Temeljit pregled dela V vseh krajevnih skupno-stih so se v preteklih dneh zvrstile temeljne kandidacij-ske konference, na katerih so delegati vseh organov in orga-nizacij v krajevnih skupno-stih razpravljali o kandidatih za vodilne funkcije v občini, mestu, republiki in federaciji. Gre namreč za to, da traja mandat za te funkcije dve leti in če občan na takem položaju dobro opravlja svoje delo, je lahko izvoljen še za nadaljnji dve leti. Zato govorimo o vmesnih volitvah in obenem poudarjamo, da te volitve ni-kakor ne bi smele biti for-malne. Temeljne kandidacijske konference v večini krajevnih skupnosti'so pokazale, da ob-čani v resnici menijo, da ne gre za formalnost, ampak da je nujno potrebno temeljito pregledati dosedanje delo in ugotoviti, kateri od kandida-tov lahko še naprej opravlja zaupano mu zadolžitev in ka-teri od njih tega zaupanja ne zasluži več. Zaradi tega najbrž ni odveč zahteva, ki smo jo slišali v razpravah, da je časa za temeljito obravnavo kandi-datov premalo. Ponekod tudi menijo, da je tako imenovana baza še vedno premalo vklju-čena v kandidacijske postop-ke in da je vse skupaj preveč prepuščeno kadrovskim koordinacijam. V večini krajevnih skupno-sti so razpravo o kandidatih povezali z razpravo o delova-nju delegacij v zboru krajev-nih skupnosti občinske skup-Ščine in v samoupravnih in-teresnih skupnostih. V Gradi-šču, na Prulah, v Stari Ljub-ljani in tudi drugod so vodje delegacij podali poročila o dveletnem delu ali pa so ta poročila strnili v enoten pri-kaz delovanja delegatskega sistema. Med razpravo o kandidatih so ponekod menili, da smo precej zanemarili načelo »vra-čanja v bazo«. Punkcionarji namreč preveč ktožijo samo horizontalno z ene funkcije na drugo, namesto da bi se po opravijeni dolžnosti, za katero so bili izvoljeni, vmili denimo iz federacije v republiko. Kaj je z osebno odgovornostjo, so spraševali ponekod in po-udarjali, da bi morali kandi-date temeljito oceniti, tako v dobrem kot v slabem. Med ocenami delegatskega sistema je bilo slšati kritike na račun strokovnih služb, ki imajo še vedno prevelik vpliv. Največkrat se dogaja, da je ze-lo težko spremeniti predloge in stališča, ki so jih v gradivu podali delavci strokovnih služb. Ob tem pa ne gre pre-zreti ugotovitve, da so družbe-nopolitične organizacije daja-le premajhno oporo delegaci-jam pri njihovem delu in da tudi socialistična zveza ni po-vsem izpolnila svoje vloge na tem področju. Najbolj proble-matično je delovanje delega-cij za samoupravne interesne skupnosti, ki se skoraj vedno sestajajo na robu sklepčnosti. Tudi osip med delegati je pre-velik, zlasti med mladimi. Kljub vsem pomanjkljivo-stim in opozorilom pa ne gre prezreti ugotovitve, da je čuti-ti čedalje večjo zavzetost ljudi za delovanje tako skupščine kot samoupravnih interesnih skupnosti in prevladujoč ob-čutek, da sami odločajo in da ne odloča nekdo drug name-sto njih. Razprave o delegatskem si-stemu in o dveletn^m delu imamo lahko kot dobro pri-pravo na marčevsko zaseda-nje skupščinskih zborov. Ne bi bilo prav, če bi razprave in . predlogi izzveneli v prazno. Med drugim je potrebno re-sno upoštevati opozorilo o kontinuiteti kadrovanja, kar pomeni, da je že sedaj čas, da se pripravljamo na tiste voli-tve, ki bodo čez dve leti. Delo aktivistov naj bi spremljali sproti in sproti ugotavljali, komu kaže zaupati odgovome funkcije v prihodnjem man-datnem obdobju. Niko Isajevič