B0ZCH9 SIdv. GospodarjH PRILOBfl Mir ljudem na zemlji... (Božična povegt. Napigal Al. Leben). ,,Slava Bogu na višav,ali in mir ljudein na zemIji, M so svete volje!" Rajsko milo je zadonela ta angelsKa pesem pred ,davaimi, davnimi 8asi nad uboglmi pastirci na betlehemskih planjavah, ko je božje Dete stopilo z nebeških višav doli v nizke, borne jaslice. * * * Na prijaznem griču, kjer se začenjajo daleč na okrog slovece ljutomerske gorice in od koder se odpira diven razgled po bogatem širokem Ptujskem polju, je stala pred večimi leti samotna, od siarosti skoro docela očrnela koča, ki je s svojimi maihnimi okenei zrla doli v ravnino proti cerkvi sv. "Marjete. Tiho in brez življenja so bile od dolgotrajnega deževja in snega premočene ceste; samo vrabci so čivkali svoje nemelodične glasove ter veselo skakljali, ae zmeneč se za bedo nastiopajo&e zime, od enega brezlistnega drevesa do drugega. Se bolj žalostno, kakor zunaj, pa je bilo v kooi nat vinskem griču, kjer se je pomikala po zakajenjb stenah senca smrti ter se slišalo bolesti polno stokanje trpeSega človeškega srca. V polmraeni sobi je ležala na trdi postelji mla. da ženska. Dihala je težko in hropeSe, na vpadlih licih je žarela srebričasta rdečica, in še enkrat je gvignila prejšnja lepota po n]enem ozkem ob.razu. — Poleg postelje pa je sedel njen mož, zaraščen z gostimi, crnimi muštaci, ter kr&evito držal s svojo levico za eno roko bolne žene. Iz o6i mu je prodiral srp in osoren, pogled, okrog ust pa mu je bila vtisnjena nelča divja, uničujoča trpkost. .,AH mi hočeš verjeti, Ivan", je nagovorila s težavo in v pretrganih stavkih bolnica zraven sebe sedečega moža, ,jiaš Gospod me želi imeti pri sebi; jaz moram od tod — kmalu, kmaJu! Smrt me že grabi v udih, to Cutim dobro." ,,Bodi tiho, Roza, ne govori talco", je zakrifial mož v bolestni ratzburjenosti: ,,.ne pnstim te od tod. Do sedaj Se nisi imela ni8 dobrega pri meni, revica; a sedaj hoeem srefto prisiliti. Noft in dan. ho8em delati in" se potiti, da ti naredim dobro in lepo ter udobno življenje, i-n čisto nifeesar ne smeš vefi pogreSati ... Tn ker ne maram za prav nobenega člo. veka vec na celem svetu, zato pa lioftem tebe tem bolj obsipati z veliko, veliko ljubeznijo, ki gori v mo,iem srcu." ,,Ivan", šepetala je žena, ,,dokler sem bila pri tebi, se mi je vedno dobro godilo ... In poleg vseh težav sva imela vendar-le doTca] sreoe, seveda vsikdar le za malo, malo Basa; pa za to ne more§ ti ničesar — in jaz ne bom pozabila tvoje ljubezni, tudi v ¦ veSnosti ne." ,,,V veSnosti! v večnosti!" vzkliknil je bolestno mož, ,,ti ne smeš proč od mene, ljuba moja! Kaj naj |X)5n€m jaz brez tebe? Nimam pikogar ne v nebesih, niti na zemlji, nego edino-le tebe." ,,1'van", je Suštela žena, ,,inir moraS skleniti z pašim Gospodom in z ljudmi." ,,,Mir skleniti, Roza? Jaz sem mir že imel. Za_ kaj pa nama niso pustili miru? Zakaj so ravno name naperili ves sum? Vsem 'drugim se je verjelo, sa. mo moje spričevalo, mo.i zagovor, ni veljal nič. Kolarjev Ivan je pač moral biti tat, saj niti vinarja od oiiih tisog goldinarjev niso našli pri naju. — TisoS goldinarjev, lia-ha, 8e bi ti bili v najinih rokah, bi midva tudi boljše lahko živela! — Radi samega suma in vsled izjalve nekega lopova sem moral iti 3 leta presedeti v je8o, in tebe niso niti enkrat pustili k meni, in, ti si bila istotako nedolžna kakor jaz," ,,.NaŠ Gospod je Še ve8 pretrpel, Ivan, in tudi po nedolžnem." .,,Todia zakaj se ravno lopovom vedno dobro godi? Molila sva, vestno izpolnjevala svoje krš8anske dolžnosti ter se s trudapolnim delom poSteno prerivala skozi življenje. Naš Gospod je vedel, da nimava na tem razburkanem svetu piSesar drugega, nego svoje dobro ime ter nekoliko malenkostne sre6e in, veliko ljubezen med seboj; a 8im ve8ja je ljubezen, tem krutejSa je locitev in — po nedolžnem! V jeci sem imel 8asa dovolj, premišljevati vse te re8i, in pri tem sem se odvadil molitve in spovedi. Zaupanje v našega Gospoda sem izgubil popolnoma in ljuSi ne morem trpeti nikoli ve8, sovražim jih iz dna srca in ne maraan sploh za nobenega Cloveka ve8 na svetu." ,,Pa za mene, Ivan, vendar maraš," ,,Ti si angel, Roza! Vsi drugi so pu ....!" u,Ivan, Ivan, prosim te, nikar ne govori tako! To me boli — v srce boli!" ,,(Odpuati mi, Roza, žaliti te no8em — jaz gotovo ne! . . . Ti si tako dobrosr6na in iz same dobro. srSnosti pozabljag, koliko hudega so nama prizadjali ljudje . . . Ti nisi nič manj trpela, nego jaz . . . Ali še veš, ljuba, ko sem prišel iz jefie domov? — Noben človek ni izpregovoril besedice z mepoj, na stezi so me puščali osamljenega, v cerkvi so se vlekli proc od mene; pa tudi tebe so se izogibali kakor kakšnega okuženca . . , In ko si mi podarila otroka, najinega Ivanfika, nisem v celi vasi našel Sloveka, ki bi bil otroku boter pri kVstu . . . Ako se rae ne bi bil usmilil neki, kakor po naključbi od nekod priSedši tujec, bi se bil moral z nekrščenim otrokom vrniti doraov... In ko je ubogi crviček umrl, se ni prikiazala niti ena živa duša pri nas. Moral sem sam svojega la^tnega otroka zabiti v rakvico in ga nesti na pokopališ&e", Ivan je postal od razburjenosti smrtnobled^ Tresel se je na oelem životu ter je uprl stisnjene pesti s tako močjo v klop, da je deska k,ar poikala. — Po kratkem odmoru je nadaljeval nekoliko mirnejSe: ,,V celi vasi mi ni dal >nikdo dela., in tako sem moral potovati 4 dolge ure doli na Hrvašfko, iskat si dela in zaslužka. Sest dni v tednu te nisem videl, Roza, in le tiste kratke urice v nedeljo sein te imel ]jred seboj . . . In sedaj — sedaj pa me Uočeš zapustiti j)opolnoma in naj te nikoli ve6 ne vidim, eisto nikoli več — oh!" Tako je tarnal obupni mož, kaKor v mozeg zadeto drevo. Na njegovem obrazu se je zroalila grozna bolest, toda nobena tolažilna solza se ni utrnila iz njegovega očesa. Tudi bolnica se je vila v nepopisni žalosti, a tudi njeno oko je ostalo suho. Oba sta se odvadila joka in solza. Ne vedoč, kaj da dela, je skočil mož pokonci, zrl srepo nekoliko 8asa sk"ozi oicno dol v ravnino, med tem pa se tresel kakor šiba na vodi po vsem telesu; nato pa je vzel iz omare pipo ter jo basal s tobakom fiisto iz navade, tu se je še pravoSasno spomnil, da žena pe more prenašati dima. Potisnil ]e tedaj pipo po8asi v omaro nazaj ter se zttpet vsedel k postelji trpeSe žene. — Po dolgem molku, med katerim je bolnica skoro nepremično ležala, se je ta nenadoma obrnila proti možu ter ga vprašala z mehkim glasom: .Jvaai, ali rae imaž k.aj rad?" ,,Roza, kako me le moreS kaj taTcega vpragati!" je zakričal mož, ,,ti vendiar veš, da biva v mojem srcu le ena misel, edina misel — in to si ti." ,,Potem me pa ne smeš zapustiti, na vse veke ne!" jrJaz naj tebe zapustim? . . . Roza, Roza — ali te zopet muci vročnica, nisi pri jasni zavesti! — Poglej sem — ali me ne poznaš?" wPoznam le dobro, Ivan, in sem popolnoraa pri zdravi pameti. . . Glej, na svetu ne moreva za vedno ostati skupaj, toda gori v nebesih pač . ... Jaz grem sedaj naprej v nebesa, in 8e si mi zvest, potem moraS priti za meinoj — pa feisto gotovo, Ivan! . . . Hočem tamkaj lepo izbrati prostor za naju oba, in š« enkrat rajši te ho8em imeti gori v nebesih; a same me ne smeŠ pustiti, kaj ne, da ne boš, Ivan?" Ivan se je naslonil z lakti na kolena, zakril z obema rokama obraz ter vzdihoval bolestno. ,,Ivan, nadaljevala je žena s slabim in vefikrat od kašlja pretrganim glasom, ,,imela sem sinoSi 8udne sanje. — Sanjalo se mi je, da sem gori v nebesih, in bilo je tako čudovito lepo, da ti ne morem dopoveaati dovolj. — Naenkrat mi je prihitel rajskolepi angelgek v naročje in ta je bil najin sincek, Ivanček. Pritisliala sem ga na srce ter poljubovala; a zazdelo se mi je, da pri najini sreči še nekaj pogrešava, Vprašala sem: ,,Ivap8ek, kje pa je o6e?" — Angelski sinSek se je žalosten ozrl v stran ter dejal: ,,08eta ni tukaj". — ,,'Ja, ali ne pride", vprašala sem dalje. — ,,Ne, ne pride nikoli, prav nikoli, ne spada ve6 med naju!" je rekel sinftek ter jel plakati. — Tu sem od neznosne bolesti in žalosti zaJcl-iSala ter se jokala kakOr Se nikdar v svojem zivljeinju, in od tega sem se prebudila." Sedaj so se resnično vdrle vroee, jasne solze iz oči bolne žene, pa tudi mož je bil globokoj ganjen. — Zgrudil se je, kakor unicen, pred posteljo na kolena, zgrabil viliarno za roko bolnice, poljuboval jo neprenehoma, pritiskal si jo na ooi ter joklal kakor mali otrok. ,,Roza, o moja draga Roza", je tulil na ves glas, .,za vedno biti ločen, od tebe, tega si niti misliti ne morem! — Jaz hočem tudi na onem svetu biti tvoj — tvoj na vse veke!" ,,,Tedaj pa morag z našim Gospodbm skleniti mir, narediti prijateljstvo, Ivan, da naju pusti skupaj prebivati v svoji hiši." ,,Da, ljuba Roza, prijateljstvo z naSim Gospoclom, da te ne izgubim za vekomaj!" ,,Danes je Sveta 1108", Suštela je bolnica, ,,nocoj se bo rodil naš Gospod ter prinesel ljudem mir . Ivan . . ." ,,Da, da, Roza", pa<3el ji je v besedo, ,,Še danes ho6em iti cfoli v cerkev ter narediti sporazum z na' Sim Gospodom." ,,Bog ti plačaj, Tvan . . . Sedaj stokrat lažje umrjem . . . Ti sivresnici tako dober, ljubeznjiv mož!" Ta se je naglo vzdignil od tal ter §el vun, poklical staro Bogtjančko, ki je stanovala vzadi v tesni Cumnati male kofie, da bi nekoliko ur pazila na bolnico. Potem se je praznigpo oblekel in urno stopal doli proti cerfcvi svete Marjete. Dolgo, dolgo ga ni bilo nazaj. Bolna žena pa je med tem Casom prisrSno molila k Bogu ter ga goreSe prosila milosti za svojega obupanega moža. — Kon&no, ko se je začelo že mračiti, so se začuli njegovi koraki v veži. Ko je vstopil ter se približal postelji bolnice, se jj je zdel popolnoma predrugačen. Sicer je še trepetala globoka bol na njegovih ustnicah, toda divji, besni pogled ie izginil in neki blagi mir je odseval iz njegovih o- ,,Roza", je šepetal ter se nagnil k bolnici, ,,izpovedal sern se in naš Gospod mi je vse odpustil. . . 0, meni je sedaj tako lahkb pri srcu, ftak.o lalikio, kakor da bi mi bil ves svet odvzet raz njega... seSaj, Roza, bova skupaj na vse večne čase." Bolnica mu je zrla z ž,arnim pogledom v obraz in govorila komaj slišno: ,,Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpušSamo gvojim dolžnikom!" ,,Da, ljuba moja Roza, dejal je mož mehko, ,,lju. dem sem jaz tudi vse odpustil — naš Gospod je meni tudi veliko — oelo veliko moral odpustiti." Se žarnejši so postajali ženini pogledi, a izpregovorila ni besedice* ,,Roza", vprašal jo je mož v zajdregi, ,,si me li razumela? Ali mi pač verjaineš?" ,,Ivan", hropela je žena, ,,ver,jamem t', ka.kor našemu Gospodu! — Nikdar me jiisi nalagal — ve'dno si mi bil odkritosrčen . . . Jaz sem ze itak vedela, da je vse v redu. Sem spoznala že na tvojem obrazu, na tvojem dihu, da prinašaš seboj našega Gospoda . . . Tudi drugaee sem prepri^ana). . . Ivan5ek, najin arigelček, je bil zapel pri meni, predno si prišel ti domov ... Ne v sanjah, ampakl v polni istini; telesno sem videla fatntiSka! ... V snežnobelem oblačilu je stal tu pred posteljo ter dejal, da je sedaj tudi za oceta pripravljen prostorSek' v nebesih." Mož je plaklal, plakal. — Naenkjrat pa je zakričal na ves glas: .,Roza, če se prikažejo rajni otroci, tedaj vzamejo enega izmed starišev seboj! — 0 Bog! 0 Bog! — Ti se treseŠ . . . Roza, kaj ti je? KaJ pa imaš?" Žena se je zgruriila vznak" — njeno dihanje je postajalo redkejše . . . Nek sladek smeliliaj je švignil gez njen obraz potem kratek, lahek boj s srart- jo in žena je izdihnila. — — Skozi razpršene megle so prodrli za trenotek krv&vordeči žarki večernega solnca in, so metali rožjiat sij skozi majhna okenca v zaduhlo sobo, kjer ]e trpinka dokončala svioje trpljenje in odšla vživat vegernega miru. — Možu, ki je vzdihujoS klečal poleg svoje rajne, pa se je dozdevalo, da mu doni na uho angelska pesem: Slava Bogui na viŠavah in mir ljudern na zemlji • • •V V B0ZCH9 SIdv. GospodarjH JZJ* r &&  uucc  PPRRIILLOOBBffll  zzaa  lleettoo  119911ZZ