Poštnina plačana v gotovini^ Leto XVI., 16) Ljubljana, Uiriek, 18. julija 1935 Cena % Din Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica — Telefon St. 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova tU. a. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica st. IL — relefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftL 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub« tjana št. 11.842. Praga Oslo 78.180, Wien št 105.241. Nujne skrbi in naloge Razprava o dvamajstinah in o finančnem zakonu v finančnem odiboru Narodne skupščine je v glavnem končana in najkasneje do srede prihodnjega tedna bo tudi plenum Narodne skupščine dvanajstine sprejel. Pravzaprav gre za pravcati novi proračun. V postavkah posameznih ministrstev je tolilko sprememb in v finančnem zakonu toliko odredlb, da ni več govora o enostavnem podaljšanju dosedanjega osnovnega gospodarskega zakona države. Predvsem je nastal zastoj v tendenci stalnega vsakoletnega zniževanja državnih izdatkov. Prvič od leta 1930. je_ proračun za nekaj sto milijonov večji od svojega predhodnika. Ne more se na dragi strani trditi, da je iiz budžeta pregnan Djordjevičev duh. Res je padla odredba njegovega famoz-nega paragrafa 7. ali je odtehtana z reformo prvoinstafnoniih davčnih odborov, v katerih bo v bodoče prevladoval vpliv zastopnikov davčne uprave. Tudi odredba o avtomatskem podaljšanju davčnih predpisov brez nove ocene spada med ze'1 o onerozne refbrmatorične ukrepe. Bilo bi seveda krivično očitati vladi, ki je komaj tri tedne na krmilu, da ni pripravila predlogov za razčiščen je našega finančnega in s tem tudi vsega gospodarskega problema, v kolikor je v zvezi z državnim proračunom. Tudi tu je prevzela negativno dediščino svojih predhodnikov, ki so od lanskega decembra vedeli toliko lepega povedati, kaj vse nameravajo storiti za sanacijo našega državnega in s tem občega narodnega gospodarstva, a niso zapustili za seboj nobene pozitivne stvari. Tako vidimo sedaj, kako v finančnem odboru od raznih dobro miisHečih poslancev prihajajo predlogi in sugestije, večinoma porojeni iz lokalnih ali stanovskih neprilik iin težkoč, ki pa v kolesju neusmiljeno dekijočega parlamentarnega apajraita in sistema večinske discipline padajo med odpadke in ostanejo le pcibožna žetrja ali pa brezmesna gesta. Ni dvoma, da življenje pod novimi dvanajstiraaimi in novim finančnim zakonom ne bo lažje in da ostanejo na dnevnem redu vsi pereči problemi naše gospodarske sanacije. * Marsikateri od njih se še poostruje. Kmetijski minister g. Stainkovič je v svojem ekspozeju odkrito priznal, da je položaj za našo kmetsko produkcijo danes še težji, nego je bil pred letom dni. Zunanja tržišča postajajo še bolj nedostopna., cene še neugodnejše. Intervencija, ki se pripravlja v pogledu pšenice, pomeni seveda samo delno olajšanje tega problema. Na ošeničnih cenah je in-teresiran sicer važen del naše države in nase agrarne produkcije, ali vendarle manjši del. Težki položaj v naših vinogradniških krajih in v naših živinorejskih predelih ter povezanost velikega dela našega kmetslkega prebivalstva z gozdnim gospodarstvom, ki se nahaja v hudi krizi, daje celokupni ekonomski si:ki iizraizito pesimistične poteze in naravnost kriči po odločnih ukrepih. Ravno tako neznosna postaja situacija v problemu kmetslke zadolžitve. Tudi tu smo pred meseci culi cele kopice visoko donečih fraz, a ostala je modrost podaljševanja onega, kar je režim JNS za silo napravil in kar od vsega početka ni bilo mišljeno kot nekaj defini.tivnega, temveč kot proviBorilj, ki naj bi bil dal prilike in časa, da se najde končna zadovoljiva rešitev. Seveda tudi v drugih panogah mišega gospodarstva ne cvete jo rože. Nasprotno, po trenutnih navideznih znakih nekeera izboljšanja prihajajo ^ vedno nove recidive. Množeči se konflikti v naših industrijah, naraščajoča nervoznost v naši obrti so le dokazi občutka splošne nesigurnosti, ki je povsem naravna saj je brez sanacije glavnega konzumenta v našem narodu in v naši državi, jugoslo-venskega kmeta, tudi vsako ozdravljenje ostalih panog našega gospodarskega življenja nemogoče. V Sloveniji beležimo v nekaterih panogah še posebej ikriitične pojave. Težka situacija v trboveljskih rudnikih, v katerih je zaposlena pretežna večina poklicnih rudarjev, kliče na pomoč vse, M imajo socialnega, a nič manj tudi one, ki imajo gospodarskega smisla. V drugem našem največjem industrijskem centru, na Jesenicah se je raizvil konflikt glede katerega je saimo to siigurtno, da boste na koncu poražena i delojemalec i delodajalec. Ne sme se pozabiti, da danes vsaka industrija le z največjim naporom dobiva naročila in da konkurenca vsepovsod komaj čaka na teakoče pri svojem sosedu, da mu odvzame naročila in naročnike. Nismo nikdar bili demagogi in se tucli sedaj ne boiimo reči iskrene besede, da je danes več kakor kd&jkoli treba apelirali na razsodnost enih in drugih ter svariti pred konflikti, za katere ne obstojajo res najtehtnejši im najupraviče-nejši vzroki Problem brezposelnosti je v naših krajih z njihovo mešano gospodarsko strukturo še bolj pereč, kakor drugje po naši državi. Zato je čim hitrejša in obsežnejša izvedba investicijskega programa ravno za našo ožjo domovino kardinal-nega pomena. Potekla so meseci, odkar Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3129. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon tt_ 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Finančni odbor je končal svoje delo Včeraj je z večino glasov odobril proračunske dvanajstine in finančni zakon z omejenim zakonodajnim pooblastilom - Razprava v skupščini se začne v petek Beograd, 17. julija- p. Finančni odbor je po celonočri seji danes popoldne končal razpravo o proračunskih dvanajstinah, o finančnem zakonu in o amandmanih, ki so bili naknadno predloženi od strani vlade in posameznih poslancev. Vlada je odklonila skoro vse od poslancev predložene amandmane in sprejela le nekatere, ki se nanašajo na žitorodne kraje. Tudi vsi amandmani, ki so jih vložili slovenski poslanci so bili odklonjeni. Vladna večina je kompaktno glasovala za dvanajstine in finančni zakon. Debata o pooblastilih Najdaljša je bila debata o členu 63 finančnega zakona, ki vsebuje pooblastilo za vlado, da more spremeniti tri politične zakone (o tisku, društvih in o volitvah za Narodno skupščino)* Debata je trajala od 9. zvečer do 4. zjutraj. Govorili so vsi opozicijski člani finančnega odbora, seveda proti pooblastilu. Glavni opozicijski govornik je bil znani zemljoradniški poslanec Voja Djordjevič-V nadenoumem govoru je dokazoval, da so dobri samo oni zakoni, ki se izdajo rednim potom ob sodelovanju parlamenta. Ne vidi tudi prav nobenega razloga, zakaj vlada zahteva taka pooblastila, ko je Narodna skupščina vendar zbrana in ji lahko vsak čas predloži svoje zakonske osnutke. O prvi jugoslovenski Narodni skupščini po 6. januarju je izjavil, da je bila vsa njena nesreča v tem, ker je verovala vsem men-jajočim se vladam. Obširno je govoril o razvoju dogodkov po marsejski tragediji in o petomajskih volitvah ter razglabljal o sedanjem političnem položaju. Po Djordjevičevem govoru je bila seja ob 11. prekinjena in se je nadaljevala ob pol 12. ponoči. Na nočni seji je prvi govoril poslanec Dragiša Stojadinovič, ki je omenjal punktacije opozicije ter dokazoval, da je sedanja vlada obudila težnje gotovih krogov po raze din j en ju naroda in države. S tem se ruši vse ono, kar se je dosedaj storilo na zedinjevanju vseh konstruktivnih sil jugoslovanskega naroda. Zajednica, ki tvori sedanjo vlado, ni takšna, kakor se predstavlja v javnosti. Glavni odbor bivše radikalne stranke ni za vlado dr. Stojadinoviča, marveč stoji za njo le en del glavnega odbora. Poslanec Kostrenčič je obširno govoril o postanku Jugoslavije, o političnem razvoju po smrti kralja Uedinitelja in o političnem pomenu petomajskih volitev. Razlagal je, da se problem jugoslovenstva ne more rešiti na političnem polju, marveč samo z radikalnimi socialnimi dn gospodarskimi reformami. Nar. posl. Jelša Protič je dokazoval, da že po ustavi ni mogoče prenesti od Narodne skupščine na vlado dalekosežnih pooblastil, ker bi se Narodna skupščina sama odrekla svojim pravicam in ustvarila nevaren precedens. Poudarjal je potrebo večje politične morale pri narodnih poslancih. poslanci, ki so zapustili Jevtiča, so storili to očividno samo zaradi tega, ker se poprej niso sporazumeli med seboj. Nar. posl. Milan Banič je napadal dr. Mačka in njegovo politiko. Posl. Janko Baričevič je govoril o dale-kosežnosti zahtevanih pooblastil in rekel, da tako heterogeni vladi kakor je sedanja, ne more zaupati. Opozicija ne more prista- ti na to, da bi se Narodna skupščina tako zelo degradirala, in bo zato glasoval proti pooblastilom. Edini govornik vladne večine je bil posl. dr. Miškulin, ki je branil stališče vlade, in izvajal, da so taka pooblastila sicer v nasprotju s parlamentarnimi načeli, da pa so iz političnih razlogov upravičena in potrebna. Vlada se hoče poslužiti teh pooblastil, ker sedanji parlament nima značaja čistega demokratičnega parlamenta. V sedanji Narodni skupščini obstojajo najrazličnejše grupacije, ki se poslužujejo raznih taktik in metod. Sedanja vlada že lahko pokaže svoje uspehe s tem, da je dovedla do sodelovanja tudi politične skupine izven parlamenta. Pooblastile sprejeto Ob zaključku debate je v imenu vlade povzel besedo minister za gradnje inž. Miloš Bobič, ki je obžaloval, da so posamezni opozicijski govorniki porabljali v svojih govorih nedopustne izraze nasproti vladi. Opozicija nima pravice, izvajati enostranske in neutemeljene zaključke glede politike in namenov vlade, ki se opira na svojo deklaracijo, v kateri je izrazila, da bo ostala zvesta narodnemu in državnemu edinstvu. Vsi člani vlade smejo in bodo vodili samo ono politiko, ki je izražena v vladni deklaraciji. Ob 4. zjutraj se je nato vršilo glasovanje o pooblastilih. Finančni odbor je s 17 proti 10 glasovom odobril zakonodajno pooblastilo. Od slovenskih poslancev so glasovali za pooblastila dr. Lovren&č, dr. Veble in dr. Koče. Odsotni so bili štirje srbijanšKTposlanci vladine večine. Usoda poslanskih amand-manov Na vrsto bi morali priti nato amandmani, ki so jih predložili narodni poslanci. Ker pa se vlada o njih še ni izjavila, je finančni odbor svoje delo prekinil. Davi se je vrnil z Bleda predsednik vlade dr. Stojadinovič, nakar je imela vlada dopoldne od 11. do 13. sejo, na katero so bili povabljeni tudi nekateri člani finančnega odbora. Na seji so razpravljali o poslanskih amandmanih, ki jih je bilo nad 200. • Vlada je sklenila samo načelne smernice, ' kako naj se obravnavajo ti amandmani, na-| kar je bil določen poseben odbor, da jih podrobno prouči. V odboru so bili finančni minister dr. Letica, predsednik finančnega odbora dr. Marko Kožulj, podpredsednik Dragiša Cvetkovič in tajnik Nikola Sokolo-vič. Večji del razprave v tem odboru je bil posvečen amandmanu o znižanju zemljari-ne, ki so ga predložili vojvodinski radikali. Amandman je bil sprejet s spremembo, da se bo zemljarina s prvim januarjem 1936 znižala za S3.33 odstotkov. V zvezi s tem se bo izvršila tudi revizija čistega katastrskega dohodka. Drugo glavno vprašanje je bilo vprašanje davčnih zaostankov, glede katerih je bil predložen amandman, da se plačajo v 20 letnih obrokih. Finančni minister je pristal na ta amandman s tem, da se mora odplačilo izvršiti najkasneje v 15 letih, ta olajšava pa naj velja samo za kmete in male obrtnike. Sprejet je bil tudi dodatek, da morajo davčne oblasti v primeru rubežni računati zaplenjeno pšenico in opij po cenah, ki jih določi Prizad. Na intervencijo raznih poslancev je vlada sklenila še dodatni amandman, da se določi kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za zamenjavo valut v tujskem prometu izven kliringa, da bi se na ta način tujski promet kar najbolj pospešil. Zaključno glasovanje o dvanajstinah Popoldne ob 16. se je finančni odbor ponovno sestal in po kratki debati sprejel od vlade odobrene poslanske amandmane. Poleg že omenjenih so to še amandmani o ustanovitvi šeriatskega sodišča v Zagrebu, o najetju posojila 60 milijonov Din za preskrbo vode v krajih, kjer je primanjkuje, o pooblastilu vladi, da premeni uredbo o inženjerskih zbornicah, uredbo o zgraditvi beograjskega pristanišča s kreditom 200 milijonov in invalidski zakon. Novi člen 71 finančnega zakona naroča mestnim občinam, da čimprej prevedejo mestne uslužbence v kategorije državnih uslužbencev. Pri zaključnem glasovanju je finančni odbor z 21 proti 9 glasovom odobril v celoti proračunske dvanajstine, finančni zakon ia od vlade sprejete amandmane. Še v teku noči bo sestavljeno poročilo finančnega odbora, za jutri popoldne ob 4. pa je že sklicana seilno živahno. Tribune in ostali prostori so se naglo polnili s tisoči in deset-tisoči ljudi, ki so hoteli prisostvovati telovadnim nastopom Junakov in Sokolov. Na častni tribuni so se zbrali starešine slovanskega Sokolstva,, člani vlade, poslaniki prijateljskih držav in drugi odlični predstavnik;, vse ostale prostore pa je napolnilo drugo občinstvo, ki je s prekipevajočim ''navdušenjem pozdravljalo nastopajoče so-kolske in junaške oddelke- Najprej je nastopilo 1360 bolgarskih Junakov z vajami, ki so simbolično predstavljale ljubezen do domovine. Sledile so Junakinje, nato češkoslovaški Sokoli in nazadnje jugoslovensko Sokolstvo. Na čelu dolge vrste Sokolov so prinesli na zletišče veliko bronasto plaketo Sokola kraljevine Jugoslavije, postavljeno na mramornato podlago. Plaketo je darovalo jugoslovensko Sokolstvo bolgarskim Junakom v spomin na prvi veliki skupni zlet. Ko je starešina Gangl izročal plaketo voditelju Junakov generalu Atanasovu, so dosegle jugosloven-sko-bolgarske manifestacije svoj višek. Atanasov je obljubil v svoji zahvali, da bodo Junaki in Sokoli roko v roki nadaljevali veliko delo, ki sta ga započela blago-pokojni kralj Aleksander in kralj Boris. Znova so mase burno manifestirale. Najgloblji vtis na vse pa je napravila gesta bolgarskega notranjega ministra, ko je pripel na sokolski prapor bolgarsko trobojnico. Godba je intonirala jugoslovensko in bolgarsko državno himno . Sledile so naše sokolske vaje, ki so bile pripravljene posebej za sofijski zlet- Z ogromnim navdušenjem je občinstvo sprejelo zlasti vajo beograjske župe »Hej tru-baču«, ki so jo podali Sokoli nad vse dovršeno . Prosvetni minister Eadev o slovanski ideji Zvečer so priredili Junaki s sodelovanjem jugoslovenskih Sokolov v Narodnem gledališču slavnostno akademijo, na kateri je nastopil kot slavnostni govornik bolgarski prosvetni minister general Radev. V svojem govoru je med drugim poudarjal: »Pred našimi očmi se prikazuje veličastna slika slovanske ideje, utelešene v sokolski in junaški organizaciji. Njihova pot nas vodi v dušo naših narodov, da neposredno čutimo njihova čustva. Le ta pot je pravilna. Z idealizmom in duhovnim bogastvom slovanskih narodov bomo gradili kulturne vrednote in jih prispevali k sodobni civilizaciji. Zato želim Sokolstvu in Junaštvu nezadržan napredek za srečno bodočnost slovanskih narodov.« Tudi pri akademiji so bili izbrani oddelki jugoslovenskega Sokolstva ob svojih nastopih predmet viharnih ovacij. Nedelja sokolskega triurni a V nedeljo so dosegle sokolske svečanosti svoj višek. Že na vse zgodaj so valovile po ulicah silne množice bolgarskega sveta-Med Bolgare so se pomešali naši Sokoli in Sokolice, ki so jih neprestano obdajale skupine domačinov in jim skušale kar iz oči brati njihove želje. Pred spomenikom caTja Aleksandra Osvoboditelja so se poklonili ruski Sokoli. Ko je njihov starešrina Drajling položil venec pred spomenik in je ruska sokolska godba zasvirala molitev, so se orosile oči tisočem ljudi, ki so se udeležili te poklo-niitve, polne spoštovanja m hkratu velike tragike, ki so jo čutili vsi prisotni skupno z zbranimi ruskimi Sokoli emigranti. Popoldne so bili na zletišču glavni nastopi. Preko 30.000 ljudi se je zbralo na tribunah in ostalih prostorih, določeniih za gledalce. Naglo se je vrstil nastop za nastopom, najprej kmečke čete bolgarskih Junakov, nato člani z vajami, v katerih so bili izraženi elementi bolgarskih narodnih plesov, dalje jugoslovenske Sokolice v narodnih nošah, ki so zaplesale narodna kola in jih je publika še prav posebej burno aklamirala, pa gojenci bolgarske šole za telesno vzgojo, beograjski in niški Sokoli, češkoslovaški, poljski in ruski telovadci in nazadnje še jugoslovenski sokolski prvaki z vajami na orodju. Ob zaključku so se na zletišču razdelile nagrade vpričo celotne junaške in sokolske armade. čarobna noč slovesa Sokolske svečanosti, ki so vse tri dni obvladale ter duševno in živčno absorbirale na 6'totisoče Bolgarov, 60 se približale triumfalnemu zaključku. Ko so" bili na zletišču razdeljeni lovorjevi venci in ž njimi okrašeni sokolski in junaški prapori, je vsa sokolska armada v velikanskem sprevodu odkorakala v mesto in se zbrala proti 9. k zaključnemu slavnostnemu obhodu, ki je privabil na ulice znova v6o Sofijo. Nočni sprevod po sofijskih ulicah bo ostal vsem v neizbrisnem spominu, ki so ,se g a udeležili, in vsem, ki so ga gledali. Zopet do 30.000 Sokolov in Junakov, Junakinj in Sokolic je korakalo v njem naid 50 godlb je neprestano sviralo, več sto praporov je v svitu bakelj in laanpionov daja- i lo ulicam naravnost čarobno eflko. Nad dve uri je trajal zmagoslavni pohod, silni so bili orkani ovacij, ki so jih s tot is oči gledalcev prirejali sokolskim armadam. V razigranem razpoloženju, z edinstveno prisrčnostjo, se je bolgarska prestolnica pozno v noč poslavljala od slovenskih gostov z zapada in severa. Sleherni izmed stotisočev je bil prepričan, da so se zrušile še zadnje stene, ki eo ločile oba juž-noslovanska naroda. Vsepovsod so se ple-tli razgovori med našimi Sokoli in bolgarskimi Junaki in vsakdo je odkrito dajal izraza svojemu prepričanju, da Sofija kaj takega še ni doživela. Na vseh koncih in krajih so se zbirale skupine Sokolov, Junakov, Sokolic in Junakinj, se uvrščale v kolo in bolgarske narodne plese, prisluškovale narodnim melodijam, ki so Jih neštete godbe neprenehoma svirale, Tudi pred dvorom 60 6e zbirale množice Junakov in Sokolov ter vedno vzklikale kralju Borisu in kraljici Ivani. Do tisoč jugoslovenskih Sokolov se je vpisalo v dvorske knjige. General Atanasov je priredil zvečer v prostorih mestne kazine svečano večerjo na čast sokolskim starešinam. Ganljivo slovo še enkrat je danes, v ponedeljek Sofija izkazala svoje tople simpatije jugosloven-skim in drugim Sokolom in Sokolicam, ko so se v prvih popoldanskih urah zbirali na postaji in vlak za vlakom zapuščali bolgarsko prestolico. Na kolodvoru so se poslavljali znanci, kakor da so že leta in leta najboljši prijatelji. Prvi vlak je zapustil postajo ob 17. uri Z njim so se odpeljali Sokoli iz Črne gore, Dalmacije in Hercegovine, nato je sledilo nadaljnjih 7 vlakov z Jugoslovenskim So-kolstvom in dva posebna vlaka s Sokoli iiz češkoslovaške in Poljske. Vedno znova eo se ponavljale ganljive slike slovesa, vedno znova so pretresale ozračje navdušene manifestacije tieočglave množice, lri je preplavila ves peron, šele okrog 1. po polnoči je zapustil Sofijo poslednji sokolski vlak. Gospodarstvo Enakopravnost pri državnih investicijah Enkrat za vselej? «Jutro» je v zadnjem času ponovno z vso resnostjo in z vso lojalnostjo poskušalo, da razbistri nekatere državno- in narodno-politične pojme, okrog katerih se zadnje čase zopet suče javna pozornost. Odkrto priznamo, da bi mnogo rajši razpravljali o predmetih, k.i se nam zdijo v današnjih dneh nujnejši in važnejši, o gospodarskih in socialnih problemih, katerih rešitev se že obeta, odkar se je lani decembra posrečilo spraviti z državne uprave ljudi, ki v tem pogledu baje niso hoteli ničesar storiti, odnosno so vse napak storili. Toda mi nismo krivi, da celokupno našo državno m narodno situacijo danes ponovno obvladajo politična vprašanja. Zadnjič smo analizirali pojem jugoslovenskega unitarizma in iskali odgovora, koliko obstajajo Tazlike ali pa nejas-nosti med očito unitaristično deklaracijo vlade in nekimi mnenji, ki smo jih čitali pri nas in drugod. «.SIlovenec» z vsem tem nikakor ni zadovoljen. Dolži nas, da hočemo umv*no izkonstruirati razliko med njegovim gledanjem na državno in narodno edinstvo in med tozadevnim stališčem Stojadinovičeve vlade. Naperil pa je proti nam še hujšo obtožbo, češ da hočemo vzbuditi vtis, kakor da «Slovenec» in njegova prijatelji v državno- in narodno-političnih vprašanjih ne soglašajo z narodno radikalno stranko oziroma (sic!) s stališčem vlade dr. Stojadi.no-viča. Priznamo, da nam do sedaj o identičnosti političnega programa bivše SLS s srbskimi radikali ni bilo še ničesar znanega. Tem manj, ker ne vemo, za kateri program gre. Po svoji stari- ideologiji, ki do danes ni bila nikjer službeno in formalno preklicana in zamenjana s kakšno novo (kar se tudi zgoditi ni moglo, ker je stranka bila leta 1929 razpuščena in do danes ni formalno obnovljena), je Narodno-radikalna stranka strogo centralistična in močno plemensko pobarvana politična organizacija. S to ideologijo «Slovenec» menda ne soglaša. Sedaj čujemo sicer iz ust g. dr. Markoviča neke nove komentarje k stari pesmi, ali prvič g. dr. Mar-kovič ni v nobenem oziru avtoriziran, da govori v imenu radikalne stranke, odnosno jj postavlja neko novo ideologijo, drugič pa tudi to, kar od njega slišimo, ni povsem v skladu z onim, kar v «Slovencu» čitamo. Tako je g. dr. Markovič te dni napisal za «Jutarnji list» neko svojo programatično izjavo, v kateri n. pr. izrečno pTavi, da se ustvarja radikalska zajednica v glavnem tudi zaradi tega, da se povezane skupine srbskih radikalov ter dr. Koroščevih in dr. Spahovih prijateljev osvobodijo svojega plemenskega obeležja. To bi bilo pa oči-vidno povsem nelogično in protiprogram-sko, ako stoji «Slovenčeva» teza o treh narodnih individualnostih. Interesantna je tudi zveza, ki jo ^Slovenec« postavlja med programom radikalske stranke in stališčem dr. Stojadnovičeve vlade. Po našem prepričanju so to vendarle dve stvari in Stojadinovičeva vlada ni prišla s strankarskim, pa če tudi bi bil to radi-kalski program. V «Slovencu» pa oitamo, kakor da bi bilo to eno in isto. Tudi njegovih historičnih navedb ne moremo brez korekture vzeti na znanje. »Slovenec« pravi, da je svoje rezervacije glede unitarizma in narodnega edinstva •neomajno zagovarjal® ves čas, zlasti pa tudi »;.d leta 1929. V tem oziru obstoji cela vrsta državnih aktov s podpisi, ki tudi njega politično obligirajo in tedanji letniki «Sloven-ca» niso vzeti iz prometa in so še dostopni. Naj bo že, kakor hoče. Mi smo prepričani, da beseda o enakosti «Slovenčevega» programa s programom radikalne strinke ni napisana «enkrat za vselej«. Po razpustu socialistične »Svobode" »Delavska Politika« objavlja dekret bana dr. Puca o razpustu delavske Kulturne in telovadne zveze »Svoboda«. V daljšem komentarju pravi med drugim. »Dekret o razpustu »Svobode« v sedanjem času je prišel popolnoma nepričakovano. Ko so izročili oblastveni organi raz-pustitvene dekrete 38 podružničnim vodstvom, je to izzvalo v delavskih vrstah nemalo presenečenje in globoko razočaranje. Da se je to par let popreje zgodilo, bi ne bilo vzbudilo take vsesplošne senzacije. Utemeljitev razpusta je razvidna iz dekreta. Vendar hočemo ugotoviti takoj, da »Svoboda« kot organizacija ni naročila niti enega govornika, ki je obdržal političen govor in da nima nobene in niti najmanjše veze s konferenco, ki je javno razglasila svoje sklepe v zvezi z nameravano ustanovitvijo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Smelo izjavljamo, da ogromne delavske množice, ki so prišle na zlet v Celje, niso imele ničesar skupnega s kričanjem par desetin najetih in plačanih elementov, ki so izginili v valovanju množic, kakor izgine kaplja v morju. Edina napaka naših delavcev je, da niso na mestu obračunali z agenti provoikaterji«. Tako »Delavska Politika«. Precej drugačna pa je slika, ki jo daje dekret o razpustu »Svobode«. Dekret pravi med dragim: Po svojih pravilih je zveza (Svoboda) nepolitična. že dalje časa pa se je opažalo, da je usmerjeno delovanje društva in podružnic na poseben poudarek delavskega razreda in gojitev ekstremno socialističnih teženj, ki 6o prehajale že na komunistično polje. Posebno se je moglo to opaziti povodom društvene prireditve dne 7. t. m. v Celju... ki je zavzela tudi popolnoma protidržaven in komunističen položaj. Razpus t ioko-jena profesorja Majcen Gabrifel in Fistravec Josip iz Maribora, da se ju primerno in dostojno spominjamo kot prvovrstnih učiteljev, metodikov-strokovnjakov in še živo čih sovzgojiteljev tega letnika. Vsem, jubilantom in vzgojiteljem: Še na mnoga leta' Pregled zračnega prometa v Ljubljani Zračna proga Ljubljana-Sušak je ena najbolj frekventiranih v naši državi. Promet stalno narašča in bo letos prekosil vsa pri- predvsem z namenom, da skrbi za trdnost in čistost francoskega jezika. Ob njenih začetkih je tudi med Francozi prevladovala latinščina kot jezik elite. Richelieu je pričel pospeševati francoščino — gesta, ki nas pri kardinalu preseneča. Glede francoščine so se takrat prepirali na Sorbonni latinisti in pristaši ljudske govorice. Ti jezikovni boji so trajali dolgo časa, dokler ni prodrlo načelo, da gospodarji jezika niso profesorji, marveč ljudstvo, ki ga govori. Ljudstvo lahko tudi greši zoper pravila profesorjev, toda naposled vendarle obvelja njegova: communis error facit jus. Že Richelieu je določil, da naj člani akademije izdelajo slovnico, slovar in priročnike za izgovorjavo, retoriko in poetiko. V treh stoletjih so izvršili samo del Richelie-jevega naročila. Prvi slovar so izdelali po šestdesetletnem delu. Med tem je v marsičem že zastaral, kajti razvoj jezika je hitrejši od učenih akademikov. Potlej je izšlo še šest izdaj. Osmo izdajo pripravljajo ne-smrtniki pod kupolo Mazarinove palačo že od 1. 1877. Shaiajo se vsak četrtek. Med-tem ko so odnravili prve črke. je življenje vneslo v živo besedišče kakih 6000 novih besed. Slovar nanreduje zelo počasi. Letos so pri črki >T«. Pot od »T< do »Z« ni kratka. Še značilnejše so izkušnje s slovnico. Po dolgih pripravah je naposled izšla pred nekaj leti. Ljudje 90 prve izdaje kar razgrabili. Slovnica je skupno delo slovniškega ča kovanja, Zračni promet, ki ga opravlja v obeh smereh letalo »Spartan«, je bil letos otvorjen 15. maja. Do konca meseca je odletelo iz Ljubljane 33 potnikov, 221 kg prtljage in 1 kg 70 g pošte, priletelo pa 25 potnikov, 69 kg prtljage, 1.5 kg pošte in 22 kg 100 g robe- V juniju se je promet zaradi začetka morske kopališke sezone seveda povečal. V tem mesecu je »Spartan« odle-tel z ljubljanskega letališča s 176 potniki, 1127 kg prtljage, 2 kg 947 g pošte in 14 kg 700 g robe, pripeljal pa je v Ljubljano 125 potnikov, 932 kg prtljage, 7.9 kg pošte in 39 kg robe. V prvj polovici julija se je promet ponovno povečal. Do 15. t. m. je odletelo ix Ljubljane 123 potnikov, 937 kg prtljaga 25 kg 544 g pošte m 5 kg robe, v Ljubljano pa je priletelo 80 potnikov, 597 kg prtljage, 14 kg 610 g pošte in 18.2 kg blaga. Od 15- maja do 15. julija je letalo preneslo iz Ljubljane 322 potnikov 2285 kg prtljage, 39 kg 561 pošte in 19.7 kg robe, v Ljubljano pa 230 potraikov, 1580 kg prtljage, 24 kg 10 g pošte in 79.3 kg robe. j Dr, Dragotin Treo j Kakor smo že sporočili, je v torek zvečer po daljšem bolehanju podlegel neizprosni smrti gospod Dr. Dragotin Treo, odvetnik v Ljubljani. Z njim je prešel v večnost zna-čajen mož, narodni borec starega kova. Rojen je bil leta 1863. v Mali vasi^ pri Trebnjem. Gimnazijske študije je končal v Novemmestu. pravne pa na Dunaju in Gra-eu. Odvetniško prakso je dovršil v Novemmestu in Celju. 2e v mladih letih se je aktivno in z vso energijo udeleževal ta-kratih narodnih pokretov na političnem in gospodarskem polju. Odvetniško pisarno je otvoril v Postojni, kjer je sodeloval v organizacijah notranjskega narodnega življa, osobito pa na gospodarskem polju. Številne občine notranjske in goriške so ga za njegove zasluge imenovale za svojega častnega občana. Dr. Treo 86 je poročil s sedaj že pokojno hčerko iz znane kraške narodne rodbine Mahorčič v Sežani in se leta 1902 preselil v Gorico, kjer je ostal do vojne napovedi Italije leta 1915, ko se je preselil v Ljubljano. Bil je dalj časa deželni poslanec za kraške občine v Gorici, ustanovitelj raznih gospodarskih institucij. Kot predsednik Zveze za tujski promet v Gorici je osobito pospeševal tudi turistiko za našo Gorenjsko. Najljubše delo pa mu je bilo ▼ Sokolu, ki mu je bil dolgoletni starosta ▼ Postojni in Gorici. Do zadnjega je ostal zvest 9okolskim idejam. Ljubitelj narave in športa je posebno vzljubil ljubljansko okolico; po njegovi zamisli in aktivnem sodelovanju se je po Prometnem društvu Medno - Tacen zgradil most čez Savo v Mednem. Letošnje slavnostne otvoritve mostu se vsled bolezni ni mogel več udeležiti. KonciljaLien, dobrosrčen v svojem poklicu in zasebnem življenju je štel obilo prijateljev. Naj mirno spi in počiva v domači zemlji! Njegovim preostalim svojcem naše iskreno sožalje. * Odkar je železniška uprava otvorila 1. 1925 postajioo v Mednem, se je vedno bolj čutila potreba, da bi oba savska bregova čimprej dobila prometno zvezo, ki bi enako služila domačemu prebivalstvu in mestnim izletnikom. In res se je najprej v krogih SiPO. o zadevi razpravljajo, toda spričo denarnih težkoč je ostalo le pri idejnem načrtu. Da se odpomore temu prometnemu nedo-statku, se je lani zavzel za izvršitev načrta z vso vnemo g. dr. Dragotin Treo, ki se je kot solastnik udobne vile v Vikr&ah sam najbolje zavedal, kako velikega po- strokovnjaka. ki so mu pomagali trije znameniti možje: Abel Herman, zgodovinar Bedier in pesnik Paul Valčry. Ko so to delo dobili v roke drugi slovničarji, so ga pričeli tako nemilo trgati, da se je potihoma zabavala vsa Francija. Pomislite: štirje znameniti brusilci francoskega jezika niso znali spisati brezhibne francoske slovnice za ljudstvo! Nasprotnikom Francoske akademije, ki jih ni malo, je blamaža s slovnico vlila nov pogum. Medtem ko jo nekateri smešijo, vidijo drugi v akademiji ponos francoskega naroda, veliko varovalko narodne tradicije, prvovrstno kulturno napravo. Francoska akademija je zelo bogata, vzlic temu biva v slabih prostorih in člani dobivajo kaj pičle nagrade. Dohodki njenega premoženja gredo v javne namene. Vsako leto podeli za kakih 200.000 frankov literarnih nagrad m podpor. Iz nekaterih fondov razdeli na leto skoraj štiri milijone frankov nagrad za rodbine, ki imajo dosti otrok. Tako akademija ne podpira samo literature in znanosti, marveč tudi razmnoževanje francoskega naroda, pri čemer poudarja moralne vrline in dobre vzglede pravilno urejenega rodbinskega življenja. Tudi kreposti so kultura in kultura je krepost. Franeoska akademija je priznala letoSnfe leto za pravo tristoletnico. Pravkar je izdala obsežen jubilejni zbornik, v katerem so izšli prispevki vseh njenih članov. Njen vpliv je v tegobah in zmedah današnjega Še veliko bolj belo bo perilo, če vzameš vedno 5CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO '••in*°namoVanje4nskoW0 mena za vse prebivalstvo bližnje okolice bi bila brv preko Save. Kot izkušen gospodarski praktik je u videl, da se more zgradba mostiča najlaglje izvesti, ako se v ta namen ustanovi posebno društvo. Zato je pokojni dr. Treo v družbi s ptrosv. inšpektorjem Westrom in železn. insp. v p. Knafelcem predložil banski upravi zadevna pravila v odobritev in lani dne 19. julija se je Prometno društvo Medno—Tacen ustanovilo. Dr. Treo je kot društveni tajnik bil duša vsemu podjetju. Spričo svojih dobrih poslovnih zvez in kancilijan-tnega družabnega občevanja je zagotovi društvu vsaj v početku toliko gmotnih sredstev, da je moglo gradnjo mostiča na osnovi dobro zasnovanega načrta inž. Stanka Dimnika že v avgustu pričeti. Kljub številnim oviram in nepriUkam Je delo tako napredovalo, da smo mogii mo-stič dne 4. oktobra L 1. izročiti javnemu prometu. Ker je takrat radi narodnega žalovanja odpadla vsakršna slovesnost, se je ZA POČITNICE Vas naučimo fotografirati in gratis posodimo foto aparat — le da pri nas kupite FILME katere imamo na zalogi vedno sveže po konkurenčnih cenah. FOTO TOURIST — LOJZE SMUC, Aleksandrova 8. opravila slovesna blagoslovitev mostiča šele letos dne 16. junija, žal, da pravi ustanovitelj mostiča, g. dr. Treo, radi težke bolezni ni več mogel prisostvovati tej slavnosti, pri kateri je sodelovala njegova hči, gospa dr. Novakova kot kumica. Slavnostni govornik je s hvaležnostjo poudarjal zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil s to koristno javno napravo. Mostič v Mednem bodi pokojnemu dr. Treu trajen spomenik kot možu, ki je s svojim smotrnim delom pokazal, da se more tudi v današnjih težavnih prilikah z nesebično požrtvovalnostjo in složnim sodelovanjem raznih činiteljev ustvariti naprava trajne vrednosti, služeča občni koristi. Prebivalstvo okoliških vasi šentviške in tacenske občine pa naj ohrani pokojnega dr. Trea kot ustanovitelja medanskega mostiča v hvaležnem spominu. i. W. časa dokaj skromen, vendar se zdi, da bo ta tristoletna institucija prebolela sedanja trenja in prešla tudi v bodočnost kot branilka francoske kulturne tradicije in pred-staviteljica narodove elite. Harie Omelčenkova, Me dojmy i Jngosla-vie. V založbi »Slovanska žena< v Pragi je pravkar izšla knjižica z navedenim naslovom. Obsega nad 100 strani in 43 ilustracij. Nje avtorica je v krogih ljubljanskega žen-stva dobro znana ukrajinska publicistka, ki biva že dolga leta v Pragi in deluje za tesnejše sodelovanje med ženskimi društvi slovanskih narodov. Lani je obiskala Jugoslavijo in v tej knjižici podaja v kramljajoči, skoraj reporterski obiki svoje vtiske. Seznanja češke čitateljice z Mariborom. Ljubljano, Zagrebom. Beogradom in še z našimi primorskimi kraji. Pripoveduje, kaj je doživela in videla, s kom se je stikala in kakšne možnosti se odpirajo praktičnemu ženskemu delu za slovansko vzajemnost. V Ljubljani se je stikala tudi z nekaterimi voditeljicami slovenskega ženstva in posebej navaja naš ženski tisk. Knjižica je prikupen pojav in bo s svojim domačnostnim, nevsiljivim tonom ter s čisto osebnimi impresijami marsikatero češko čitateljico zainteresirala za podobno potovanje po Jugoslaviji in jo poučila o razširjenosti našega ženskega gibanja. Ilustracije so dokaj dobre. Ob koncu knjižice je podrobna bibliografija vseh dosedanjih spisov ge Omeljčen-kovč. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Fl^SIfllZ JOSfifOVG grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. V tovarniških prostorih st&vkujoča skupina jeseniških kovinarjev. Posadke treh šihtov hočejo ostati v tovarni, dokler se ne zaključijo pogajanja med podjetjem in zaupniki Domače vesti ) * Ban g. dr. Puc ostane v Ljubljani. Vest, da bo g. ban v petek službeno odsoten, ni resnična. G. ban ostane v Ljubljani in bo tudi v petek sprejemal stranke. * živojin Balugdžič na Bledu. Te dni je dospel na Bled naš bivši dolgoletni berlinski poslanik živojin Balugdžič, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. iz Obisk bolgarskih gozdarjev. Na poziv jugoslovenskega gospodarskega združenja pride na obisk 25 bolgarskih gozdarjev, ki si bodo ogledali naše gospodarske ustanove. Bolgarski gostje se bodo pripeljali 21. t. m. in bodo po kratkem odmoru v Beogradu obiskali Vinkovce, kjer si bodo v dveh dneh ogledali tainošnje gozdarske ustanove. Iz Vinkovcev bodo potovali v Zagreb, potem v Delnice, Crikvenico, Novi Vinodol, Sen j, Plitvice in Bihač. Tam si bodo najprej ogledali šipadove ustanove ter prirejali izlete v razne kraje Bosne. Preko Sarajeva se bodo vrnili na Stalač, od tam pa odpotovali domov. Naši gozdarji pripravljajo bolgarskim tovarišem prisrčen sprejem. * Odkritje spominske plošče žrtvi poklica. Mnogim je še v spominu tragičen dogodek, ki se je pripetil lani 26. avgusta na priljubljeni turistični točki na Kumu. Žrtev svojega poklica je postal podpreglednik finančne kontrole Anton Kovačič, ki je služboval pri kontrolnem oddelku v Radečah pri Zidanem mostu. Vršeč svojo naporno in odgovorno službo, je bil zavratno napaden in je naslednji dan v ljubljanski bolnišnici podlegel poškodbam. Stanovski tovariši so mu na Kumu postavili spominsko ploščo, ki bo v nedeljo 21. t. m. slovesno odkrita ob 9. dopoldne po sv. maši zadusnici. Občinstvo se vabi, da se udeleži te svečanosti v čimvečjem številu in tako počasti spomin državnega uslužbenca, ki je postal žrtev svojega poklica. Sorela!! brezplačni vzorci! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 * Premestitev zaslužnega finančnega uslužbenca. Preglednik finančne kontrole g. Ivan Gvardijančič je bil premeščen iz glavnega oddelka finančne kontrole za desni breg v Ljubljani v Šabac v glavni oddelek finančne kontrole. G. Gvardijančič je bil dolga leta predsednik dravske sekcije združenja zvaničnikov finančne kotrole v Ljubljani in si je pridobil s svojim delom mnogo zaslug za organizacijo in za članstvo. Tudi med občinstvom je bil splošno priljubljen. Tovariši Ljubljane so mu na vrtu g. Briclja v štepanii vasi priredili lep poslovilni večer. V imenu vsega članstva dravske sekcije se je poslovil od njega njegov namestnik pri vodstvu sekcije g. Leopold Zabukovec, preglednik v Ljubljani, ki mu je v imenu organizacije izročil primerno spominsko darilo. Člani sekcije ne izgubijo samo svojega dobrega predsednika, temveč tudi svojega najboljšega tovariša in prijatelja. Na novem službenem mestu mu želijo mnogo uspehov, želijo pa tudi, da bi se skoraj spet vrnil "med nje. "čATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vreiec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprto od 1. maja do 30. septem. bra. V pred-in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah 10 dni Din 600__20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje uprava Cateških toplic v Brežicah in pri Putniku. 172 * Trboveljski slavčki v Rimskih toplicah in Laškem, v vrsti gostovanj, ki jih je zbor malih pevcev iz črne doline pripravil za počitniške dni, bodo slavčki v nedeljo 21. t. m. ob 18. nastopil v kopališču v Rimskih toplicah, naslednjo nedeljo ob 11. dopoldne pa v dvorani Sokolskega doma v Laškem. Občinstvo, zlasti kopališke goste opozarjamo na oba koncerta, ki bosta nudila redek umetniški užitek. * Službeni list banske uprave dravske banovine z dne 17. t. m. objavlja imenovanje namestnika predsednika mojstrskih iz-praševalnih komisij v Celju, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in pravilnik o pobiranju gradbenih taks v mestni občimi Jesenice. * Razpis občinske službe. Občina Ivanjkovci razpisuje mesto občinskega delovodje pripravnika. Pogoji so razvidni v Službenem listu banske-uprave, 91. kos 1934. Prošnje je vlagati 3o 20. avgusta t. 1. * Slovensko planinsko društvo v Ljubljani obvešča naročnike, da izide julijska številka Planinskega Vestnika kesneje zaradi stavke v tiskarni. nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnpnnnnnp MESTNI DEKLIŠKI ZAVOD »VESNA« V MARIBORU obsega enoletno gospodinjsko, dvoletno obrtno šolo in internat. V internat zavoda se sprejemajo razen učenk za omenjene šole tudi učenke drugih srednjih šol. V zavodu imajo otroci dobro oskrbo, skrbno nadzorstvo in vsestransko pomoč pri učenju, tudi iz francoščine in klasičnih jezikov. Celotna oskrba znaša za učenke gospodinjske šole Din 800, za učenke ostalih šol pa Din 600 na mesec. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D iz Zločinski napad na zagrebškega zdravnika. V torek pomoči je bil zdravnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Ivan žokalj napaden od nekega neznanca, ko se je sam vračal proti svojemu domu. Zdravnik je blizu svojega doma opazil nekega mladega človeka, ki je slonel ob plotu. Meneč, da mu je slabo, je pristopil bliže, neznanec pa je potegnil nož in zdravnika zabodel v trebuh. Hudo ranjeni zdravnik meni, da je bil napadalec pijan in da je mislil morda koga drugega napasti. Policija pa tudi domneva, da je bil zdravnik napaden iz maščevanja. Dr. žokalja so operirali, njegove poškode so hude, zdravniki pa vendarle upajo, da bodo rešili svojega tovariša. * Prevelika nervoznost. Povodom poročila o razpustu »Svobode« smo omenili tudi njen spor, ki ga je tmela s »Slovencem -z radi vprašanja ali so telovadne organizacije »Svobode« bil e svojčas z drugimi takimi udruženji razpuščene ali sistirane ali ne. »Slovenec« je bil mišljenja, da so »rdeča« telovadna društva tudi po razpustu »Orla« delovala. Pokazalo se je, da to ni točno, »Slovenec« se je dal zapeljati v zmoto po naslovu »Svobode«, ki je ostal neiz-premenjen, kot delavska kultura in telovadna organizacija.« Omenili smo to kontro-verzo, ker se je povodom razpusta »Svobode« moglo misliti, da so poleg njenih kulturnih prenehale še le sedaj tudi njene telovadne organizacije. To ogorčenje je torej, kakor vsak vidi, brez kakršnekoli zveze z dogodki v Celju, ki so neposredno povzročili razpust »Svobode«. Na svoje presenečenje pa čitamo sedaj v »Slovencu« očitek da »Jutro« namiguje na njega, kakor da bi bilo njegovo poročilo celjske prireditve povzročilo razpust. Nič takega v »Jutru« nismo niti rekli, niti nismo govorili. »Slovenec« si je svoj očitek izsesal iz prstov. Gospodje so pač nekoliko nervozni in pod tem trpi tudi njihova boječnost. Sicer pa »Slovenec« v isti sapi, ko očita »Jutru« namiga-vanje, katerega nikjer ni bilo, prav nedolžno piše, da ni izključeno, da so starejši socialisti razpust »Svobode« sami želeli in se sedaj oddahnili« ... To pa res že ni več — namigavanje . . . * Vozna olajšava Ministrski svet je odobril tarifne ugodnosti za prevoz razstavnih predmetov za jadransko razstavo, ki bo v Ljubljani v času od 5. do 16. septembra ob priliki kongresa Jadranske straže. Za pošiljatev teh predmetov se bo plačala cela voznina, ob povratku pa se bo vršil prevoz brezplačno. * Pocenitev potovanj v Nemčijo. Jugo-sicveni kupujejo registrrrne marke po priznano ugodnih cenah ^ Salzburgu pri Ba-yernbank (Dollfuss-platz 3. Hotel Bris'.>]). To lahko opravijo med postankom brzega vlaka v Salzburgu, če prej prijavijo * Justiflkacija trikratnega morilca. V Slavonski Požegi so obesili Branka Ivan-čeviča, ki je s svojim bratom lani 13. decembra izvršil trikratni umor v vasi Paki. Razbojnika sta vdrla v hišo duhovnika Spi-ridona Spahiča, ubila njega, njegovo gospodinjo in njeno malo nečakinjo. Brankov brat je bil obsojen na 20 let robije. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane U— Dijaška planinska kolonija SPD. V soboto 20. t. m. odide pod vodstvom gospoda profesorja Bratislava Jankoviča prva dijaška planinska kolonija na Malnarjevo kočo pod Črno prstjo \ Bohinju. Kolonija bo trajala dva do tri tedne. Prirejali se bodo izleti. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je dalo vsem tem mlaidm planincem na razpolago brezplačno bivanje v koči, za revnejše pa brezplačno tudi vso ostalo preskrbo, ki stane poedinoa sicer po 10 Din dnevno. Zbirališče je v pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1, ob 8. uri zjutraj. Takrat se izvrši tudi zdravniški pregled. Odhod z vlakom ob 12. v Bohinjsko Bistrico. Udeleženci morajo prinesti s seboj ves jedilni pribor in primemo obleko. Ker je nekaj brezplačnih mest še na razpolago, se sprejmejo prijave zamudnikov iz Ljubljane in dežele naj-kesneje do petka 19. t. m. ob 11. v pisarni SPD. S seboj je prinesti šolsko izkaznico in izpričevala. u— Pri slavnosti razvitja prapora mestnih delavcev v nedeljo je sodelovala Pevska osmerka iz Ježice, kar pomotoma v poročilu ponedeljskega »Jutra« ni bilo navedeno. Dobri pevci so dosti pripomogli k lepi slavnosti- : Zvočni kino Dvor " Telefon 2730 Danes ob 4., 7. in 9. uri Hary Piel I tteGa Vstopnina v parter 3.50 Din u— Deputacija železniških S'taroupoko-jencev, ki je bila sprejeta pri železniškemu ministru in ostalih instancah v Beogradu, bo poročala v petek 19. t. m. ob 4. popoldne v dvorani restavracije pri «t,evu» na Gosposvetski cesti o izvršenih posredovanjih. Opozarjamo na ta sestanek upokojencev vse prizadete, da se ga udeleže. ti— Pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki se bomo poklonili v nedeljo 21. t. m. ob 8. dop., takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane. Popoldne bo pa narodnoobram-bni sestanek pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Povratek z vlakom ob 9.11 zvečer. Pridite! — Organizatorno-pnopagandni odsek S.j.e.u. u— Sočani! Org. prop. odsek emigrantskih udruženj Ljubljana priredi v nedeljo 21. t. m. sestanek pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Sestanek bo združen s prav prijetnim izletom z malimi stroški. Iz Ljubljane se odpeljemo z vlakom ob 7.30. Vožnja do Vrhnike in nazaj 12 Din. Obed samo 9 Din. Vrnitev v Ljubljano ob 9.11 zvečer. Sočani, priglasite se za ta izlet v društveni pisarni v Frančiškanski ulici 10/1 od 11. do 12. dopoldne. u— Ljubljanski Sokol naznanja članom žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni uimirl njegov zvesti član br. dr. Dragotin Treo, podpredsednik društvenega razsodišča in bivši staroste postojnskega in goriškega Sokola. Društvena uprava bo spremila svojega vzornega brata na poslednji poti s praporom, člane pa vabi, da se v čimvečjem številu z/bero v kroju danes ob pol 17. v Narodnem domu zaradi udeležbe pri pogrebu. o— DruStvo »Tabor« ima danes T8. t. tričlanski sestanek ob pol 9. zvečer. Važen pogovor o društvenih zadevah. Pridite! u— Nov grob. Včeraj je preminula gospa Marija Jager, rojena Tome, v starosti 89 let. Pogreb bo v petek ob V;3. popoldne iz Velike čolnarske ulice 23. Pokojnici blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. u— Selitev rotovža t Anerspergoro palačo. Auerspergova palača, ki jo je mestna občina kupila od banske uprave predvsem z namenom, da nudi streho mestnemu muzeju, je morala zaradi raznih formalnih zadržkov precej dolgo čakati, preden so se začeli v nji naseljevati razni magistratni uradi, ki bodo nameščeni obenem z muzejem. Svoj čas so se z magistrata preselili k Križankam tujsko-prometni, eksekucijski in šolski oddelek, te dni se bo začel seliti statistični urad, ki mu bo nato sledil se kulturni oddelek. Vsi uradi so v svojem novem bivališču dobili udobneprostore, ki so v živem nasprotju z gnečo v mestni hiši. Posamezne pisarne imajo skorajda premalo inventarja, da bi primerno napolnile sobe, in je morala mestna občina kreditirati manjši znesek, za izpopolnitev najpotrebnejšega pohištva. Prav tako so pripravljene že tudi dvorane za muzej, za katerega pa priprave nekam počasi napredujejo. Ko bodo uradi zasedli svoje prostore, upamo, da bo pričel tudi mestni muzej polagoma urejati svoj novi dom. u— Ukradeni dinarji Mtro stropne. Policija je te dni aretirala 25-letnega Karla Zupaneka. iz šmartnega pri Celju, brezposelnega delavca brez stalnega bivališča, ki si je nabral lahkomiselnih grehov po Ljubljanski okolici in drugod. Nazadnje je služil pri posestniku Francetu Marinšku v Gorjušah pri Domžalah. Ko so šli prejšnjo nedeljo domači k maši, je Zupanek pobral iz gospodarjeve skrinje 22 stotakov. Z denarjem je šel v Dob in Domžale in popival objestno dajal za pijačo še drugim in o i pijane korajže je pred očmi ostalih raztrgal stotak. Ko so ga na policiji zasliševali, so odkrili še majhen greh, ki ga je storil pred kratkim v štepanji vasi. u— Obsodba tatov. Pred otvoritvijo vcle-sejma so obiskali vlomilci več paviljonov ter odnesli precej raznovrstnega blaga. Naposled so v telefonski celici Dolmičarjevega paviljona našli Leona Podborška, ki je imel pri sebi nekaj ukradenega blaga. Leon Pod-boršek je Dunajčan, pristojen pa v Ljubljano in absolvent dunajske tehnične šole. Zaradi tatvin je bil že večkrat kaznovan. Njegov pajdaš pri vlomih na velesejmišču je bil Alfonz Kralj, ki je razpečaval ukradeno blago in tudi sam oplen.il nekega bosanskega trgovca. Obsojena sta bila Pod-boršek na dve leti strogega zapora, Kralj pa na deset mesecev in 120 Din globe. Tet 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob 4., 7% in 9% uri. komična opera FRA DIATOLO GLOBOKO ZNIŽANE CENE HLADNA DVORANa u— Nesreča tramvajskega sprevodnika. Med uslužbenci električne cestne železnice, pa tudi med vsem občinstvom je že od nekdaj predmet ostre graje, da mora tedaj, kadar vozi tramvaj s priklopnim vozom, en sam sprevodnik opravljati oba voza. Takšna ureditev službe je nesocialna ne samo zavoljo tega, ker stavlja na uslužbenca prevelik napor in preveliko odgovornost, temveč tudi zavoljo tega, ker je dandanes vendar na tisoče prostih delovnih moči, ki so podjetju vsak hip na razpolago. Včeraj popoldne je ta brezobzirna praksa, ki najbrž tudi z določili delovnega in cestnega reda ne more biti v najboljšem soglasju, zahtevala svojo žrtev. Sprevodnik Ivan Osvald je hotel malo pred 3. uro popoldne na Marijinem trgu prestopiti z voza na voz, ko je tramvaj že potegnil, pa se je po nesreči spotaknil ob drog, ki nosi opozorilo, naj vozovi vozijo desno, in padel na cesto. Pri tem je dobil precejšnje poškodbe po glavi in nogah, da so ga morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. Naj bo ta nesreča tramvajski upravi v opomin, da je treba službo brez odlašanja urediti na bolj human način. u—- Z avtobusom na razstavo v Bruselj od 19. do 30. avgusta. Pot bo vodila izletnike preko Innsbrucka-Bodenskega jezera-Schwarz\valda-Vogezov na francoska bojišča (Verdun, Rerms). V Bruselju ostanemo dva in pol dneva. Povratek bo čez Koln-N^mberg (železniška razstava), Miin-chen in Grossglocker. Prijave sprejema Putnik, Gajeva ulica 3 najkasneje do 5. avgusta . u— Mnogokratnik za odmero prirastka-rine v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za meseca april in maj 1935 na 7.02, za mesec junij 1935 pa na 7.—. u— Uprava državnih monopolov bo od 5. do 16. septembra dala v promet posebne izložbene cigarete »Vardar« in »Drina«. V tem času bo v Ljubljani jesenski velesejem z veliko Jadransko razstavo in pa kongres JS. Te specialitete se bodo prodajale samo na prostoru velesejma in sicer po navadni ceni »Vardar« in »Drina« cigaret- u— Dva požara v okolici. V Podgradu, občina Dol pri Zalogu sta bila v nekaj dneh kar dva požara zaporedoma. Najprej je posestniku Janezu Pečarju 11. t. m. ob 1. zjutraj do tal pogorel na samoti stoječ kozolec s senom in slamo. Pečar ima 5.500 Din škode, zavarovan je bil za 4.000 Din. V ponedeljek 15. t. m. ob 1.30 zjutraj pa je prav tako do tal pogorel kozolec posestniku Jožetu Vodetu. Ta ima 7000 Din aKode. Zgorelo mu je 2000 kg sena. Zavarovan je bil za 5000 Din. Kako je požar nastal, še ni dognano. Nekateri menijo, da je bila vmes zločinska roka. u_ Pred pričetkom regulacije Malega grabna. Kakor je »Jutro« pred meseci poročalo, je dala banska uprava terenski sekciji večji znesek na razpolago, da nadaljuje regulacijo Malega grabna, ki so jo bili pred leti v skromnem obsegu pričeli, pa so potem dela zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zastala. V celoti bo terenska sekcija dobila 250.000 Din iz fonda za javna dela, 50.000 iz bednostnega sklada, 150.000 pa bo banska uprava primaknila še kot obrok za prihodnje leto, tako da bo regulacija lahko v glavnem že letos končana. Sredi avgusta bodo pričeli polagati veliki betonski prag pri mostu na Opekarski cesti, ki bo po vsej priliki še pred nastopom zime dovršen, vse zimske mesece in spomladi pa bodo nadaljevali zemljska dela, ki tvorijo pretežni del gradbenega programa. V tem je tudi socialno dobra stran regulacija Malega grabna, ker bo šel domala ves dovoljeni kredit za izplačilo delavskih mezd. Okrog 100 delavcev bo zaposlenih skoraj vse leto, dela pa bo vršila terenska sekcija v lastni režiji. u— Kjer so vino In likerji, tam nI dobro vlomiti. V torek so na Viču aretirali 34-letnega brezposelnega mlinarskega pomočnika Vinka Mikoliča iz želimelj, ki je vlomil v hišo trgovca in posestnika Karla Jarca, a ko je našel v kleti vino in razne likeTje, se je tako napil, da ga Je gospodar nazadnje dobil vsega pijanega v hiši. Mikolič ima razen tega na vesti, da Je pred dobrini letom iz maščevalnosti občutno poškodoval avtomobil ravnatelja velesejma Dularja pred Kajfeževo gostilno v Flor-janski ulici. Policija ga je izročila okrožnemu sodišču. Iz Celja e— Planinska maša na Golteh- V nedeljo 21. t. m. bo maša za planince in izletnike pri Mozirski koči na Golteh. Službo božjo bo opravil župnik iz Smihela. Sodeloval bo tudi šmihelski pevski zbor. Iz Mozirja je le poltretjo uro do koče. Pridite! e— Umrl je v Celju v starosti 43 let trgovski potnik g. Anton Dimetz. Pogreb bo jutri ob 18. V celjski bolnišnici je umrla v starosti 58 let ga. Julijana Kramarjeva, žena davčnega služitelja v Celju. Pogreb bo danes ob 17. Pokojnikoma blag spomin. e— Tatinski posli- Celjska policija je aretirala 22-letnega Josipa G. iz Velenja, ker je ukradel nekemu vojaku specialno uro, last vremenske postaje v Novem Sadu, drugemu vojaku pa nikljasto uro. Prvo uro so našli pri nekem urarju in jo zaplenili, a nikljasta ura je izginila. Mesarskemu pomočniku Maksu Rošerju iz Zavodnje pri Celju je nekdo ukradel izpred gostilne črno pleskano kolo znamke »Kosmos«, tvorniška številka 5,101.756, evidenčna številka 2-11.982-3. ;*! e— Planinski dom pri Celjski koči pod Tovstom bo začela letos graditi mestna občina celjska. Zadevna dela so že razpisana. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7 in 9*4 uri vojaška burka Kačmarek Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. e— Sejmske in tržne pravice mestne občine celjske. Banska uprava v Ljubljani je odločila: 1. Na podlagi člena 444. občinskega zakona se ugotavlja, da so pravno-veljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice mestne občine celjske: za živinski in kramarski sejem prvo soboto po sredi posta , 21. oktobra in 30 .novembra, za svinjski sejem vsako sredo in soboto in za tržne dneve vsako sredo in soboto. Če je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik. 2. Na podlagi člena 193-, odstavka 1., obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem že dve leti zaporedoma ni vršil, sejm-ska pravica celjske mestne občine za živinski sejem vsak prvi ponedeljek v mesecu in za živinske in kramarske sejme 1. maja, 15. junija, 10. avgusta in 28. avgusta. V 30 dneh od dneva objave razglasa (do 12.avgu-sta) na uradni deski se lahko mestnemu poglavarstvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prenehale veljati- e— Obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Paganini« in zvočni tednik- Iz Maribora a— Vojaška prisega. Naknadna prisega vseli vojnih obveznikov bo 2. avgusta ob 10. na vrtu Gambrinove dvorane. K prisegi morajo priti vsi, ki so odslužili rok aH pa so bili oproščeni ter so rojeni od leta 1886 do 1914. Vsi v Mariboru bivajoči še nezapriseženi rezervni in upokojeni častniki in vojaški uradniki naj se zglaeijopri mestnem vojaškem oddelku, kjer dobijo pojasnila in vzorce pismene prisege. Tam se naj javijo tudi rezervni častniki, ki so od države ali od oficirske organizacije prejeli uniforme. a— Akvarijska razstava. Med številnimi razstavami na IV. Mariborskem tednu od 3. - 11. avgusta, bo gotovo zelo zanimiva akvarijska razstava. Mnogi naši in tuji akvaristi, ki so že prijavili svojo udeležbo, nam bodo prikazali vodno življenje predvsem tropskih krajev, že lani je na »Mariborskem tednu« vzbujal mali akvarij največjo pozornost obiskovalcev. Seveda bo letos prirejena velika akvarijska razstava, ki bo prikazala res popolno vodno življenje z vso njegovo pestrostjo in mikavnostjo. a— Obrtni tečaji. Rokodelski mojstri in pomočniki se opozarjajo na učne tečaje, za katere sprejema prijave mariborsko obrt-nozadružno nadzorništvo na sreskem na-čelstvu, soba 42-11: 1. tečaj mojsterskih izpitnih predavanj, ki se prične prihodnji ponedeljek ob %20. uri, — 2. tečaj za obrtno knjigovodstvo, — 3. tečaj za lesno tehnologijo (za mizarje, strugarje, sodarje), — 4. tečaj za mizarsko risanje, — 5. tečaj za krojaško prikrojevanje. a— Mestna oskrbnišnica se bo preuredila in spopolnila tako, da bo lahko sprejela še več oskrbovancev in oskrbovank. a— Na sejmišču klavnice bo 22. t.m. ob sedmih zjutraj pregled še nepregledanih in neocenjenih konj, vprežnih vozil in koles. Lastniki živine in vozil se opozarjajo, da je 30 dni pred pričetkom popisa prepovedano vsako odtujevanje, prodaja ali menjava živine ali vozil. Vsaj do 20. t. m. je prijaviti konje in vozila mestnemu vojaškemu oddelku. a— Naplavi jen o truplo orožnika Brez-bradice. Pri Cmureku je naplavila Mura truplo šentiljskega orožnika Nikolaja Brezbradice. Na intervencijo sreskega načelnika dr. Senekoviča so avstrijske oblasti izročile njegovo truplo našim oblastvom-V sprevodu so do naše meje korakali tudi oddelki avstrijskega orožništva in vojske ki so oddali častno salvo. V sprevodu so korakali sreski načelnik dr. Senekovič, orožniški podpolkovnik Gerovac in prota Trbojevič. Blagega pokojnika so pokopali pri Mariji Snežni. a— Samokres ni igračka. 22 letnemu Ahmedu Mašiču se je samokres nepričakovano sprožil. Strel mu je ranil levo roko. b Zagonetna smr starke Ljubljana, 17. julija. Orožniki iz Štepanje vasi so prišli včeraj v naselje Javor, kjer so doznali za zagonetno smrt 601etne Frančiške Žagarjeve, o kateri mnogo razpravlja vsa okolica. Stara Frančiška je šla v ponedeljek na «štero» k posestniku Janezu Jeretu na Javor. Žela je rž in ječmen ves dan, potem pu je odšla na bližnjo njivo, da bi nabrala nekaj zelenjave za prašiče. Ni še prestopila praga domače hiše, ko ji je postalo slabo in se je zgrudila na tla. V hišo sta jo odnesla njen sin in snaha in pred svojo smrtjo je starka povedala, da ji je Jeretov sin «dal nekaj v žganje». Fanta, ki je star 18 let, so orožniki odvedli na postajo, kjer je v navzočnosti treh prič povedal, da je dal starki kozarček «figovca», preden je odila domov. Izpovedal je tudi, da je dal v žganje dve kroglici mišnice. Na vprašanje,- kje je dobil miš-nico, je zatrjeval, da jo je naJel slučajno na cesti, o vzrokih svojega dejanja pa ni povedal ničesar. Danes popoldne je odšla na Javor sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Ernesta Rusa. Izvršila bo obdukcijo starkinega trupla, potem pa bo kemična preiskava ugotovila, kaj je na govoricah in na presenetljivih izpovedih mladega fanta. »Riviera« zobna pasta hitro osvežujoč vonj, temeljite kamen in ohrani zdrave vseh kulturnih državah F O R T Nedeljsko kolo v ligi V nedeljo se nadaljuje obrat v ligi s polno paro. Na odmoru bosta samo Concordia in Hajduk. Ostalih osem klubov je razvrščenih v naslednje pare: V Beogradu: BSK - BASK, v Osijeku: Slavija (O) - Jugoslavija, v Zagrebu: Gradjanski - Slavija (S) in v Ljubljani: Primorje - Hašk. Vse te tekme so odločilne važnosti. Dogodki v ligi so se zasukali tako, da niti v vrhu niti na repu tablice ni jasnega položaja. Še je pet kandidatov za prvo mesto, za poslednje pa so tudi še štirje, ki pridejo v po;tev. Vsaka pika bo dragocena, že raz-l:ka golov je važna. Odtod silno zanimanje tudi za to nedeljo, ki bo menda trajalo vse do konca letošnjega tekmovanja v ligi. Podrobnosti o ljubljanskem srečanju bomo še objavili. Banoviiisko kolesarsko prvenstvo Koturaški savez, podzveza Ljubljana, obvešča vse klube, da bo v nedeljo 21. julija dirka za prvenstvo dravske banovine: za prvorazredne vozače na progi Ljubljana—Maribor s startom točno ob 6. pri km 1 pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda na Tvrševi cesti v Ljubljani in ciljem v Mariboru pri km 134; za j u n i o r j e na progi Celje-Maribor s startom točno ob 8. v Celju pri km 71.090 in ciljem v Mariboru pri km 134. Za to važno prvenstvo so razpisana krasna darila, ki sta jih poklonila ljubljanski in mariborski podsavez. V petek 19. L m. bo redna odborova seja v lokalu gostilne pri «Amerikancu». Pozivajo se vsi funkcionarji posameznih klubov, da se seje polnoštevilno udeleže. Vse potrebne informacije sv dobe pri tajniku podsaveza g. Gregorcu. Državno prvenstvo kajakov Na kratko smo že poročali o državnem prvenstvu kajakov na 19 km dolgi progi Sava-Hrastnik. Tekmovalo je po 5 dvo in enosedežnih čolnov iz Ljubljane in Zagreba. Tekmo so vodili predsednik saveza dr. Golob, podpredsednik ing. Pogačnik in dr. Pandakovič. Rezultati so bili: Dvosedežni kajaki: 1. Tinta Lado-Mahnič Lojze (K. K. Ljubljana) 1:13:34, 2. dr.V/eber-Kneževič (K. K. Zagreb) 1:15:46. 3. Lowv-Marakovič (K. K. Žgb.) 1:17:26, 4. Žorga-Škrabar (K.K. Lj.) 1:18:52. Peti dvosedežnik ie odstopil med tekmo, ker se mu je zlomilo veslo. Enosedežni kajaki: 1. Zidam (K. K. Zgb.) 1:9:6, 2. Deutschmann (K. K. Lj.) 1:10:27, 3. Savljič (K. K. Zgb.) 1:14:44. Ostala tekmovalca sta odstopila. Tekma je pokazala velik napredek kaja-škega športa, posebno pa Ljubljančanov. Za napredek Kajak kluba Ljubljana gre velika zasluga mestni občini, ki je dala ob Ljubljanici klubu lasten prostor. odmoru Zajiček iz enajstmetrovke, ki jo je zagrešil obenem izključeni Monti. Tekmo je gledalo skoraj 40.000 gledalcev. Sodil je Dunajčan Beranck. Revanž bo v nedeljo v Turinu, kjer pa bo morala Sparta napeti vse sile, če se bo hotela držati do finala. Dva važna plavalna dogodka sta že sklenjena pred nami. Kakor smo že poročali, je pred dnevi odpotoval v Bruselj dubrov-niški Jug, lei bo na vaterpolo tekmah za Klebelsbergov pokal zastopal Jugoslavijo. Naše moštvo bo nastopilo 25. proti Francozom, 27. proti Švedom, 28. proti Nemcem, 29. proti Belgijcem in 31. proti Madžarom. Po končanem turnirju potuje še na dve tekmi v Francijo. — Splitski Jadran je sklenil z dunajsko plavalno elito medmestno tekmo Split : Dunaj, ki bo 8. oktobra v kopališču Diana na Dunaju. — Ljubljanska Ilirija namerava še pred senior-skim prvenstvom preizkusiti svoje moči na zanimivem mednarodnem mitingu. Dogovor za zdaj še ni perfekten. V nekaj vrstah V torek je bila v Pragi odigrana prva tekma III. kola za srednjeevropski pokal med praško Sparto in italijanskim prvako i Juventusom. Čehoslovaki so zmagali z 2 :0 (1 :0). Prvi gol je dal Fascinek v 42. min, prvega polčasa, drugega pa v 20. min. po Službene objave L H P. (Seja uprav. odb. 16. t. m.). iPodsavezni sodnik Versel se kaznuje po §§ 1 in 17 ka?. prav. ZHS z enomesečno zabrano sojenia. ker kljub pozivom ni odvedel treh sodniških taks. Gorenje se obveščaš, da je tekma za drž. prvenstvo Gorenje — Concordia. preložena na kasnejši termin. Ilirija in Gorenje se obveščata, da bo 21. t. m. na Jesenicah med obema kluboma tekma za drž. prvenstvo. Oba kluba se pozivata, da prijavita tekmo pravočasno. Izreka se zabrana javnega nastopanja ha-zenašicam in atletinjam Ilirije: Pribošek, Pustišek, ' Bradaška. Štrukelj, Pleterski, Grintal, Kalin Jurman. Rožen cvet, Schlam-berger. Kavčič. Zaje II, Vidmar, Slapar, Suhadolnik, Rupnik. ker se niso podvrže zdravniškemu pregledu. Zabrana traja dokler ne bodo zdravniško pregledane. Sporoča se aktivnim hazenašieam in atletinjam, ki so zaposlene, da se vrši zdravniški pregled za nje v petek 26. t. m. ob 18. v protituber- kuloznem dispanzerju. Na to se opozarjata oba ljubljanska kluba. Ponovno se pozivata Jadran in Ilirija, da postavita vsak četrtek ob 18.30 po eno družino na igrišče Jadrana v svrho praktičnega sodniškega tečaja. S. K. Reka. Jutri ob 19.30 ohvezen sestanek nogometne sekcije na isrišču. Ob 20.15 seja upravnega odbora v gostilni Zadružnega doma. ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo. Po treningu sestanek moštva, ki igra v nedeljo. S. K. .Slovan. Danes 18. trening tekma s Slogo na našem igrišču. adi® Četrtek, 18. julija. Ljubljana 12: Glasbene slike na ploščah. _ 12.45: Poročila, vreme. —■ 13: C'as, ob, vestila. _ 13.15: Mojster harmonike Avgust Stanko. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče. — 18.50: Slovenščina za Slovence /dr. Kidrič/. — 19.10: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 20: Prenos iz Beograda — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Spomini na Volgo /sekstet balalajk in plošče'. Beograd 16: Ruske pesmi. — Kvartet. — 17: Narodne pe«mi. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Arije. _ 21: Orkestralen koncert. _ 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Trio. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.25: Pester program. _ 20.20: Igra. — 21.30: Plošče. — 21.50: Pesmi. _ 22.35: Salonski orkester. — Varšava 20.10: Mešan program. — 21: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. _ 16.10: Plošče. _ 17.35: Koncertna ura. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 23.20: Koračnice. — 23.45: Jazz. — Berlin 20.10: Plesni večer. — 23: Prenos iz Stuttgarta. — Muenchen 20.10: Zvočna igra. _ 21.30: Šramel kvartet. — 23: i Vsaka beseda 50 par; I » dajanje naslov« sli t' u iifro p« 8 Di.a. (1) 1 i , Tovarna papirja S6če delavce, strojevodje, prve pomočnike in mlevce »a IKllander stroje. Poni.-tbe na Papirlabrika, Zagreb. 10054-1 Elektrotehnik ki se dobro ranimo pri elektronu v »r jih, dobi stilno službo pri litograliji čema-žar, Igriška ul. 6. MH03-1 Izurjene vlagalke in knjigoveške delavke se sprej.ni-j' v stalno službo v lir-.craiTiji Cemažar. Ijrfi-ška ul. 6. H8132-1 Obratnega inženjerja «: r.-jme veliko industrijsko p Ijecje, veščega z daljšo dobro prakso, za pogon na pn.ro in elektriko. Avt.mz.i-rani refleikta.nti imajo pred-n..it. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Ingenier«. 16106-1 mi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Miši, podgane Za svoje oblastveno priznane in atestirane patrone na dimni plin za ugonab-Ijanje podgan, tniši in hrčkov, ki imajo presenetljivo radikalen učinek. iščemo povsod zastopnike. Za zalogo je potrebna kavcija Oin 1000--2000. Ing. Seha-cherL, Novi Vrbas. 15145-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanišl znesek 17 lin. Večji kotel za žganjekuho ter par srednje težkih konj z opremo, kupim tak.ofl_ Ponudbe pod »Gotovina -S« na ogl. odd. Jutra. 10H30-T 4ICILA Vlogo Ljubljanske kreditne banke na večji znesek prodam pri takojšnjem plačilu za 50°/o. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 16000-16 Vložno knjižico prodam, Ljubljamske kreditne banke na Din 600.000 za. 300.000, ako se mi takoj plača Ponudbe na ogl. odd. "Jutra pod oiKa.pi.ta.lc. 16017-116 Prodajalka za slaščičarno ee.mostnjna. zanesljiva, z dobrimi referencami stara o! i", _.y> let, dobi službo, (ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • Zanesljiva .100«. M! 30-1 Pletilje naj se -javijo Tvornici C. D. G«on, Zagreb, Zavrtniea. iimdfrd Novo kuharico potrebuje orožniška postaja Jlrastniic s 1. aivgustom. Poigiri ne mlajša od let 'in da zna kuhati. Ponudbe z navedbo plače in pred-službe. 1*3104-11 Krojaški mojster ftzdelovitelj moške in ženske konfekcije dobi delo. jNa&l-ov v ogl. odd. Jutra. sen 22-1 Šiviljo in vajenko za perilo sprejme C. J. Ha-mann, Ljubljana. ajSH'5-d Kopalnico kupim kompletno ali posamezne dele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ■Kopalnica«. 10042-7. r Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajan]« aaslova 5 Din. Najmanjši enesek f li«. Posredujem denar na hranilne knjižice vseb denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 206-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb, Preobražen-ska 3, telef. interurb. 209-16 Knjižico Jlestoe tirarnilni.ee do ItsiO tisoč Din zamenja (da) za primerno večjo vlogo Kmetske posojilnice, Ver-bič, Streliška 32. i«iai-ii6 Vsaka beseda 1 Din j M dajanje naslova ali M iifro p« 5 Din. (19) Knjižice Mestne hranilnice ljubljan sske v večjih in manjših zneskih prevzamemo za pol no vrednost, proti vknjižbi na prvem mesit.u (vrednost objekta dva milijona) in proti obtestovanju in odpla čevanju. . Naslov v ogl odd. Jutra. 16127-;16 Beseda 1 Din. davek 2 Din. Din, ta Iifro al) dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Din. Odprt avto 6 sedežen, dobro ohranjen, se vzame v najem za 2—3 mesece, odnosno tudi kupi. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sezija«. 15622-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmai iši inesek 17 Din. Rabljena in nova moška in damska kolesa najceneje v Novi trgovini koles Tvrševa cesta HO. 016134-111 Rabljena kolesa pooetni naprodaj pri »Promet«. (Nasproti križan ske cerkve). 010128-1:1 Bančne vloge! Nakup - prodaja - posojila - vuovčenje - za gotovino najugodneje Poslovni zavod d d. "Zagreb, Praška 0 II. tel. inter. 38-38. Vse | tudi samo ogrodje, kupim, informacije brezplačno. t Ponudbe na ogl. odd. Jutra Damsko kolo 2112-16 pod *Kodo«. H6M0-11 Beseda 50 para, davek 2 za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din Postrežnica pridna in poštena, išče mesto pri boljšii rodbini. Vu.jnn» tudi kuhanja in j v-.-h gospodinjskih del. Zra< ,.na nemškega jezika. Svabičeva ul. 15,9 Trnovo. i«:eo-2 Plačilna natakarica izvežbana, ka.vc.ije zmožna, išče m -t.o samo v boljši g. =tilni ali res.tavra.oiji. Nastop avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 16005-2 Beieda 1 Din. davek 2 Din. *a 5ifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 - Lister sukn jiče bourett. ekaut. športne hlače pumparce !n razno perilo. kupite zelo poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 31-6 G. Th. Rctman: Pobegli cvetlični lonec Podgane, miši, hrčke itd. ugonobite radikalno samo z inženjerja Schaeherla patro-nami na dimni plin Atesti in reference na razpolago. [nženjer .Schacherl, Novi Vrbas. 13146-6 Ali, jojmene, o groza! Tisti mah je bilo najine prostosti konec. Prijel naju je lastnik čolna, ribič malo prijazne vna-njosti, ki je bil priveslal na otok, da bi tam prenočil. »Moj čoln sta hoteli ukrasti, kaj?« naju je nahrulil in grozeče zavil oči. »Nu, ni se vama obneslo. Mars na policijo!« Lokal na Celovški cesti takoj ali pozneje iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »okad«. 16130-7 Pisarniški prostori v pritličju v Dalmatinovi ulici, se oddajo z avgustom. Poizvedbe: stavbna pisarna, Rimska cesta 2/1. 161114-09 Vsaka beseda 1 Din; j am dajanj« OMtova ah ' sa šiir« pa 6 Dia. (20) i Hotel na morju diobro idoč, prodam ali zamenjam za dobro urejeno posestvo okoli 100 jutrov proti doplačilu. Ponudbe pod »Hotel« na ogl. odd. Jutra. 160214-20 Prodam posestvo ob glavni progi Maribor -Celje, oddaljeno 10 minut od kolodvora, obstoječe iz lepe stanovanjske hiše, o sob, kuhinje, predsobe, ze-lenjadnega vrta, nekaj sadnega drevja. Okrog hiše teče v cementiranem koritu najboljaš pitna voda katere neusahljiv izvirek je bi i™ hiše. Nad hišo so dviga mlad gozd 35 ha površine. Celo posestrvo se prav ugodno proda z aili brez gozda. Skupna cena Din 160.00. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Krasno letovanje«. Ml 0(7-20 Beseda 1 Din, daveb 2 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. V najem oddam 3 sobe, kuhinjo (vse neo-premlje.no) za stalno ali pa za nekaj mesecev za Din 250 mesečno. Bližina gozda, lepo kopanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe počitnic««. MliOS-21 | Trisob. stanovanje s kopalnico, na Opekarski cesti, se odda z avgustom. Poizvedbe:- stajbna pisarna, Rimska cesta 2/1. 161106-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami v vili, se takoj odda mirni, boljši stranki. Ogled od nT. ure naprej. Naslov v ogl odd. Jutra. D6013-21" S tanor&nja Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Stanovanje dveh sob, kuhinje m priliki in, išče državni uradnik za avgust, bližnja jierife-rija. Ponudbe: Restavracija Martin, Zg. Šiška 40. .1X5131-210. Informacije Seseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifre -ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek .. 17 Din. Svarilo! Podpisana svariva ■,vsakogar, naj ne posoda niti de na/rja niti denarne vrednosti na najino Lme ker ni sva v nobenem slučaju plačnika. Julij in Ptivla Orippa v Mariboru. /16105-31 r/J,//fll iftUn Besed« 1 Dlo, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dve opremljeni sobi s kopalnico event. kuhinjo, takoj oddam v vili. Naslov v ogl odd. Jutra. '10102-23 Opremljeno sobo na Miklošičevi cesti, oddaim s 3. avgustom. Uporaba kopalnice, lift, centralna kurjava. Vhod Pra.žakova 8/H'I. vrat A. 36124-23 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Dražba nepremičnin Dne 30 julija 1035 ob 10. uri dopoldne, soba št. 16. tli k. srezkega sodišča se vrši dražba nepremičnin vi. št. 1K35 k. o. Kariovško predmestje (dve hiši z zem-i ljiško parcelo) Dolenjska cesta' st. 04 in 04a. Pojasnila v pisarni dr. Vovfc — dr. Urbane, Tavčarjeva ul. št. 1. 101129-32 ObH Beseda 1 Din, davek 2 D' . za šifro ali dajanje naslova - Din Najmanjši znesek 17 Din. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din Važno poročilo! Boljši časi se bližajo onemu, kdor naroči kartoteko »Spoznaj sebe«, katera pomaga doseči katerikoli uspoh v poslovanju, pridobivanju, gospodarstvu, gospodinjstvu, službi, državni hi privatni, napredovanju kreditu itd. Vsak se reši krize za vedno. S prilogami 000 strani franko povzetje Din 6<>. Samozaložba »Real na potreb;!« (J. Lenasi) Ljubljana L predal 280. 15765-37 Dne 22. julija 1935 se vrši pri sre-skem sodišču v Novem mestu ob pol 9. uri v sobi št. 1 prisilna sodna DRAŽBA zemljišč vi. št. 17, 349 in 403 k. o. Bršljin ter vi. št. 555 k. o. Mirna peč. Posestvo obstoji iz hiše št. 11 v Bršljinu z gospodarskimi • poslopji, njiv, travnikov, vinogradov in vrta. Posestvo se bo razprodajalo v manjših skupinah, po večini po posameznih parcelah. Točnejši podatki o zemljiščih in dražbenih pogojih so razvidni iz spisa I 217/35 sreskega sodišča v Novem mestu. Telefon PREMOG DRVA in RARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta Prilika za dobro naložbo Trgovska-stanovanjska hiša v prometnem imdu-trijskem okolišu (7 minut od sredine) mesu Kranj, v krasni legi, enoinadstropna nova solidna stavba z velikim vrtom, cela površina 1. kv. m, elektrika vodovod, 2 trgovska lokala in 6 stanovanj, donos najemnine 30.000 Din, ugodno na prodaj za 200.000 Din (Cenitev od zavarovalnice 276.000 Din). Gotovine treba 85.000 Din; vknji.ženi dolg 05.000 Din kupec laliko prevzame; za ostanek 50.000 vzame . prodajalec hranilne knjižice: Mestne hranilnice Kranj po 100°/o, 'Ljudske posojilnice Kranj, Ljudske posojilnice Ljubljana, Hranilnice dravske banovine iin Mestne hranilnice Ljubljana po 75»/o. Napla-čilo pri kupnem dogovoru 20.000 Din. Informacije usrtmeno:. Ljubljana Levstikova 21/11. d. 6270 <1- Naš ljubi, nepozabni brat, gospod ANTON DIMETZ bivši trgovec je danes ponoči v 44. letu svojega življenja vsled posledic težke povojne bolezni nepričakovano preminul. Pogreb se bo vršil v petek, 19. t. m., ob 18. uri z mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico, t. m., ob pol 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, 20. Celje, dne 17. julija 1935. Globoko užaloščeni bratje, sestre, in vsi drugi sorodniki. Štev. 689/1935. Gradnja planinskega doma pod Tovstom. RAZPIS Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje celokupna gradbena in ostala obrtniška dela in dobave za gradnjo planinskega doma pod Tovstom nad Celjem. Ofertni pripomočki z načrtom se dobe od 18. t. m. dalje med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu v Celju v sobi štev. 21. Pravilno kolkovane ponudbe za celokupna dela je vložiti v zapečatenem ovoju z napisom »Ponudba za gradnjo planinskega doma pod Tovstom« najkasneje do 30. (tridesetega) julija 1935 do 12. ure v vložišču mestnega poglavarstva v Celju. Mestno poglavarstvo Celje, : dne 13. julija 1935. 5 Predsednik: Dr. Goričan s. r. Iz Stuttgarta. — 23.30: Plesna muzika iz Berlina. — Stuttgart 2010: Slara in moderna plesna glasba. — 21.15: Odlomki iz operete »Netopir«. — 23: Koncert moderne glasbe. _ 23.30: Ples. — Skladbe za violino in klavir. _ Rim 17.05: Komorni koncert. — 20.40: Operni večer. Petek 19. julija. Ljubljana 12: Operni zbori na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Č as, obvestila. — 13.15: Instrumentalni soli na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 19: Magistrov trio. _ 18.50: Nekaj zabavnih anekdot (.Tanko Kač: — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21.30: Cas, vreme, poročila, spored. — 22: Operne fantazije na ploščah. Beograd 16: Ples. — 19: Plošče. _ 29: Narodne pesmi. — 29.30: Igra. — 20.50: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. _ Zagreb 12.10: Plošče — 20: Celo. _ 20.30: Moški zbor. — 21.30: Klavirski kvintet. — Praga 20: Vojaška godba. — 20.30: Operetna glasba. _ 21.30: Koncert Češke filharmani-je. — 22.30: Plošče. _ Varšava 20.10: Lahka godba. — 21: Simf. koncert. — 22.10. Fallova glasba. — Dnnaj 12: Orkester. — 16.15: Plošče. _ 17.30: Pesmi. _ 19.25: Komorna glasba. — 20: Pester program. — 22.40: Simf. koncert. — 23.45 : Jazz. — Rerlin 20.45: Nepozabne besede in melodije. 23: Ples. — Munchen 2A.4o: Zvočna igra. — 22.30: Bach. — 23: Iz Stuttgarta. — Stutt-izart 20.15: Schumann in Hebbel. — 24: Lahka glasba. - Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra, 6- oblačnost 0—10. 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17 julija Ljubljana 7, 764-5. 18.2, 73, O, 4, —, —; Ljubljana 14, 761.8, 29.3, 42, \V2, 3, —, —; Maribor 7, 763.6, 19.0, 60, O, 4, —, —; Zagreb 7, 763.8, 20.0. 70, SEl, 2, —, — Beograd 7, 762.8, 22.0, 50, XI, 4, —, —; Sarajevo 7, 766-7, 13.0, 80, O, 0, —, —: Skopi je 7, 763.3, 29.0, 60*, O, 4, —, —; Kumbor 7, 762.3, 29.0, 69, NE3t. 0, —, —; Split 7, 763.2, 25.0, 50,' O, 0, —, —; Rab 7, 763.S, 25.0, 60, \\E3, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —, 15-0, 96, \'2, 0, —, —' Temperatura: Ljubljana 31.5, 16.0; Maribor 26.0, 16.0; Zagreb 32.0, 17.0; Beograd 32.0, 18.0; Sarajevo —. 9-0: Skoplje 29.0, 16.0; Kumbor 29.0, 21.0; Split 29.0, 22.0: Rab 28.0, 20.0; Rog- Slatina 27.0, 13. JAVNA DRAŽBA se vrši na gradu Puchensteinu pri Dravogradu v četrtek 25. julija ob uri dopoldne. Prodajalo se bo graščinsko pohištvo, 11 razne starine, star avto itd. Pojasnila daje konkurzni upravnik Dr. Vrečko Dragotin, odvetnik, _Celje. Le »PERICA« je pravo sredstvo za čiščenje kuhinjskih tal in posode iz kamna, cementa in lesa. Zahtevajte izrecno tekoči lug »PERICA«, ki stane steklenica Din 4.— in da 30 1 luga, kar stane Din 4.—. Dobi se povsod. Naročila za trgovce. Telefcn 35-65. Naročila za trgovce, Telefon št. 35-65. Brez posebnega obvestila. žalostnim srcem javljamo tužno vest, da se je naš nadvse ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod dr. Dragotin Treo odvetnik, častni občan večih primorskih in goriških slovenskih občin, bivši deželni poslanec v Gorici, bivši starosta postojnskega in goriškega Sokola itd., dne 16. t. m. ob 20. uri po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere, preselil v boljšo večnost. K večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu ga spremimo v četrtek, dne 18. julija t. 1. ob 17. uri izpred hiše žalosti, Pu-harjeva ulica štev. 16. Prosimo, da ohranite pokojnika v blagem spominu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek 23. t. m. ob pol 8. uri zjutraj. Ljubljana, dne 17. julija 1935. Vida, por. dr. Novak, Boris, hčerka, sin, Albina, vd. Višnikar, sestra, dr. Fran Novak, Getuša, por. Treo, minister n. r., zet, sinaha, ter vse ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Kako je z abesinsko vojsko Srednjeveške kazni: sekanje rok in ušes — Teren, najhujši nasprotnik sovražne invazije — Z letali in tanki ni v Afriki nič Cesar Haile Selasie Spričo skalne italijansko—abesinske napetosti bo naše čitatelje gotovo zanimalo izvedeti, v kakšnem stanju se nahaja današnja abesinska vojska. V mirnem času šteje Abesinija 70.000 mož. Trenutno pa je v Abesiniji razglašena mobilizacija in imajo po orožjem 120.000 mož, t. j. štiri armadne zbore. S splošno mobilizacijo se to število lahko poveča na poldrag milijon. Ta armada je podrejena strogi disciplini. Najmanjši prestopek se kaznuje še po srednjeveških metodah s smrtjo ali odsekanjem rok, ušes itd. Abesinci so izvrstni vojaki, ki so v zgodovini že ponovno pokazali svoje vrline* Borili se niso le proti divjim rodovom afriških domačinov, ampak tudi proti Egipčanom, Ri.mcem in Arabcem. Nesrečni italijanski vojni pohod proti cesarju Meneliku 1. 18%. je še v svežem spominu. Italijanska armada je bila tedaj pri Adui strahovito tepena. V zadnjih dosetletjih pa so nastale v abesinski vojski spremembe. Medtem, ko se je Evropa oboroževala in se vojaško tehnično izpopolnjevala na vseh porodjih, je ostala abesiinska vojska približno na stopinji, ki jo je zavzemala pod raijnim Mene-likom. Le neznaten del je oborožen z modernimi puškami. Dve tretjini armade ima še staro orožje. Število strojnic cenijo na 330. Tudi topništvo ni baje odlično. Abesinci imajo kakšen ducat topov in približno 300 poljskih in gorskih havbic- Z letali je do pTed kratkim razpolagal samo cesar. Zdaj jith ima vojska že kakšnih 30 ali 35. Tankov Abesinci sploh ne poznajo. Toda vsem tem tehničnim pomankljivo-Btkn je treh"! zoner stavi ti naravne težkoče, s karte rim i se bodo Italijani srečali i»a terenu. Abesinija je zelo prostrana dežela, ki po svoji velikosti presega razsežnost Francije in Nemčije skupaj. Je pa zelo redko obljudena, tako, da si z letali tukaj prav za prav ni mogoče pomagati. Tudi napada s tanki bi bila zaradi tega brez pomena- Železniškega omrežja ni, in če ne bodo mogli Abesinci dovažati živil mi drugih potrebščin svoji vojski, ne bodo mogli tega storiti niti Italijani. Abesinska vojska stop pod vodstvom evropskih strategov, ki jih je vzel abesinski cesar kot strokovnjake v svojo službo. Švedski general Bertram je vrhovni poveljnik in švedski oficirji so tudi na čelu posameznih divizij. Nedavno je stopil v abesinsko vojsko tudi nemški general Kunze, ki je še pred kratkim poveljeval bolrvijskim četam v Velikem Čaku. Italijani seveda računajo, da bodo Abe-sincem kos v vojaškem pogledu- Toda tudi če jim bo na bojišču sreča mila, bodo zade" li pri prodiranju v deželo na velik odpor. Prebivalstvo ni naklonjeno nobeni invaziji, najmanj italijanski. Sedanji abesinski cesar Ras Tafari ali Haile Selasie je zasedel svoj prestol s silo. Prej je bil poglavar province Harar. Tedatj je izklical za vladarico dežele Menelikovo hčer Ziadito, istočasno pa si je sam prisvojil regentske pravice. Po smrti Ziadite si je posadil na glavo cesarsko krono. Revolucije v deželi je zatrl z železno roko, nasprotnike pa iztrebil kakor se spodobi General Gvurgin, bivši organizator in šef švedskega letalstva, je bil imenovan za vrhovnega vojaškega poglavarja abesinske vojske za primer vojne z Italijo Palača abesinskega zunanjega ministrstva v Adis Abebi, važno središče sedanjih mednarodnih sestankov in intervencij Grofica v kanadski divjini V Montreal je prispela na povratku v Evropo belgijska grofica Guyot de Mishae-genova, ki je prebila dolge mesece v kanadski divjini na lovu za velikimi živalmi. Grofica si je želela že dolgo okusiti življenje kanadskih trapperjev na lastni koži. Z enim samim spremljevalcem, ki je bil obenem nje vodnik, se je nazadnje odpravila visoko proti severu, v ozemlje, kjer je bila najbližja naselbina, indijanska vas, sto kilometrov daleč- Guyotova, ki je izvrstna strelkaj. se je dobro držala v tem življenju pomanjkanja in naporov. Z lastnimi ro- kami je pomagala svojemu spremljevalcu sekati drevesa, iz katerih sta si zgradila kočo. Kože ubitih živali — ona sama je med drugim ustrelila tudi dva ogromna medveda — sta zamenjavala za najpotrebnejša živila. Tako sta preživela devet mesecev in trdo življenje je grofici najbolj pripomoglo, da ji ni bilo treba misliti, kako bi si ohranila vitko linijo. Časnikarjem je z navdušenjem izjavila, da se bo ob prvi priliki vrnila uživat svobodno življenje v divjini. Molorka amputirala kopalca Italijanski poslanik v Abesiniji, grof VincJ njegovemu položaju. Ni dvorna^ da se bo črni kralj kraljev do skrajnih moj boril proti italijanskemu poseganju po zemlji svoje države. Zato bo drama, ki se bo v kratkem začela odigravati na črnem kontinentu zanimiva za ves svet. Na ženevskem jezeru se je primerila nenavadna nesreča. Neki kopalec je bil splaval daleč ven, ko je zagledal motorko, ki je z vso silo brzela naravnost proti njemu. iDvignil se je, kolikor je mogel, iz vode, dajal krmarju znamenja in kričal, a bilo je že prepozno. V naslednjem trenutku je treščila motorka naravnost v njego- Zakonska drama po pomoti Neka 51-letna Jadviga Spanekova je v Pragi s strelom iz samokresa ubila svojega moža, trgovca Jana Spaneka in se nato z drugim strelom sama težko ranila. V poslovilnem pismu, ki so ga našli, je stalo, da izvrši svoje dejanje, ker je našla med moževo konaspodenco zaljubljeno pismo nekega dekleta. Preiskava pa je dognala, da je bilo pismo staro že nekoliko let in je izviralo iz časa, ko Spanekova sploh še nista bila poročena... Naga — »oblečena" IParisko kazensko sodišče stoji pred težko preizkušnjo. V najkrajšem času bo moralo opredeliti vprašanje, kaj je nagota. V teku je proces proti znani ameriški plesalki Joani Warnerjevi, ki jo brani znani odvetnik Torres. Ta je predložil sodišču izvedence, ki bodo pomagali raz^stiti pojem nagote. Med njimi so: Francic Carco, Vlaminck, Titavna in drugI Vsi se bodo trudili dokazati, da nagota ni nič sramotnega za človeka. Kot tožitelj nastopa v tem primeru neki Boverat, glavni tajnik društva za pospeševanje rojstev. Mož se je postavil *na stališče, da je mogoče dvigniti moralo rn pospešiti število rojstev samo s prepovedjo nagote. Joana Warnerjeva pa se zagovarja s tem, da ni prav za prav nikoli nastopala popolnoma naga pred gledalci. Bila je vselej napudrana, poleg tega je imela vedno ogr-njen svilen šal in končno je plesala vse točke svojega programa v luči raznih svetilk, tako da je bila v bistvu vedno »oblečena«. Sodišče se doslej ni moglo zediniti glede vprašanja, ali ta »obleka« zadostuje, da se ljudem ni treba zgražati nad plesalnimi produkcijami. Svojo razsodbo bo sporočilo šele čez osem dni pismenim potom. Zavarovali ste si Vaše življenje za slučaj smrti, pri tem pa ste pozabili, da je mnogo važnejše: zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte našo najmočnejšo mineralno vodo po količini in raznolikosti prirodmdh sestavin- Joana Warnerjeva Nesreče pri kopanju Dovolj je tudi izvrstnih plavalcev, ki postanejo pri kopanju žrtev nenadnega krča. To prav za prav ni krč v navadnem pomenu besede, temveč gre za popust mišične sile, ki ga povzroči to, da je plavač vdihnil peno ali vodni prah in mu je to prišlo v sapnik, na kar dihanje skoraj v trenutku zastane. Ce pride voda pri vdihavanju v prazna pljuča, se telo potopi brez glasu. Če vidimo tedaj pri kopanju, da prične neki plavač delati nenavadne gibe, mu takoj priskočimo na pomoč, kajti v večini primerov ni ni-ti sposoben, da bi zavpil na pomoč. ve prsi in jih težko poškodovala, vijak pa mu je odrezal desno roko. Kopalec je izginil pod vodo, ki se je pordečila, hip nato je krmar zapazil nesrečo, se hitro obrnil in ponesrečenca, ki je priplaval še enkrat na vrh, potegnil v čoln in ga odpeljal v bolnišnico. Državni poglavar se hlad/ Državni prezident Turčije Kemal Atatfrrk si je privoščil kratek poletni oddih. Počitnice preživlja v nekem turškem kopališča, kjer se pridno hladi v vodi Za poletno vročino najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta ANEKDOTA Preden je Ana Bolevnova stopila na ša-fot, je napisala svojemu možu, kralju Henriku VIII., ki jo je obsodil na smrt, sledeče pismo: »Sire, vedno ste tkrbeli za to, da bi povzdignili moj stan, in to delate tudi sedaj. Iz preproste gospodične, ste napravili iz mene grofico, iz grofice kraljico. Sedaj hočete iz mene napraviti svetnico. Hvala Vam, sire.« VSAK DAN ENA /T,S i znale IVE R Dobro, da živali molče — kaj bi drugače povedati o človeku? So zakoni, ki so samo dosmrtna zmota. Zaljubljenci si imajo vedno kaj povedati, in to si povedo z molkom. 2 Vse. sem že poizkusil, da bi shujšal. Jemal sem tablete in kroglice, napravil sem ducat shujševalnih kur in ko ni nič pomagalo, mi je zdravnik na koncu predpisal veliko dozo nesrečne ljubezni. Ali ne bi me hoteli, gospodična, pri tem uspešno podpreti?« K. I* Stevenson: 7» SAIMT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Seveda smete, gospod. In če me iz« volijo vaše gospe opravičiti, bom sre« čen, da se jim osebno poklonim. Zakaj prepričan sem,« je zamišljeno dodal, ko je ujetnik odšel iz kajute, »prepri« čan sem, da nam je povedal ta mož resnico.« In ko sva stala čez pet minut na pa« hibi pri mrliču, mi je ponovil svoje be« sede: »Če se hudo ne motim, gospod, nam je ta mož povedal resnico.« Seveda jo je bil povedal; in dokler bom živ, ne pozabim sreče, ki mi je dala, da sem prebil nekaj tednov v družbi tega ponižnega, vzvišenega Re« gula, ubogega kapitana Colensa! * Čez dva dni smo se začsidrali v ve« liki bostonski luki, kjer se je kapitan Seccombe s svojo zgodbo in svojimi ujetniki neutegoma napotil h komo« dorju Rodgersu. Čez nekaj tednov so jih prepeljali v Newport na Rhode Is« landu; in Združenim državam v čast bodi povedano, da so jih tam izpustili. Ali so se po vojni vrnili v domovino ali so ostali zvesti svoji nameri, da po« stanejo ameriški državljani, pa ne vem. Jaz sem bil srečnejši od njih. Komo« ,dor je dovolil kapitanu Seccombu, da me je vzel v svojo hišo, dokler fran« coski konzul ne konča poizvedb zastran mene. 32. Zadnji adut vikonta Alaina. Komaj sem stopil spet na ljubljena francoska tla, sem se obrnil proti Li« bourneu ali bolje, proti Fronsacu, od« tod pa naravnost v Pariz. A promet je bil v takem neredu — zakaj vojna je bila oropala deželo ko« čijažev in konj — in kočije so se toli pogosto prevračale, da ne bi bil poto« val nič bolj počasi, če bi bil hodil peš. Petnajst dragocenih dni me je stalo, da sem prišel v Orleans, v Etampesu pa vrli voznik kratkomalo ni hotel dalje. Rekel je, da stojijo kazaki in Prusi pred vrati Pariza. »Snoči smo videli njihove taborne ognje. Če monsieur le malce popazi, bo slišal grmenje topov.« Cesarica je bila pobegnila iz Tuilerij. »Kam?« Kočijaž, krčmar in ravnoduš« na množica so skomigali z rameni. »Najbrže v Rambouillet.« Cesar je bil v Trovesu ali Sensu, skratka, nekje blizu Fontainebleaua; nihče ni vedel nič zanesljivega. 2e pred nekaj dnevi so trumoma dohajali begunci iz Pariza, in ne voza ne štirinoge živine ni bilo dobiti za denar in dobre besede, če« prav sem nekaj ur iztikal po Etampe« su. Nazadnje, ko se je že nočilo, sem naletel na krivor.ogo sivo kliuse in enovprežen koleselj, ki sta bila, so« deč po napisu, namenjena v Pariz. Kljuse in voz sta se vegala po ulicah pod vodstvom kočijaža, pijanega ka« kor mavra. Ko sem ga ogovoril, se je takoj razjokal in me obsul s ploho tar« navih besed. Vprašal sem ga, ali me vzame za dobro plačilo s seboj v Pa« riz. »Vsega se lotim,« je zastokal, »a monsieur ve, da ne bova nikoli dospela v Pariz.« »Mogoče,« sem dejal, »ali povsod je bolje kakor v Etampesu.« Iz kaj vem kakega razloga se mu je zazdela ta opomba od sile smešna. Za« trdil mi ie. da sem pogumen dečko, in ^e povabil, naj hitro sedem v voz. Čez minut sv«? že drdrala proti Pa« rizu. Vendar ie bilo najino naorednva« nie vse prej kakor znamenito. Sivo ki ii^e ie bilo kmalu na koncu svoiih mo^i. in samorfovorov nie"ovega oo« snMaria ni bi1^ krai* ne konca. Po polževo sva se bližala Parizu. Kimali! ©ptm vedel, kaj je b-?o. Pariz ae ;fe biil predla!!! In Jas: sem Ml z južne strani baš m čara priisroefl v mesto, da sem moi°H biti priča vkoratkamia niego-vega (velilSarastva c«saria Aleksandra s severne shrani Tn-di iaz sem zdai nameril korake na BHizeisIke ooliame: jadr-no sem ulbirafl port po nabrežjih in res ■prišel nekaj pred desetimi na trs: