6» štev.
Pavialnl franke v drSavl SHS.
V Llubllanl, v pondellek 10. Isnuarja 1921.
Iibaja razen nedelj in prašnikov vsak dan cb 10. uri dcpotdne.
Oredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 671., Učiteljska tiskarna.
urnam
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1 ‘60. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Posamezna itav. i krono.
Leto V.
Glasilo jugoslov. sodjalno-demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna.
Nova igra.
Mi smo že preti dnevi pisali z ozirom na položaj v Beferadu, da Stpjan Protič ni mož, ki bi odnehal čez noč, ampak da bo on poskusil vse, da pride s svojimi zavezniki do politične moči in veljave. Kar nam danes javljajo iz Belgrada, znači šele njegov prvi poskus, ne pa še končni uspeh. Če se ta poskus ne bo obnesel, bo napravil seveda drugega, ker mož še zdavnaj ni izigral svoje poslednje karte.
Ako pride na poVršje Protič s svojimi ljudmi, bo tudi dr. Korošec na površju, ki je kot pameten klerikalec svojo in svoje stranke usodo privezal popolnoma na Protiča, kar Je navsezadnje tudi političen uspeh. Vprašanje je le. kdaj se ga bo gospod Stojan otresel. Pa to je njegova stvar. ' =' v v m** •
• Nam je v splošnem vse eno, ali je na vladi g- Pašič ali pa g. Protič. Mi poznamo enega in drugega in ne pričakujemo dobrot ne od te ne od one strani. Zadovoljni smo lahko v toliko," ker vlitim o, fla izgubljajo
meščanske stranke svojo moč v brezplodnem boju. To nam lahko samo koristi.
Poročila se glase:
Zagreb, 8. »Narodno DJelo" poroča iz Belgrada z ozirom na držanje muslimanov
V konstttuantl, da bodo vstopili muslimani
V vlado samo s pogojem, ako se bo delalo na podlagi Provlčeve Izjave in ako se bo nadaljevala Protičeva politika, ker je samo tako zagotovljeno, da vlada ne bo šla po krivili potih. Edini srbski državnik, ki je razumel potrebe muslimanov, je bil Protič in vsi muslimani so mu dolžni pri-znanje in zahvalo. Ako bi muslimani vstopili v vlado, bi zahtevali dve ali tri ministrske listnice.
Zagreb, 8. „VeCer“ objavlja pregled o politični situaciji in pravi, da se je težišče reševanja politične situacije preneslo v Zagreb. Danes je bilo v Zagrebu več političnih konierenc. Prva je bila konierenca Svetozarja Pribičeviča glede sondiranja položaja, ako prevzame ministrstvo za notranje stvari. V tem primeru bi Imel postati ban dr. Tomljenovič ali pa dr. Luki-nič; ta aranžma pa bi zadel ob težkoče, ker je zagrebško ,vodstvo radikalne stranke dobilo obvestilo H Beterpda, da bo Protič izstopil iz radikalne stranke in da se mu bo pridružila večina pristašev stranke/ V zvezi s tem je povabil Protič da zaupna posvetovanja v Belgrad tudi bivšega poverjenika za pravosodje dr. Ojorgjeviča, ki je snoči odpotoval v Belgrad. Protičeva akcija gre za tem, da bi na vsak način vrgel sedanjo Pašičevo vlado. — Drugo konfcrenco je imela danes v Zagrebu Radičeva stranka z dr. Trum-bičem. Na to konferenco so prišli tudi zastopniki težačke stranke iz Bosne. V Zagreb so prišli tudi delegati muslimanske stranke, ki pa niso prisostvovali pri do-BoManikr seji, pad pa na popoldanski seji. Med muslimani se Je pokazala majhna razlika v naziranlu glede vstopa v vlado. Večina muslimanov namreč ni za brezpo-
gojni vstop v vlado, kakor bi to hotel dr. Karamehmedovič, temveč hoče, da se Izvede prej skupno nastopanje s hrvatskimi strankami. Na konferenci Radičeve stranke jc govoril dr. Trumbič nad eno uro. Iz njegovega govora Je razvidno, da se v svoji politični ideologiji približuje seljač-kim strankam In da si prizadeva doseči raliiranje vseh poljedelskih strank y državi. Trumbič je zagovarjal politično aktivi* teto, torej da bi šil Radičeve! v Belgrad. Konferenca seljačke stranke je trajala ves dopoldan, popoldne pa se je začelo posvetovanje glavnega odbora stranke. Zastopniki stranke bodo jutri naibrže imeli posebno konferenco.
Belgrad, 8. Zadnje tri dni se politični položaj ni izpremenil. Demokratski klub ie glede vprašanja portfelja finančnega ministra ostal pri istem stališču, kakor se le ugotovilo na seji dne 5. t. m. Jlilorad Draškovič bi Imel zasesti finančno ministrstvo, a na njegovo mesto bi stopil kot minister za notranja dela Svetozar Pribi-čevič s pomočnikom dr. Tomljenovičem ali dr. PeClfiem, ali pa dr. PeClC s pomočnikom VagovCevfčem. Zdi se, da bo kombinacija z dr. Pečičem ostala menda samo kombinacija. Nekateri trdijo, da bi postal Ljuba Davklovlč minister za policijo, če bi postal Draškovič finančni minister. Če pa bi Draškovič odklonil, bi se ponudil resort Kosti Kunianudiju. Ni gotovo, da bo Draškovič sprejel finančno ministrstvo. Politični krogi z napetostjo pričakujejo odloka klubove seje, na kateri se to vprašanje reši. Danes se je doznalo iz merodajnih krogov, da bi mu v primeru, da se vprašanje glede kandidata za finančnega ministra ne bi moglo rešiti v demokratskem klubu, demokrati stavili radikalcem predlog, naj se zamenjata dva resorta tako, da se radikalcem odstopi portfdj finančnega ministra za ministrstvo ca agrarno reformo, katero so imeli demokrati v rokah do nastopa* Pailčeve vlade.
Kar se tiče izpopolnitve nekaterih drugih partieljev položaj še ni čisto razjasnjen. Te dni je pozval Nikola Pašič zastopnika muslimanske organizacije Aliča v Belgrad, *n se Je z njhn dolgo časa raztovarjal o nastalem položaju. Prosil ga je, naj sporoči vodstvu svoje stranke njegovo željo, naj bi posianol muslimanske organizacije člm-prej prišli v Belgrad, da bi se ostali poslanci sporazumeli z njimi gdede vprašaja rezerviranih portfdjev. Alič je voditelju stranke takoj sporočil Pašičevo željo. Muslimani hi bili Imeli priti v Belgrad še predvčerajšnjem. Muslimanov pa ni bilo. To Je napravilo na tukajšnje politične kroge zelo neugoden vtis. Gotovi krogi trdijo, da muslimani zato zavlačujejo prihod v Belgrad, ker hočejo poprej dohro proučiti razpoloženje ostalih strank ki videti, kako se bodo zasedla mesta v vladi. Posebno pažnjo obračajo muslimani na zadržanje Jugosflo-venskega in Narodnega kluba. Nekateri ugotavljajo, da se Jug06lovenska muslimanska organizacija ie ni končno veljavno odločila, katerega od razpoložljivih resor-tov naj zahteva aM, katere osebe naj delegira v vlado.
PriDominiamo še. da ie načrte takratna ylada odobrila in podpisala, a nozneiša vlada lih ni upoštevala in torej povzročila s tem sedanio krizo v industrij.
Sedaj se pripravlja državna anketa glede na krizo v industriji, ki jo je zahtevala naša komisija strokovnih organizacij. Zahtevajo jo tudi industrijci. ker končno le uvide-vajo. da pod takimi razmerami ni mogoče dalje- Gradivo glede izvoza. uvoza, carine, produkcije, k? je že deloma zbrano z?t to anketo, in ga prihodnje dni nekaj objavimo.
nam kaže gorostasne nedostatke glede na državno upravo in glede na druge pogoje za razvoi industrije. Uvoz. izvoz, carino, promet, vse je treba temeljito preurediti. Industrijo samo pa sporazumno preo-snovati po potrebah, da bo produciralo to in toliko blaga, ki ga rabimo za zdrav gospodarski razvoj in odpravo krize, ki najtežje zadeva delavstvo.
Ce bo anketa storila svojo nalogo v tem smislu, bo uspešna, sicer pa ne.
Strajk v Trbovljah.
Poglavje o industriji v Jugoslaviji.
Nam se ne more očitati, da nismo že pred dvemi in tudi tremi leti opozarjali na važnost industrije v vsaki državi zlasti pa v državi, ki ima majhno industrijo, kakor Jugoslavija in še to samo v enem delu države. Industrija, ki je obstajala pri nas zlasti v Sloveniji, je sedaj razen lesne industrije, večinoma vezana na uvoz surovin, poleg tega Pa še izdeluje v svojih obratih ali polfabrikate ali pa le posebne vrste
Roifc* so 8a Pred vojno izvažali n3i. * « 1 Kino, Argenlinijo in še nekatere druRe kraje. Odjemalec kosje bila tudi Italija.
Že meti vojno smo opozarjali, da se mora industrija prenoviti in vzpostaviti razmeram primemo. Te,n-boli pa je postalo to potebno. ker so je politična karta Evrope silno spremenila in so zlasti v Jugovzhodni Avstro-ogrskj- nastale nove države, ki morajo svojo industrijo adaptirati svojim gospodarskim potrebam.
Do sedaj se v tem oziru ni mnogo storilo, kljub našim resnim opominom, zaraditega je pa tudi vsa naša industrija v velikih škripcih in posledice mora nositi delavstvo.
Spominjamo se še. kako ie hotel s. A. Kristan pričeti in je deloma že započel akcijo za industrializacijo države Načrti so bili v glavnem že napravljeni jn načelno odobreni. — rnsla Pa je od vseh strani, zlasti s komunistične in klerikalne strani opozicija, tako da teh načrtov ni bilo mogoče izvesti. Za Slovenijo, Bosno, hi Srbijo so bili problemi za železno, rudarsko, prcdilno in lesno industrijo, toda pozneje je klerikal-noradikalna vlada to misel deloma popolnoma opustila, za Bosno in Srbijo pa je dala koncesije tujemu kapitalu. Velika krivda, da imamo pri nas industrijsko krizo tiči v tem, da se ni akcija izvedla in da celo v industrijskih krogih ni našla pravega odmeva.
Rudarski štraik v Trbovljah traja že skoro tri tedne in ie eno največjih mezdnih eibani. kar smo iih doživeli zadnii čas. Razprave o upravičenosti štraika so bile mnosrobroine. toda vse so konštatirale enoglasno, da so zahteve rudariev po pravičnih plačah popolnoma opravičene.
Družba sama se Ie sicer zvijala sem, zviiala tia. enkrat le dokazovala. da ne more brez silnih stroškov z Dunaia stran, drugič zopet, da stoje za n venim hrbtom neki »francoski« upniki (Rothschild), katerim inora plačevati »oeromne« dolcove. notem ie zopet dokazovala svoio dobro volk) do delavstva s tem. da ie rekla, da pač pristane na zmerno povišani e olač. če se ii dovoli zvišanie cen pre-moeu. toda vse ni nič pomagalo: Koncem koncev ie družba le morala odnehati pred energičnimi koraki centralne vlade.
Zahteve centralne vlade v Belgradu.
Beltrraiska vlada se ie navsezadnje le zavedla veJike važnosti redne-ara obratovanja v Trbovliah in le do-slala v Unbliano in v Trbovlie svo-iecra oosebneaa zastopnika, ki ie dražbi sporočil, da se centralna vlada ne boii niti boljševizma od zeorai niti od soodai in da zato zahteva od družbe:
1. da se rudarske plače v Trbov-Mah izenačita s plačami rudariev v Veleniu:
2. da mora trboveljska družba ta-koi začeti izplačevati iste plače kakor iih izplačuje velenjski rudnik;
3. da bo posebna komisija na licu mesta io na oodlaei knjig in drugih podatkov oreiskovala. ali le res treba zvišati ceno premogu ali ne.
4. Delavci pa moraio nastopiti delo. kakor hitro družba spreime pogo-ie. naznačene v točki 1. in 2.
Vlada ie' torej priiela družbo energično za ušesa in se ni uplašila niti švabskega. niti francoskega bav-bava Pred to energijo ie družba pokleknila na tla.
Ker so zastopniki delavcev s svo-{e strani iziavili. da soreimeio Dosro-le. katere Hm nudi vlada z ozirom na
izenačenie plač trboveljskih z velenjskimi rudarii. zato ie upanie. da se delo v Trbovljah v naikraišem času zopet orične.
Za trboveljsko družbo se konča torej štraik i očividnim porazom, za delavstvo pa ne ravno s sijajno, ampak Vendar trenotno z zadovoljujočo z mapo. Delavci sicer niso dosedi te-!>a. kar so zahtevali, ampak vendar so bile uiihovc zahteve nrlooznane tudi od strani centralne viade kot opravičene
Jako velika in velepomembna pa »e moralna zmaea združenega delavstva nad družbo. Io ie čintteli. katerega ne smemo prezreti. Na strani delavstva ie bilo vse lavno mnenie z iziemo onih. ki so imeli od družbe kaj pričakovati. In to ie velik moralen Kapital in len uspeli, ki nam bo prišel na dobro tudi v bodoče. Vsa javnost na se le enoduSno obrnila orotl ore-liranl in neopravičeni zahtevi družbe do zvišaniu Premogovnih cen. ker »e vsakdo prepričan da dela družba tako silne dobičke, da lahko tudi brez zvišania cen plača rudariem. kar Hm po vseli pravicah gre.
Glede zvišanja ali nezvlšania cen premogu ie iako važna odločitev ministrstva. ki nravi, da bo to vprašaje preiskovala posebna komisija, ki bo to vprašanie rešila na podlagi k n t le. Sedai bomo vendar enkrat videli., ali bo družba pokazala svole skrivnosti ali ne. Ce se bo branila to storiti. Ima pa država ge vedoo dovoli sredstev na razpolago, da družbo k temu prisili. Sekvester in oodr-žavlienie so Za družbo hude besede!
Naša naloga v bodoče na bo. da bomo delovanje te komislie kar nal-Mrcžie kontrolirali. Tu nai se družba nič ne zanaša na kakšne zakotne kupčiie!
Včeraj ie izdalo predsedništvo deželne vlade za Slovenijo naslednji razglas o ooložaiu v reviriih:
Z ozirom na rudarsko stavko v Sloveniii ie trospod minister za sociialno politiko sporazumno z gospodom ministrom za notranje zadeve odredil sledeče:
1. Delavstvu Trboveljske družbe moralo se brez odloga in brez na-dalinih ureeovorov o noviSaniu cene premoga izenačiti »relemki z onimi rudariev v državnih rudnikih v Velenju in Zabukovci.
2. Trboveljska premogokopna družba mora takoj delavcem izrla-čati potrebne poviške navedene ood točko 1.
3. Delavci moraio takoi iti na delo. ko družba ugodi pogolem pod točko 1. in 2.
4. Sestavila se bo posebna mlni-steriialna komisija, katera se bo na licu mesta in na temeliu poslovnih knijg in drugih potrebnih Dodatkov prepričala m odločila, če in v koliko hi bilo potrebno povišati cene premogu vsled navedenega povišanja delavskih prejemkov.
To se ie takoi sporočilo Trboveli-ski družbi, nakar ie danes sledeče iziavila: »Trboveljska premogokopna družba Je načeloma sporazumna. Družba smatra v svrho orilaeoditve na svole razmere v interesu vzdrževanja Drodtikciie neobhodno popravke in orosi, da se odpošlje komisija, katera nai obstola iz rudniških stro-kovniakov in katerih naloga nai bi bila izenačiti nepravilnosti, pri čemur se nai ozira na eksistenčni minimum delavstva in stabiliteto premogovne produkcije. Samo na ta način bode mogoče odvrniti škodo v narodno - gospodarskem in državnem oziru. Ta komisija se nai oblašča določbi na Podlagi svojih zaključkov nove prodaine cene. katere nai sto-r*iio v veljavo istočasno kot nove mezde z dnevom nastopa dela.«
Z ozirom na to iziavo In z ozirom na to. da ie Trboveliska družba vladi iziavila da se podvrže zahtevam centralne vlade, smatra deželna vlada sporazumno z delegatom ministrstva za sociialno politiko, da ie družba ugodila zahtevam ministrstva za sociialno Dolitiko.
Zato oozivlia deželna vlada stav-kaioče delavstvo, da nastopi takoi. to le v w>ndeliek 10. t. m. delo v vseh rudniških obratih, sicer bi se moralo proti stavkajočim in niih voditeljem nastopiti z naistrožiimi sredstvi.
.Vodia deželne vlade:
Dr. Pltamie I. r.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z BOLGARSKO ZOPET VZPOSTAVLJEN.
LDU. Belgrad, 8. (Presbiro.) Ker Je bolgarska vlada že pričela z vračanjem zadržanega materija!*, je naia vlada odredila, da se vzpostavi železniški promet z Bolgarsko.
LDU. Belgrad, 8. (Presbiro.) Ker i« od dne 9. januarja 11. dalje ponovno vzpo* stavljen železniški promet z Bolgarsko, j« ravnateljstvo državnih železnic od danes dne 9. t. m. dalje uredila redni promet z osebnimi, mešanimi in tovornimi vlaki, ki le bil doslej z Bolgarsko prekinjen.
PREDSEDNIK PODONAVSKE KOMISIJE.
LDU. Belgrad, 8. (Presbiro.) Iz Lond*. na javljajo: Admiral TroubrJdge Je podal demisljo kot predsednik podonavske komt« »se. Na niegovo mesto pride Madžar MU Ido«.
Polltllne vesti.
+ Vse zastonj — »e bo ponacalo! Mi,
ntotrstvo je državnim računovodstvom prepovedalo direktne nabave ali nabav« potom licitacije prej, preden dobe odobre* nje pristojnih državnih organov.
+ Sprememba v dalmatinski vladi. Po odstopu dr. Krstlja iz dal' matinske pokrajinske vlade je bil izročen profesorju dr. Lozovini regentov dekret o Imenovanju za po« verjenika prosvete.
+ Svečanosti v Zadru. Dne 5. t.
m. je bila svečano proglašena aneksija mesta po Italiji. Mesto Je bito okraSeno z zastavami- V stolnici, so je pel „Te deum“. Svečapost je potekla mirno, dasi so se bali neredov od dobrovoljcev, ki so se vrnili iz Jakina. V ječi so pridržali le one dobrovoljoe, ki so skušali pobuniti moštvo vojne ladie „Marsala“.
4- Predsednik Masarvk In delavstvo. ..Tribuna doznava, da je zaprosil predsednik Masaryk soci-Jalno-demokratično in narodno soci-jalistično stranko, naj mu prijavita primerno število delavcev kot zastopnike. s katerimi bi od časa do časa diskutiral o najaktualnejših socialnih, gospodarskih, kulturnih in splošno-političnih vprašanjih.
+ Rumunlja la sovjetska RusHa. Ru-munska vlada objavlja komunike, ki se pe* čf z odnošaii med Romunsko la sovjetska Rusijo. Med dr. se v komunikeju glasi: Pogajanja med obema državama so se pričela že lanskega februarja. Pogajanja so s« vrlila v popolnima mirnem tona. Konceni traclja ruskih čet na romunski meji Je bila odrejena vsled tega, k er Je bfa Rusija primorana, da nastani svoje Cete tez zimo v enem delu držav«, kjer jih bo moeoče pre-hranHi. Ce bi bila romunska vlada nameravala napasti Rusijo, tedaj bi se bB izvr-58 napad tedaj, ko so zbrali Rusi vse mo*
& na poljski fronti in na frontah protlrevo-hicijonarcev.
+ Za enotnost strokovnih organizacij. »Confederation generale du travail* je povodom razkola v socialistični stranki izda« la francoskemu delavstvu proglas, v katerem izjavlja: Komunistična frakcija je s tem, da Je sprejela moskovske pogoje po* kazala, da namerava razširiti svoje razdirata) delo na strokovno internacionalo, ki obsega 27 milijonov delavcev. Splošna delavska zveza odklanja odgovornost za ta ra«ko) na one, kt so sprejeli moskčrnke pogoje.
+ Kdor verjame. Ukrajinski tiskovni urad Javlja, da so po poročilu petrograjsk« »Pravde« komunisti pri volitvah v nadzorovalne svete tovaren in Industrijskih or« ganizaclj popolnoma pogoreli, nele v Petrogradu samem, temveč tudi zunaj.
4- Žrtve gibanja Ircev. Po uradnih izkazih je bilo v 1. 1920 na Ir- -skem 192 policistov in 54 vojakov ubitih. 263 policistov in 122 vojakov pa ranjenih.
+ Načela nove zveze narodov. »Petlt Parlslen« poroča: Načela ameriškega predloga glede ustanovitve nove zveze narodov so nastopna: Vsi kontinenti naj bodo popolnoma neodvisni v vseh primerih, ki se tičejo samo posameznega kontinenta,
Stran 2.
NAPREJ,
Stev. 5.
Samo pri vprašanjih, ki se tičejo vseh držav sveta, naj sodelujejo vsi kontinenti. Samo o sporih splošne narave ter onih, ki
ogrožajo svetovni mir, naj odloča mednarodno sodišče, ki bo slično onemu v Haagu in pri katerem bodo zastopane vse države. Vprašanja, ki se tičejo samo enega kontinenta, ali posameznega ozemlja, naj rešuje#) korporacije, v katerih so zastopane države dotičnega kontinenta ali ozemlja. Države drugega kontinenta morejo pri tem posredovati. Te korporacije morejo sklenili gotova j.imstva za izvršitev storjenega sklepa. Ta jamstva morejo imeti moraličeu, političen ali gospodarski značaj. Šele v zadnji vrsti se uporabi orožje. Samo v primeru spora, ali spada sporno vprašanje v kompetenco kontinentalne korporacije, se bo bavilo svetovno razsodišče s tem vprašanjem.
+ Oborožitev nemških trdnjav. Posla-
niška konferenca je na nemško prošnjo glede oborožitve nekaterih trdnjav s tono-vi dovolila, mestu Pillan 32 topov, Swine-mtinde 36, Koenigsberg 20, Kuštrin, Ologau, Ulm in Ingstadt pa morajo oddati svoje orožje.
4- Italijanska vlada proti komunistom. Listi poročajo, da italijanska vlada Sinov-jevu, Bucliarlnu in Balabanovl ni hotela potrditi potnih listov za Livorno, kamor so Imenovani hoteli odpotovati na kongres Italijanskih socialistov.
+ 20.000 novih pristašev je pristopili zadnji teden v avstrijsko socialdemokratom) stranko. 20.000 — približno polovica vseh sodrugov, ki pripadajo danes social-demokraškt stranki v Sloveniji. In to število so dosegli v Avstriji z neumorno propagando, poučevanjem, razširjevanjem strankinih glasil In zlasti agitacijo od moža do moža. Sodrugi, posnemajte orjaško delovanje avstrijskih sodrugov; pomnite, da Je z vsakim novim človekom, ki vstopi v naše vrste, čas bližje in bližje, ko proletariat potepta sramotno nadvlada kapitalističnih pitanic!
+ Škotska neodvisna delavska stranka se je Izjavila na kongresa v Londonu s 93 glasovi prati 57 proti priključitvi moskovski Internacionali. To glasovanje Je tembolj presenetljivo, ker popolnoma prevrne Izid glasovanla na lansikem kongresu, kler ao dobili pristaši Moskve 158 glasov, a nasprotniki 28.
4- O komunistih se ie znani voditelj hrvaških centrumašev, dr. Mijo Radoševld, takole Izrazil: »Jaz sem Izstopa iz stranke v onem trenutku, ko Je stranka zaplavala v anarhizem. Situacija se Jasni. Komunisti so IzklučiH sedaj Iz svoje stranke priznane proletarske borce, Lapievlča, Topaloviča, Košanina tn druge, tako, d* ostanejo v stranki sami novincL O socializmu bi ne more biti več govora. Današnje gibaaje v socialističnem pokretn v Jugoslaviji Ima lep primer v zgodovini, ko se Je začel Kristusov nauk spreminjati v klerikalizem In Inkvizicijo raznih verskih norcev. Namesto verske blaznosti srednjega veka vidimo danes politično tn socialno blaznost netolerantnih socialističnih inkvizitorjev ta ekskomtmJkatarJev. Današnji komunizem Je degeneriran rdeči kle-rflcalizem. Uspeh komunistov pri volitvah ni zmaga, ampak poraz stranke. V Industrijskih krajih, kjer prevladuje proletariat, hrvatsk! komunisti niso hnell uspeha.
Svojo številno večino so pokazali samo v kulturno in narodno zaostalih rajih. Njih zmaga je izraz nacionalnega boljševizma, ki pa ima s socializmom toliko zveze, kot Radič. — Ko bi se v konstituanti držali svojega programa, bi bili komunisti nazadnje še mogoče zanimivi. Ali naši komunisti so se izneverili komunistčnemu programu. V pol tild podpirajo bužoazijo, v časopisju, na shodih pa jo preklinjajo. Pripovedujejo o revoluciji, a delajo »purgarsko« politiko. Glavni sunek komunizmu bo dalo brezciljno objavljanje štrajkov.
+ Ta je pa lepa! Čsl. komunisti so 1. in 2. t- m. sklepali v Pragi o raznih stvareh, med drti2im tudi o zadnjih dogodkih v stranki. O stavki in dogodkih tedaj poroča m. dr. »RudePravo«; To gibanje ni bilo boi za pridobitev moči v državi. Bilo je le provocirano od puča desnice in velikih priprav vladne meči radostno razvijajoče se delavsko ribanje v pravem smislu besede uničilo. Proti temu, naravnost po kolčakovskih metodah pripravljenemu poizkusu pri kojem so nas aranžerji postavili izven zakona, ne ustavljale se niti pred streljanjem, niti pred zapiranjem. je delavstvo protestiralo- Sko-ro milijon ljudi je stavkalo. Dosegli sicer nismo uspeha — udeležniki so se orecei žrtvovali ali napadnike smo odbili od sebe... S tem pokre-tom se ie delavstvo postavilo v fronto razrednega boja in v zgodovini tega bo ta boj zavzemal odlično mesto-*1 — Zanimivo je to pisanje kajti kaže nam vso zlobnost in hinavščino komunistov. Ves ogabni boj teh proti socijalni demokraciji je tu razkrinkan. Torej kdor si hoče ukradeno mu imetje vzeti nazaj, ta je — kot vidimo — pri komunistu pučist. dasi orožja niti ne vidi. O daleč si zn<1a poštenosti
+ Pozdrav čsl. komunistov Jsl. persekvovanemu proletarijatu. se glasi: ..Zastopstvo čsl. kom. stranke pošilja pozdrav težko prizadetemu proletarijatu Jugoslavije. Proletariat si ie v svesti, da je beli teror, ki je .zadel sedaj jsl. delavstvo, le del enotnega načrta svetovnega kapitalistične protirevolucije in reakcije. Ta načTt ie osnovan in začrtan od kapitalističnih skupin največjih ententnih držav; v vseh od entente odvisnih državah ga izvajajo meščanske in lažisocijalistične (!) — stranke- Svetovno nasilje prispeva le k mednarodnemu, razredno bojnemu združenju delavkega razreda po vsem svetu. Mogočno, nasilje kapitalizma bo premagano, naša načela si pa pribore zmago!" — Čudno! komunist in njegova fraza sta dan za dnem iednaka ...
+ Občni zbor moskovskih sindikatov, ki bi se moral otvoritl 1. trn. Je bil po poročilu Esi-Europe prenešen na spomlad.
+ Revolucionarno gibanje se pojavlja po poročilih ameriSkih listov menda v Mehiki. Delavstvo zaseda baje veleposestva, Jih razlašča etc. 2000 poljedeljskih delavcev se je polastilo veleposestva de la Huertas. Vlada je poslala do njega večjo deputacijo, ki naj spor med delavstvom in kapitalisti poravna.
Dnevna kronika.
Ata so doma! Oča župan so se vrnHl iz Belgrada truden in zdelan hi potreben počitka. Ko so se oddahnili od silnega truda, ki jim ga Je prizadevalo naporno deio v konštituanti, so ostali, oblekli lep šlafrok in nataknili debele klobučinaste copate in sedli za toplo zakurjeno poč, da popijejo svoj jutranji čaj ali kavo la pcebero vse »cajtenge«, ki jih v Belgradu niso dobili, da vidijo, kaj se Je zgodilo doma v njihovi odsotnosti. ZapaJili so sl po zajtitreku dobro smodko — predvojna roba, prosimo, katero jim pa iz srca privoščimo — in začeli so brati. Najprej so vzeli seveda svoj Ust y roke in srečno prlžli do tiste številke, kjer je objavljeno pojasnilo na »Napre-Jevo« notico »Govori se!« To pojasnilo je očeta župana tako razljutilo, da v svoji sveti jezi ulso Imeli niti časa pogledati, kaj ie »Naprej« o tej stvari povedal, ampak so kar Jz svojega napisan za sobotni članek »Naroda« izboren članek, čegar vsebini v drugem delu se mi popolnoma pridružujemo, ker smo zadovoljni že z moralnim uspehom. Kar mogoče ni dosegla naša le-skovka, bo mogoče dosegla brezovka g. župana dr. Tavčarja. — Ampak pazi naj g. dr. Tavčar, da mu ljudje ne bodo rekli, da je postal »soci«, če drugič ne bo povedal, kar je povedal »Naprej« že zdavnaj!
»Prometu cajtenge!« Gospod dvorni svetnik odhaja iz urada. Neki »nižji« uradnik, Id je imel posla pri njem, tudi. Gospod dvorni svetnik ponudi v svoji Ijujbeznjivo-st1 i-nižjemu« uradniku svoje spremstvo, katero ta-seveda brezuslovno sprejme z globokim poklonom. Ko odhajata, pravi dvoru! svetnik prt vratih: »Proklete caj-tengel« — Nižji uradnik: »Ja, res! Vsakega obkoljejol« — Dvorni svetnik: »Ali so Vas tudi?« — Nižji uradnik: »Mene ne, ampak Vas! Z bogom!« — Kdor ne ve, kdo je t«
dvomi svetnik, naj bere sobotni »Narod« (oziroma, če g. župan dovoli, tudi »Napre-Ja« od nekaj tednov nazaj).
Med trboveljskimi direktorji. V soboto opoldne, pri kosilu. TiboveiJskl gospodje v »Unionu« so slabe voije. Pa pravi eden: Ali si bral »Napreja«? Škandal! VeS kaj, zdaj ne preostane drugega, kakor da greš k Toneta (k Toneta Kristami op. med®.). Mogoče za še dobiš.« — Dragi pr&taia, vstane, oMeče svojo suknjo in gre. Cez četrt ure pride nazaj, sleče suknjo, jo obesi in pokaže pri tej priliki prvemu gospodu svojo zadnjo stran. »Nič nisem opravil« — pravi ta. »Vidim, vidim,« — pravi drugi — »ampak, kdo M sl mlslB, da no6i Tone take podkovane čevlje, da se odtisi tako lepo na zadnli strani primejo.
Seja ljubljanskega občinskega sveta se bo vršila v torek, dne 11. januarja 1921, ob petih popoldne v mestni dvorani.
Huda skrb! Podružnica udruženja Jugoslovanskih glasbenikov je razpravljala o nameri finančnega mniistrstva, da se obdavčijo giasovirjl, ter Je s sklepom ugotovila, da bi ta davek bil škodljiv naši mladi umetnosti. Zato najodločneje	protestira
proti odmeri tega davka in zahteva, da se ne izvede.
Masaryk častni doktor. V soboto sta odpotovala v Prago dva profesorja zagrebškega vseučilišča, da Izročite predsedniku češkoslovaške republike dr. Masary-ku diplomo častnega doktorja zagrebškega vseučilišča.
Ilustrirali lis* »Plamen«. Prva številka izide sredi januarja. Prinesla bo poleg mnogih ilustracij več pripovednih spisov in drugih občezantmivih člankov. Prva številka se vpošlje na željo v vpogled. Naročnina četrtletno 36 kron.
Poduradništvo Trboveljske premogo-
kopne družbe je z vlogo z dne 29. septembra 1920 prosilo upravni svet Trb. prem. družbe, da zviša draginjske doklade za 100%. Na to vlogo upravni svet T. p. d. ni niti odgovoril. Ko je stopilo delavstvo v stavko, je poduradništvo ponovno stavilo svoje zahteve in Trb. prem. družba se je pri pogajanju z poduradništvom izjavila, da ugodi poduradništvu z 30% poviškom na vse prejemke. Poduradništvo se je z ozirom na nevarnost, da se jame za dalje časa uničijo, če bi tudi oni stopili v stavko, uklonilo sili in je sprejelo na zborovanja dne 29. decembra 1920 naslednjo resolucijo:	Poduradništvo zbrano na sestanku
dne 29. decembra 1920 sprejme 30% poviška na vse dohodke vsled pritiska razmer in ie kot žrtev nasproti javnosti, ker noče riskirati jam, kar bi bilo v škodo vsej javnosti in gospodarskemu razvoju države toda z pridržkom, da se v slučaju, da se da delavstvu njih povišek za nazaj isto prizna tudi poduradništvu. — Poduradništvo upa, da bo v bodoče vlada in javnost stala aa strani poduradništva ne pa na strani tujega kapitala, da izvojuje poduradništvo tudi nadalje zahtevano 20%no povišanje, ter da doseže vse ugodnosti, ki se bodo dovolile delavstvu z ozirom na cene življensikih potrebščin, vsled česar naj se pritegne zastopstvo Društva zasebnega uradništva pod vodstvom predsednika Osrednjega .odbora DZU Fran Orehka z delegati krajevnih rudarskih skupin k delavskim pogajanjem. Družba pa vsled povišanja dajatev poduradništva pod nobenim pogojem ne sme zvišati cen premogu.
Pegavlca se ie pojavila na Hrvaškem tudi v okraju Požega.
Ker je ubila svojega moža. Je bila pred mariborskim porotnim sodiščem Ana Tavčar obsojena na smrt na vešalih.
Gradba palače Narodne banke v Belgradu. Upravni odbor Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je skiena, da se čimprej prične graditi palača za banko, ki bo odgovarjala njenim potrebam hi njenemu razširjenemu ustroju. Uprava je izvolila odbor, ki bo delal na to, da se ta sklep čimprej Izvede.
PonarejaJce denarja in sicer 5-dinar-skib in eno- in dvokronskih bankovcev so aretirali v Srbobranu v Vojvodini. V Novi Sad so dovedli advokata Mihajla Lorlncza, veterinarja Laioia Bleisa, ter krojača Karola Majerja in Josipa Vereš Baranyja.
Žepni koledar
za teto 1921
ie izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še niso naročili, naj ga čimprej na-roče pod naslovom »Tajništvo JSDS, LJ-ibijana. poštni predal 168“ ali pa pri upravi „Napreja“ v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velja 14 K; kd> naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta.
Kulturni vestnik.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Ponedeljek 10. januarja Smrtni ples I. Red C. Torek 11. januarja, zaprto. Sreda 12. januarja, zaprto. Četrtek 13. januarja, zaprto. Petek 14. januarja, Smrtni ples JI. Red C. SJoota 15. januarja, Školjka. Red E. Nedelja 16. januarja, Školjka. Izven. Ponedeljek 17. januarja, Ovrček za pečjo. Red D. — Opera: Ponedeljek 10. januarja. Zaprto. Torek 11. januarja, Striček Vanda gostovanje moskovskega Umetniškega gledališča. Izven. Sreda 12. Januarja, Jesenske gosli gostovanje moskovskega Umetniškega gledališča. Izven. Četrtek 13. januarja, Literarni večer gostovanje moskovskega Umetniškega gledališča. Izven. Petek 14. januarja, Pra Dia-volo. Red B. Sobota 18. januarja, Tosca. Red A. Nedelja 16. Januarja. Trovatore. Izveo. Ponedeljek 17. januarja. Zaprto.
člani moskovskega »Umetniškega gledališča«, ki bo gostovalo 11., 12. In 13. Januarja v Narodnem gledališču, dopot ujejo v ponedeljek zvečer v Ljubljano. Med drugimi pride gospa Čehova, Križanovskaija, Krasnopoljskaja, Greč, Orlova, Sk ul skaj a in gospodje Kačalov, Masalitlnov, Berse-njev, Pavlov, Bakšejev, Tarhanov, Šarov, Vasiljev, Aleksandrov. 2 njimi potuje sce-noeraf gospod Gretnislavski In administrativni upravnik družbe gospod Leonidov.
Predavanje o profesorfu E. Denisu. Na čast spomina pokojnega prof, E. Denisa priredi konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani 10. tm. točno ob 20. url v dvorani univerze v I. nadstropju, slavnostno predavanje o življenju in delovanju tega velikega prijatelja Slovanov. Predaval bo v slovenskem jeziku g. dr. Ivan Lah. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani uljndno vabi vse prijatelje slovanske vzajemnosti k predavanju. Vstop prost.
Glasbena Matica priredi 24. januarja 1921 v Unionu koncert. Na vsporedu so najnovejši proizvod! naših domačih glasbenih tvorcev. Zastopani so: Adamič, Juva-nec, Lajovic, Pavčič, Proliazka, Ravnik ta Škerjanc. Večino teh kompozicij je že Izdala Glasbena Matica, kar je pa rokopisov, Jih izda v kratkem.
Gospodarstvo.
Konsumno društvo za Slovenijo.
Prejeli smo letno poročilo nagega največjega konsumnega društva za XII. poslovno leto 1919/20 (I. VII-1919 do 30. VI. 1920). Krasno se je razvila ta zadruga v	minoiem po-
slovnem letu. V petih okrožjih je imela razvrščenih 36 prodajalen (za 18 več kot preteklo!). Članov je imelo društvo 17-692. za 10.330 več. Blagovna prodaja znaša skupno K 51,402.770.11. Najmočnejše prodajalne šobile: Prevalje K 4,348.410.58 Celje ~K 3,946.763.67; Radovljica K 2,486451.11; Šiška K 2,402.182.76; Orna I. K 2,370.304.09; Tržič K 2,296.804.17;; Šoštanj K 2,202. 365.41; Maribor	K	2,181*748.69;
11 prodajalen ima še nad 1 milijon kron prodaje, 15 nad K 100.000 in 3 manj kot 100.000. —	Denarni promet pa je znašal	K	151,483.225.79.
Poslovanje društva je bilo v minulem letu zelo težavno- Cene so se dvigale in padale neprestano in odbor si ni bil nikdar v svesti dovolj opreznega delovanja. Nesigurne cene ter zelo težko in riskantno nakupovanje blaga bo vse dotle, dokler se ne urede valutne razmere. — Zadružna posest je velika. Društvo si lasti šest hiš, ima večino delnic Štaj. gospodar, društva ..Ljudski dom“ v Mariboru, ogromen inventar in dr., tako da znašajo aktiva K 15,964.455-16. Društveni skladi znašajo K 250.209.54. Vplačani deležni sklad znaša K 907.929.14; podpisanih pa je bilo do konca poslovnega leta 17.692 deležev po 100 K, kar znaša K 1,769-200. Vendar je delež premajhen; povišati ga bo treba na 200 kron. — Hranilne vloge so dosegle svoto K 1,570.910.59. Promet hranilnega oddelka Je v preteklem letu znašal K 5,987.133.73. Vloge se višajo dan za dnem- Upamo. da kmalu dosežejo drugi milijon. Uslužbencev ie imelo društvo 152. Ti so prejeli na mezdah in plačah sknpno 1,194.775.37 kron. — Prebitka je K 172.914.43- Predlog za razdelitev tega je: v rezervni sklad K 50.000. v penzijski K 20.000, v bolniški K 50.000, v izobraževalne namene K 50.000 in v dispozicijski sklad K 2.914-43.
Zadruga se je mogočno razvila. Dosegla je v 12. letih obstoja stanje največje konsumne zadruge v Jugoslaviji. Razmah društva je nad vse mogočen. Ako izvrše člani vse jim dane naloge, doseže zadruga še vse višje cilje, za katerimi hrepeni. — Bodočnost je zavodu dana.
— Položaj Srbije nam kaže najbolje
sledeča primerjava stanja domačih živali v kopaoničkem okraju v letu pred vojno in letos: Govedo: pred vojno 19.812; 4>o v. 3571 — Kotiil: pred v. 2420; po v. 162 — Ovce: pred v. 71.787; po v. 4955— Svinje: pred v. 43.351; po v. 1577 — Koze: pred v. 25.830; po v. 1258. — Tudi drugače pri ljudeh je položaj strašen: Za okupacije ie bilo obešenih in ubitih 354 ljudi. Porušenih j» bilo 469 hiš. Sirot je 449. Družin brez hrane 737. Dražbi brez drobnice 878. — Vse to nam jasno kaže mizerijo v kateri.se danes nahaja Srbija. Lačno, brez bivališč in brez denarja životari to bedno ljudstvo in čaka rešitve . . . Odkod? Kdo se ga usmili, kdo mu pomore? In pri tem se ni čuditi, da se kraja kot Stara Srbija ki Ma-cedonlja trumoma zatekajo do boljševizma, kajti od človeka, ki ničesar nima ne moreš zahtevati, da le prime krvi. In tak položaj je tu.
— Monopoliziranje sladorja. To vprašanje še vedno načenjajo v Belgradu. Pogajanja ministrstva ilnanc z bančnim sindikatom so bila razbita In sedaj se Je ministrstvo financ obrnilo do uprave monopolov, da le-ta prevzame prodajo sladkorja. Uprava monopola se Je Izjavila za to tn sicer za polovico nižje pogoje kot bančni sindikat., ki je zahteval provizije 1 dinar
In 10 par za 1 kg.
— D ra* gospod baron. General Wran-gel, ki le na Krimu poizkušal svojo srečo proti Rusiji za francoske podpore stane še danes po svojem »slovesnem« koncu — ko mu je ušla že vsa armada in nima nfkake-ga orožja več — francosko republiko le malenkost — dnevno pol drugi milijon frankov! Malo drag špas Je to. Pa gospoda že ima denar.
— Velika najdba loslorovlh Moravi. Zadružni listi poročajo o velikih nahajališčih fosfomatih «««$	n<* Meškem. Po dosedanjem — *e ^ra dobo trajajočem —- preiskovanju so dognali, da je mogoče takoč izvesti 500-600 vagonov
teja gnojila.
— Veliko avtšanle obtoka mark. Novoletni ukaz nemške državne banke izkazuje napram zadnjemu obtoku zvišanje 1691 milijonov mark. Tako je dosegcri obtok tuark 64.2S4 milijonov mark.
— Nov angleški srebrni denar. Sredi novembra je bil izročen prometu nov angleški denar, ki vsebuje 950 promilov čistega srebra, medtem ko je dosedanji srebrni denar vseboval 925 promilov čistega srebra.
Popisi,
Skrivnost iz mežiške doline. Kmalo po plebiscitu je glavni toba čni založnik v Pliberku, g. Mtiller, pripeljal tobačnemu založniku v Prevaljah, g. Rozmanu, precejšnjo množino tobaka. Ali v shrambo ali proti plačilu, nam ni znano. To je bil tobak, ki ga založnik v Pliberku baje ni mogel razprodati, akoravno bi ga bili tamošnji kmetje, naši Slovenci, zelo radi pokupili. Da je dobila zaloga v Prevaljah od one v Pliberku tobak, se je kmalo izvedelo med delavci. Veselili smo se, misleč, sedaj ga zopet dobimo vsak eno fajfco več, ker zaloga v Prevaljah je itak s strani tobačna tovarne v Ljubljani vedno prikrajšana, ker se nikdo noče ozirati na množino naših kadilcev, akoravno ima založnik v Prevaljah celo dekret od finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da mu ga tovarna mora nakazova/ta za 50% več kakor ga je dobival ponavadi. In ker ga ta ne dobiva v zadostni množini, smo upali, da se ta tobaK, katerega je založnik dobil Iz Pliberka, tukaj razdeli. To se pa ni zgodilo. Ljudstvo govori, da ga je baje g. Rozman iztihota-pii v Nemško Avstrijo in to potom gosp. Mullerja. Koliko le resnice na tem. sl ŠC nismo na Jasnem. Vemo pa, da tega tobaka ni več ta da ga mi delavci nismo bili de. ležni niti za čik. Vemo pa tudi, da ga je gospod Miiller z vozom, katerega mu j« dal bivši župan občine Libuče, g. Kralj, odpeljal. Približno pred dobrim mesecem se Je ta voz pomikal v smeri iz Prevalj proti meji Nemške Avstrije. Na tem vozu se je nahajalo približno 60 kg štangovca, 8 vre8 tobaka za pipo (4000 zavitkov) in 5 zabojev tobaka za svalčice ter smodk, v skup. al vrednosti čez 80.000 K. Ker pa gosp, Miiller ni več založnik tobaka, pa tudi ne trafikant, se nam zdi stvar sumljiva. AH nam je gosp. Mtiller iz svoje »velike ljubezni« do nas Slovencev v mežiški dolini* ali radi dobre kupčijo odpeljal pred nosom tobak, ne vemo. Mislimo pač, da mu ie drugo gotovo bolj pri srcu. Organiziran! proletarijat Iz mežiške doline, katerega se hoče na vse načine s strani nekaterih pre-napetnežev ogoljufati, zahtevamo, da se ta skrivnosti natančno razjasni. In tukaj Ima sedaj finančna oblast besedo. — Delava stvo.
Spori.
I. redni občni zbor S. K. »Svobode« T Ljubljani. Ob precejšnji udeležbi Je otverl podpredsednik s. Kralj občni zbor. Sodrug Edo Mlinar poda tajniško poročilo. Društvo se je v minoiem letu razvijalo precej hitro. Igralo je 10 prijateljskih in 4 prvenstvene tekme. S prvenstvenimi tekmami je doseglo prvo mesto ljubljanskih drugorazrednih no«, klubov in prlSlo tako v prvi razred. Tudi športnega tedna se je udeležilo in doseglo tu dvoje prvenstev. Mo« štvom se izreka prizname. Sprejeto. — Blagajniško poročilo s. Ad. Stresena kaže, da se- klub nahaja v precej slabem gmot« nem položaju, kar bo pa skušal novi odbofl popraviti. Sprejeto. — V poročilu o kon< troli pokaže s. Dražil na nekatere nedo-statke v knjigovodstvu; za odbor pa predi laga absolutorg, kar se sprejme. — Pri vot lltvab v odbor izvoljeni kot predsednik s. Kralj Ivo; podpredsednik Svetek Franc; tajnik Mlinar Edo; namestnik Kristan Cv.; blagajnik Stresen Ad.; namestnik Urbans St: kapetan Primožič Ciril; odborniki Peč* nik Ad., Plantan in Pobeška; revizorja Draži! in Slanovec. — V odboru Lj. N. Podsaveza se sklene zahtevati 2 mesti la poslati vanj ss. Slanovca in Kralja. — Pri točki »Razno« živahna debata. Sklene s* zlasti boj proti lokalnemu patriotizmu. P<» pozivu na delo zaključi predsednik lepo usodi zbor.
Smučarji, u hočejo na Mrzlem Studencu prenočevati se morajo zglasiti v Pii sami »Gozdnega oskrbnlštva Bled In plačati za vsako posteljo tarifno ceno, k! znaša 5 K (pet kron) tia dan, na kar dobe tozadevno potrdilo. Perilo mora vsak p'ai čatl posebej tamošnjemo jEo*darJ“. istotako postrežbo m razsvetljavo. Pripominjamo, da Je prenočevanje v lovski hiši na Mrzi lem Studencu le tedaj dovoljeno, kadar verski zaklad tamošnjih prostorov ne rabi in da so na razpolago 3 postelje. —V Kranjski gori ta na Rudnem polju ni nobene post&Mo na razpolago. — Končno se še pripominja, da podpisano glede prenočišča ne prevzame n|kakega jamstva. — Qozdno Oskrb-nlštvo Bled.
Ruska sovjetska vlada prosi »Zveza češkoslov. del. tel. iednot«. da ta pošlje »Višjemu svetu telesne kulture« v Moskvo 500 1000 vaditeljev. Zveza D. T. J. se še ni odločila.
Cešoslovafckj nog. šp. klub »Spartai
se nahaja na turneji po Italiji hi Španiji. V, Genovi sta bili odigrani dve tekmi, v kojilt je klub zmagal. Zadnja je bila z enim ita-< lijanskih prvakov »Andrea Doria« 4 : 0 (2 : 0). 1. januariia so i«raM na Španskem z A. C. Bilbao 3 : L Klub Bilbao je im*.l na 01ympiadi v »panskem moštvu polovico ljudi in to moštvo je tolklo Dance, ki niso ravno najslabše moštvo sveta. Sploh Španci prvačijo nad Italijank Pri zadnji tekmi v Bilbao je bilo navzočih 15.000 oseb. Tekme se še nadaljujejo.
jzdaiatelj; Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne«.v. Liublianu
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec,