ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 STALNO NA ZALOGI VEČ KOT2000 IZDELKOV VODILNIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Ernupner TRGOVINA MIBO Stara cest a 10, Logaiec Odprta: pon-pet. 10-12" in 16-19 sob. 9-13" Obiščite nas na www.mibornodeli.si tel.: 01/759 01 01 faks: 01/759 01 03 trgovina@mibomodeli.si CZLLLH HfcB UBLIC jmmmznszzzMM^m erjev ka ga^olMS 136 strani modelov letal ^ 68 strani modelov i ^ helikopterjev \ 134 strani modelov ladij % 76 strani modelov '■ avtomobilov \ * 134 strani RV-tehnik‘e V v 36 strani polnilne tehnike ' 82 strani električnih motorjev 78 strani motorjev z notranjim zgorevanjem rh vse novosti 2002 igm t°mod<3 ,,e zube* Aut onr> j^j 0 toi^ n I II 1 86671 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2002, LETNIK XXXXI, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@tehniska-zalozba.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Nove figure v akrobatskem letenju z radijsko vodenimi modeli pogosto presegajo meje verjetnega. Foto: David Kocjančič KAZALO KAZALO 2 4 6 8 10 12 13 14 16 25 26 27 31 32 33 36 37 38 39 NOVE FIGURE V AKROBATSKEM LETENJU SERIJA PRESTIGE. HARLEKIN POSTOPKI IZDELAVE MODELOV ELSV - IZDELAVA PRAMODELA TIMOV TEST-MUHA. MODELARSKI TRIKI - IZDELAVA POVEZAV IZOLANKA - JADRNICA RAZREDA G. ELEKTRIČNI POGON - IZBIRA POGONA (2. DEL) NOVO NA TRGU TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - UTVA 75 IN UTVA 75A - AERMACCHI MB-339A/PAN STIKALNI NAPAJALNIK MODEL DVONADSTROPNE POČITNIŠKE HIŠICE. UMAZANA MIŠKA BREZPLAČNI WORD OBNOVIMO SI STARI MOPED (1. DEL). USTVARJANJE Z ŽICO IN LEPLJIVIMI BARVAMI ZA STEKLO. ŠALJIVE BUČE LITJE GLINENIH POSODIC PARNIK NA REAKTIVNI POGON imi 2 oktober 2002 1 MODELARSTVO Nove figure v akrobatskem letenju DAVID KOCJANČIČ Foto: Tomi Mamič Pred leti, ko sem se začel ukvarjati z letalskim modelarstvom, se kot vsak za¬ četnik, tudi sam nisem mogel odločiti, katera zvrst letalskega modelarstva mi najbolj leži. Začel sem z jadralnimi, z motornimi visokokrilnimi letali ter z le¬ tečimi maketami. Izdelal sem tudi prvi akrobatski motorni model z razpetino kril 1,4 m, ki me je vpeljal v svet akroba¬ cije. To je bil čas, ko so bile akrobatske figure, kot so luping in sodček, vrhu¬ nec akrobatskega letenja. Od takrat iz¬ delujem samo akrobatske modele in le¬ tim z njimi. Z rednim treningom (in kar nekaj razbitimi modeli) sem večino akrobat¬ skih figur vedno bolje obvladoval, tudi najzahtevnejše, kot so ploščati vrij, lom- cevak, let na nož in druge. Sodeloval sem tudi na večini modelarskih priredi¬ tev v Sloveniji in Italiji in ugotovil, da nižje nad tlemi kot sem izvajal akrobat¬ ski program (vedno na varnostni razda¬ lji od občinstva), večja je bila atraktiv¬ nost prikazanega programa. Ta način letenja mi je prinesel kar nekaj pokalov in priznanj. Splet okoliščin je pripomogel k temu, da sem letenje še dodatno nad¬ gradil. Leta 2000 mi je prijatelj posodil videokaseto s posnetkom svetovnega modelarskega tekmovanja v maksi akro¬ batskem letenju, ki se je odvijalo v Las Vegasu. Ob gledanju videa se nisem mo¬ gel načuditi, kaj vse zmorejo profesio¬ nalno izdelani modeli v rokah vrhunskih pilotov. Figure so bile izvedene na meji letalnih spo¬ sobnosti modela, in to na zelo majh¬ ni višini (posebno pri izvedbi proste¬ ga programa). Istega leta sem se udeležil tudi srečanja akrobatskih modelov v Milanu in tekmovanja Mobby trophy v Macera- ti, kjer sem imel priložnost ta način letenja videti od blizu. Obakrat ga je prikazal eden najboljših italijanskih RV pilotov, Marco Benincasa. Od vseh akrobacij, ki sem jih obču¬ doval na kaseti in v živo, sta me dve še posebej navdušili. To sta najtežji akro¬ batski figuri, imenovani hovering in torque roli. Hovering je figura, pri kateri model stoji navpično in visi samo na propeler- Najzahtevnejše pri hoveringu je spustiti model čim bliže k tlom in Izvedba hoveringa na zelo majhni višini zahteva od RV-pilota veli- ga tam umiriti, saj ima tendenco, da se premika v vse smeri. ko koncentracije in precejšnjo mero pilotskega znanja. Avtor prispevka s svojim modelom Yak-54 Kak posnetek je dobro narediti že pred vzletom (modelarji že vemo zakaj). 2 oktober 2002 TIEI 2 MODELARSTVO ju. Za izvedbo hoveringa je potrebno, da je na modelu vgrajen močan in za¬ nesljiv motor, sam model mora biti čim lažji, predvsem pa je pomembna izurje¬ nost pilota. Pri torque rollu pa podob¬ no kot pri hoveringu model lebdi nad tlemi, vendar se hkrati vrti še okrog svoje vzdolžne osi. Obe figuri se navad¬ no izvajata od štiri metre do pol metra nad tlemi. Z mojim dekletom Karmen sva se odločila, da bova skupaj poskusila izde¬ lati model, ki bo sposoben izvesti to akrobacijo, saj so bili vsi moji prejšnji modeli zaradi različnih razlogov nepri¬ merni. Izbrala sva model letala Yak 54 italijanskega proizvajalca, vanj pa sem vgradil motor ZDZ 80 cm'. Maja lani sem izdelavo modela končal. Prvi vzlet sem opravil na modelarski stezi v Diva¬ či. Model se je v zraku vedel kot pravo akrobatsko letalo in sem se ga hitro na¬ vadil. Ves čas preizkušanja modela sem imel v mislih samo en cilj: kot prvi v Sloveniji prikazati hovering in torque roli. Že po prvih poskusih sem opazil zahtevnost teh figur. Model ni in ni ho¬ tel obstati v vertikali. Po začetnih neus¬ pehih in preverjanju raznih nastavitev na modelu sem prišel do zaključka, da je za neuspeh kriva moja premajhna izurjenost. Začel sem intenzivneje tre¬ nirati in po približno 500 poskusih je bila moja vztrajnost poplačana. Po treh mesecih sem na modelarski stezi na Li¬ jaku prvič izvedel brezhiben hovering približno en meter nad tlemi, sledili pa so mu še drugi. Težavnost akrobacije je v tem, da mora modelar biti sposoben hkrati pravilno dozirati vse štiri koman¬ de (smer, višina, krilca, plin), že majh¬ no neskladje v njihovi uporabi pa lahko povzroči razbitje modela. Akrobacijo sem hotel prikazati tudi na modelar¬ skem mitingu v Lescah, vendar sem za¬ radi napake v upravljanju model razbil. Pozimi 2001-2002 sem izdelal nov model, spet Yak 54, le da izboljšano raz¬ ličico predhodnika. Z nekaj truda in iz¬ kušnjami sem model takoj spravil v ho¬ vering. Junija letos sem to akrobacijo prvič prikazal v javnosti in prijateljem modelarjem na mitingu v Škofji Loki. Za ta dosežek so mi podelili prvo nagrado Pokala Loke. Naslednji cilj, ki sem si ga zastavil, je izvedba akrobacije torque roli. Trenut¬ no mi jo uspe izvesti na višini okoli pet metrov. LJpam, da bom brezhibno iz¬ vedbo te akrobacije lahko kmalu prika¬ zal na eni od naslednjih modelarskih prireditev. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94. 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 . 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM 1. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3. 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - spitfire. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40 . 650^00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca E-3. 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi ... 550,00 TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 dr. Rafael Cajhen RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV Učbenik radijskega vodenja je namenjen za¬ četnikom za samostojno učenje ali učenje ob inštruktorju. Avtor poleg uvodnih napot¬ kov začetniku izčrpno in razumljivo razlaga aerodinamiko in mehaniko leta ter svetuje glede izbire pravega modela. 84 strani, 20 x 28 cm ISBN 86-365-0193-8 Cena: 2.713 SIT Roman Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO V knjigi so obdelana orodja, gradiva, lepila in površinski premazi; sledijo predstavitve osnovnih tipov ladijskih modelov, podrobna navodila za njihovo sestavljanje, opremlja¬ nje, preizkušanje in splovitev, v dodatku pa je pet kompletov načrtov na dveh polah for¬ mata B 1. 48 strani + 2 prilogi, 20 x 28 cm ISBN 86-365-0171-7 Cena: 2.412 SIT Vlado Zupan MALE ŽELEZNICE 'ŠP Roman Zupančič aHiiMš Priročnik z izčrpnimi napotki za samostojno gradnjo makete male železnice. Pojasnjene so vse delovne faze od načrta do zaključnih del, ki dajo maketi videz resničnosti. 80 strani, 20 x 28 cm ISBN 86-365-0187-3 Cena: 2.412 SIT c ~L)Iado c ZfUpart HALB m Mitja Maruško MALA KRILA Prvi priročnik na Slo¬ venskem za smele kora¬ ke v plastičnem letal¬ skem maketarstvu. Knji¬ ga je ilustrirana zbirka napotkov za gradnjo maket ter informativna preglednica maketar- skih dodatkov. 112 strani, 20 x 28 cm ISBN-86-365-0387-6 Cena: 3.948 SIT RAKETNO MODELARSTVO Kompletni priročnik za raketne modelarje. Poleg razvoja dejavnosti in športnih pravil so v knjigi opisani gradnja, oprema in izstre¬ ljevanje raketnih modelov, orodja, stroji in gradiva, raketni motorji in aerodinamika ra¬ ket. Priložena je tudi zbirka načrtov. 222 strani, 21 x 27,5 cm ISBN 86-365-0261-6 Cena: 3.256 SIT Timove načrte in knjige lahko naročite na naslovu: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. TEKI 2 oktober 2002 3 Serija Prestige IGOR KURALT V izolskem Mehanu so s serijo Pre¬ stige dokazali, da znajo izdelati vrhun¬ ske železniške modele. V seriji, ki je na¬ menjena predvsem zahodnoevropske¬ mu trgu, so nekateri novi modeli evrop¬ skih tovornih vagonov, ki jih včasih vi¬ dimo tudi na slovenskih tirih. Zazdaj so pripravili tri različne vagone, od kate¬ rih sta dva v treh barvnih različicah. Vsi vagoni so opremljeni s črno nikljanimi kovinskimi kolesi. Za sistem vodenja DC in 3LDC imajo vgrajena med seboj izolirana kolesa, za sistem AC pa nei- zolirana. Razlikujejo se tudi po veliko¬ stih vencev, ki so za 3LDC visoki 2 mm, za sistem AC 1,35 mm, za sistem vode¬ nja DC pa je višina vencev na kolesih 1,05 mm. Vsak model vagona uporablja tudi drugačen premer koles. Vsi vagoni imajo vgrajeno kinematiko in spenjačo po standardu NEM 360 in jo lahko za¬ menjamo s spenjačo, ki jo uporabljamo v voznem parku. Spenjača za pripenja¬ nje vagonov se zaradi vgrajene kinema¬ tike pri zavijanju na krivinah odmika, na ravnem delu proge pa se vrne v pr¬ votni sredinski položaj. Tako se odbijač enega vagona povsem približa odbijaču drugega, kompozicija pa je videti lepša, ker ni vrzeli med modeli. Pri kinemati- kah Mehanovih novih modelov vago¬ nov za vrnitev priklopa v sredinski po¬ ložaj namesto vzmeti skrbita dve pla¬ stični upogljivi paličici. Prvi novi in tudi najdaljši Mehanov vagon, ki čez odbijače meri 247 mm, je štiriosni hladilni vagon WAF 36 Inter- frigo. Zanimivo je, da ima ročaje izdela¬ ne iz kovine. Naslednji, 220 mm dolgi model, je štiriosni kontejnerski vagon, na kate¬ rem sta po dva džambokontejnerja. Iz¬ biramo lahko med štirimi različicami kontejnerjev z oznakami Max Logistik, DB Čargo in dveh različnih napisih Wandt, tako da s kombiniranjem dobi¬ mo več različno natovorjenih vagonov. Nekatere prave ljubitelje pa utegne mo¬ titi, ker ima pri vsaki kombinaciji vagon isto registrsko številko. Džambokontej- nerje lahko kupimo tudi samostojno brez vagonov. Vsi kontejnerji imajo vgrajene gibljive podstavne nožiče, ki se lahko zložijo pod dno kontejnerja. Tretji model dolžine 150 mm je šti¬ riosni odprti vagon za razsuti tovor. Na voljo je v treh barvnih različicah: DB Čargo je rdeče barve, DB in Schuttgut pa sta rjava. Pri vagonih v rdeči plastiki nekoliko moti, da je malce preveč bleš¬ čeča, vendar je težavo mogoče rešiti s tehniko postaranja. Posebnost teh va¬ gonov je, da se jim stranska vratca lah¬ ko odpirajo. Pri vseh vagonih so napisi zelo natančno in kakovostno natisnjeni ter dobro čitljivi. Za prihodnje pri Mehanu napovedu¬ jejo nekatere nove modele lokomotiv in vagonov, ki jih bomo ob izidu tudi predstavili. Mehanova novost v seriji Prestige z začetka letošnjega leta je tudi model ameriške parne lokomotive Mountain družbe Chesapeake & Ohio. Model je dolg 360 mm, poganja ga tripolni mo¬ tor, ki ima na eni strani vgrajen vztraj- nik, na drugi strani pa je motor prek kardanskega in polžastega prenosa po¬ vezan z glavnimi pogonskimi kolesi. Iz¬ delujejo ga v dveh različicah, in sicer za sistema vodenja DC in AC. Obe imata serijsko vgrajen loksound dekoder, ki je opremljen z zvokom, identičnim zvo¬ ku ameriških parnih lokomotiv, vključ- Hladilni vagon car waf 36 družbe lnterfrigo Trije odprti štiriosni vagoni z različnimi napisi, namenjeni za raz¬ suti tovor Kontejnerski vagon lahko kombiniramo z različnimi kontejnerji, ki so na voljo v treh različnih kombinacijah. Kontejnerje lahko kupimo tudi posamično brez vagona. oktober 2002 TIK.1 2 4 MAKETARSTVO P g#/' ■ . ' w>- Pri odprtih vagonih se odpirajo stranska vrata. Vagon ima vgrajeno kinematiko. Priklop je izdelan po standardu NEM 360, spenjače pa lahko menjamo. Podstavne nožiče na dnu džambokontejnerja so gibljive. Model ameriške parne lokomotive J-2 4-8-2 Mountain družbe Chesa- peake & Ohio je namenjen digitalnemu sistemu vodenja DC in AC ter ima vgrajen loksound zvočni dekoder. Kovinska kolesa za sisteme vodenja DC, AC in 3LDC. Kolesa z manjšim preme¬ rom so namenjena za kontejnerske, z večjim premerom pa za druge vagone. Pri sistemu 3LDC zaradi višine vencev ni na voljo manjših koles za kontejner¬ ske vagone, ki jih ta sistem uporablja. Drsnik na modelu lokomotive Modri Tiger, ki je namenjena za AC-vodenje. Mehano skoraj vse svoje lokomotive iz hobijskega programa opremlja tudi za AC-vodenje. Izbor modelov železnic serije Prestige. V Mehanu napovedujejo tako njihovo nadgradnjo kot povsem nove modele. no s parno piščaljo. Model parne loko¬ motive zelo elegantno speljuje in ustav¬ lja, zadnjih nekaj centimetrov, preden se ustavi, pa se sliši še cviljenje zavor. To je tudi prva Mehanova parna loko¬ motiva z vgrajenim dimnim generator¬ jem, ki ga hkrati uravnava digitalni de¬ koder. Vse funkcije, ki nam jih nudi de¬ koder, bomo lahko uporabili samo, če bomo imeli na svoji maketi vgrajen di¬ gitalni sistem. Zelo natančno izdelan model ima prvo in zadnjo menjalno luč, za katero uporabljajo svetleči diodi, ki svetita odvisno od smeri vožnje. Nekoli¬ ko motijo le električne žice v kabini lo¬ komotive, ki povezujejo dekoder, vgra¬ jen v tenderju, z motorjem, vgrajenim v kotlu motorja. Lastniki maket, na katerih so modeli iz serije Prestige že vozili, kot tudi ne¬ kateri domači in tuji ljubitelji modelnih železnic so bili presenečeni nad vide¬ zom in sposobnostmi novih Mehanovih modelov, še posebno nad lokomotivo Vossloh G 2000 (test TIM št. 9-10). Bili so enotnega mnenja, da se s takim pri¬ stopom Mehanu v prihodnosti ni treba bati za obstanek na trgu. Vse modele iz serije Prestige lahko nabavimo v specializiranih trgovinah z malimi železnicami Hobby & Igra v Ma¬ riboru na Partizanski cesti ter Moko na Viru pri Domžalah, lahko pa tudi nepo¬ sredno v tovarni, kjer imajo prodajalno ter servisno službo. mii 2 oktober 2002 5 PRILOGA Harlekin SAŠO BABIČ Foto: Polde Šole Ob vsej množici v modelarskih revijah pri nas in v tujini objav¬ ljenih načrtov še vedno primanjkuje načrtov za začetniške RV-mo- dele. To pomanjkanje sicer nekoliko ublaži res pestra ponudba se¬ stavljank in tudi že sestavljenih modelov, katerih letalne lastnosti pa se žal pogosto razlikujejo od v oglasih ponujanih. Na srečo je še vedno dovolj modelarjev, ki bi svoj prvi RV-model radi zgradili sami. Taka pot je sicer daljša, a cenejša, občutki ob prvemu poletu pa so nepopisni. Prvi model, ki ga modelar sestavi sam in z njim po¬ leti, se vsakomur dobro vtisne v spomin. Marsikdo ga shrani za spo¬ min. Nekateri so že krepko v letih, a vsake toliko časa znova malo poletijo. Model za začetnika mora imeti dobre letalne lastnosti, biti pre¬ prost za gradnjo, ne potrebuje kompliciranih RV-naprav in dragih komponent ter je preprost za rokovanje. Omogoča naj met iz roke in visoki štart z gumo. Odlikujejo ga miren let in dovzetnost za ter¬ mična dviganja (letenje na ravnini) ter dobro jadranje na pobočju ob ugodnih razmerah (veter do 4 m/s). Tak model ponujamo tokrat. Za njegovo izdelavo ne potrebuje¬ mo dragih gradiv in posebnih orodij. Slo bo z nekaj balzovimi dešči¬ cami, štirimi smrekovimi letvicami, z nekaj vezane plošče in osnov¬ nim orodjem (skalpel ali modelarski nož, rezljača, brusilni papir) ter navadnim belim lepilom (dvokomponentno lepilo bomo upora¬ bili le pri nekaj korakih). V model z lahkoto vgradimo RV-kompo- nente standardne velikosti, ki jih ponavadi dobimo ob nakupu RV-naprave. Poleg oddajnika sta to dva standardna servomehaniz- ma (npr. Futaba S-148 ali Graupner C-507) in standardni sprejem¬ nik. Vsi postopki med gradnjo so popolnoma klasični, tak način gradnje pa je bil opisan že velikokrat, zato ne bomo podrobno opi¬ sovali vseh korakov. Predstavitev bo okvirna, ustavili se bomo le pri posameznih podrobnostih, ki utegnejo začetniku delale težave. Tudi tokrat bodo v pomoč pri delu slike s podpisi. Krilo Da bi bilo krilo pri gradnji začetniku prijazno, ima nekaj poseb¬ nosti. Vsa krilna rebra so enaka, izgotovljeno krilo pa je v enem kosu. Ker polovici krila izdelamo kot zaključeni celoti in ju nato združimo z bajonetom iz vezane plošče, ki določi V-lom krila, je predelava v deljivo krilo enostavna. Načrt prekrijemo s folijo za shranjevanje hrane, da ga med grad¬ njo ne uničimo, in se lotimo sestavljanja. Z bucikami pripnemo na desko zadnjo letvico in sprednjo spodnjo oplato torzijskega nosu. Na rob obeh opiat torzijskega nosu že prej prilepimo smrekovo let¬ vico. Če slučajno ne dobimo letvic dimenzije, ki je podana v načrtu, uporabimo tisto, ki jo pač imamo ali dobimo. V tem primeru bo na rebrih treba popraviti utor za letvico. Po načrtu v pravilnem razmi¬ ku nanizamo krilna rebra in že zdaj med rebra 2-5 (glej načrt) vle- Pisana barvna shema z nekaj signalnimi barvami je dobro vidna tudi v slabšem vremenu. Harlekin je svoje ime dobil po pisani barvni shemi, kije nastala, ker sem bil za prekrivanje prisiljen uporabiti ostanke folije za prekrivanje. Z močnim metom model zlahka vržemo na višino čez deset metrov. Na ravnini je štart z elastiko najbolj udoben, odklopna višina pa je nad 80 metrov. Harlekin VRSTA MODELA: ZAČETNIŠKI JADRALNI MODEL ZA TERMIČNO IN POBOČNO LETENJE RAZPETINA KRILA: 1550 mm MASA MODELA: do 480 g (ODVISNO OD RV-OPREME) KRILNA OBREMENITEV: ~ 19g/dnE KONSTRUKCIJA: KLASIČNA KONSTRUKCIJA R V-NAPRA V A: 2-KANALNA, STANDARDNE KOMPONENTE UPRAVLJANJE: VIŠINA, SMER MODEL JE PRIMEREN: ZA ZAČETNIKE IN REKREA TIVNO LETENJE oktober 2002 TIKI 2 6 PRILOGA Da je model lažji za prevoz, lahko krilo iz¬ delamo v dveh delih, ki ju spojimo s 4-mm jeklenim bajonetom. pimo pokončno balzo, ki ima vlogo krilne¬ ga vzdolžnika. Med prvima dvema rebroma pustimo prostor, saj bo tu kasneje vlepljen bajonet iz vezane plošče. Ko je vse zleplje¬ no, torzijski nos zaključimo z zgornjo opla- to. To obtežimo s časopisi ali revijami, da se pod obtežitvijo lepo ukrivi in prilega re¬ brom. Ko je lepilo suho, vzamemo krilo s šablonske deske, ga obrnemo in prilepimo še spodnjo oplato torzijskega nosu do za¬ četka reber. To spet obtežimo z revijami, obtežiti pa moramo tudi zadnji rob krila, da se nam krilo pri tem postopku ne zvije. Krilni polovici manjkata še sprednja letvi¬ ca in zaključek krila. Rob za sprednjo letvi¬ co pobrusimo tako, da v tehnični trgovini kupimo brusilni papir zrnatosti 180 na me¬ ter in ga z obojestranskim lepilnim trakom prilepimo na delovno površino. Krilo za¬ tem posnamemo po celem robu naenkrat - le tako je brušena ploskev popolnoma rav¬ na. Krilo spredaj zaključimo z naletno letvi¬ co in iz ostankov balze po načrtu izdelamo še konico krila. Ko sta krilni polovici kon¬ čani, v sredinsko rebro med letvicama, ki služita za glavna vzdolžnika, s skalpelom iz¬ režemo 3 mm širok utor za bajonet, ki krilu da pravilni V-lom. Krilo najprej sestavimo brez lepila in preverimo, ali se vse ujema. Verjetno bo sledilo manjše brušenje stika¬ jočih se ploskev in ponovno preverjanje. Bajonet in krilni polovici zlepimo z dvo- komponentnim lepilom, ojačitev s trakom iz steklene tkanine ni potrebna. Pomem¬ bno je, da je utor za bajonet na takem me¬ stu, da se ob združitvi krilnih polovic zlepi z vzdolžnikom krila iz pokončne balze! Repne površine enostavno izdelamo iz kosa 3 mm debele balze. Višinski in smerni stabilizator s skalpelom izrežemo iz balzove deščice in ju obrusimo. Pazimo na to, da so spoji stabilizator-krmilo obrušeni ravno, da tu kasneje ne bo rež. Odločiti se je treba, kakšne šarnirje bomo uporabili, ali pa jih bomo naredili kar iz folije za prekrivanje. Ta metoda je najboljša, a zahteva nekoliko izku¬ šenj pri prekrivanju modela s folijo. Trup Tudi trup je enostaven za gradnjo. Pos¬ plošeno je to preprosta škatla iz balzovih stranic, na spojih povezanih z balzovimi letvicami 5x5 mm. Trup ima samo dve rebri, spredaj pa je zaključen z večjim ko¬ som balze, ki ga obrusimo na ustrezno ob¬ liko. V trupu je prostora za standardne RV-komponente. Servomehanizma sta lah¬ ko dostopna skozi odprtino pod krilom, sprejemnik in baterija pa skozi pokrov iz 1-mm vezane plošče na hrbtu trupa tik pred krilom. Po načrtu iz bal¬ ze 1,5 mm izrežemo stranici trupa. Na robove prilepimo balzove letvice in s križno lepljeno bal¬ zo okrepimo trup pod krilom do nosu (glej trikotne ozna¬ ke na načrtu). Pazi¬ mo, da ne naredimo dveh levih ali dveh desnih stranic, kar se v trenutku nepaz¬ ljivosti zgodi tudi iz- v trupu ni veliko prostora, a dovolj za standardne komponente. Nji- kušenim modelar- hova razporeditev je pri prototipu za malenkost drugačna. jem! Stranici spoji¬ mo z dvema rebroma iz topolove vezane plošče. Rebri prilepimo pravokotno na eno izmed stranic in nanju poveznemo drugo stranico. Sledi najpomembnejši korak: pre¬ veriti je treba, ali je trup potem, ko stakne¬ mo stranici na repu, raven. Trup je treba najprej poravnati, šele nato zlepiti konici. Zdaj je pravi čas, da skozi trup potegnemo plastični cevki bovdna za smer in višino, nato trup lahko zapremo. Preostane še lep¬ ljenje zgornje in spodnje opiate na trup (let¬ nice v balzi so tu pravokotne na vzdolžno os trupa) in kosa balze za izdelavo nosu. Trup prebrusimo in mu zaoblimo robove. Iz veza¬ ne plošče izrežemo trak, ki ga uporabimo kot loputo za dostop do sprejemnika in ba¬ terije. Trak na sprednji strani pritrdimo na trup z zatičem, zadaj pa ga privijemo z majh¬ nim samoreznim vijakom. Na dno trapa tik za prvo rebro viepimo še del iz vezane ploš¬ če, v katerega bomo po prekrivanju privija- čili kljuko za visoki štart. Zaključna dela Pred nami je še vgradnja RV-komponent in prekrivanje modela. Servomehanizme privijačimo v trup na trakove iz topolove ve¬ zane plošče, ki jih z epoksidnim lepilom prečno viepimo v trup. Pred prekrivanjem model fino prebrusimo. Vse dele modela prekrijemo, preden ga sestavimo, oziroma na trup z dvokomponentnim lepilom prile¬ pimo rep. Razlog za izbrano barvno shemo mojega modela je pomanjkanje priljubljene znamke folije sredi poletja. Ker ni bilo moč v nobeni izmed trgovin dobiti niti metra na¬ vadne bele folije za prekrivanje, sem se od¬ ločil, da uporabim vse večje ostanke ki so bili na voljo v moji delavnici. Zaradi svojske podobe sem model kasneje poimenoval har- lekin, kar označuje šaljivo osebo v obleki iz raznobarvnih krp. To seveda ne pomeni, da mora biti tak tudi vaš model. Po prekrivanju modela na repni krmilni površini pritrdimo še krmilni ročici in ju prek bovdna poveže¬ mo s servomehanizmoma. Uporabimo lah¬ ko običajne krmilne ročice iz plastike, ali pa si jih izdelamo sami iz 2-mm vitroplasta. Te¬ žišče, ki se nahaja 49 mm za prednjim robom krila, določimo s postavitvijo komponent - baterijo potisnemo čim dlje naprej v nos modela, za njo pa v trup vstavimo sprejem¬ nik, ovit v penasti material. Po določitvi te¬ žišča so na vrsti preizkusni leti. Letenje z modelom je nezahtevno. Mo¬ del se odlično izkaže v šibkih jadralnih razmerah na ravnini in na pobočju. Glede na to, da nima pogona, nam pride prav iz¬ kušen metalec, ki z malo vaje vrže model na višino okrog 10 m. Priporočljiv je štart z gumo, pri katerem dosežemo udobno vi¬ šino (odvisna je od dolžine gume in vrvi- S preprostim trikom predelamo višinski sta¬ bilizator tako, da je snemljiv, kar precej olajša rokovanje z modelom. ce) in razmeroma dolge polete že v brez¬ vetrju. Tistim zahtevnejšim, ki so svoj prvi mo¬ del že izdelali, a se bodo gradnje vseeno loti¬ li, puščam proste roke. Model je primeren za vrsto predelav. Prva bi bila elektrorazliči- ca, gnana z motorjem razreda 400 z nepo¬ srednim prenosom na sedem celic. V tem primeru modelu odžagamo nos in izdelamo pritrditveno rebro za elektromotor, ter pre¬ razporedimo RV-komponente v trupu mo¬ dela. Druga možnost je v predelavi krila, ki se iz dveh polovic prek jeklenega bajoneta 0 4 mm sestavi v celoto. Na modelu lahko tudi napravimo krilca za nagib in pritrditev krila na trup z zatičem in plastičnim vija¬ kom. Model ni akrobatski; s krilci za nagib se mu sicer odpre nova dimenzija v letenju, letalne zmogljivosti pa ostanejo skoraj nes¬ premenjene. Vsekakor pa bi bilo praktično model predelati tako, da se lahko razstavi. Kljub temu da je model namenjen za¬ četnikom, bo prišel prav tudi marsikatere¬ mu izkušenemu RV-pilotu. Lahko samo za večerno zabavo po motornem letenju, ali ko razmere na pobočju niso ustrezne za večje modele. Preprosti model razveseli z dobrimi letalnimi lastnostmi, v malce dru¬ gačni barvni shemi pa bo tudi prijeten na pogled. Želim vam veliko užitka ob spušča¬ nju modela in učenju letenja. TIE.C 2 oktober 2002 7 Postopki izdelave modelov ELSV Izdelava pramodela MLADEN MIOČINOVIČ Risbe: Sašo Babič Preden se odločimo za izdelavo mo¬ dela iz kompozitnih materialov, mora¬ mo vedeti, da je izdelava samo enega modela dokaj zamudno delo, ki pa je ka¬ sneje hitro in poceni, če se odločimo za izdelavo več enakih modelov. Če ne ra¬ čunamo svojega časa, temveč samo po¬ rabljeni material, bomo izdelali orodje in prvi laminirani ulitek že za okoli 50.000 SIT. Kakovostno orodje pa nam omogoča izdelavo do 500 ulitkov brez popravil na orodju. Kakšen model želimo narediti iz kompozitnih materialov in kakšno orodje bomo naredili? Za izdelavo prve¬ ga orodja priporočam, da si izberete model letala ali čolna, ki nima negativ¬ nih kotov in ga lahko naredimo iz dveh delov. Preizkušen model, ki bo vse mo¬ rebitne napake glede letenja ali plovbe imel že odpravljene, naj bo narejen iz lesa (balza)! Ne izberimo prevelikega merila, ker še nimamo izkušenj z izdela¬ vo! Za prvo izbiro priporočam letalske trupe velikosti do pribl. 1,2 m dolžine oziroma do 80 cm dolge ladijske mode¬ le. Posebej pri letalskih modelih je tre¬ ba vedeti, da bomo morali ločeni po¬ krov motorja v celoti izdelati in uliti po¬ sebej, in to pred dokončanjem pramo¬ dela. Trup bomo prilagodili že izgotov¬ ljenemu pokrovu motorja in s tem pri¬ dobili najboljši možni stik, vendar o tem podrobneje v nadaljevanjih. Pramodele lahko izdelamo na več načinov, saj teža ni ovira. Uporabimo lahko različne materiale in polnila. Pra- model lahko izdelamo po načrtu za kla¬ sično, leseno gradnjo in ga primerno okrepimo, da dosežemo trdnost in to¬ gost. Izdelamo ga lahko tudi iz že obsto¬ ječih ali kupljenih modelov, vendar se nam to za posamezni ulitek ne izplača, za serije pa ni priporočljivo niti dovo¬ ljeno, saj lahko naletimo na pravne probleme v zvezi z avtorstvom izdelka. Model iz sestavljanke je v tem primeru bistveno cenejši. Popolnoma se stri¬ njam s proizvajalci, da varujejo svojo proizvodnjo in intelektualno lastnino, saj narediti prodajno uspešno se¬ stavljanko ni lahek posel. Katere lastnosti mora imeti pramo- del? Predvsem mora biti trden in tog, in prav togost pramodela nam bo povzro¬ čala največje preglavice. Zagotavljam, da nikoli ne boste povsem zadovoljni z orodjem, še manj z izdelkom. Narejen mora biti iz materialov, ki omogočajo laminiranje s steklenimi vlakni, kitanje s poliestrskimi kiti in barvanje s po¬ liestrskim gelcoatom (vorgelat T35). Pramodel mora biti raven po različ¬ nih oseh in v skladu z osnovnim načrtom. Pri letalskih modelih sem se srečeval predvsem z dvema tehnikama izdelave in dodelave osnovne konstrukcije; prva je bila prekrivanje z oplatami iz balzo- vih trakov (širine pribl. 10 mm in debe¬ line 3 mm) in druga s polnili iz stiropo¬ ra ali stirodura, ki jih vlepimo med rebra. Ladij¬ ske pramodele ve¬ činoma izdelujejo na prvi način. Iz¬ delava pramodela s pomočjo stiro¬ pora je bistveno hitrejša in lažja, vendar lahko iz¬ kušen modelar na izgotovljenem iz¬ delku opazi rahle sledove reber. Od¬ ločitev je odvisna od vsakega posa¬ meznika. Pri delu s steklenimi tkaninami, epoksidnimi smolami, razredčili in dru¬ gimi materiali moramo uporabljati pro- tiprašno masko, rokavice iz lateksa in zaščitno obleko! Na osnovno sredinsko os, ki mora biti zaradi togosti izdelana v obliki T-profila, so nanizana rebra v pravil¬ nem dolžinskem razmerju in velikosti. Na to konstrukcijo so drug do drugega nalepljeni balzovi trakovi. Z različnimi koščki ali kosi balze so dopolnjene raz¬ lične oblike, ki jih s trakovi ne moremo prekriti. Če ima naš letalski model vpet- je kril z nasaditvijo s pomočjo bajone¬ tov na karman (prehod iz trupa v ko¬ renski profil krila), je treba že na pra- modelu izdelati pravilno obliko in veli¬ kost profila krila. Paziti moramo na pra¬ vilen in vzporeden položaj zunanjih le¬ senih reber karmana. Natančno obliko (profil) in lego karmana glede na rep letala izdelamo kasneje, ko pramodel pritrdimo na ravno delovno desko. Z brušenjem dosežemo želeno obliko grobega pramodela. Celoten pramodel Rokavice iz lateksa, maska, škarje za tkanino in nož z okroglim re¬ zilom so del potrebnega orodja. oktober 2002 TIH 2 8 MODELARSTVO delavo in draž¬ ji. Osnovna kon¬ strukcija iz reber, nanizanih na os T Trup letalskega modela, grobo obdelan s poliestrskim kitom Karmanov prehod sem v notranjosti vedno premazal z epoksidno smolo, ki sem jo zgostil z mešanico 1/3 aerosila (polnilo na osno¬ vi silicija), 1/3 bombažnega prahu in 1/3 mikrobalonov (polnilo iz zelo drob¬ nih kroglic). Ta »epoksidni kit« ima tako viskoznost, da ga lahko nanašamo s čopičem in vseeno ne steče. Grobo obrušeno zunanjo obliko pramodela premažemo z razredčenim nitrolakom, ki da dodatno togost in trdnost. Pramo- del brusimo z brusilnim papirjem, toč¬ nost pa sproti preverjamo z merjenjem in šablonami. Vse reže, udrtine, nerav- nine in nekatere robove zapolnimo z dvokomponentnim poliestrskim kitom. Uporabimo takega, ki je lahek za nana¬ šanje in brušenje ter ne poka. Ne sme imeti primešanih steklenih vlaken! Sam uporabljam kit XW 5129, ki povsem us¬ treza namenu. Na tej stopnji izdelave pramodela obvezno oblečemo kombi¬ nezon in si nadenemo protiprašno ma¬ sko ter pripravimo različne deščice, ki jih bomo rabili pri brušenju z brusilnim papirjem, ter šablone za preverjanje obojestranskih oblik trupa ali čolna! Z brušenjem in dodatnim kitanjem pramodel oblikujemo do natančne kon¬ čne oblike, ki ustreza našemu načrtu. Pri tem pazimo na obline in prehode oblik ter ves čas preverjamo gladkost površin. Na letalskem pramodelu je treba na¬ tančno izdelati karman, ki mora imeti pravilen položaj (kot in nagib) glede na pritrditev kril in repa! Že pri brušenju preverjamo oddaljenost točk na karma¬ mi od sredinske osi, ki morajo biti sime¬ trične. Napake na orodju ne bomo mo¬ gli več popraviti, morda na ulitem trupu, kar pa nam bo vzelo dosti časa in živcev. Kot sem omenil, lahko izdelamo pra¬ model tudi s polnili iz stiropora ali sti- rodura. Slednji je trdnejši, lažji za ob- Izdelava pramodela s polnili iz stiropora Dobro je vidna lesena konstrukcija pramo¬ dela in osrednji nosilec v T obliki, na kate¬ rega so nanizana rebra. oblike, je enaka. V prostore med rebri vlepimo približno oblikovane bloke sti¬ ropora. Pazimo, da stiropora ne vtis¬ nemo na silo, ker bomo skrivili kon¬ strukcijo. Za lepljenje lahko uporabi¬ mo belo mizarsko lepilo ali epoksidno dveurno lepilo. Po sušenju previdno odbrusimo odveč¬ no polnilo med re¬ bri, vendar samo do reber. Tako smo dobili osnov¬ no obliko. Celotni pramodel »obleče¬ mo« s stekleno tkanino nizke gra- mature (23 g/m 2 ) in epoksidno smo¬ lo. Nadaljujemo z laminiranjem steklene tkanine 2 x 80 g/m 2 in 2x110 g/m 2 . Ko se smola strdi, preverimo trdnost pramodela (odvisno od oblike in velikosti) in natančnost oblike. Po potrebi obrusi¬ mo presežke tkanine in dodamo še en sloj 110-g tkanine. Karman lahko izde¬ lamo iz balze in ga z epoksidnim lepi¬ lom prilepimo na predvideno mesto na trupu. S poliestrskim dvokomponent¬ nim kitom nadaljujemo obdelavo kot pri lesenem pramodelu. Karman bomo dodelali s pomočjo para kril in dveh profilov. Profila za karman izrežemo iz ravne aluminjaste pločevine 0,5-1,0 mm. Natančno ju skupaj obrusimo, da bosta res popol¬ noma enaka. Kdor ima možnost za po¬ ceni izrez na CNC-rezkalniku, naj jo iz¬ koristi. Če ima naš model majhno razpetino (pribl. 2 m) uporabimo cela krila, v na¬ sprotnem pa si pomagamo z deloma kril na razdalji 1 m od vpetja. Krila iz¬ delamo iz stiropora in prekrijemo z abahijevim furnirjem debeline 0,5- 0,8 mm. Osnovna tehnika izdelave kril iz furniranega stiropora je znana in je ne bomo ponavljali. Važno je, da sta obe krili ali kosa kril popolnoma iden¬ tični po obliki in velikosti! Teža teh po¬ možnih kril tu ni pomembna. V naslednjem nadaljevanju bomo spoznali dokončno izdelavo karmana, končna brušenja, obdelavo s kitom za brizganje, lakiranje s vorgelatom T 35, poliranje do visokega sijaja in uvod v delilno ravnino. Vsi navedeni in uporabljeni materia¬ li so po primernih cenah na voljo v tr¬ govini Mirnik, d. o. o., Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana: - epoksidna smola, araldit LY5138, - trdilec HY5138 - čas uporabe 60-90 minut, - steklena tkanina različne grama- ture, - polnilo aerosil, - bombažno polnilo, - mikrobalonsko polnilo, - poliestrski kit XW5129 s trdilcem XW5130, - vorgelat T 35 (poliestrski gelcoat). TEKE 2 oktober 2002 9 MODELARSTVO Timov test Muha SAŠO BABIČ Mibo modeli iz Logatca so tokrat presenetili z novim mo¬ delom - muho. Na preizkus smo dobili model z lično izdelani¬ mi sestavnimi deli, med katerimi so posebej izstopala krila. Ker sta izbran krilni profil in obremenitev krila že na papirju obljubljala veliko, sem se nestrpno lotil izdelave modela. Sestavljanje modela S sestavljanjem ni bilo nobenih zapletov. Rep je že grobo obrušen. Treba ga je samo fino pobrusiti, ga prekriti in po prekrivanju vstaviti šarnirje krmil in krmilne ročice. S skalpe¬ lom v stabilizator in krmilo naredimo zareze, v katere potopi¬ mo pol šarnirja in pripojimo krmilne površine. Šarnirje z red¬ kim sekundnim lepilom, po eno kapljico na vsako stran, prile¬ pimo v že končan rep. Krmilni ročici sta iz vitroplasta. V krmi¬ li s skalpelom izrežemo utora, ročici potisnemo vanju in prile¬ pimo s sekundnim lepilom. Krilo je v dveh polovicah, ki ju spojimo prek nosilcev iz ve¬ zane plošče 2 mm. Na voljo imamo dva kompleta nosilcev, s katerima izberemo V-lom krila. Ob združevanju hkrati vlepi- mo tudi ploščico s slepo matico, v katero kasneje privijemo vi¬ jak za pritrditev krila. Način pritrjevanja krila je tu drugačen od klasičnega: tudi spredaj je namesto zatiča plastični vijak, obrnjen v trup. Ta sistem spoja krilo-trup je preprost za grad¬ njo in praktičen za uporabo. Če smo se odločili tudi za krilca za nagib, jih moramo iz krila še izrezati. Na zgornji opiati krila je zarezkan utor prek sredine šarnirja krilca, ki je že vlamini- ran pod krilno oplato. Krilce zarežemo pravokotno na zadnji rob krila do obeh koncev utora. S spodnje strani krila naredi¬ mo na koncu reza kanal širine 3 mm in s tem omogočimo gi¬ banje krilca navzdol. Utor na zgornji strani krila razširimo z rezervnim listom žage za železo (previdno, da ne poškoduje¬ mo tečaja) ali s trikotno pilo. Tak tečaj zahteva nekaj pazljivo¬ sti pri prekrivanju krila, saj je treba folijo dobro zalikati v utor, sicer onemogoča gibanje krilca. S trupom ni veliko dela. Glede na različico, ki smo jo izbra¬ li, v trup po načrtu na označeno mesto vlepimo mizico za ser- vomehanizme (mini ali standardne izvedbe) in v trup vlepi¬ mo bovdne. Glede na to, da je trup ozek, sem bovdne vlepil pri servomehanizmih in v repu, vmes pa sem v trup potisnil obrezan kos stiropora. Ta je bovdna utrdil tudi na sredini in s tem onemogočil prazni hod krmil. Vlepiti je treba še rebro za pritrditev krilnega vijaka v trup in rebro, v katero krilo privi- jačimo na trup. Preostane nam samo še kabina. Kabine so v sestavljankah pobarvane v rdečo in modro. Moja je bila še bela, zato sem uporabil preprost trik, ki se je izredno dobro obnesel. Na kabino sem previdno nalikal folijo oracover carbon in lepo zaključil robove, da se niso cefrali. Posnetek ogljikove tkanine je tako dober, da šele natančnejši pogled razkrije razliko med kopijo in originalom. Na notranjo stran kabine prilepimo zvito žico, ki jo zataknemo v trup, za¬ daj pa je kabina na krilo pritrjena z ježkastim trakom. Tako sta nameščanje in odstranitev hitra in preprosta. Izbira pogona Glede na to, da sestavljanka omogoča različne načine po¬ gona, sem preizkusil vse. Trup sem priredil različici na elek¬ trični pogon, s tem da sem na sprednjem rebru naredil hladil¬ ne odprtine in luknje za pritrditev motorja. Odprl sem tudi hladilne reže na straneh trupa. Razporeditev RV-komponent trupa posameznih različic najbolje pokažejo fotografije. Razli¬ ke v masi med posameznimi različicami nihajo do 40 g. Model je v zraku zelo eleganten. Odlikujejo ga odlične letalne lastno¬ sti na ravnini in predvsem na pobočju. V sestavljanki dobimo lično zapakirane lepo izdelane sestavne dele modela. Navduši raznolikost možnih različic. PROIZVAJALEC: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: Muha MIBO MODELE d. o. o. JADRALNI MODEL ZA REKREATIVNO LETENJE - samo jadralni model - speed 400 direkt, 8 celic RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: CENA BREZ MOTORJA: - Cox.049 1720 mm 830 g (električna različica, drugi različici približno 50 g manj) ~ 30g/dm- TRUP ELSV, STIROPORNA KRILA, PREKRITA Z ABAHIJEVIM FURNIRJEM NAJMANJ 3-KANALNA VIŠINA, NAGIB, SMER (PLIN) ZA REKREATIVNO LETENJE 21.430 SIT Uporabljene RV-komponente speed 400 direkt 8 x Sanyo gold 1000 m Ah, Ni-Cd 2 x Graupner C2041, 2 x Protech B-109 Graupner R-600 4 x Sanyo N800-AR, Ni-Cd motor: pogonske baterije: servomehan izm i: sprejemnik: baterije*: * samo pri jadralni različici in različici, gnani z motorjem Cox 10 oktober 2002 TIKI 2 MODELARSTVO Na repu so uporabljeni najlonski šarnirji, ki jih v že končan rep prilepimo z redkim sekundnim lepilom. Priloženi pokrovi za servomehanizme iz plastike ABS lepo zaključujejo obliko krila. Motorček Cox je v modelu pritrjen na rebro iz 2-mm vitroplasta, ki je na sprednji del trupa privito z vgreznimi vijaki. Vse tri različice modela z odstranjeno kabino. Lepo se vidi notranja razporeditev komponent in, kjer je potrebno, dodatna obtežitev. Jadralna različica je za uporabnika najcenejša, saj porabimo samo dva stan¬ dardna servomehanizma, ki ju ponava¬ di dobimo v kompletu poleg oddajnika. Ob uporabi le dveh kanalov za smer in višino pride v poštev samo krilo z veli¬ kim V-lomom. Konico, ki zaključi obli¬ ko nosu, na trup enostavno prilepimo. To je edina izmed različic, ki jo mora¬ mo obtežiti s približno 45 g svinca v nosu. Vzpenjanje na elastiko ni proble¬ matično. Muha na električni pogon je od vseh najbolj uporabna, saj se lahko do¬ bro naletimo samo z menjavanjem ba¬ terij. Za pogon uporabimo kar Graup- nerjev komplet direct-drive z motor¬ jem speed 400, 6 V in pripadajočo 30- mm kapo propelerja ter propelerjem. Pri letenju na pobočju motorja skoraj ne vključimo in ga uporabimo le, če smo prenizko ali pri ponavljanju pri¬ stanka. Energije je tu na pretek. Pri tej različici sem preizkusil tri različne po¬ gonske baterije - Sanyo 500 AE, gold 1000 mAh in 1400 AE. Za celice s kapa¬ citeto 500 mAh je trup prekratek, saj je potem treba model v nosu še obtežiti. Ker razliko v masi baterij nadomesti svinec, to možnost odsvetujem. Popu¬ larne »goldke« so najboljša izbira, če¬ prav jih moramo potisniti skoraj čisto do motorja, da je težišče na pravem mestu. Nekaj gramov težje 1400 AE nam sicer dajo skoraj pol več časa de¬ lovanja motorja, a jih odsvetujem, saj je motor že tako obremenjen. Nepo¬ sredni pogon ima pri polnem plinu po¬ rabo 15,4 A, zato pazljivo pri izbiri krmilnika (krmilniki Rondo ponava¬ di niso dovolj zmogljivi!). Preizku¬ sil sem tudi pogon speed 400 s pre¬ nosom 4 : 1, ki pa ni pokazal bolj¬ ših zmogljivosti vzpenjanja. Tu je omejitev krilni profil, ki je precej hiter. Euma razncica, gnana na motor z notranjim zgorevanjem Cox .049, omo¬ goča poceni in udobno vzpenjanje. Po letenju je model treba samo očistiti. Motorja sem pritrdil z vmesnim rebrom iz 2-mm vitroplasta, ki sem ga z vijaki z vgrezno glavo pritrdil na sprednji del trupa. Na rebro sem nato z majhnimi sa- moreznimi vijaki v ušesca izdelanega rebra pritrdil motor. Za zagon potrebu¬ jemo samo napajanje svečke, motorju pa je že priložena štartna vzmet (pazi¬ mo na prste!). Po nastavitvi motorja model vržemo v zrak - s tem pogonom se vzpenja najbolje. Ko motor preneha delovati, imamo jadralno muho; razlike v masi skorajda ni. Letenje Krilni profil SD 7012 so včasih upo¬ rabljali tudi za jadralne modele razre¬ dov F3B in F3J. Ce k temu prištejemo še krilno obremenitev okoli 30 g/dm 2 , lah¬ ko že na papirju slutimo dobre letalne zmogljivosti. V zraku jih muha samo še potrdi. Kljub velikosti ji pogon na mo¬ tor speed 400 ne povzroča nobenih te- TTE.1 2 oktober 2002 11 MODELARSTVO Navadno belo kabino sem oblekel v folijo, ki ponazarja ogljikovo tkanino. Tak pona¬ redek je na pol metra težko ločiti od origi¬ nala. žav. Vzpenja se lepo, s celicami Sanyo gold pa je na voljo dovolj energije za štiri- ali petkratno dviganje približno 180 m visoko. S krilom z večjim V-lomom dobimo soliden model za učenje letenja. Muha je zelo odzivna. Krilo z manjšim V-lo- mom in krilci za nagib pa omogoča zelo veliko zabave in tudi kvalitetnejše lete¬ nje. Z manjšim V-lomom smerno krmilo izgubi precej avtoritete in je nujno lete¬ nje s koordiniranjem nagiba in smeri, razen na pobočju pri večjih hitrostih, kjer so samo krilca popolnoma dovolj. Brez krilc za nagib bi bil tak model v zraku precej okoren. Najcenejši pogon, najboljše vzpenja¬ nje toda tudi najbolj umazan model do¬ bimo pri motorju z notranjim zgore¬ vanjem. Model se vzpenja vsaj za po¬ lovico bolje kot različica na električni pogon. Višino vzpenjanja določimo s količino goriva v rezervoarju. Ta kom¬ binacija navduši s preprostostjo in zmogljivostjo. Model se odlično izkaže v razmerah termičnega letenja. Z dobrim koordini¬ ranjem smeri in nagiba lahko izkušen pilot lepo ujame steber in v njem zakro¬ ži. Vedeti je treba le na to, da muha rada leti malce hitreje. Model zlahka izkoriš¬ ča termična dviganja. Muha prav zable¬ sti na pobočju; tu sem bil nad letenjem modela prav presenečen. Model z lahkoto izkorišča manjša dviganja, omogoča letenje v velikem razponu hitrosti, je zelo prodoren in se izkaže tudi med osnovnimi akrobacija¬ mi. V hrbtnem letu je zelo stabilen, valjčki so počasnejši, a z dodajanjem smeri in višine aksialni, z lupingi, pozi¬ tivnimi in negativnimi, ni nobenih te¬ žav. Vse naštete elemente akrobatskega letenja se da lepo sestaviti v preprost akrobatski program. Zaključek Muha je ne glede na različico dober model z odličnimi letalnimi lastnostmi. Sestavljanka ponuja šest različic, tako da si lahko vsakdo izdela takega, kakr¬ šnega ga želi in potrebuje. Model se res izkaže z dobrimi letalnimi lastnostmi. V tejle škatli se skriva skoraj vse - od mo¬ dela za začetnike pa do modela za zaba¬ vo izkušenim pilotom. Zelo priporo¬ čam. Modelarski triki Izdelava povezav ZLATKO ŽIŽEK Pri vseh letalskih RV-modelih, bo¬ disi jadralnih ali motornih, potrebuje¬ mo povezavo servomehanizem-krmil- na površina. Nekateri modeli imajo mi- kroservomehanizme že vgrajene v rep¬ ni del modela. V večini primerov, ko imamo servomehanizme v sprednjem delu trupa pod krili, pa običajno upo¬ rabljamo žičnate povezave v plastični cevki (bovdne) za vez s krmili. Žičnate povezave so dobre vse dotlej, dokler model ne strmoglavi in se žica ne pre¬ pogne, servomehanizem pa ne ostane v nevtralni legi temveč v odklonjenem položaju. V tem primeru največkrat ob¬ velja Murphyjev zakon: »Če se kaj zlomi, se bo zlomilo tako, da bo naredilo čim večjo škodo«. O poškodbi servomeha- nizma ne gre izgubljati besed. Ponavadi mm, v katero vstavimo žičko (risba 1). Dolžina letvice je odvisna od dolžine trupa modela. Pri večjih modelih upo¬ rabimo nekoliko debelejšo letvico. Je¬ kleno žico lahko pritrdimo na letvico na dva načina. Prvi je, da z močno vrvi¬ co trdno povijemo spoj žice in letvice ter ga prepojimo s petminutnim epok- sidnim lepilom. Obstaja pa še elegant- nejši postopek, pri katerem si ne zama¬ žemo rok z lepilom. V vsaki boljši trgo¬ vini z elektronskim materialom lahko kupimo termoskrčljive cevke različnih premerov in barv. Tako cev odrežemo na ustrezno dolžino in jo nataknemo na letvico, tako da prekrije jekleno žico. Nato segrejemo cev, ki se bo skrčila in stisnila žico ob letvico (risba 2). Tako pripravljeno povezavo lahko zdaj vgra- ~j) [ 6,5 mm s Risba 1. Primer priprave povezave 6,5/n m J (f se zlomijo zobniki ali pa »zgori« elektro¬ nika. Da bi se izognili poškodbi servo- mehanizmov, predlagamo naslednjo re¬ šitev. Za povezavo uporabimo jekleno ži¬ co 0 1,5 mm, na katero prispajkamo na- vojno pušo, na drugi strani pa jo ukrivi¬ mo v obliki črke L. Lahko uporabimo tudi jekleno žico 0 2 mm, na katero vrežemo zunanji navoj M 2. Vzamemo balzovo ali lipovo letvico ter vanjo na obeh straneh izvrtamo luknjico 0 1,5 Risba 2. Nad plamenom segrejemo termo- skrčljivo cev, ki se v trenutku skrči. Risba 3■ Povezave so vgrajene v model. dimo v model (risba 3). Pre¬ ostane nam še, da z vilicami fino nastavimo dolžino povezave, da nam je kasneje ne bo treba popravljati z mi¬ kroprocesorsko RV-napravo. Pri strmoglavljenju modela največ¬ krat poči lesena letvica, servomeha- nizmi pa ostanejo nepoškodovani, kar je tudi naš cilj, saj je letvica bistveno cenejša kot rezervni deli za servomeha¬ nizem. 12 oktober 2002 iTTEEffl 2 Izolanka - jadrnica razreda G ANTON PAVLOVČIČ Foto: Roger Gogala Izolanka je stabilen model, primeren za rekreativno spuščanje. Čeprav po merah ustreza pravilom razreda G, izolanka ni jadrnica za izrazi¬ to tekmovalne namene. Primernejša je za rekreativno spuščanje, zabavo s pri¬ jatelji, predvsem pa za nabiranje izku¬ šenj za tekmovanja z zahtevnejšimi modeli. Izdelava modela naj nikomur ne bi povzročala težav, čeprav je načrt v pri¬ logi podan v zmanjšanem merilu. Vse dele je zato treba povečati, kar pa nam napravijo v vsaki kopirnici. Ni treba po¬ večevati celotnega načrta, temveč vsak del posebej. Kosovnica tu ni potrebna, saj je iz načrta jasno razvidno, koliko posameznih delov je potrebnih. Za izdelavo sem uporabil 5 mm de¬ belo vezano ploščo, kar je primerno za normalno jadrnico brez RV-naprave. Res je model nekoliko težji in zato pri¬ meren za spuščanje v močnejšem vetru. Tak model je primeren za začetnike, saj bo, čeprav nekoliko slabše izdelan, iz¬ polnil pričakovanja vsakega graditelja. Zaobljena oblika trupa je res neko¬ liko zahtevnejša za gradnjo in bo po¬ trebne nekoliko več zbranosti in na¬ tančnosti. Pri tem moramo upoštevati potek letnic v vezani plošči, kar je še posebej pomembno pri izdelavi glav¬ nega okvirja trupa s kobilico. Ko trup s spodnje strani zapremo z letvicami in pritrdimo svinčeno utež, se kobilica ne bo več zvijala. Rebra trupa so vstavljena v okvir na označenih mestih. Rebra št. 4, 5 in 6 vstavimo v okvir odprte palube in ta Avtor prispevka Anton Pavlovčič s prototi¬ pom izdelka sklop vstavimo v okvir trupa. Mor¬ da bo treba kaj popraviti, še pose¬ bej, če posamezni deli ne bodo pre¬ več točno izdela¬ ni. Pa brez strahu, saj končno obli¬ ko modela dobi¬ mo po prekriva¬ nju z oplato iz bal- zovih letvic. Na¬ mesto smrekovih letvic 3x10 mm lahko uporabimo letvice iz trše bal¬ ze, ki jih laže zvija¬ mo, če jih po zu¬ nanji strani ne¬ koliko navlažimo. Letvice lepimo le Na gladini Koseškega bajerja od prvega do zadnjega rebra. Šele ko prekrijemo celoten trup, ob premec prilepimo dva kosa balze, ki ju nato z rašpo obdelamo v pravilno koničasto obliko oziroma kljun modela. Vse dele lahko lepimo z belim lepilom za les (npr. mekol ali UHU coli), vendar je tre¬ ba nato ves model dobro zaščititi. Svinčeno utež iz dveh delov po 320 g z epoksidnim lepilom prilepimo z vsake strani spodnjega dela kobilice. Ko se smola strdi, zgladimo vse preho¬ de, kobilici zaoblimo sprednji rob, zad¬ njega naostrimo in vse površine prekri¬ jemo z lahko stekleno tkanino, prepoje¬ no z epoksidno smolo. Model tako po¬ stane skoraj nepotopljiv. Jambor je na trup na štirih straneh pripet z najlonskimi vrvicami debeline 1,5 mm, in sicer na premec, krmo ter oba boka ob rebro št. 3. Sam sem model gradil za prosto plovbo po morju, kjer imamo bolj ali manj stalne vetrove, in zato nisem toli¬ ko pazil na težo modela. Ko sem kasne¬ je vanj vgradil RV-napravo, sem opazil, da je za plovbo po jezerih v slabem vetru le nekoliko pretežak. Zato pred¬ lagam vsakomur, ki namerava izdelati radijsko voden model, da uporabi ve¬ zano ploščo debeline 3 mm, razen za okvir, ki mora biti iz 5 mm debele vezane plošče, in to zaradi kobilice, ki je navsezadnje opora celotnemu mo¬ delu. Tudi letvice za oplato so lahko debele 4 mm. Poleg tega so na rebru št. 4 potrebne malenkostne spremem¬ be. Za lažjo namestitev RV-naprave moramo spojiti spodnja dva izreza. 2 cm pred rebrom št. 6 prilepimo cev¬ ko za namestitev krmila, ki ga izde¬ lamo tako, da ob kovinsko paličico pri¬ lepimo dve ploščici 5-mm balze, kot je prikazano na risbi. Model je na vodi tako stabilen, da lahko z njim tudi nekoliko eksperimen¬ tiramo. Lahko povečamo jadra, še pose¬ bej, če ob našem jezeru ni močnejšega vetra. Uporabimo lahko tudi višja jadra, prav tako tudi višji flok. Kobilice ne po¬ daljšujmo, pač pa lahko pri večjem ja¬ dru na kobilico dodamo nekoliko težjo utež. Poskusimo in primerjajmo, vse to nam lahko le koristi, ko bomo gradili pravi tekmovalni model. TIM 2 oktober 2002 13 MODELARSTVO Električni pogon Izbira pogona (2. del) BOŠTJAN PERDAN Praktični primer Preverimo ustreznost izbranega pogona za trenažni model e-trainer (Timov načrt 23), ki sem ga sam izbral na osnovi primerja¬ ve s podobnimi modeli. Najprej si oglejmo osnovno različico modela z motorjem speed 600 8,4 V, ki se napaja iz 8 celic in neposred¬ no žene Graupnerjev propeler slim prop ve¬ likosti 8 x 4". Zanj sem čez zimo zgradil novo krilo s krilci in z njim v lanski sezoni opravil nad 140 poletov. Potrebna moč pogona Ploščina krila znaša 30 dm 2 , iz tabele 1 izberemo še primerno obremenitev krila in izračunamo maso modela. cr = 50g / dm 1 m = a -/1 = 50-30= 1500g Iz tabele 2 izberemo ustrezno specifično moč za trenažne modele in izračunamo po¬ trebno mehansko moč na gredi motorja. Predpostavimo, da izkoristek motorja znaša 70 % in izračunamo še električno moč na vhodu. 5 = $0W/kg P„ =S -m = 80-l,5 = 120W P 120 p F =-^L=—=m,4w E Tj 0,70 ■— Velikost pogonske baterije Nato na osnovi potrebne električne mo¬ či določimo velikost pogonske baterije in porabo. Uporabiti želimo 8-celično baterijo kapacitete 2 Ah, izberemo celice Sanyo RC 2000 ali podobne. Ker pričakujemo, da bo poraba manjša od 25 A, vzamemo napetost 1,1 V na celico. n = -=*U = n- 1,1= 8-1,1 = 8,8V 1,1 = U = ^- I •7=i = u 171,4 = 19,5A 1 = C 60 ■ t = - C-60 2-60 / 19,5 = 6,15 min Čas delovanja motorja pri polni moči je zadovoljiv, zato izračun nadaljujemo. Če bi bil čas prekratek, bi morali povečati število celic, tedaj bi bila za isto moč potrebna manjša poraba, ali pa njihovo kapaciteto. Izbira motorja Izberemo motor speed 600 8,4 V ter izračunamo njegov izkoristek in vrtljaje pri polni moči, za referenco pa še maksimalni izkoristek in tok, pri katerem slednji nasto¬ pi. Konstante motorja so navedene v tabeli. = \ --— • 100 % Ul Pogon modela e-trainer je bil izbran na osnovi primerjave s podobnimi modeli. _ (19,5-2,3) (8,8 - 19.5-0,125) 77 ~ 8,8 ■ 19,5 • 100% =63,8% n = K v ■ (U - I ■ R n ) = 1890- • (8,8 - 19,5 ■ 0,125) = 12025 min - ' /„ ^7max I 0 U 2,3'8,8 R„ \ 0,125 = 12,7 A (j -I V JJ max 0 100 % = \ r\ max / 12,7 - 2,3' 12,7 ■ 100% = 67,0% Motor deluje pri polni moči v skladu s priporočili z nekoliko slabšim izkoristkom, med križarjenjem pa poraba približno ustre¬ za toku maksimalnega izkoristka. V tem po¬ gledu izbira motorja ni sporna, nas pa neko¬ liko moti dokaj majhen izkoristek. Kljub temu ostajamo pri izbranem motorju in na¬ daljujemo izračun. Izračun propelerja Najprej izračunamo maksimalno hitrost modela v vodoravnem letu, pri čemer pred¬ postavimo, da znaša količnik vzgona 0,3. Obremenitev krila vnesemo v osnovni enoti, 1 kg/m 2 =10 g/dm 2 ! Hitrost v km/h dobimo, če m/s množimo s 3,6. Ko imamo oceno hi¬ trosti, lahko izračunamo še korak prope¬ lerja. 2-ga 2-9,81-5 pc y V 1,225-0,3 = 16,34m/s = 58,Skm/h h = v • 60 ■ 100 16,34-60-100 0,8-n 0,8-12025 = 10,2c/m = 4,0" Izračunani korak ravno ustreza velikosti, ki jo pogosto srečujemo pri neposrednem pogonu z motorji tipa speed 600. Izračunaj¬ mo še razpoložljivo moč pogona in premer propelerja. V slednjem primeru vnesemo v enačbo dejanski korak in ne izračunanega. Tokrat smo imeli srečo, saj rezultat že ustre¬ za kataloški vrednosti, sicer bi ga morali us¬ trezno zaokrožiti, običajno navzgor. V pri¬ meru neposrednega pogona so vrtljaji pro¬ pelerja enaki vrtljajem motorja. Izberemo propeler slim prop velikosti 8 x 4" ter preverimo razmerje premera in koraka propelerja, ki je enako 2. V skladu s pričakovanji ugotovimo, da je izbrani pogon P=P E ri = 171,4-0,638 = 109,4VP 9=12.Jl^ = 12.j 10, °- 109 ’ 4 h ut 4-12025 = 7,6”« 8” povsem primeren za e-trainer. Nekoliko nas moti le slab izkoristek motorja, a se je izkaza¬ lo, da so zmogljivosti modela klub temu več kot zadovoljive. Če ne verjamete, naj ome¬ nim, da v predalu že čaka enak nov motor, ki bo ob priložnosti zamenjal starega! Vzemimo pod drobnogled še različico, ki jo poganja Graupnerjev komplet motorja z reduktorjem speed gear 500 SP race 7,2 V. Motor se tudi v tem primeru napaja iz 8 celic in prek zobniškega reduktorja z razmerjem 2,8 : 1 žene Graupnerjev propeler cam prop velikosti 10 x 8". Parametri modela ostanejo nespremenjeni, prva sprememba nastopi še¬ le pri izbiri motorja. Izbira motorja Najprej izračunamo izkoristek in vrtljaje izbranega motorja pri polni moči ter mak¬ simalni izkoristek in tok, pri katerem ta na¬ stopi. (I-I 0 ) (U-I R n ) V =---— • 100% n = ui (19,5-2,0) (8,8-195-0,075) ■ 19,5 . 100% = 74,8% i = K V ■ (17- I-R n ) = 2850-(8,8-19,5 ■0,075) = 20912 min h -v 2 , 0 - 8,8 0,075 = 15,3 A 0 max f l -1 ^ 1 r\ max 1 0 /„ 100 % = \ r\ max / ■ 100% = 75,6% 15,3-2,0 15,3 Izkoristek je tokrat precej boljši, zato lahko pričakujemo dobre zmogljivosti mo¬ dela. Motor deluje pri polni moči z nekoliko slabšim izkoristkom, maksimalni izkoristek pa ima približno na sredini obratovalnega območja. Vrtljaji motorja so zaradi višje hi¬ trostne konstante precej visoki, zato bomo morali uporabiti reduktor. Izračun propelerja Kljub temu da smo že ugotovili, da brez reduktorja ne bo šlo, najprej izračunajmo 14 oktober 2002 TIHI 2 potrebni korak propelerja za primer nepo¬ srednega pogona. v60-100 _ 16,34-60-100 _ 0,8 n ~ 0,8-20912 = 5,9cm = 2,3” Izračunani korak je občutno premajhen, zato izberemo ustrezni reduktor. Vrtljaje motorja delimo s prestavo reduktorja, da do¬ bimo vrtljaje propelerja, in vnovič izračuna¬ mo korak propelerja. V našem primeru zna¬ ša prestava 2,8. n 20912 2,8 = 7468 min 1 v -60-100 16,34-60-100 0,8 n p ~ 0,8 -7468 = 16,4cm= 6,5"= 7" Izberemo kataloško vrednost 7" in izra¬ čunamo razpoložljivo moč pogona ter pre¬ mer propelerja. Pri izračunu moči moramo tokrat upoštevati tudi izkoristek reduktorja, za katerega predpostavimo, da znaša 95 %. P — Pg - Tj -rj R = 171,4-0,748-0,95 = = 121,81V D = n*, 3 h-n p = 9,7" =10" = 12 - 10 '°- 121,8 7-7468 3 Iz kataloga izberemo propeler velikosti 10x7", pri katerem razmerje premera in koraka znaša približno 1,4. Izkoristek dru¬ gega pogona je kljub upoštevanju izgub v reduktorju boljši od značilne vrednosti, zato je razpoložljiva moč pogona večja od potrebne mehanske moči. Poleg tega pred¬ videvamo, da bo izkoristek propelerja zaradi nižjih vrtljajev boljši kot v prvem primeru, večja pa bo tudi vlečna sila pro¬ pelerja. Zaradi pomanjkanja prostora v nosnem predelu pa smo prisiljeni upora¬ biti klasično podvozje, ki je za začetnike manj primerno. Na koncu bi bilo pametno pogon še preizkusiti, predvsem izmeriti porabo in vrt¬ ljaje. Žal zaradi pomanjkanja opreme to ni mogoče. Edina informacija, ki jo imam, je, da motor pri polnem plinu deluje približno 6 minut. Iz tega sklepam, da znaša poraba 20 A, kar približno ustreza izračunani vred¬ nosti. Grafična ponazoritev Z uporabo podanih formul lahko nari¬ šemo različne diagrame, s katerimi prika¬ žemo odvisnost izkoristka, vrtljajev in dru¬ gih parametrov od obremenitve pri dolo¬ čeni napajalni napetosti. Uporabi diagra¬ mov smo se do sedaj namenoma izogibali, da bi dokazali, da je izračun pogona mo¬ žen že zgolj z uporabo kalkulatorja. Sedaj pa bomo narisali le diagram odvisnosti iz¬ koristka od obremenitve za oba izbrana motorja, s pomočjo katerega lahko laže do¬ ločimo najboljše obratovalno območje mo¬ torja. To smo sicer že storili na osnovi pri¬ merjave podatkov o izkoristku motorja pri polni moči, maksimalnem izkoristku in toku, pri katerem nastopi. MODELARSTVO Konstante motorja Proizvajalci po¬ dajajo podatke o mo¬ torjih na različne na¬ čine. Žal le redki navedejo konstante motorja, ki smo jih uporabili v našem izračunu. Slednje v celoti navajata le ameriška proizvajal¬ ca Astro in Aveox, drugi pa običajno omenijo le nekatere izmed njih. Zanimiv pristop je ubral nem¬ ški proizvajalec Plet- tenberg, ki izmerje¬ ne podatke podaja v tabelah. Konstante motorja lahko izme¬ rimo tudi sami, pod pogojem, da motor I [A] speed 600 8,4 V -speed 500 race 7,2 V Diagram odvisnosti izkoristka od obremenitve že imamo. To pa utegne biti dokaj draga reši¬ tev, saj se lahko izkaže, da kupljeni motor ni najbolj primeren za naše potrebe. Na srečo lahko na internetu dobimo že izmerjene po¬ datke za marsikateri motor. Od tam izvirajo tudi konstante nekaterih motorjev vrste speed, ki so navedene v tabeli. Se vam zdi računanje »na roke« pre¬ več zamudno? Z uporabo osebnega raču¬ nalnika in ustrezne programske opreme lahko postopek izbire pogona precej po¬ enostavimo! Izbiramo lahko med progra¬ mi Motocalc (http://www.motocalc.com), Electricalc (http://www.sIkelectronics.com/ ecalc) in Elektroantrieb (http://home.t-onli- ne.de/home/wgeck). Na teh naslovih boste našli tudi konstante nekaterih motorjev. Po¬ leg tega pa je na osnovi tega prispevka nasta¬ la preglednica v programu Excel, ki jo najde¬ te v mapi Električni pogon na spletni strani konference Modelarji (http://groups.yahoo. com/group/modelarji/files). Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . TIM] 2 oktober 2002 15 MODELARSTVO Novo na trgu MALIBU To je pravi začetniški jadralni RV-model z razpetino krila 1720 mm in maso do 800 g. V škatli dobite že prekrite in izgotovljene: trup, krilni polovici ter višinski in smerni stabilizator. Letalne zmogljivosti modela so pisane na kožo RV-pilotom začetnikom. Po¬ leg nizke krilne obremenitve, mirnosti lete¬ nja in odpuščanja pilotovih napak, je model zelo dovzeten za termično letenje. V trupu je dovolj prostora za vgradnjo dveh stan¬ dardnih servomehanizmov. Pri Mibu ga po¬ nujajo za 19.500 SIT. ALPHA 180 V2 Jadralni model alpha 180 V z razpetino krila 1800 mm je za letenje pripravljen že v eni uri! Vsi deli modela so izgotovljeni in prekri¬ ti, v plastični trup sta že vgrajena motor tipa speed 600 in zložljivi propeler. V modelu so že krmilne povezave, prav tako tudi mizica za servomehanizme. Preostane samo še pri¬ trditev repnih površin na trup in vgradnja servomehanizmov. Lepljenje ni potrebno, vsi deli so vijačeni. S svojo ugodno maso 1100 g obljublja začetniku prijazne letalne zmogljivosti in dolge polete, ki jih omogoča električni pogon v kombinaciji s termičnim jadranjem. Model stane 24.600 SIT. GS 600 STAUDACHER Akrobatski model z razpetino krila 1830 mm je namenjen za najzahtevnejše pilote, saj zmore akrobatski program tipa unlimi- ted. Atraktivna oblika in barvna shema sta poleg visoke stopnje izdelave še dodatna de¬ javnika prepričljivosti. Za pogon uporablja dvotaktne motorje 15-25 cm 3 ali štiritaktne 20-25 cm'. Krilo je dvodelno, polovici pa se¬ stavimo prek trupa z aluminijastim bajone¬ tom 0 32 mm. Model je klasične konstrukci¬ je iz balze in vezane plošče, zato tehta le 4800 g. Cena je 68.100 SIT. Mibo modeli d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/750-90-60, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si FUEGO Fuego je že povsem sestavljen buggy model avtomobila v merilu 1:10. Ima vgrajen elek¬ tromotor tipa power 540 ter mehanski kr¬ milnik vrtljajev. Cena modela je 18.990 SIT, cena modela z RV-napravo ter pogonskim akumulatorjem pa 34.172 SIT. FX 18 RV-naprava FX 18 je naslednica FX 14 z iz¬ boljšanimi programi in naslednica FC 18. Tako ročna kot pultna RV-naprava ima že v osnovi deset spominov, digitalne trimerje, tipko 3D za hitrejše programiranje ... Cena samo oddajnika je 37.775 SIT. BLIZZARD Blizzard, elektromotorni jadralni model dru¬ žine Reichard se ponaša z razpetino krila 3500 mm, dolg je 1400 mm in tehta 1500 g. Uporablja 5-kanalno RV-napravo. Model ima trup ELSV, krila in repne površine pa so iz stiropora, prekritega z abahijevim furnir¬ jem. Model je že dokončan in prekrit s folijo Oracover. Zanj boste odšteli 56.159 SIT. TOP - modeltehnik d. o. o., Ul. IX. korpusa 73, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-01-73, faks: 05/330-01-74, e-pošta: info@top-modeltehnik.si, www.top-modeltehnik.si Modelarske trgovine in nekateri ponudniki modelarske in maketarske opreme v Sloveniji Trgovine: MIBO modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec (Pro¬ izvodnja - letalski modeli in trgovina), tel.: 01/759-01-01, faks: 01/756-42-84, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://www.mibomodeli.si Gasilska oprema, d. o. o. - Trgovina Mladi tehnik, Levstikov trg 7 (Trgovina: modelarstvo in maketarstvo), tel.: 01/421-87-80, faks: 01/426-22-43 Mantua model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljublja¬ na (Trgovina: Modelarstvo in maketarstvo), tel.: 01/512-03-20, faks: 01/512-03-19, e-pošta: mantua@mantua-model.si, http://www. mantua-model.si Top-modeltehnlk, d. o, o„ UL IX. korpusa 73, 5000 Nova Gorica (Proizvodnja - letalski modeli in trgovina), tel.: 05/330-01-73, faks: 05/330-01-74, e-pošta: info@top-modeltehnik.si, http://www.top-modeltehnik.si Čip. d. o, o„ Sokolska 44, 2000 Maribor (Elektronika, radio¬ amaterstvo in modelarstvo) Tel.: 02/420-34-44 Primotehna, d. o. o., Partizanska 3-5, 2000 Maribor (Male železnice), tel.: 02/252-58-55, tel/faks: 02/251-15-94 MoKo, d, o. o., Modeli in igrače Kovač, Litijska 1, Vir, 1230 Domžale (Male železnice), tel.: 01/729-51-20 Ponudba modelov, maket in opreme: Panoptikum, d. o. o„ Medvedova 12,1241 Kamnik (Proizvodnja - letalski modeli), tel,: 01/831-90-60, faks: 01/831-90-65, e-pošta: modelar@panoptikum.si, http://www.panoptikum.si MM modeli, d. o. o„ Gorenje Jezero 59, 1384 Grahovo (Pro¬ izvodnja - letalski in ladijski modeli), tel.: 01/432-02-21, e-pošta; mladen@s5.net Modeli Žnidar, Goriče 35A, 4204 Golnik (Proizvodnja - letal¬ ski modeli), tel.: 04/256-10-34 Aviotech, d. o. o. (Matjaž Praprotnik), Zagrebška 36, 2251 Ptuj (Balza), tel.: 02/788-56-60, tel./faks: 02/782-92-21 e-pošta: info@aviotech.si Prometej, d. o. o. (Male železnice), te!.: 041/672-238 Mach, d. o. o., Loka 56, 1434 Loka pri Zidanem mostu (Mo¬ delarski raketni motorji in modeli), tel.: 03/568-42-15, 041/793-040 ARK Komarov, Hudovernikova 8, 1000 Ljubljana (Tekmoval¬ ni raketni modeli in motorji), e-pošta: ark.komarov@guest. arnes.si Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48, 1000 Ljubljana (Plastične makete) TIMOVI OGLASI PRODAM dve leti staro, nerabljeno RV-napravo skysport 4 (40 MHz), dva servomehanizma in sprejemnik za 20.000 SIT. Tel.: (03D 217-935 PRODAM 5-kanalno RV-napravo pico- line z akumulatorji in štirimi novimi servomehanizmi. Prodam še motorček 2,5 cm' z vsem priborom. Tel.: (031) 468-977 darekorenc@volja.net PRODAM 70 cm visoko modelarsko raketo s padalom in motorjem za 3.000 SIT. Tel.: (041) 822-366 16 oktober 2002 TIKC 2 Timovo izložbeno okno Utva 75 in utva 75A (L&M Resin Kits, kat. št. ???, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Prvencu hrvaškega maketarja Liksa iz Nove Gradiške (L&M Resin Kits), maketi povojnega jugoslovanskega lovskega le¬ tala ikarus S-49A, sta sledili maketi jugo¬ slovanskega šolskega dvoseda utva 75 in štirisedežna utva 75A. To pa nista prvi maketi tega letala. Na straneh Tima smo vam že predstavili izdelek srbskega ma¬ ketarja Nenada Mikluševa z blagovno znamko Aeropoxy. Utva 75 je bila izdelana v več kot 130 primerkih, njena štirisedežna izvedenka utva 75A pa le v enem primerku. Še ved¬ no leti po aeroklubih nekdanjih jugoslo¬ vanskih republik in zanimiva je njena vo¬ jaška kariera v zadnji balkanski vojni. Na¬ slovnica sestavljanke upodablja kamufli- rano utvo 75 hrvaških zračnih sil. Sestav- nica vsebuje krajši opis razvoja letala, na¬ črt letala, ki ni v merilu 1 : 72, shemo se¬ stavljanja in seznam sestavnih delov ter načrt z oznakami hrvaške utve 75 z regi¬ stracijo 9A-DHF. Žal pa v kompletu ne bo¬ ste našli nalepk ali drugih tipov oznak, kar je šteti za pomanjkljivost tega izdel¬ ka, ki si tako omejuje število možnih gra¬ diteljev. Maketo sestavlja 30 delov iz poliure¬ tanske smole in vakuumsko prešana ka¬ bina. Kakovost sestavnih delov je dobra, le manjši sestavni deli so zelo krhki. Kon¬ strukcijsko se maketa razlikuje od že omenjene makete firme Aeropoxy, saj je krilo deljeno na dve polovici in ne pred¬ stavlja tudi tal v pilotski kabini. Slednjo sestavljata dva sedeža, instrumentna plošča, krmilne ročice in stranske konzo¬ le. Površinski detajli na trupu in krilih so solidni in ponazarjajo značilno valovito površino krilc in zakrile. Podvozje je drobno in krhko, kar ustreza merilu, žal pa slabo nosi težo makete. Stične robove trupa in kril ter višinskega krmila je tre¬ ba zakitati. Vakuumsko prešana zastekli¬ tev kabine je žal priložena samo v enem izvodu, in ker pomeni njena vgraditev najtežji zalogaj, bi si želeli vsaj dva pri¬ merka, saj to veleva sodobni standard maket z vakuumsko prešano kabino. Po¬ sebno zahtevna je vgradnja dveh stran¬ skih oken v trupu letala. Utva 75A ima preoblikovane sestavne dele za trup in pilotsko kabino, kjer se nahajajo štirje se¬ deži. Načrti prinaša podatke za letalo z jugoslovansko registracijo YU-BRJ. Maketa je očitno izdelana po načrtu Nenada Mikluševa z drobnimi popravki površinskih detajlov. Mere makete so ve¬ rodostojne v merilu 1 : 72. Ker maketa ne premore nalepk niti maskirnih pred¬ log, sezite po posebni izdaji revije Insig- nia: Air Forces of Former Yugoslavia 1991-1999 - Part 2, Slovenia & Macedo- nia, ki je za 3600 SIT na voljo pri ZGPMS, Tržaška 48, 1000 Ljubljana, kjer lahko povprašate tudi po maketi. Naslov pro¬ izvajalca L&M Resin Kits pa je: Tihomir Likso, B. Radičeviča 9, 35400 Nova Gra¬ diška, Hrvaška; e-pošta: tihomir.likso@ ALEŠ ŠINKOVEC Akrobatska skupina italijanskega voj¬ nega letalstva Frecce Tricolori je bila us¬ tanovljena 1. marca 1960 kot samostojna enota z uradnim nazivom 313- Gruppo Addestramento Acrobatico »Frecce Tri¬ colori« (313. šolsko-akrobatska eskadrilja Tribarvne puščice). Sprva so uporabljali letala F-86E sabre, konec leta 1963 pa so dobili domača letala fiat G-91 PAN. S temi je skupina letela kar osemnajst let (1964-1981). Od 1982 dalje pa letijo z dvosedimi šolskimi letali aermacchi MB- 339A/PAN (PAN - Pattuglia Acrobatica Nazionale). S projektom MB-339A so začeli leta 1972, ko so italijanske zračne sile po¬ trebovale zamenjavo za šolsko letalo MB-326. Prvi polet je MB-339A opravil 12. avgusta 1976. Opremljen je bil z mo¬ torjem Rolls Royce viper 632 s potisno »silo 17,8 kN. Kasneje so razvili še različico MB-339B z močnejšim motorjem (RR viper 680) in različico MB-339C, na kateri so izboljšali avioniko. Zadnja različica le¬ tala je MB-339FD (full digital), prvič je po¬ letela leta 1996. Različica MB-339CD je iz¬ peljana iz MB-339FD in so jo namenili ita¬ lijanskim zračnim silam za cenejše šolanje posadk tornadov in eurofighterjev. inet.hr. V omenjeni Insigniji najdete zna¬ ke za postojnsko utvo 75 S5-DCA z »zob¬ mi« in makedonsko utvo 75 Z3-DCC. Maketo MB-339A/PAN »Frecce Trico¬ lori« v merilu 1 : 48 izdeluje italijansko podjetje FreMs (http://www.frems.it). V škatli najdemo dve drevesci sive in eno drevesce prozorne plastike. Vseh delov je 86 in se med seboj zelo lepo prilegajo, treba je le malo kitanja. Navodila za se¬ stavljanje so preprosta, zato pri sestavlja¬ nju ni večjih težav. Morda bi bila kabina in prostor za podvozje lahko malo bolj detajlirana, vendar maketa pritegne po¬ zornost predvsem z zunanjim videzom. Komplet nam omogoča izdelavo odprte kabine, spuščena zakrilca in odprto zrač¬ no zavoro. Barvna shema je enostavna, saj make¬ to zgoraj pobarvamo s temnomodro bar¬ vo (RAL 5013), kar ustreza Revellovi bar¬ vi 53, spodaj pa s srebrno (RAL 9006), primerljivo z Revellovo barvo 90. Vse dru¬ ge barve so v obliki nalepk, katerih name¬ stitev je najtežavnejši del gradnje makete. Nalepke so sicer malce predebele, vendar so solidne kakovosti. V kompletu dobimo številke in imena pilotov za vseh enajst le¬ tal. Svetujem uporabo izdelkov Microsca- le (microsol in microset), ki bodo močno olajšali nameščanje dokaj velikih nalepk. Problematične so predvsem spodnje na¬ lepke (italijanska trobojnica), pri katerih moramo izrezati luknje za nosilce in od¬ prtine za kolesa, zato je bolje, če nosilce prilepimo po nanašanju nalepk. Letalo ima štiri podkrilne nosilce, na katere sta obešena dva dodatna rezervoarja (srebr¬ na) in dva zaboja aerodinamične oblike za osebno prtljago. Zgornja polovica teh dveh je modra, spodnja pa srebrna. Vmes poteka bela črta, ki jo je najbolje ponazo¬ riti z belo nalepko. Končni vtis makete je dober, s svojo slikovito podobo pa bo prijetna pope¬ stritev vitrine. Maketo priporočam vsa¬ komur, saj je, razen nanašanja nalepk, za izdelavo nezahtevna. Aermacchi MB-339A/PAN »Frecce Tricolori« (FreMs, M 1 : 48) TIM] 2 oktober 2002 25 Stikalni napajalnik IGOR GOSPODARIC Pričujoči projekt je namenjen vsem, ki radi eksperimentirajo z elek¬ tronskimi vezji in jih zanimajo tudi praktične stvari. Kadar moramo na primer napolniti avtomobilski aku¬ mulator, uporabiti nadomestno napa¬ janje za CB-postajo, priključiti elek¬ trično hladilno torbo v omrežje ali pa zgolj preizkusiti kak elektronski sklop, vedno potrebujemo napajalnik s konstantno napetostjo ob razmero¬ ma veliki tokovni zmogljivosti. Rešitve, ki jih pogosto zasledimo, so izvedene z linearnimi regulatorji. Take naprave so preproste, dajejo izhodno napetost, ki je praktično brez motenj, vendar pa delujejo z zelo nizkim izko¬ ristkom. Hkrati so velike in težke, kar je pogojeno s hlajenjem serijskega regula¬ cijskega elementa. Enostavno vezje z regulatorjem 7805 je prikazano na risbi 1. Če osnov¬ nemu regulatorju dodamo še paralelni tranzistor in upor, lahko povečamo to¬ kovno zmogljivost vira. S preprostim dodatkom napetostnega delilnika na iz¬ hodu lahko nastavljamo izhodno nape¬ tost v območju od 5 do 20 V (risba 2). Toda, ali je to res optimalna rešitev? + PNP Najustreznejša rešitev je uporaba stikalnega napajalnika, ki zagotavlja sta¬ bilno napetost ob minimalnih izgubah moči. To lahko dosežemo z regulatorji s spremenljivo širino impulza. Pri iska¬ nju pravilnega vezja pogosto naletimo na stikalne napajalnike, ki so vgrajeni s konvencionalnimi elementi. Takšno vezje je v stikalni aplikaciji običajno iz¬ vedeno z univerzalnim regulatorjem LM 723. Stikalnemu PNP-tranzistorju sta dodani še tuljava in hitra dioda D 1 (risba 3). Vezje je razmeroma enostavno, zara¬ di spreminjajoče se frekvence stikanja ob spremembi obremenitve pa največ¬ krat uporabno le v primerih, ko imamo konstantno breme. Pri izdelavi napajalnika je najbolje, da uporabimo namensko integrirano vezje, ki daje dobre rezultate z minimal¬ nimi konstrukcijskimi težavami ob majhnem številu dodatnih elementov. Namensko integrirano vezje L 296 proizvajalca S-T vsebuje vse elemente uporabniku prijaznega vezja. Osnovni uporabni stik (step down) vključuje le malo zunanjih elementov, ki so dodani vezju, kar omogoča enostavnost in za¬ nesljivost. Regulacija/stabilizacija iz¬ hodne napetosti je omogočena s spre¬ minjanjem širine impulza stikanja - PWM. Vezje vsebuje interno referenco, ojačevalnik napake, PWM-komparator, oscilator, končno stopnjo in izhodni stikalni element. Manj pomembni deli so še termična zaščita, pretokovna zaščita mehkega zagona in vezje ponovnega vklopa s ča¬ sovno zakasnitvijo. Frekvenco delova¬ nja določimo z RC-konstanto na nožiči 11. Vhodna napetost med priključnima sponkama 3 in 8 ne sme presegati 50 V. Ta napaja vse dele vezja, tako referenč¬ ni del kot oscilator, kontrolno logiko in izhodno močnostno stikalo. Tokovne¬ mu omejevalniku je interno nastavljena vrednost 4 A, kar pomeni tudi največji tok bremena. Tuljavo L 1 najenostavneje naredi¬ mo tako, da uporabimo toroidno ferit¬ no jedro standardnega PC-napajalnika. Na jedro s prerezom približno 0,8 cm 2 navijemo 20 ovojev bakrene izolirane žice premera 1 mm. L 26 oktober 2002 TIKi. 2 Seznam elementov: R 1 = 15 kfl, 14 W R 2 = 4,7 Vi W R 3 = 47 kfl, trimerni potenciometer R 4 = 1,8 kfl, 1/4 W R 5 = 10 kfl, linearni potenciometer R6 = 1 kfl, 1/2 W R 7 = 1 kfl, i/4 W C 1 = 6800 |iF, 50 V, elektrolitski C 2 = 100.000 pF, poliestrski C 3 = 1 pF, 63 V, elektrolitski C 4 = 33-000 pF, poliestrski C 5 = 2200 pF, poliestrski C 6 = 1 pF, 63 V, elektrolitski C 7 = 100 pF, 50 V, elektrolitski C 8 = 470 pF, 50 V, elektrolitski C 9 = 100.000 pF, poliestrski D 1 = schottkyjeva dioda 31DQ04 L = tuljava z jedrom integrirano vezje = L 296 Hlajenje v vezju potrebujeta dva ele¬ menta: integrirano vezje L 296 in hitra stikalna dioda. Ta problem preprosto rešimo tako, da oba elementa postavi¬ mo v termični stik s kovinskim ohišjem napajalnika. Za kontrolo izhodne napetosti na iz¬ hodne sponke priključimo voltmeter v obliki predupora in instrumenta ali digitalnega modula. Cenejša izvedba predvideva izpis vrednosti napetosti ob gumbu za nastavitev izhodne napetosti. S trimernim potenciometrom R 5 nastavimo največjo izhodno napetost. Model dvonadstropne počitniške hišice MATEJ PAVLIČ Model hišice, katerega izdelavo opisu¬ je ta prispevek, ni nastal po kakem obsto¬ ječem objektu, kakršnih je vse polno na Rakitni nad Ljubljano in še marsikje po Sloveniji, ampak je v celoti izmišljen. Za¬ snovan je z namenom, da si ob njegovi iz¬ delavi modelarji začetniki pridobijo po¬ trebne izkušnje za kasnejše spopadanje z zahtevnejšimi projekti. Prav zato so stiki med stranicami narejeni nekoliko druga¬ če, kot je v navadi: utori namreč niso vid¬ ni, amjrak so »skriti«, zaradi česar so napa¬ ke in pomanjkljivosti pri žaganju manj opazne. V tem primeru to nič ne pokvari videza izdelka, saj so tudi masivne lesene grede pri pravih brunaricah v resnici po¬ vezane tako, da njihovi konci nekoliko molijo čez vogale. Tak model je poleg tega lažji za sestavljanje in predvsem trd¬ nejši, saj so stranice bolje povezane med seboj. Model počitniške hišice na sliki 13 je narejen iz 5 mm debele vezane plošče; iz¬ jema je le strop (oziroma tla nadstropja) in ograje, ki jih naredite iz okrog 1 mm debelega furnirja ter dimnik, ki je iz ma¬ sivne bukove ali smrekove letvice. Ker so oblike posameznih delov hišice v reviji objavljene v naravni velikosti, jih ni treba povečevati ali pomanjševati. Dovolj Slika 1. Priprava na lepljenje fotokopirane¬ ga načrta na vezano ploščo z odstranljivim lepilom Scotch Attacca-Stacca v stiku Slika 2. Vrtanje luknjic pred izžagovanjem oken in vrat Slika 13- Model dvonadstropne počitniške hišice iz vezane plošče je, da vam v najbližji fotokopirnici nare¬ dijo po dve kopiji načrta iz revije. Kopije razstrizite in posamezne elemente druge¬ ga poleg drugega položite na kos 5 mm de¬ bele vezane plošče, ki jo prej obrusite, da bo popolnoma gladka. Pazite na smer let¬ nic lesa! Nato vse kose papirja na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim lepilom Scotch Attacca-Stacca v stiku (sli¬ ka 1), s čimer ste se izognili zamudnemu in nenatančnemu prerisovanju s kopirnim papirjem. Da bi lahko izrezljali okna in vra¬ ta, morate v te stranice z modelarskim vr¬ talnikom in s svedrom za les 0 0,8-1 mm najprej izvrtati luknjico (slika 2). Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 3 ali 4, saj bo le tako rez čist in gladek. Pri rezlja¬ nju bodite čim bolj natančni. Ko ste goto- IKC 2 oktober 2002 27 MAKETARSTVO 28 oktober 2002 T S S fc 2 / \/ Slika 6. Poskusno \ sestavljanje pred lepljenjem. ) Tu pride najbolje do izraza f prednost gradnje s takšnimi utori, saj se izkaže, da je mogoče model v celoti sestaviti brez lepljenja. Pogoj so seveda natančno izžagani utori, ki ne smejo biti niti preozki niti preširoki. Slika 10. Vsi trije sklopi hišice 'pred dokončnim sest a vij a njem; številke ustrezajo oznakam v kosovnici. TEKI 2 oktober 2002 29 vi, z izžaganih sestavnih delov odstranite ostanke papirja (slika 3), jih obrusite po robovih in poskusno sestavite, da preveri¬ te prileganje utorov. Slika 3■ Odstranjevanje prilepljene fotoko¬ pije z izžaganih sestavnih delov modela po¬ čitniške hišice bele vezane plošče. Ker je ta del precej majhen, najprej izžagajte notranjo pravo¬ kotno odprtino in šele nato element v ce¬ loti. Stik dimnika in strehe utrdite s 5 mm Slika 7. Oboda spodnjega in zgornjega nad¬ stropja se morata natančno prilegati drug drugemu. dolgim žebljičkom, ki ga od spodaj navz¬ gor potisnete skozi izvrtano luknjico v strehi (slika 9) in nato nanj z zgornje stra¬ ni nataknete še dimnik. Slika 9- Način pritrditve dimnika na streho Najprej iz delov 1, 2 in 3 sestavite obod pritličja, h kateremu na koncu dodate še verando pred vhodom (4). Enako poteka sestavljanje sten (5, 6 in 7), balkona (8) ter dveh nosilcev strehe (9), ki tvorijo prvo nadstropje (slika 6). Lepilo nanašajte z majhnim čopičem, presežek pa takoj obri¬ šite z mehko krpico. Streha (10) je sestav¬ ljena iz dveh enakih delov (slika 4), ki ju sestavite in zlepite, kot kaže slika 5. Dimnik (11) naredite iz koščka buko¬ ve letvice s prerezom 8x12 mm, ki ga na spodnji strani odžagate pod kotom 45°. Na vrh nalepite pokrov (12) iz 5 mm de- Slika 8. Izdelava ograje iz trakov furnirja V utor na sprednjem robu verande (4) prilepite stebriček ograje (13), ki je prav tako iz vezane plošče. Ograjo na verandi in zgornjem balkonu (14, 15) naredite iz 4-5 mm širokih trakov 0,8-1 mm debele¬ ga bukovega furnirja. Trakove s škarjami, z ostrim modelarskim nožem ali rezalnim kolutom, ki ga vpnete v modelarski vrtal¬ nik, narežite na ustrezno dolžino in prile¬ pite na sprednji rob stranic 2 oziroma 6 (slika 8). Hišica je narejena tako, da se njen zgornji del natančno prilega spodnjemu (slika 7). Med njima je strop (16), ki je Modelarska garnitura Minicraft MB 7810 Za opravila, pri katerih je potrebna velika natančnost, pri katerih mora biti orodje lahko, majhno, dobro uravnoteženo in lahko vodljivo ter ustrezne oblike, so v an¬ gleški firmi Minicraft, ki jo pri nas zastopa grosupeljska družba G-M&M, razvili pro¬ gram natančnih orodij, v katerega spadajo natančni vrtalniki, gravirniki, krožna in vbodna žaga, vibracijski brusilnik, več transformatorjev in zelo raznolik pribor. Slika 14. Modelarska garnitura Minicraft MB 7810 Tokrat na kratko opisujemo modelarsko garnituro Minicraft, ki nosi oznako MB 7810. Namenjena je modelarjem, make- tarjem, dekoraterskim in umetnostnim dejavnostim itd. Zaradi kombinacije oro¬ dij in pribora, ki ga vsebuje, je ta garnitu¬ ra primerna tudi za šolske in klubske delav¬ nice. Vrtalnik (MB 150), ki zmore do 30.000 vrt./ min, ima hitrovpenjalno glavo z zevom če¬ ljusti 0,4-3,2 mm. mogoča pa je tudi upora¬ ba vpenjalnih čeljusti (MB 1925). Orodje priključimo na transformator z 1,8 m dol¬ gim kablom. Vbodna žaga (MB 552) ima največjo hitrost 4.000 gibov žaginega lista, pri čemer je gib dolg 9 mm. S tem orodjem je mogoče žagati les (do debeline 10 mm), mehak les (do 20 mm), PVC (do 5 mm), že¬ lezne kovine (do 1,25 mm) in barvne ko¬ vine (do 3 mm). Poleg vrtalnika in vbod¬ ne žage je v garnituri še elektronski trans¬ formator (MB 730) z možnostjo spremi¬ njanja izhodne napetosti in 20 kosov pri¬ bora: 2 vpenjalna trna, 2 brusilna kam¬ na, 4 rezalni koluti, 2 brusilna koluta, 6 brusilnih konic in 4 žagini listi za les in PVC. Vse našteto je spravljeno v trdnem plastičnem kovčku (slika 14). Opisano garnituro je v naših trgovinah mogoče kupiti za okrog 24 tisoč tolarjev. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna številka in kraj:. BIACK& DECKER SROrOZšP m. M INICRAFT VflM G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si 30 oktober 2002 TEKI 2 lahko iz nekoliko debelejšega furnirja, tanke vezane plošče ali iz tršega kartona. S tem je izdelava hišice bolj ali manj pri kraju. Pred vami so trije posamezni Slika 11. Lepljenje strehe na stranice zgor¬ njega nadstropja sklopi (slika 10), ki jih morate samo še zlepiti med seboj in dobro stisniti. Prav¬ zaprav je najbolje zlepiti le streho in zgornje nadstropje (slika 11), pritličje in tla v zgornjem nadstropju pa ne, saj je njun stik dovolj trden tudi brez lepila. Poleg tega vam le tako ostane možnost, da še kdaj pridete do notranjosti izdelka (slika 12). Slika 12. Kdor ne želi dvonadstropne hišice, lahko izdela samo njen zgornji del, pri če¬ mer pa mora predelati balkonsko ograjo (podobno kot je narejena v pritličnem delu ). S tem je gradnja končana in pred se¬ boj imate izdelek, kakršen je na sliki 13- Od tod naprej je vse prepuščeno iznaj¬ dljivosti, spretnosti in domišljiji posa¬ meznika, ki naj hišico opremi po svojem okusu. Možnosti je zares veliko. Najprej iz letvic s prerezom 5x1 ali 5x2 mm naredite okenske okvirje in okna »zaste¬ klite« s prozornim celuloidom ali debe¬ lejšo plastično folijo. Zunanjost lahko prebarvate s temnim lužilom ali jo še prej prelepite z ozkimi trakovi furnirja, da bo hišica podobna pravi brunarici. Streha je lahko rdeča ali pokrita s skodla¬ mi (koščki furnirja). V notranjosti lahko iz koščkov balze naredite ležišča in dru¬ go opremo. Spremenite lahko tudi razpo¬ reditev, obliko in velikost oken, izdelate dno oziroma podstavek, postavite pre¬ delne stene, stopnice ali lestev v zgornje nadstropje itd. RAČUNALNIŠTVO Umazana miška lam MIHA ZOREC Imate zadnje čase težave z miško? Vas ne uboga več tako kot včasih? Se pri pre¬ mikanju zatika in preskakuje? Čeprav so računalniške miške zadnje čase razmero¬ ma poceni, je nikar ne vrzite v koš. Po vsej verjetnosti je le nekoliko umazana, kar pa je v bistvu povsem normalno. Tudi če imamo še tako čisto mizo in redno bri¬ šemo prah, se pri uporabi miške v njeni notranjosti vztrajno nabira umazanija. Ko miško premikamo, se kroglica v njej kota¬ li po podlagi in pri tem pridno pobira drobce prahu. Ti se nabirajo na njenem prenosnem mehanizmu. Največ umazani¬ je se nabere na valjčkih, ki spreminjata kotaljenje kroglice v navpično in vodo¬ ravno gibanje kazalke na ekranu. Sčasoma se na njima nabere tolikšna plast umaza¬ nije, da kotaljenje kroglice ni več tekoče. Miška se med premikanjem zaustavlja, za¬ tika, preskakuje in za natančno delo ni več uporabna. Čiščenje miške je sila preprosto. Miš¬ ko obrnemo in zavrtimo okroglo ploščico (ponavadi so na njej narisane tudi pu¬ ščice) ter odstranimo kroglico. Že pri po¬ vršnem pogledu v notranjost lahko opazi¬ mo dva podolgovata valjčka, ki sta postav¬ ljena pod pravim ko¬ tom eden na druge¬ ga. Ta dva (ponavadi s pomočjo miniatur¬ nih fotocelic in pri¬ padajoče elektroni¬ ke) pretvarjata kota¬ ljenje kroglice v nav¬ pično in vodoravno gibanje kazalke na ekranu. Diagonalno na podolgovata valj¬ čka je postavljeno majceno kolesce, ki skrbi za dober stik kroglice in valjčkov. Na vseh teh stičnih telesih, še posebno pa na podolgovatih valjčkih, se nabira prah, ki ga moramo na vsake toliko ča¬ sa odstraniti. Najbolj pripravno orodje za to je čisto navaden zobotrebec, s kate¬ rim preprosto zdr¬ gnemo umazanijo. Pri tem pazimo, da odstranjeni prah ne pade v notranjost miške. Na koncu s toplo vodo in milom ope¬ remo še kroglico in miško sestavimo. Gi¬ banje miške bo zdaj gladko in tekoče in zagotovo boste spet zadovoljni s svojo do¬ bro staro miško. TIRI 2 oktober 2002 31 RAČUNALNIŠTVO Brezplačni Word MIHA ZOREC Pa naj še kdo reče, da ni nič zastonj. Na internetu se marsikaj najde, tudi brez¬ plačnih stvari je veliko, vendar gre v glav¬ nem za mačke v Žaklju. Včasih nam za na¬ meček poleg navidez brezplačnega pro¬ gramčka podtaknejo še kakšnega spletne¬ ga vohljača (Znebite se spletnih vohlja¬ čev, TIM 1/2002) ali celo virus. Vedno pa ni tako. Na spletnem naslovu www.abi- source.com lahko najdete preprost, Mi¬ crosoftovemu Wordu podoben urejeval¬ nik besedil AbiWord, ki ga lahko brez omejitev snamete z interneta in namestite na svoj računalnik. Program namreč lah¬ ko brez omejitev kopirate in razpošiljate, ne smete pa ga spreminjati - licenca GNU (General Public License - www.fsf.org/ copyleft/gpl.htmI). Zanimiva posebnost urejevalnika AbiWord je tudi ta, da deluje praktično na vseh tipih računalnikov in pod vsemi operacijskimi sistemi (Micro¬ soft Windows, Linux, Solaris, Mac OS X, BeOS ...). Programček med namestitvijo zazna sistem in se mu ustrezno prilagodi. Najpomembnejša njegova lastnost pa je, da je preveden tudi v slovenščino. Pred kratkim so dodali še slovenski črkovalnik. različnimi pogledi: Običajna postavi¬ tev, Spletna postavitev in Tiskarniški pogled. Pri slednjem vidimo navidezni list papirja na sivi podlagi s postavitvijo besedila, kakršno bo natisnil tiskalnik. Možnost Spletna postavitev nam da ve¬ deti, da zna AbiWord shranjevati tudi v spletni format HTML. Pri tem se shranijo tudi vsi oblikovalski slogi (vrsta in veli¬ kost črk, poravnave ...). To je večinoma dobrodošlo, saj so spletne strani enakega videza kot izvorni dokument. Po drugi strani pa zapis slogov povečuje velikost spletnih strani. Poleg shranjevanja v for¬ mat HTML omogoča AbiWord shranjeva¬ nje v številne druge formate datotek, se- Slika 3 Pomembna nastavitev, na katero vča¬ sih kar pozabimo, je Nastavitev strani. Od te je namreč odvisno ali bo stran pra¬ vilno natisnjena ali ne. Velikost strani, lego papirja ali robove besedila nastavi¬ mo tako, da odpremo meni Datoteka in kliknemo na Nastavitev strani. Odpre se skromno okno (slika 5), ki pa omogoča Datoteka Uredi Pogled Ustavi 2b4kovarije Qtodja Qkno Splet £otnoč i-laM d&□ a Brezplačni Word MIHA ZOREC Pa naj še kdo reče. da ni nič zastonj. Na internetu se marsikaj najde, tudi brezplačnih stvari je veliko, vendar gre v glavnem za mačke v Žaklju. Včasih nam za nameček poleg navidez brezplačnega programčka podtaknejo še kakšnega spletnega vohljača (Znebite se spletnih vohljačev. TIM 1/2002) ali celo virus. Vedno pa ni tako Na spletnem naslovu www abisource.com lahko najdete preprost. Microsoftovemu Wordu podoben urejevalnik besedil /SOMSfTL ki ga lahko brez omejitev snamete z interneta in namestite na svoj raču¬ nalnik. Program namreč lahko brez omejitev kopirate in razpošiljate, ne smete pa ga spre¬ minjat) - licenca GNU (General EuMC License - wwwfsf.org/copyleft/gpl html) Zanimiva posebnost urejevalnika AtJftVpr# je tudi ta. da deluje praktično na vseh tipih računahikov In pod vsemi operacijskimi sistemi (Microsoft Wlndows, Linux, SOJadS. Mac OS X. 0eQS ...) Stani VRIN delat* Slika 1 Namestitev urejevalnika je preprosta in zelo hitra. Po prenosu namestitvene da¬ toteke (velika je le približno 3 Mb) na disk računalnika to z dvojnim klikom po¬ ženemo in po nekaj sekundah se na na¬ mizju pojavi ikona z imenom AbiWord. Če kliknemo nanjo, se skoraj v trenutku (na računalniku s 500 MHz) prikaže de¬ lovno okno programa (slika 1). Uporabniki Microsoftovega Worda bodo prijetno presenečeni. Meniji, gum¬ bi, ravnila ... , vse je na enakih mestih kot pri velikem, muhastem in dragem MS Wordu, le da so ikone veliko lepše. V osnovi ima AbiWord dve vrstici z različnimi orodji: Običajno in Oblikova¬ nje. Pod menijem Pogled lahko vklopimo še dodatno orodjarno (slika 2). Ta meni omogoča tudi preklapljanje med tremi Slika 4 veda tudi v Micro¬ softov Word. Shra¬ njevanje poteka po običajni poti. Od¬ premo meni Dato¬ teka in izberemo možnost Shrani kot. Glede pisanja in urejanja besedil z AbiWordom ne kaže zgubljati besed, saj je popolnoma enako kot v Microsoftovem Wordu ali sorodnih urejevalnikih. Omogoča spreminjanje pi¬ save in velikosti črk, besedilo lahko posta¬ vimo v stolpce, povečamo lahko razmik med vrsticami ... Pomanjkljivost AbiWor- da je, da ne pozna tabel. V tem primeru si moramo pomagati s tabulatorji. Druga za¬ mera gre na račun vstavljanja slik. Trenut¬ na različica omogoča vstavljanje le slik v formatih BMP ali PNG (slika 3). Vstav¬ ljene slike pa ne moremo obliti z besedi¬ lom, zaradi česar morajo biti slike v svoji vrstici ali stolpcu. Poleg slik lahko v dokument vstavlja¬ mo še številne druge elemente: prelome strani in stolpcev, številke strani, datum in uro, razna polja, simbole ... (slika 4). Slika 5 vse, kar potrebujemo. Določimo lahko celo velikost povečave. Urejevalnik AbiWord je kljub nekate¬ rim pomanjkljivostim izredno uporaben program, pred katerim se lahko Microsof¬ tovemu Wordu tresejo hlače. Sicer pa 32 oktober 2002 TEKE 2 Moped je lahko cestno vozilce, ki je svoje ime dobilo s skovanjem besedic mo¬ tor in pedalnik. Njegovo ime je torej okrajšava za motorizirani pedalnik oziro¬ ma kolo s (pomožnim) motorjem. Je torej nekakšna dvoživka ali križanec med kole¬ som in motornim kolesom. Ta mali, lahki hibrid ima celo kopico čudovitih lastno¬ sti, žal pa tudi kar precej slabosti. Med do¬ bre prav gotovo sodijo njegova gibljivost, preprosta zgradba in majhna teža, ki mu omogočajo, da se pripelje skoraj kamor koli in vozi skoraj povsod. Razmeroma majhen motor običajnih mopedov se po moči navadno lahko meri z majhno skupinico konj (od 2 do 5 KM), ker pa je dvotaktni in uporablja meša¬ nico, so tudi njegovi iztrebki (izpušni pli¬ ni) približno tako neprijetni, kot iztrebki skupinice konj. V današnjem mestnem prometu, ko je glavni del vožnje postalo iskanje parkir¬ nega prostora ali manevriranje po ga¬ ražnih hišah, je moped nadvse prikladen, saj z njim lahko dosežemo vsako točko in ga parkiramo skoraj kamor koli. Brez pla¬ čevanja parkirnih listkov in brez nevarno¬ sti, da ga odpelje pajek. Naslednja njegova odlika je majhna poraba goriva - z njim se lahko prepelje¬ mo tudi do desetkrat več, kot bi se z ena¬ ko količino bencina prepeljali z avtom. Res je v primerjavi s kolesom mnogo bolj požrešen in res je, da kolesarji že od nek¬ daj vozijo z »neosvinčenim« gorivom (oz. za gorivo uporabljajo obnovljivi vir ener¬ gije - biomaso), ampak včasih je kolo nekoliko prepočasno in neprimerno. Po¬ sebno takrat, ko na cilj ne želimo prispeti povsem prepoteni ali izčrpani. Moped se zdi torej najbolj učinkovit, ekonomičen in smiseln na razdaljah od 3 do 15 km. V današnjem času, ko si ves svet priza¬ deva zmanjšati oddajanje ogljikovega dioksida v ozračje, je majhna poraba še posebno pomembna. Če se namesto z av¬ tom peljemo z mopedom, potem za kakih 80 % zmanjšamo emisijo CO,. Pri tem močno presežemo omejitve, ki so si jih vlade nekaterih držav zadale v sporazumu iz Kjota. Način za dosego nekaterih okoljevarstvenih ciljev je torej preprost, le da se vlada in zakonodajno telo tega ne zavedata dovolj dobro. Po eni strani pod¬ pisujeta sporazume o zmanjševanju pora¬ be in emisij, po drugi strani pa finančno (z nerazumno visokimi stroški za registra¬ cijo mopedov) močno obremenita ravno tiste (t. j. mopediste), ki sami po sebi naj¬ manj onesnažujejo okolje. Za povrh si ku¬ pujejo avtomobile s trilitrskimi motorji, ki so precej požrešni in so pravi primer za to, kako se reševanja in ščitenja okolja ne bi smeli lotevati! A vsaka dobra stvar je zvezana z neko slabo in tudi pri mopedih je tako. Na njem smo popolnoma nezavarovani pred vremenom. Zaradi mraza je vožnja omeje¬ na na poletne mesece in toplejše, suhe dni. Če se tega ne držimo, se nam bodo ledvice kmalu prijavile na ogled k zdravniku, v sklepe pa se bo naselila rev¬ ma. Ta sicer prvih nekaj let ne teži pre¬ močno, pozneje pa postaja vsak dan bolj nadležna in nam, če smo zares pretiravali, končno tudi močno oteži hojo in gibanje. Mnogo hujše pa je pri mopedu to, da je mopedist povsem nezavarovan in gro¬ zovito ranljiv. Že majhen dotik ob karkoli (grmiček, robnik in, seveda, avto) nam to¬ liko spremeni smer ali nas za toliko vrže iz ravnotežja, da lahko hudo pademo. Gla¬ vo si zavarujemo s čelado, toda ta varuje samo pred udarcem in pred poškodbami lobanje. Njena sekundarna in zahrbtna lastnost pa je ta, da poveča maso glave in močno obremeni vratna vretenca. Deluje kot vzvod, ki ob nesreči lahko izpahne vratno vretence - glava resda ostane cela, a ni več čisto pravilno povezana s tru¬ pom! Poleg tega čelada močno ovira obračanje glave, kar je na mopedu nadvse pomembno. Medtem ko se pri velikih mo¬ torjih vse dogaja pred njimi, se pri mope¬ du vse dogaja za njim. Ker moped vozi z manjšo hitrostjo kot večina avtomobilov, ga na cesti prehiteva čisto vsak - tudi to¬ vornjaki in avtobusi. Pa kaj potem? Ob pr¬ vem semaforju so vsi spet na istem mestu. To sicer drži, če nas le kdo izmed velike .množice raznolikih voznikov slučajno ne spregleda ali narobe oceni prostor, ki mu je na voljo, in se nenadoma zapelje pred nas ali v nas. Danes po cestah vozi vrsta različnih mopedov, ki se razlikujejo po moči mo¬ torja, po obliki, starosti, lepoti in, ne na¬ zadnje, po vrednosti. Kljub temu pa so si v zasnovi podobni. Za naš opis smo izbra¬ li moped APN 6, ki ga izdeluje slovenska tovarna Tomos. O mopedu, zgodovini in tovarni si lahko več preberete na njihovi spletni strani www.tomos.si. Zakaj ravno Tomosov APN 6? Ima sko¬ raj vse, kar imajo veliki cestni motorji, kljub temu pa ga je mogoče skoraj v celoti popraviti in obdelati doma, celo z razme¬ roma preprostim orodjem. Takšni motorčki so včasih kraljevali na cestah v Sloveniji in tudi v tujini. Upo¬ rabljali so jih poštarji, kurirji, številni lju¬ bitelji in tisti, ki so potrebovali poceni in hiter prevoz do točk, ki so z avtom doseg¬ ljive počasneje. Danes so nekateri že končali na odpadu, veliko pa jih je ostalo v kolesarnicah in garažah, kjer čakajo na nadaljnjo usodo. Med drugim je za to kriv tudi novi zakon o cestnem prometu, ki predpisuje tehnični pregled in registraci¬ jo takšnih mopedov. Ugodna posledica je samo ta, da je njihova cena padla in tak moped lahko v najboljšem primeru dobi¬ mo že za dokaj tanek sveženj tisočakov. Res je, da registracija stane čez 20 tiso¬ čakov, zato pa je cena nakupa starega mo¬ peda včasih zanemarljivo nizka. Kakšen je smisel takšne obnove? Prav bogati gotovo ne bomo, če nekomu uspe, da nam nekakšno razsuto in pozabljeno pločevino preobrazi v vozilo, kakršno je bilo nekoč. Če dobro pomislimo, tudi novi mopedi niso tako pretirano dragi, da si ga z načrtnim varčevanjem ne bi mogli prej ali slej privoščiti. Bolj pomembno je to, da se bomo z njim marsičesa naučili. Marsičesa se seveda lahko naučimo tudi neposredno iz knjig, ampak potem mora¬ mo vse življenje vsem razlagati isto: »Ve¬ ste, jaz sicer to znam, ampak sem bolj teo¬ retik ...« Dobro je tudi, da se naučimo oce¬ niti varnost in zanesljivost svojega mope¬ da in da razumemo njegovo delovanje. TEČ 2 oktober 2002 33 Najbolj nevaren je namreč vedno ob¬ čutek varnosti, ki temelji na veri v to, da so drugi (npr. serviserji, mehaniki in celo tovarna) nezmotljivi in popolni in da ne delajo napak! V nekaj nadaljevanjih bomo opisali razstavljanje, barvanje, sestavljanje in na¬ stavljanje mopeda APN 6. Pri tem je naj¬ bolj pomembno, da prepoznamo sestav¬ ne dele, ki niso več neoporečni in jih je treba zamenjati z novimi. Seveda si bo nujna opravila vsak prikrojil svojim potrebam in popravil samo tiste sklope na mopedu, ki pač niso več v redu. Način dela in vrstni red opravil v naših opisih se seveda ne ujema s tistimi v tovarni. To je razumljivo - tovarna sledi drugim zakonitostim, kot veljajo za do¬ mače popravljanje. V Tomosu delajo stro¬ kovnjaki in specialisti, ki se gradnji mo¬ torjev posvečajo več let ali pa celo vse živ¬ ljenje. V tovarni se trudijo, da dela opravi¬ jo čim hitreje in si v ta namen izdelajo vr¬ sto orodij in pripomočkov. Nasprotno pa si doma za en sam samcat motor nima smisla kupovati pretirane skladovnice orodja. Delo v tovarni poteka po na¬ tančno določenem vrstnem redu in delav¬ ci so tako izkušeni, da delajo (skoraj) brez napak. Doma moramo včasih nekatere stvari sestaviti samo začasno in jih potem razstaviti, pa čez nekaj časa spet sestaviti. Včasih namenoma, velikokrat pa pač čisto nehote. Razstavljanja ne bomo opisovali pretirano natančno, čeprav je včasih te¬ žavnejše od sestavljanja. Moped najprej postavimo na svetlo in strateško ocenimo njegovo stanje, približno tako, kot gene¬ rali po bitki ocenjujejo ostanke svojih armad. V primeru na naših slikah je stanje grozovito ubogo - nekateri sestavni deli manjkajo, drugi pa so hudo obrabljeni. Tako sesutih primerkov skoraj nima smi¬ sla popravljati - torej se dela lotimo rav¬ no zato! Nalašč, da si dokažemo, da je tudi to mogoče. Držimo se splošnega pravila: za vsak sklop mopeda si vse dele, ki jih odstrani¬ mo, shranimo v ločeno posodo, najbolje kako dobro pomito pločevinko. Dele pre¬ mažemo z oljem ali nafto in shranimo dot¬ lej, ko bodo prišli na vrsto za čiščenje, barvanje in nameščanje. Posebej in loče¬ no si npr. shranimo dele koles, motorja, krmila, zavor. Če so pri kakem sklopu vija¬ ki zelo podobni, a ne čisto enaki, zapi¬ šemo tudi to. Dvoumje je boter težav. Dele razločno označimo, si zapišemo njihovo lego na mopedu ter vrstni red od¬ stranjevanja in po potrebi dodamo opom¬ be. Moped APN 6 namreč izdelujejo že vr¬ sto let in v tem času so se njegovi posa¬ mezni deli tudi nekoliko spremenili - spremenil se je premer koles, dodane je nekaj električne opreme (smerokazi in za¬ vorne luči), spremenila se je dolžina neka¬ terih bovdnov... Poleg tega so za rahle spremembe morda poskrbeli tudi prejšnji lastniki, ki so vozilce popravljali pred nami. V našem opisu se v vse malenkosti ne bomo mogli spuščati, zato si bo moral podrobnosti zapisati vsak sam. Najbolje bo, da hkrati izdelujemo še seznam delov, ki jih je treba zamenjati oz. dokupiti. Ko bo moped povsem razstavljen, se bo nabral čeden kupček sestavnih delov - večji, kot si mislimo! Čiščenje je zelo neprijetno in rav¬ no toliko pomembno. Nesnaga na po¬ vršini bi namreč preprečila, da bi se lak enakomerno razlil in dobro prijel. Če imamo možnost, dele najprej speremo z visokotlačno vodno brizgalko, toda pa¬ zimo! Njen curek je lahko nevaren, če nas od blizu zadene v nogo ali se celo odbije proti glavi. Seveda lahko spiramo tudi z vodo iz vrtne cevi. V obeh primerih je treba po¬ seči še po krtači in krpi, maščobe pa od¬ straniti s čopičem in nafto. Pri tem pazi¬ mo na to, da zamazana nafta konča v po¬ sodi, ne pa v podtalnici, ki jo bomo poz¬ neje morda zaužili. Če na okvirju ni rje, je najbrž nekaj hudo narobe z naravo in okoljem. Na¬ padalske rje se lotimo s sredstvom za nje¬ no uničevanje. To navadno vsebujejo fos¬ forno kislino, ki je za oči in kožo hudo zoprna! Torej previdno in počasi! Kisli¬ na bo rjo spremenila v bel železov fosfat, vlagi pa preprečila nadaljnje razžiranje kovine. Najbolj prizadeta mesta ostrugamo z žično krtačo, tako da se pod barvo zasveti železo. To lahko naredimo ročno, mnogo hitreje pa gre z električnim vrtalnikom. 34 oktober 2002 TTE.I 2 IZDELEK ZA DOM Pri tem si zavarujemo oči, da nam vanje ne prileti košček žice s krtače. Očiščeni okvir še enkrat temeljito pre¬ gledamo in se prepričamo, da v njem ni razpok, ki bi lahko vplivale na njegovo trdnost. Najbolj pomembni so seveda spoji na mestih, ki jih s površnim pogle¬ dom od zunaj ne vidimo. V tem trenutku lahko posamezne dele še vedno ukrivimo v pravo lego (napake odpravimo s kle¬ ščami in gumijastim kladivom) ali pa okvir odnesemo k varilcu na popravilo. Če je stanje zares prehudo, pa na odpad. Barvanja se lotimo, če nam osnovna barva mopeda ne ugaja, ali če je lak na po¬ vršini že močno poškodovan. Že na za¬ četku nam mora biti jasno, da mopeda ne bomo pobarvali tako natančno in lepo, kot to naredijo v tovarni. Sodobne lakirni¬ ce dosežejo gladko in enakomerno po¬ vršinsko plast, ki zelo dobro ščiti pred vremenskimi vplivi. Če bomo ogrodje mopeda napadli s pršilkami, nam to ne bo uspelo čisto popolno in enakomerno. Se¬ veda, če ne moremo enakomerno, potem je najbolje namenoma barvati neenako¬ merno. S tremi barvnimi pršilkami lahko dobimo zanimive barvne prelive, ki bodo popolnoma zakrili dejstvo, da nanos laka ni povsod enakomerno debel, ali da se je ponekod strnil v kapljice. A z barvami ne gre pretiravati, zato okvir barvamo v treh korakih: najprej v mislih, nato na računalniku, šele nato pa v roke vzamemo pršilke. Z mislimi naj se ukvarja vsak sam, računalniško barvanje pa vam bo olajšala risba APN 6 v merilu 1:10; lahko si jo presnamete z naše spletne strani www.TZS.si. Izdelana je s priljublje¬ nim programom Corel Draw, ki komplek¬ sno risbo sestavlja iz množice osnovnih se¬ stavnih delov. Te sestavne dele, ki so združeni v skupino (group), lahko posa¬ mično pobarvate in pri tem uporabite vse Corelovo orodje in vso svojo domišljijo. Če ji priložite še milijon barv iz Corelove pale¬ te, ne dvomim, da bo nastalo nekaj lepega. Resnično barvanje seveda zahteva kar nekaj priprav. Ker je stari lak gladek, se novi nanj ne bi zares dobro prijel. Zato starega z roko narahlo obrusimo z brusil¬ nim papirjem gradacije 200 ali 400. Na mesta, odkoder smo odstranili stari lak, nanesemo sloj temeljne barve. Ta se dobro prime na surovo kovino in ustvari primerno površino za na¬ našanje laka. S temeljno barvo lahko pre¬ mažemo kar celo spodnjo površino okvir¬ ja. Škodi ne, koristi pa pravzaprav tudi ne. Za lakiranje uporabimo pršil¬ ke z akrilnim la¬ kom, ki se posuši v pol ure. Nana¬ šamo ga z razdalje kakih 30 cm. Po¬ membno je, da po¬ krovček pritisne¬ mo dovolj močno, da bo skozenj ena¬ komerno pršelo. Če ga pritisnemo premalo, bo pršil¬ ka lak počasi na¬ brizgala na povr¬ šino, ki seveda ne bo prav posebno lepa. Taka pa je bila, že preden smo se lotili dela. Pri pršenju laka se žal pojavi načelo recipročnosti: večja ko je razdalja, lepša bo površina, žal pa bo manj laka pristalo na mopedu in več v okolici. Zato je treba našo priročno poljsko lakirnico dobro zaščititi s folijo. Na enak način pobarvamo še druge dele, ki jih je treba pobarvati. Če smo se odločili za barvni preliv, moramo med delom menjati pršilke in paziti, kam in kako ciljamo. Česar ne smemo pobarvati (kromanih površin in površin ležajev), moramo seveda zavarovati s folijo ali samolepilnim pleskarskim trakom. Tega bomo namreč s podlage lahko odstranili tako, da na njej ne bo pustil lepila, na katero bi se pozneje lepile muhe, komarji in drugi mrčes. Ne pa tudi dekleta. 'ERE 2 oktober 2002 35 Ustvarjanje z žico in lepljivimi barvami za steklo LILJANA ŠANCA Mladim ustvarjalcem je že dobro zna¬ na tehnika ustvarjanja z lepljivimi barva¬ mi za steklo. Izdelke, narejene s temi bar¬ vami, lahko odstranimo z ene gladke po¬ vršine in jih prenesemo na drugo. Izdelki, narejeni z omenjeno tehniko, prav goto¬ vo krasijo okno ali kako drugo stekleno površino marsikaterega doma. Tokrat bomo s temi barvami ustvarjali dekorativne obeske za različne priložnosti. Preden se lotimo dela, si pripravimo (slika 1): - lepljive barve za steklo (na trgu je že mnogo različnih proizvajalcev, sve¬ tujemo pa lahko barve Waco art- glass), - pisarniške mapice, - tanko žico za oblikovanje, - klešče za oblikovanje žice. Oblikovani izdelki iz žice se morajo prilegati podlagi. Položimo jih na prozor¬ no pisarniško mapico in se lotimo barva¬ nja (slika 5). Pri nanašanju barv in menjavi barvnih odtenkov bodimo pozorni, da se barve zlivajo med seboj. Sveži nanos barve je si¬ cer moten, vendar pa bo osušen izgledal čisto drugače. K prelivanju barv oz. ustvarjanju vzorčkov, lahko pripomoremo tudi sami. S tankim predmetom (kos žice, paliči¬ ca ...) vlečemo po pobarvani površini v želenih smereh (slika 8). Pri tem bomo uživali ob vzorcih, ki bodo nastajali pod našimi prsti. Kljub temu da smo nestrpni, bomo morali počakati vsaj kakšen dan, da se naš izdelek posuši. Posušeni izdelek previdno odstranimo s podlage, na kateri smo bar¬ vali (slika 9). Zdaj opazimo, da so barve temnejše in obsijane s sončnimi žarki tudi čarobno prosojne. S kleščami oblikujemo žico v želene fi¬ gure ali si preprosto pomagamo z modeli za piškote, ki pripomorejo k pravilnejšim oblikam naših izdelkov (slike 2, 3 in 4). Omenjene barve nanašamo na vodo¬ ravno podlago - prozorno mapico tako, da stiskamo barvo iz stekleničke precej na debelo (slika 6). Kadar oblikujemo izdelke z žico, se lo¬ timo barvanja od zunaj navznoter - od ži¬ ce proti sredini izdelka (slika 7), pri če¬ mer pazimo, da se žica in barva stikata, lahko pa brez strahu z barvo zalijemo tudi žico. Če smo pri barvanju nanesli preveč barve čez rob žice, bomo to zdaj zlahka popravili. S škarjami odvečno barvo pre¬ prosto odrežemo (slika 10). 36 oktober 2002 TIRI 2 Tako, naš izdelek je gotov. Z njim lah¬ ko okrasimo lončnico, darilo, ali pa si iz¬ delamo svoj cvetlični aranžma (slika 11). Na opisani način se lahko poigramo ob različnih priložnostih in si pričaramo pisa¬ ne kapljice, velikonočne pirhe, Valentino¬ ve srčke in še kaj (slike 12, 13, 14 )! Potre¬ bujemo le material in veliko dobre volje. Šaljive buče MATEJ PAVLIČ O zgodovini in pomenu ljudskega praznika, ki mu v angleškem jeziku pravi¬ jo halloween, pri nas pa noč čarovnic, smo podrobneje pisali že predlani (Tim 2000/2, str. 37-39). Ponovimo le to, da ta starodavni običaj oživljamo vsako leto na predvečer dneva mrtvih, tj. 31. oktobra. Vsi ste gotovo že kdaj videli izdolbe¬ no veliko bučo z velikimi očmi in spače¬ nimi usti ter v njej prižgano svečo. V temi je videti precej grozljiva in zato sploh ni čudno, če se nič hudega sluteči mimoidoči ustrašijo takšne spake na ograji. Prikupne buče na slikah so pov¬ sem nekaj drugega. Z njimi lahko v teh jesenskih dneh popestrite videz svoje sobe ali pa jih uporabite kot okras na ku¬ hinjski mizi. Za izdelavo potrebujete nekaj manjših buč različnih barv in oblik, ki jih lahko kupite na tržnici, kjer je njihova ponudba prav ta čas največja. Poleg buč pripravite še okrog 1 mm debelo žico (najbolje ba¬ kreno, saj je ni težko oblikovati), kombi¬ nirane ali koničaste električarske klešče, šilo ali nekoliko debelejši žebelj in manjši izvijač. Da bi žico lahko zabodli skozi raz¬ meroma trdo bučno lupino, je priporoč¬ ljivo prej s šilom ali močnejšim žebljem narediti luknjo. Na slikah lahko vidite nekaj primerov, ki kažejo, kaj vse je mogoče narediti iz ži¬ ce, vijakov, žebljičkov, posodic čajnih svečk, pločevinastih pokrovčkov in dru¬ gih drobnarij. Izdelava je tako preprosta, da ne zahteva podrobnih navodil. TT5£ 2 oktober 2002 37 ZA SPRETNE ROKE Litje glinenih posodic PETRA NOVAK - TROBENTAR Litje je postopek, ki je star okoli 2500 let. Spada med najpomembnejše obdeloval¬ ne postopke pri preoblikovanju kovin in zli¬ tin. Lijemo lahko vsako gradivo, ki je med pripravo v tekočem stanju. Ko ga ulijemo v formo, se strdi in obdrži obliko njene notra¬ njosti. Postopek imenujemo ulivanje ali litje, izdelek pa ulitek. Pri tehnični vzgoji v 8. razredu osemlet¬ ne osnovne šole učenci spoznavajo tudi teh¬ nološki postopek litja. Znajo utemeljiti eko¬ nomske prednosti litja pred drugimi vrstami obdelav. Spoznajo, zakaj potrebujemo livar¬ ski model in formo. Lahko pa pripravijo tudi formo in izdelajo ulitek. To nalogo pri teh¬ nični vzgoji lahko učitelj poveže z nalogo pri likovni vzgoji. Pri tem učenci spoznajo praktični postopek litja z uporabo materia¬ lov, ki so pri roki oziroma jih ni težko priskr¬ beti. Uporabni predmet, ki naj bi ga izdelali s postopkom litja, je lahko glinena posodica. Za izdelavo potrebujemo: glino za mode¬ liranje, mavec, glino v prahu in glazure za barvanje žgane gline. Glino bi moral imeti vsak likovni pedagog v svojem kabinetu, ma¬ vec je tudi dosegljiv, glino v prahu ter glazu¬ re pa je mogoče kupiti v specializiranih ho- bijskih trgovinah (trgovine Art ali Prometej v Ljubljani oz. Celju.) ali pri zasebnih proda¬ jalcih lončarskih izdelkov in potrebščin (Lončarstvo Magušar). Izdelava Iz gline za modeliranje na ravni podlagi oblikujemo želeno formo pramodela (slika 1). Prostor okoli tega obdamo s pregrado iz gline, ki mora biti nekoliko višja od pramode¬ la (slika 2). V ta prostor čez pramodel (slika 3) ulijemo zmes mavca in vode, ki smo jo pri¬ pravili v ravno pravšnjem razmerju, da ni pre¬ gosta niti preredka. Ko se mavec strdi in po¬ suši, previdno odstranimo glineno pregrado (slika 4). Prav tako iz notranjosti kalupa od¬ stranimo še mehko glino (slika 5). Mavčni ka¬ lup je tako pripravljen za litje (slika 6). Že dan prej pripravimo zmes gline v pra¬ hu in vode. Vmes jo večkrat premešamo, da ne nastanejo grudice. Zmes mora biti teko¬ ča, a ne preredka. Tako pripravljeno gosto tekočo glino počasi ulivamo v mavčni kalup (slika 7), ki ga ves čas obračamo, da se gline¬ na zmes enakomerno porazdeli po notranjo¬ sti kalupa (slika 8). Potreben je vsaj 5 mm debel nanos tekoče gline. Po nekaj dneh se tekoča glina v kalupu posuši, nastala posodi¬ ca se nekoliko skrči, zato jo zlahka izvleče¬ mo (slika 9). 38 oktober 2002 TEKI 2 Glineno posodico zdaj še utrdimo v pe¬ či za žganje gline, da je bolj obstojna in od¬ porna proti udarcem. Posodica pridobi tudi umetniško vrednost, če jo okrasimo z glazurami za barvanje žgane gline (slika 10). Tak izdelek še enkrat žgemo v peči za žganje gline, da se zapeče tudi glazura (sli¬ ka 11). S posodico, ki ima uporabno in umet¬ niško vrednost in je primerno darilo za različne priložnosti, lahko razveselite svo¬ je prijatelje. Parnik na reaktivni pogon miha zoreč Nekoliko starejši bralci se gotovo še spomnijo sopihajočih parnih loko¬ motiv, ki so jih občudovali kot otroci. Ljudje so v preteklih časih na veliko uporabljali parno energijo za pridobi¬ vanje mehanskega dela. Prvi splošno uporabni parni stroj je davnega leta 1769 izdelal in patentiral James Watt, angleški izumitelj, po katerem se da¬ nes imenuje enota za energijo vat (W). Njegov izum je prišel kot naro¬ čen in je v nekaj leti sprožil svetovno industrijsko revolucijo. Tovarnarji so hitro spoznali, da lahko s pomočjo parnega stroja veliko hitreje izdeluje¬ jo najrazličnejše predmete, za katere so prej potrebovali veliko več truda in časa. Parni stroj je poleg tega omo¬ gočil tudi izdelavo novih predmetov, ki jih prej sploh ni bilo mogoče izde¬ lati. Čeprav so pravi parni stroji precej zapleteni, je osnovni princip delo¬ vanja razmeroma preprost. Parni stro¬ ji namreč temeljijo na fizikalnem po¬ javu, ki smo si ga ogledali v prejšnji številki Tima - če plin segrevamo, se začne raztezati, njegova prostornina se povečuje, in obratno. Pri parnih strojih s segrevanjem spreminjamo vodo v paro (voda v plinastem sta¬ nju), nakar njeno raztezanje izkorišča¬ mo za pridobivanje mehanskega dela - raztezajoča se para odriva bat parne¬ ga stroja. Jasno je, da se ne bomo lotili izde¬ lave pravega parnega stroja. V našem primeru bomo raztezajočo se paro uporabili za pogon preproste ladjice, pri čemer bomo mimogrede spoznali še en fizikalni pojav. Potrebujemo: - manjšo plastenko, - izpihano jajce, - majhno svečo, - plastelin, - proti vodi odporen lepilni trak, - velike žične sponke za papir, - nož. Najprej izdelamo »parni kotel«. Su¬ rovo jajce dobro operemo in osušimo. Nato z večjo in čim bolj koničasto ši¬ vanko počasi in previdno naredimo luknjici na obeh koncih jajca (slika 2). Pri tem naj bo ena luknjica nekoliko večja (premera 2-3 mm), druga pa naj ima premer okoli 1 mm. Jajce izpihamo. Na mizo postavimo krožnik in v manjšo luknjico vztrajno pihamo toliko časa, da skozi večjo luk¬ njico na drugi, spodnji strani izteče vsa vsebina jajca (slika 3). »Parni kotel« za našo ladjico je s tem pripravljen. Ladjico izdelamo iz manjše plasten¬ ke. Plastenko postavimo na mizo in na zgornji tretjini trupa s proti vodi odpornim flomastrom zarišemo črto. Enako ponovimo na drugi strani trupa (slika 4). TTK.r 2 oktober 2002 39 Plastenko postavimo pokonci, pri¬ memo za njen vrh (predmet primemo vedno nad smerjo rezanja - nikoli ne podstavljajmo prstov pod nož!) in pre¬ vidno zarežemo po črti (slika 5). Enako ponovimo tudi na drugi strani plasten¬ ke. Nad črtama naredimo še dve prečni zarezi in odstranimo izrezani del. Če je treba, robove še nekoliko ob¬ delamo in ladjica je gotova. Zdaj poišče¬ mo njeno težišče in vanj s pomočjo ma¬ lih kroglic plastelina pritrdimo manjšo svečo. Uporabimo lahko čajno svečko, še bolje pa je, če uporabimo kar navad¬ no svečo, ki jo skrajšamo na približno 1,5 cm. Navadna sveča ima namreč de¬ belejši stenj, ki zagotavlja več toplote. Ostane nam še izdelava nosilca par¬ nega kotla. Tega lahko naredimo iz veli¬ kih žičnih sponk za papir ali tanjše, okoli 1 mm debele žice (vrtnarska žica, žica za nakit...). Najprej na obeh stra¬ neh trupa ladjice naredimo luknjice, ki bodo služile za pritrditev nosilca. Luk¬ njice najlaže napravimo tako, da kos ži¬ ce segrejemo nad malo svečko in pre¬ luknjamo trup plastenke (slika 7). Nosilec »parnega kotla« - izpihanega jajčka naredimo v obliki dveh zank, med kateri lahko vstavimo jajce. Zanki naj bo¬ sta dovolj ozki, da se jajce ne more iz¬ PRVi KORAKI V NARAVOSLOVJE muzniti (slika 8). Konca zank (dolga okoli 10 cm) napeljemo skozi luknjice na bokih ladjice in ju med seboj poveže¬ mo. S tem dosežemo, da zanki trdno sto¬ jita pokonci (slika 9). Nosilec mora drža¬ ti jajce približno 1,5 cm na svečo. Zdaj je vse na red za prvo plovbo tega nenavadnega parnika. Le še jajce je treba napolniti z vodo in prižgati ogenj. Najlaže ga napolnimo tako, da z manjšo brizgalko (brez igle) skozi večjo luknji¬ co vbrizgamo 1-2 jedilni žlici vode. Večjo luknjico nato dobro prelepimo s proti vodi odpornim lepilnim trakom, prižgemo svečo in jajce hitro potisne¬ mo med zanki. Ladjico previdno posta¬ vimo v vodo (kad v kopalnici) in jo uravnotežimo s kosom plastelina. Parnik ne začne takoj pluti. Voda v »parnem kotlu« mora najprej zavreti in šele, ko se nabere toliko pare, da začne ta sikati skozi manjšo luknjico (večja je zalepljena), se začne parnik počasi pre¬ mikati naprej. Kako deluje? © Zadeva je silno preprosta. Ko voda v jajcu zavre se začne nad njo nabirati para. Kot smo spoznali v prejšnji števil¬ ki Tima, se prostornina plina (v našem primeru je to para), ki ga segrevamo, povečuje. Seveda to velja le, če ga pri tem nič ne ovira. Paro pa trde stene jaj¬ ca kar precej ovirajo. Pot na prostost ji omogoča le tesna luknjica, skozi katero para s precejšnjo hitrostjo sika na plan in pri tem odriva jajce ter s tem celotno ladjico v nasprotno smer. Tako smo spoznali še en fizikalni pojav, oziroma zakon o vzajemnem učinku. Na enak način delujejo tudi raketni motorji, pri katerih skozi šobo iztekajo plini zgore¬ lega raketnega goriva. Ali znate odgovoriti? Kaj bi bilo, če večje odprtine ne bi zaprli z lepilnim trakom? Zakaj smo za¬ prli večjo luknjico in ne manjšo? Odgo¬ vora poiščite s pomočjo eksperimenta. UGODNOSTI IN NAGRADE 2A NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬ njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬ ročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. oktobra 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: to so Nina Gregorc, Sp. Gorica 65/A, 2327 Rače, Hana Vrečer, Rečica ob Paki 56, 3327 Šmartno ob Paki in Tadej Čepek, Gornja Košana 37/A, 6256 Košana. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:_ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. oktober 2002 TIRE 2 40 v D3JETTT.7D j 1. Odlično izdelan Italerijev P-51 D mustang v merilu 1 : 72 je delo zasavskega maketarja Aleša Šinkovca. Aleš je z maketo osvoji prvo mesto na tekmovanju za »Pokal CVS 2001« ter drugo mesto na hr¬ vaškem DP 2001 v plastičnem maketarstvu . 2. Model na sliki je izdelal Zlatko Žižek. Trup je narejen v kalupu in je iz ogljikovih vlaken. Krilo iz stiroporne sredice je prekrito z bal¬ zo in folijo. Model ima razpon kril 1950 mm in tehta od 750 do 1000 g. Z menjavo konusa nosu je model mogoče elektrificirati z motorjem speed 480 in reduktorjem 3:1- Voden je po višini, smeri in nagibu. 3. V maju je poletel najbrž prvi slovenski štirimotorni model bom¬ bnika. Pilotiral ga je Jan I. Lokovšek. Model poganjajo štirje elektro¬ motorji tipa 400 s prenosom, propelerji giinther in 8 celicami RC3000. Z RV-oddajnikom cockpit in sprejemnikom Futaba R118 krmili nagib, smer, višino, plin in odpira bombni jašek. Na repu nosi emblem Modelarskega društva Bela krajina. 4. Italerijev SWS-gerat s PA-topom flak 43, je delo Timoteja Pol- lacha iz Ljubljane. Na Pokalu Italeri-Heller je Timotej z maketo v mladinski kategoriji vojaških vozil v sicer nekoliko šibkejši konku¬ renci zasedel prvo mesto. 5. Visoko zmogljive električne lokomotive avstrijskih železnic tau- rus pogosto videvamo na jeseniški železniški postaji. Namenjene so za vleko potniških in tudi tovornih vagonov, imajo moč 9500 KM in dosegajo hitrost do 230 km/h. Model te lokomotive ponujata Mark- lin (AC) in Trix (DC). Izdelan je v celoti iz kovine in opremljen z najnovejšim elektronskim in digitalno vodenim motorjem C-sinus. loto: T. Cesar, A. Kogovšek, I Kuralt in Z. Žižek Sally Tagholm KO PADE NOČ Ko pade noč, je čas za spanje in sanje. A kaj se dogaja, ko spimo? Kje in zakaj spimo? Kaj so sanje? Poleg skrivnostnega sveta nočnih rastlin in živali spoznamo tudi nočne poklice, doživljanje nočnih praznovanj ter zvezde, ki se prikažejo iz žametne črnine nočnega neba. 96 barvnih strani, 21,5 x 28 cm Cena: 2.980 SIT Cena za naročnike revij TIM ali ŽIT: 2.384 SIT Knjigi lahko naročite na naslovu: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, faks: 01/479 02 30 e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si Stephen Biesty in Meredith Hooper ZLATO Zgodba o koščku zlata, ki je nastal ob eksploziji zvezd pred več milijardami let. Odkrili so ga pred več kot tri tisoč leti v starem Egiptu. Nato se začne pot zlata skozi čas in prostor od rimskega koloseja do današnjih dni. Skozi stoletja spreminja obliko in lastnike. Pridružite se iskalcem zakladov v napeti zgodbi in spoznavajte zgodovino naše civilizacije. 45 barvnih strani, 24 x 30,5 cm Cena: 2.980 SIT Cena za naročnike revij TIM ali ŽIT: 2.384 SIT H n fc? o ** o o* rt irt to O O tv to 20 • TIM 2 • oktober 2002 18 • TEE,! 2 • oktober 2002 TEK,! 2 • oktober 2002 • 23 R1/TVP3 Zaključek krila naredimo iz balzovih ostankov. Pokrov trupa na nosu je iz vezane plošče 1 mm. Na trup je pritrjen z zatičem in samoreznim vijakom. Skozi pokrov imamo dostop do sprejemnika in baterij. Nos modela izdelamo iz kosa balze. Če bomo uporabili lažje servomehanizme od standardnih, ga izvotlimo in ustrezno obtežimo s svinčenimi šibrami. Legenda: B - balza VP - vezana plošča TVP - toplova VP Tečaje krmil je najbolje izdelati iz folije za prekrivanje modela med prekrivanjem.