166 Naši dopisi. Pnhfnvfl 2iV m^ja. (Krasen dan.) Mesec maj je uža sam na sebi najlepši mesec v letu. V tem mesecu obleče se vsa narava v krasno obleko cvetja; ptički pevci sosebno v tem mesecu najmileje prepevajo svoje pesmice. Tudi narodna društva si v tem mesecu kaj rada zbe-rajo mične kraje v mili domovini za svoje majeve izlete. Tak prelep majev praznik obhajala je dne 23. t. m. (preteklo necleljo) jjubljansia čitalnica s svojimi slav-čeki in slavkinjami tukaj na lepi Dobrovi. Zjutraj kmalu po 8. uri pripeljalo^bilo se je le sem okolo 50 pevcev in pevkinj, na čelu iim vrli predsednik dc^vltez Blei-weis m p&iovodja Valenta: Tem pridružilo se ie še brez številaNlruge narodne družbe iz bele L ubljane. Ob 10. uri potem bila je v domači farni cerkvi sv. maša, Vrli slavčeki in slavkinje peli so pri sv. opravilu mašo ,,K tebi srce povzdignimo" (moški zbor); pri darovanji pele so pa mile slavkinje pesem: „ Mariji" (ženski sopran šolo — zbor); po povzdigovanji nadaljeval se je v moškem zboru zopet dotični odstavek maše, a za sklep krasni „Gospodov dan" v D-molu (tudi moški zbor). Vsi so krasni glasbeni proizvodi vrlega strokovnjaka na glasbenem polni. AT Medveda. V resnici: delo, moistra. hvali. Petje bilo je pod vodstvom gosp. pevo-vodje mojslersko; oba zbora izvršila sta svojo nalogo z n^ci^se^jivo natančnostjo in točuostjo. Tako krasnega t petja, kot je bilo v nedeljo tukaj na Dobrovi, reči moram odkritosrčno, da še v svojem življenji nikdar, nikoli in nikjer v cerkvi slišal nisem. Drugi del majevega praznika vršil se je na prijazni Šujci'pri Dolinarju pod milim nebom. Temu delu bilo je tudi nebo milo, ker bil je najlepši mirni jasno-solnčni dan. Na prijaznem vrtu pod sadnim drevjem zabavalo se je društvo z drugim brezbrojnim občinstvom vred do poznega večera; vrstile so se primerne napitnice druga za drugo, pogovarjalo se zaupljivo in po bratovsko, sledili so moški, ženski in mešani zbori narodnih pesmi krasno izpeljevani po čitalničnih slavčkih in slavkinjah ter medpresledki so p^ajJudUoj^i^l^ doneli. Po-ča^tUj^Kfi^o tcTnarodno veselico tudi p. n. gg. d^^,-klukar z gospo soprogo, žu^pmk^abnik in ka^)lajj_L^z-nik. V resnici: tako veselega in Krasnega dneva naša lepa Dobrova ni gotovo še kmalu dočakala, ko preteklo nedeljo. — Slava toraj vsim, kateri so nas bili s svojo nazočnostjo počastili! Ostanejo nam vedno v nepozab-ljivem spominu! Iz Ljubljane. — Občni zbor c* kr. kmetijske družbe vršil se je danes pod vodstvom podpredsednika gospoda Jos. Fr. Seuniga, v navzočnosti gospoda deželnega predsednika barona Winklerja in poročevalca c. kr. deželne vlade, gosp. svetovalca A. Globočnika, gospoda deželnega glavarja grofa Thurna in nad 50 odbornikov. I Prva, druga in tretja točka dnevnega reda sprejele I so se brez ugovora. Pri prvi točki spominjal se je g^ prvomestnik umrlega predsednika barona Wurzbacha in odbornikov F. Souvana in Brusa. Pri 4. točki, o kateri je poročal gosp. cesarski svetovalec MurniK, vnela se je obširneja razprava, katere so se vdeležili gospodje Deschmann, Robič, Voš-njak, tajnik Pire, Peruci, Detelja, dr. Poklu-kar in g. poročevalec. Konečno sprejme se predlog glavnega odbora. Za volitev predsednika oddanih je bilo 64 glasov in izvoljen je bil z 58 glasovi gospod grof Thurn, deželni glavar, kateri je takoj izrekel, da je pripravljen to častno mesto prevzeti, ako izvolitev zadobi Najvišje potrjenje. Tudi gospod deželni predsednik je s prijaznimi besedami pozdravil izvolitev gosp. grofa Thurna La predsednika. Pri dopolnilni volitvi glavnega odbora, v katerega je bilo izbrati 5 novih udov namesto umrlih gg. Souvana in Brusa in pa na mesto izstopivših odbornikov vsled pretekle dobe gg. M urnik, Robič in Jerič; oddanih je bilo 67 volilnih listov in izvoljeni so bili gospodje: Murnik 66, Povše62, Lazzarini 49, Robič 39, Lenarčič 35. 7^ tejni izvoljenci prejel je na^vje^L-gkisov, namreč 30, do^jiajajij*-^ad&e«^ Po tej izvolitvi vršila se je obravnava daljnih točk dnevnega reda. Vdeležitev pa je postala manjša. Konečno opomnimo, da je nosil občni z_bqr po_vsem domač slovens^značajj. iymp-rj poiTfifpih nflflprn<-rTri™v ^opoviii snrg^samo gg. Deschmanna in Linharta. | Izmed vnanjih udov zapazili smo med drugimi gg. vodjo R. Dolenca, župnika Mesarja, Planinca, Legata, M. Lavrenčiča in druge. Vse daljne točke dnevnega reda rešile so se urno brez posebnih ugovorov in tako bilo je zborovanje sklenjeno o poludne s popolnoma rešenim dnevnim redom. i — Gospod dr. Jurij Sterbenc imenovan je, kakor naznanja uradna „Laib. Zeitung'*, za župnika-dekana v Leskovcu. — Radujemo se tega imenovanja, ker veleza-služeni dosedanji župniji hrenovški slovi enako kot iz-gleden duhovnik, kot izvrsten kmetovalec in kot iz-gleden narodnjak. — Kranjska hranilnica v Ljubljani prejela je, kakor se govori po Ljubljani, rešitev svoje pritožbe do ministerstva zarad ustanovitve nemške ljudske šole v Ljubljani, katerega sklepa deželna vlada ni potrdila, — rešitev nji gotovo povoljno, ker rešitev glasi se baje na kratko tako, da hranilnica sicer ne sme po pravilih ustavljati šol, pač pa jih sme podpirati. Danes, ko nam rešitev ministerska še ni znana do besede, nočemo obširneje govoriti o tem predmetu, in si pridržimo to za drugi čas. — Zdravje gosp. poslanca Raiča se dobro boljša. Bolnik redno ustaja in se sprehaja pod milim nebom, moči rastejo in vsa nada je, da prav kmalu popolnoma •okreva. — Slovesno pokladanje temeljnega kamena za hišo družbe katoliških pomočnikov vršilo se je v nedeljo 16. t. m. dopoludne vkljub slabemu vremenu v navzočnosti društvenega predsednika gosp. Gnjezde, vsega •društva in najodličnejših ljubljanskih dostojanstvenikov, ¦gg. deželnega predsednika, knezoškofa, deželnega glavarja, mestnega župana itd. zelo veličastno. — Ob 1/2 1. uri bil je pri Ferlincu skupen obed, pri katerem so se vrstile svečanosti primerne napitnice. — Ljubljansko mesto in vsa dežela gotovo veselo pozdravlja to društveno podvzetje v pravi blagor našega obrtništva .kot, ^nojia4lMdjiilL-*r^dslev zjjper oni socijalizem. kateri posebno v delavskih krogih ravno sedaj po Evropi in -Ameriki skuša razdejati društveni red človeške družbe. — Nove knjige. »Zlatorog", planinska pravljica, spisal Baumbach, poslovenil Anton Funtek, natisnil in založil Ig. pl. Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani — se imenuje lična knjižica, katera nam domačo slovensko pravljico iz nemščine nazaj vrača. Gospod Funtek je segel tu po prav srečnem predmetu. Pri delu podpirala sta ga, kakor v uvodni opombi priznava, gg. profesorja Erjavec in Leveč. Knjižica obsega 95 strani, tisk je lep, edino kur-sivne črke nam niso všeč, — vezanje je pa v resnici krasno. Druga. tudi v Kleinmayerjevi tiskarni na svitlo prišla knjižica imenuje se: »Umetno ribarstvo", spisal Ivan Franke. Ta za naše gospodarje jako dobro došla kujižica opisuje na 50 straneh: lastnosti vode, lastnosti rib, med temi: losose, karpovce, dalje druge ribe naših voda in pa ptuje ribe pripravne za umetno ribarstvo. Dalje se popisuje: Umetno ribarstvo, kako se dobi zarod od rib poletne drsti, kako se odrejajo ribe do popolne rasti, in konečno, kako se ribe varujejo. Konečno omeniti nam je še nemške zbirke: yDie ¦landivirthschaftlichen Gesetze und Verordnungen des Her~ zogthums Krain, filr Land- und Forstwirthe, poUtische Beamte, Gemeindevorsteher; zunčichst filr krain. Lehrer und Lehramts-Zdglinge. Mit einigen ErUiuterungen her-ausgegeben von Prof. Wilh. Linhart." — O tej knjižici je naša sodba prav kratka: Prav dobra knjižica za Nemce, Slovencem pa večinoma ostane veduo tuja. 167