111 .- Šmarnica Spisal Avguštin Šabec zmed vseli mesecev vsega leta je gotovo najlepši mesec vcliki travcn. V tem mesecu doseže priroda višek svojega pomladanskega razvoja in razvoja sploh ter nam odpre svojo bogato zakladnico Iepote. Vsak poglcd v prirodo nas uveri, da se godi v tem mesecu v nji nekaj slovesnega, nekaj prazničnega in da obhaja ravno v tem mesecu priroda svoj »veliki dan«. Zdi se nam, da je v tem mesecu priroda velik, prostran vrt, ki ga ni treba obdelovati, ampak ga je obdelala Stvarnikova roka sama. Krasno cvetje, ki se je z njim odela v tem mesecu vsa priroda, čarobno petje, ki odmeva po gozdih in livadah, mlado zelenje, s katerim se je obsulo drevje, ter nad vse mamljivi pomladanski vzduh, ki tako krepilno vpliva na človeka, vse to vpliva tako mogočno nanj, da se mu nehote zazdi, da se v resnici nahaja v prelepeni vrtu ter se naslaja ob njegovih krasotah. Ni čuda tedaj, da ima maj na človeka toliko moč. Z nekako nedoumno silo ga vleče v svoje prirodno veličastvo, češ, naglej se mc, naužij se nie in z menoj se veseli mojega »velikega dneva«! Zato pa ostavljamo ravno v tem mesecu zatohle sobe, v katerih smo prebili dolgo zimo ter hititno pod milo nebo, da sc poživimo telesno in duševno. Največ veselja pa prinaša krasni majnik otrokotn. Saj jirn nudi ravno maj v obilici vsega, kar si želi njihovo koprneče srce. Da se pa ljubezen do prirode in veselje do bivanja v nji pri otrokih zveča, v to skrbe izleti, ki jih ravno v tem prelepem mesecu kaj radi prirejamo in ki jim pravimo »majniški izleti«. V prvi vr.sti so namenjeni ti izleti mladini, da se veseli lepega pomiadanskega življenja. Kaj rade prirejajo tedaj zlasti Ijudske šole take izlete. Tak izlet je imela prirediti tudi krčevniška šola, ki so jo obis-kovali tudi nam že znani šolarji Poljančeva Angelica, Otorepčeva Milica in Završnikov Jakec. To vcselo naznanilo jim je sporočil nekega popoldne v maju gospod učitelj, ko jim je povedal to-le: »Otroci! V soboto zjutraj napravimo vsi skupaj izlet na »Goro sv. Roka« in ostanemo tam ves dan.« Ne da se popisati, s kakšnim veseljem so sprejela otroška uSesca to radostno novico. »Izlet — in pa vsi!« — To se jim je zdelo tako imenitno, da so njihova srčeca kar drgetala sreče in veselja. Najrajši bi bili. kar precej šli, ko bi bilo to mogoče. Umljivo je tedaj, da so neizmerno težko čakali sobotnega jutra in veselja, ki bo združeno s tem srečnim dnevom. Gora sv. Roka je dobri dve uri oddaljena od vasi Krčevine, kjer jc stala šola. Četudi imenujejo ta kos zemije »Goro sv. Roka«, tega imena ne zasluži v polni meri, ker se nikakor ne da primerjati s pravo goro. Njen ') V Iatin5čini: Convalaria inajalis. ¦ -¦ 112 •—- ^H vrh namref ni tak kot pri drugih, pravih gorah, temveC se razprostira na njenem temenu obsežna gorska ravan z lično cerkvico sv. Roka, z mnoginii I kmetiškimi hišami, prostranimi travniki, njivami in s poljem. Le na severni 1 strani se iznad te ravnine dviguje griček, iznad katerega se odpre ČMdovito lep pogled na prekrasne slovenske planine. Pot na to goro je še dokaj složna. Drži izprva po mehkih travnikih, potem skozi koJat bukov go/d in siednjifij po lepih senožetih prav do cerkvice sv. Roka. g Na to goro tedaj napravijo učenci krčevinske šole svoj majniški izlei" Krasno sobotno jutro je obetalo, da bo ves izletu namenjeni dan lep. Komaj se je zaznalo nilado jutro, in so vaški petelini naznanjali nastop novega dne, že je bilo okolo šolskega poslopja vse živo. Od vseh stranl so prihajali otroci skupaj ter se pomenkovali 0 veselju, ki jih čaka ta dan. »Da bi le deija ne bilo,- omeni eden učencev, a takoj ga drug osorno zavrne, rekoč: »Saj danes ne sme deževati, ko imamo izlet!« — Ot> takib in enakih pogovoiih so otroci težko Cakali Seste ure, ki je bila dolo(enaal odhod. I Prijetno je bilo gledati to vrvenje indrvenjemladeži okolo šole. Vsakdo je imel kaj s seboj. I seveda, sa je bilo to pa tudi potrebno, da ne bi tr-peli otroški lačni želodčki. Dan jc dolg, in lakota je neprijeten gcist. Enemu je mati dala kruha in mesa, drugemu klobaso, tretjemu sira, četrtemi^ jajec, in tako naprej; vsakdo je imel v culici kaj za želodec pripravljene^a. pa tudi žepi niso bili kot običajno prazni, v njih so skrbno sliskali po par vi-narjev, ki so jim jih njih starJi dali, da si kupijo na gori mleka in sj poleg lakote ludi ugase žejo. Slednjič se je približala težko pričakovana šesta ura. Oospod ucijteljje uvrstil vse otroke po dva in dva, in začeli so se polagoraa pomikatj proti gori. To je bilo pripovedovanja in pogovarjanja, to veselja, smejanja in ra-dovanja! Da bi bili prišli prej do smotra, so pospešili korake, kar je seveda I gospod učitelj preprečil s tem, da jih je opozoril na hladni zrak, ki veje ua J gori, in na prehlajenje, ki bi sc na takem zraku lahko dobilo. i| Polagoma so se začeli dvigati proti gori. Po travnikih, kamor so hajprej'] prišli, so morali iti drug za drugim, ker je bila tam samo steza; ko 50 pa dospeli v gozd in prišli do kolovoza, ki drži skozi gozd, so sc pa zopet uvrstili v pare. Veličastno je bilo tega dne v gozdu. Od vseh stranj se je oglašalo krasno ptičje petje, a ves gozd se je — kot bi se prebudil \% sna — prerojen zveselil tako lepega dne. Vonj, ki je dehtel iz tega mlad^ga ze-lenja, pa je bil tako mamljiv, da je nehote ustavil korak encmu ali drugeniij otroku, češ, naužij se me, saj me ne dobiš vsak dan. Gospodu nčitelju se je zdelo potrebno, da se v tem čistem in zdraVem zraku nekoliko pomude, zato je rekel otrokom: »Ostanimo nekolikcj tukaj in se odpočijmo, saj imamo še dovolj časa v zabavo na gori!« Nekateri otroci so posedli okolo učitelja po parobkih dreves, drugipaso šli nabirat cvetic. Ni poteklo pet mituit, odkar so posedli, kar priteče Oto-repčeva Milica v vsi sapi po rebru navzdol h gospodu učitelju. »Kaj |ja je?« vpraša učitelj zasoplo Milico. Prva piščalka. -~< 114 «— •Nič, o, prav nič, gospod učitelj, prinašam lc šopek šmarnic, ki sem jih ravnokar nabrala nedaleč od tu.« »Glej, glej!« pravi gospod učitelj, »ti itnaš pa res dobre oči, dasijih tako hitro dobila. Idi in prinesi mi še eno s koreninami, hočem ta počitek porabiti v to, da vam vscm to dišečo cvetico opišem in o nji povem marsikaj potrebnega.« Otorepčeva Milica, s katero je šlo sedaj več njenih součenk in seveda tudi Poljančeva Angelica in Završnikov Jakec, je mahoma ustregla želji gospoda učitelja, ki je potem šmarnico vsem zbranim učencem in učenkam opisal tako-le: Pred vsem vam povem, da je ta Ijubka, dišeča cvetica nestrupena iit doveškemu zdravju popolnoma neškodljiva. Zaman jo tedaj iščemo v črni knjigi strupenih ali škodljivih rastlin, njenega imena v nji ne dobimo, pač pa njeno sorodnico ali imensko sestrico »belo šmarnico«, ki ji pravijo tudi bela bramurka, lepotica, beli koren itd., ki se pa od dišeče šmarnice bistveno razločuje v vsem svojem ustroju. Svoje lepo ima »šmarnica« ima ta cvetica od tod, ker je posvcčena sami nebeški kraljici, ki ji je posvečen tudi ves mesec maj. Marijina cvetica je tedaj nedolžna šmarnica. Ker cvete ta krasno dišeča cvetica v Marijinem mesecu majniku in je najlepša nele med majevimi cveticami, ampak med vserai cveticami sploh, so jo že davno posvetili Mariji, materi božji, in tudi majevo, Mariji posvečeno pobožnost — Smarnice — združili z njenim imenom. Kakor se nahaja po Slovenskem več krajev z imenotn »Šmarje«, katero ime je skrajšano od imena Marijinega, tako izvira tudi ime »šmarnica« odtod, Ponekod ji pravijo tudi juTjevica, giimbalica in lepoduha. Prvo ime izvira najbrže odtod, ker raste in cvete okrog sv. Jurija, drugo odtod, ker jo radi vtikamo v gumbnice, a tretje zaradi njenega izredno .prijetno diše-čega cvetja. Ta cvetica ima v zemlji na pošev rastočo, plazečo, kolenčastočlenasto, razraslo, belkasto koreniko, debelo kot gosje pero. To koreniko poraščajo dolge, debelovlaknaste korenine in majhni luskolisti. Na prvi hip nam je razvidno iz tega njenega podzemeljskega ustroja, da je tudi žmarnica kot skoro vse pomladanske cvetice vztrajna ali večietna rastlina. Ob času, ko dobi gozd svojo novo zcleno obleko, napolnjuje šmarnica že s svojim sladkim vonjem vsa zatišja tihega gozda, ker je že nekaj tednov prej predrla rastlinica zemeljsko skorjo in se je še v zemlji v svojem prvem razvoju prav tako razvila kot podlesna veternica in druge nam več ali manj že znane pomla-danske cvetice. Ker sem vam že pri podlesni veternici ta podzemeljski razvoj natančno opisal, in se šmarnica v zemlji prav tako razvija kot podlesna veternica, zaio opustim pri šmaTnici danes ta razgovor. Iz korenike, oziroma njenega vrha izvirajo dva do trije pecljati, široko-suličasti, slokastoiilnali listi in pokončna 15 do 25 cm visoka, enojnata betva. Da so Hsti slokastožilnati, prihaja od tega, ker so njih žile na listih še precej vzporedne, toda bolj krive kot ravne. — 115 — - ^^H[er govorimo ravno o žilah pri rastlinah, vam hočcm tudi o teh nekaj malega povedati. Listne žile so iz debla, oziroma iz peclja v ploskev pre-liajajoče cevčice ali cevi, ki preprezajo ves list koi svetlejšc, časih tudi bolj vzviSenc ali zbočene niti. lzmed vseh gre srednja ali glavna žila, ki je na-vadno tudi večja in močnejša, skozi sredino listne ploskve. Po razvrslitvi listnih žil ločimo liste v progastožilnate in mrežastožilnate. Progastožilnati listi so oni, na katerih zapazimo, da izhaja iz pcclja aii sploh od onega konca lista. kjer se list začne, obenem več enojnatih žil v ploskev in se nam vse te zdc kot nekake glavne žile. Ako so te žile popolnoma ravne, pravimo, da je list ravnožilnat ali vzporednožilnat, ako pa so krive, je lisl slokastožilnat. Take so žilc tudi pri šmarnici, zato jc njeno žilje slokasto-žilnalo. Vsc drugače je pri rarežastožilnatih listih. Ti itnajo le eno samo elarao žilo, ki se, a šelc v listni ploskvi, cepi v proslranskežile. Tesczopel dalje cepijo v vejc in vejice, in sicer tako raznovrstno, da dobi listna ploskcv v rcsnici podobo mreže. Povcdal sem vam že, da priraste šmarnica naravnot iz podzemeljskega stebla iz zemlje. Ker nima ta rastlina nikakega nadzemeljskega stebla, ampak prikukajo listi in nežni cret na dan drug na drugega, oziroma navezani tta medsebojno moč, jc timevno, da mora biti podzemska rast tako ustrojena, da je rastlinica kos svoji neprelahki nalogi. ln ta jc tudi. Trobčasto zvite Hste, ki skrivajo v svoji sredi betvo, ki sc jma na nji razviti cvetje, obda-jajo okoloinokolo belokožnati, nekoliko v modrordečkasto barvo prehajajoči vztrajni, nožničasii, luskasti krovni listi, ki odevajo mlado rastlinico v po-dobi podolgastega stožca, ki more s svojim koničastim močnim koncem predreti tudi najtrše zemeljske plasti. Kakor hitro je rastlinica pokukala v beli dan, razženo rastoči listi ovoj, v katerem so bili skrbno zaviti, ter si pomagajo iz tega tesnega in neprijetnega zapora. Z rastjo potrebujejo vedno več prostora, zato izlezejo polagoma popolnoma iz tega tesnega prostora, se začno vedno boljinbolj odvijati ter se slednjič razprostro popolnoraa in se pokažejo v taki obliki, v kakršni jih tudi vidimo na tej šmarnici. Njih jajčasta, dolgopecljata listna ploskev je jako velika ter prevlečena z neko voščeno skorjo. Kakor je dokazano, služi ta snov šmarnici v to, da jo va-ruje prcvelike mokrote, ki bi ji utegnila škodovati, varuje jo pa tudi pred prcrelikim izhlapevanjem mokrote, ki se nahaja v listih. Odtod in zato, da so njeni listi vcliko bolj tršasti kot od drugih pomladanskili cvetic, prihaja, da.prežive vcčinoma liste vseh drugih pomladanskih cvetic ter šele zamro počctkom jeseni. Zraven listov se dviguje dolga skupna betva, ki je zgoraj trirobata, spodaj pa okroglasta. Pecljati, kimasti, prijetno dišeči cveti se združujejo v enostranski grozd in so podprti z majhnimi krovnimi listki. Ti cveti so po-četkoma obrnjeni navzgor ter se od teh majhnih krovnih listkov skrbno obvarovani, vse tako, kot smo to opazovali tudi pri drugih pomladanskih cveticah. Ko pa se cvet odpre, se obrnejo navzdol, da tvori tako njih snežno-beli cvetni perigon skrbno ogrinjalce najnežnejšim cvetnira delom pred dežjem in drugimi nezgodami. Pravilni, obličastozvonasti cvet sestavlja zra- —~ 116 — stolisten, šesterozob, cel perigon. V cvetu samem pa zapazimo šest kratkit prašnikov ter nadraslel pestič z razločno vidljivo jajčasto plodnico, iz katen se rarvije kot p!od okrogla, tropredalasta, svetlordeča jagoda, ki hrani i vsakem predalu navadno po dve semeni. Vkljub temu, da so njeni cveti le bolj neznatni, jo vendar prav rade obisltujejo razne žuželke. Pomore ji v to enostranski grozd in jako prijetno dišeč duh, s katerim vabi daleč naokolo žuželke na obisk. Ta lepi duh pa je tudi provzročii, da je postala šmarnica med vsemi cveticami človeku nai Ijubša cvetica in da se je razveseli, kjerkoli jo zagleda. Pripomniti moram še, da skrbe za razmnožitev te cvetice poleg njenegi lastnega ustroja tudi nekatere gozdne ptice, ki uživajo jeseni njene rdeče sočnate jagode. Ptičji želodčki pa prebas'ijo le sočnato raeso, medtem b ostane v jagodah se nahajajoče trdo seme zanje neprebavno in se tudi log tako odvaja \z telesa, pada na zemljo, skali in oživi. Šmarnica je po senčnatili, listnatih gozdih jako razširjena cvetica. Člo veSkemu srcu sc je jako priljubila, in to ravno zaradi snežnobelega, krasnega cvetja, a še bolj zaradi izredno prijetnega duha, da ji je prisodilo med vsem cveticami — prvo mesto. Upravičeno jo tedaj tudi mismemo imenovati nelj kraljico raajnikovega cvetja, temveč cvetja sploh. — Minila je že skoraj ena ura, odkar so učenci v tem tihem gozdu po» čivali in radostno poslušali učiteljev opis žmarnice. A še z večjim veseljeitt so se na ukaz učiteljev napravili na daljno pot proti sv. Roku. Solnce jff stalo že precej visoko na nebu, ko so krenili \i gozda črezsenožeti in daljgt na vrh. Ko so dospeli tja, so se najprej malo odpočili, potem pa so si šlt ogledat lepo okolico. Ne bom dalje opisoval, kako so se presrečni otr^s ves dan radovali na gori, povem le toliko, da so se proti večeru prav zadčH voljni in sre6ii vrnili domov. Ta izlet jim gotovo ostane v trajnem spomin« do poznih let.