Iz „Zbornika Slovenske Matice" III. 1901. Prešeren in narodna pesem. Spisal dr. K. Štrekelj. er, v kateri je deloval Prešeren na slovstvenem polju, je pač poglavitno romantična. Temu se ni čuditi, ker se je romantika ravno v njegovi dobi zanesla iz Nemčije tudi med avstrijske Nemce in iz njih v naše dežele. Kajpada naš pesnik ni ro¬ mantik v slabem pomenu besede, to je romantik, ki tišči le v alegorijo in simbolizacijo, kateri sta pravi, zdravi poeziji strup. Takih nevarnosti romantike, ki so bile v pesniško pogubo mnogim, tudi nadarjenim pesnikom, se je Prešeren srečno izogibal in umel vedno ostati na trdnih, re¬ alnih tleh. Najznačajnejša črta romantikov je ljubezen do vsega na¬ rodnega: do narodove prošlosti in sedanjosti, do narodovega jezika, do njegovih pesmi, pripovedek in pravljic, ver in vraž, do njegovih noš, šeg in navad. Romantiki so tako rekoč folk¬ loristi iz prve polovice prejšnjega stoletja. Nahajamo li to značajno črto romantikov tudi na našem občnem ljubljencu, in v kateri meri? Vemo li kaj o Prešernovem zanimanju za te stvari, zlasti za našo narodno pesem? To vprašanje rešiti je namen teh črtic. I. Prešernovo zanimanje za narodovo prošlost nam najbolje dokazuje njegovo po obsegu največe delo, v katerem nam v poetičnem okviru kaže prestop Slovencev iz poganstva v krščan¬ stvo, gotovo najimenitnejše in najvažnejše dejanje v življenju našega naroda. Za „Kerst per Savici" je zbiral Prešeren date v takrat njemu najbolj pristopnem, tako rekoč za romantike pisa¬ nem Valvasorju, ki je ohranil tudi premnogo drugih folklorista zanimajočih vesti. V prošlost slovenskega naroda, in to v naj¬ bolj dramatično nje dobo, ki je omenja tudi v prvem sonetu, je postavil eno svojih najlepših romanc, „Turjaško Rozamundo", sprva imenovano „Od lepe Radolčanke", ki je bila torej spojena na pesnikovo ožo domovino. 1 ‘) Ljublj. Zvon Vlil. (1 1 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. V „Krst“ je primemo stvari vplel tudi slovanske bogove in boginje. Imenuje nam tam boga^ ljubezni Lelja, omenjenega tudi v pesmi „V spominj Matija Cdpa“; o priliki se spomni starih hudičev Črtov, in Bogomilin oče je duhoven boginje Žive; slovanski, po Hanki obogačeni Olimp je bil torej kolikor toliko znan tudi našemu pesniku. Na bajeslovje^ nas spominja celo ime njegovega glavnega junaka v „Krstu“, Črtomir, ka¬ tero si je naredil pač pesnik sam. Po tedanjem stanju slovanske filologije moramo v drugem delu besede iskati le mir v pomenu ,pokoj' in ne starega mer iz n. mar v pomenu ,slav‘ piazvam'; ime bi torej pomenjalo — in to je pesnik gotovo nameraval - - tistega, ki „naj ima mir od^črtov", kar je res poetično lepo, pomenljivo ime, v tem ko bi Črtim ir pomenjalo za njegov čas razgrajača in prepirljivca. Tudi ime junakinje, Bogomila, je do¬ mače, znano pesniku iz drugih slovanskih jezikov. Sicer so v Prešernu še tri imena domačega kroja, od katerih je eno, Miro¬ slav, preloga nemškega imena in vzeto pač iz ilirščine, drugi dve pa sta gotovo Prešernovi tvorbi po sličnih slovanskih imenih, namreč Dobro slav in Staroslav, to z ozirom na starost njegovega nositelja („de dal kerstit’ je oča glavo sivo 11 ). 1 ) Že v teh imenih se nam nekoliko kaže zanimanje Prešer¬ novo za narodni jezik; še boljši dokaz zanje je pred vsem pesnikov tako mogočni, krepki, vsem dozdanjim poetom nedo¬ sežni jezik, katerega bi si on ne bil nikdar mogel prisvojiti brez pazljivega opazovanja narodne govorice, in brez katerega bi bil naš poetični jezik dandanes pač še na nizki stopinji. Iz žive narodne govorice je vpletal v svoj jezik karakteristična na¬ rodna rekla in cele prislovice, na pr.: Veter dal boš dvajseti- cam (30). Pervošila skoporita Kornej ti bo sok neslan (31). In nimam mn dati, kot sok neslan (83). De stara ljubezen ne zari- jovi, Devetkrat se verne, ponovi (83). Le pojte rakavi žvižgat (94). Ak rovtarske vezati znaš otrobi (98). Pečene, ljubčik, pi¬ šeta na sveti Nikomur niso v gerlo perletele (98). Lahko boš v kozji rog ugnal Slovence (99). De le petlca da ime sloveče (lOTj, Krajnce moj mu osle kaže (109). Kak si brusijo jezike (120). Kaj se jim po glavi blodi (123) itd. Zanimanje za jezik nam kaže tudi graja, s katero je pesnik prijemal tiste pisatelje, ki so ga po njegovi prepričanosti kvarili ali pa mrcvarili; poleg lvrempla in Murka, izdajavca Volkmerjevih fabul in pesmi, šiba celo Rav¬ nikarja zavoljo neke pretiranosti. Najbolj pa se je zavzel za jezik svojega naroda, ko se je vprl mešanici Zupanovi („Ne bodino šalobarde") in ilirski ideji ter jasno povedal Vrazu: „S >) O imenu Ostrovrhar primerjaj razpravo L. Pintarja v Izvestjih muzejskega društva IX. 133—136. V isti pesmi se nahajajoče ime Lej la je arabsko žensko ime; po kateri poti je prišel Prešeren do njega, ne vem ' povedati. Dr. K. Štrukelj: Prešeren in narodna pesem. 3 svojimi pesmimi in drugim slovstvenim delovanjem ne namerjamo nič drugega, kakor likati svoj materin ji jezik; če vi imate drug namen, ga pač ne dosežete.“ * *) Da se je Prešeren zanimal za narodne pripovedke in prav¬ ljice, to nam spričuje njegov »Povodnji mož“, čegar snov je posnel, kakor znano, iz Valvasorja. Takrat namreč še nismo imeli zapisanega drugod še nič posebnega; prvi, ki je sploh začel zapisovati narodne pripovedke in pravljice bolj intenzivno, je bil Matej Ravnikar-Poženčan, in še on jili je zapisaval — v nemščini! — Drugo narodno pripovedko, ki jo je slišal naš pesnik pač sam iz narodovih ust, je porabil za balado „Od zi¬ danja cerkve na Šmarni gori 11 . Tudi glede narodovih ver in vražje najti v njegovih pesmih več sledov. Balada »Prekop 11 je osnovana na narodni veri, da samomorec ne najde pokoja v posvečeni zemlji. V »Ribiču 11 se omenjajo morske deklice, ki pogube vsakega, ki sc^ne zna vstav¬ ljati njih mamljivemu petju. V pobožni pesmi »Šmarna gora 11 obravnava Prešeren narodno vero, da mora vsaki Kranjec vsaj enkrat v življenju obiskati to imenitno božjo pot, ker bo sicer obsojen, da bo po smrti moral po noči v procesiji hoditi nanjo.' 2 ) Romantika se nam kaže Prešeren tudi v izboru svojih prelog, zlasti »Lenore 11 . Tudi snov za »Svetega Senana 11 si je izposodil od angleškega romantika MooreaP) ‘) Pismo Vrazu z dne 5. julija 1837, Letopis 1877, str. 161. *) [Prim. sedaj o pesmih o Šmarni gori, kar piše L. Pintar v Ljublj. Zvonu XXI. 493. Korekturna beležka.] 3 ) To je prepričevalno dokazal v I. letniku »Ljublj. Zvona" že Josip Cimperman, ki je v v IV. letniku istega mesečnika svojo trditev branil zoper mnenje Tineta črva (Fr. Gestrina), kateri je v »Slov. Narodu" 1. 1884., št. 205, zoper Cimpermana nastavil trditev, da jo Prešeren vzel snov narav¬ nost iz »Acta Sanctorum", ker je on videl ta pripisek v Prešernovem rokopisu te pesmi. Cimperman je dokazal: 1. da dotični rokopis ni Prešernov, ampak Bleiweisov, 2. da je Bleiweisov prepis nekoliko različen od natiska v »Cbelici" in 3. da stoji na koncu pripisano »Acta Sanctorum Hiberniae 1 ). 610", kar zopet kaže na Irca Moorea, ki je gotovo poznal to duhovno knjigo. — Cimpermanova trditev, da je Prešeren zajel snov iz Mooreove pesmi in ne naravnost iz »Acta Sanctorum Hiberniae", je popolnoma res¬ nična; natančno bi jo bil leliko do pičice dokazal že on sam, ako bi ne bil imel pred sabo le nepopolne izdaje Mooreovih pesmi. V skoraj vseli izdajah zbirke »Irish melodies and 'songs by Thomas Moore" (prim. n. p. izdajo George Koutledge & Sons, London and Ne\v-York v 12°, ali izdajo Tauehnitzovo) nahajamo namreč pri pesmi »St. Senanus and tli e lady“, (v navedenih izdajah str. 18, 19, ozir. II. 203), to-le Mooreovo opomnjo: »In a metrical life of St. Senanus vvhich is taken from an old Kilkcnny MS., and may be found arnong the Acta Sanctorum Hiberniae, we are told of liis dight to the island of Scattery, and liis resolution not to admit any woman of the part.y; he refused to receive even a sister saint, St. Cannera, whom an angel liad taken to the island for the express purpose of introducing lier to liim. The folloiving was the ungracious answer of Senanus, according to liis poetični biographer: Cui praesul, quid foeminis Commune est cnm monacliis? 1* 4 Dr. K. Strekelj: Prešeren in narodna pesem. n. Najbolj se nam kaže Prešeren romantika po svojem vkvar- janju s slovensko narodno pesmijo. Kdo je v njem vžgal lju¬ bezen zanjo in kedaj, o tem smemo le vgibati in vendar ne moremo nič pravega vgeniti. Misliti bi se dalo na dvoje mož. Prvi je njegov prijatelj Čop, o katerem vemo iz njegove zgodovine slovenskega slovstva, da je visoko cenil narodne pesmi in je tudi sicer bil Prešernu učitelj in voditelj, zlasti v stvareh ro¬ mantične poezije. Drugi je Kopitar, navdušeni glasnik in razširjavec slave srbskih narodnih pesmi, ki je ravno v Prešer¬ novi dobi dosegla vrhunec. 1 ) Glede teh dveh mož je najmanj verojetno domnevanje o Kopitarju, ker med njim in Prešernom ni bilo prave prijateljske zveze, dasi mu je naš pesnik, 4. leta jurist, izročil v pregled zvezek svojih pesmi.' 2 ) Mogoče, in celo uajverojetnejše je, da se je Prešeren tega duha navzel sam z berilom, saj je bilo o na¬ rodni poeziji brati takrat povsod navdušene slavospeve. Prvo notico, ki nam dokazuje, da se je Prešeren pečal z narodno pesmijo, nahajamo v njegovem pismu 3 ) do Čopa iz Celovca z dne 20. februarja 1832. L, v katerem prosi tega, da naj v pesmi „Lepa Vida“ verza „oh doma je bolno moje dete in zaderla sim si tern j e v pete" ali kar je na njuno mesto postavil Kastelec, premeni tako-le: „0 h (ali ker) Nec te nec ullam aliam A dmittemus in insulam. See the Acta Sanct. Ilil). p. CIO. According to Dr. Ledvvicli, St. Senanus vras no less a personage than thc river Shannon; but O’Connor and other antiquarians deny tliis metamor- phose indignantly.“ — Knjiga „Acta Sanctorum Hiberniae“ je v naših knjižnicah redka, in nikakor tudi ni verojetno, da bi bil Prešeren iskal snovi svojim pesnim po takih knjigah ali celo po knjižnicah. Bral je pesem pri Mooreu in da bi se lože ubranil napadom duhovnih nasprotnikov, je priložil iz Moorea citat: „Acta Sanctorum Hiberniae p. 610“, češ, kaj mi očitate to snov, saj stoji tako v življenju svetnikov! Da citata ni pristavil Bleivveis, je jasno; on ni bil mož, da bi prebiral angleške pesnike v originalu, tudi ni znal angleščine, da bi mogel primerjati angleško podstavo. Ker cenzura ni pustila pesmi tiskati, se je pesem, kakor sploh take ,, prepovedane" stvari, širila v prepisih; tak prepis si je napravil tudi Bleivveis in pod pesem, pristavil citat, kakor ga je našel v podstavi. V „Čbelici“, tiskani leta 1848., pa se Prešernu ni zdel citat niti več potreben niti vmcsteu. ■) Na Čelakovskega nikakor ni misliti, ker Prešeren ž njim ni bil osebno znan, kakor se večkrat misli, in se je z narodno pesmijo vkvarjal, še preden je Čelakovsk^ ocenil „K. Čbelico". Zanimivo pa je o Cclakovskem to, da je že leta 1819. zapisal od nekega Korošca v Linču, ki je hodil ž njim v šolo, dve slovenski narodni pesmi (prim. F. L. Celakovskeho Sebrane Iisty. V Praze 1865, str. 11. in 25.) in je torej za Zakotnikom, Vodnikom in Jar¬ nikom po času prvi znani zapisovavee naših narodnih pesmi. p Gl. Prešernovo pismo Čopu z dne lil. februarja 18:12 v „Ljublj. Zvonu" VIII. (1888) str. 570. >) „Ljublj. Zvon" VIII. (1888) str. 171, 172. Dr. K. Strekelj: Prešeren in nauodna pesem. 5 doma je bolno moje dete, Poslušala sim neumne svete, Omožila sim se, starca vzela etc.“ V istem pismu pri¬ stavlja še to: „Moje ime je pri izvirnih tiskati celo; narodne pa je oznameniti, da so Smoletove 11 t. j. iz Smoletove zbirke. 1 ) Iz teli navedkov vidimo, da je Prešeren že leta 1832. prede¬ la val pesmi Smoletove zbirke, kar se tudi v „Čbelice“ III. zvezku, kjer so natisnjene, kar nič ne taji: „pesmi 2—9 so iz g-. Smoletoviga zbira (predelane kolikor seje potrebno zdelo). 11 Te pesmi so: „Od lepe Vide“, „Kralj Matjaž 11 (Stoji, stoji mesto belo) „Od Id o s lin a in Verjankota 11 , „ Svarjenj e“, (Stoji, stoji tam lipica)' 2 ) in troje okroglih. Smoletova zbirka se tudi nadalje večkrat omenja v Pre¬ šernovih pismih. Tako je o nji govor v edinem dozdaj znanem slovenskem njegovem listu, katerega je 14. marca 1833. 1. pisal Čelakovskemu 3 4 ) in v katerem mu je poročal o pripravljanju Akacijeve zbirke: „Koroški Slovenci bodo z’ enim zvezikam ljudskih pesem na noge stopili, katere vam že morebiti bomo z’ perhodnjo bučelico poslati zamogli. Meni ni nobena, kar sem jih bral, dopadla. Napis ljudske pesmi (Volkslieder) se mi zde je laž, ker niso pesmi med ljudstvam pete, ampak neslane puče, ki bi farji in tercjali (Betbruder) radi z’ njimi prave ljudske pesmi odrinili. Če v’ prihodni bučelici ljudske pesmi iz Smole¬ tove bere pogrešili hote, mislite de jih je strahopezdlivi (sit venia verbo) cenzor Čop zaterel. 11 Ker Prešeren pravi, da je pesmi Ahacljeve zbirke bral, in da imajo napis „ljudske pesmi 11 , si mo¬ ramo misliti, da je to bilo za njegovega bivanja v Celovcu in gotovo za občevanja s Slomšekom. Izdaja Akacijevih pesmi sama nima pristavka »ljudske 11 ; morda je ta pristavek izbrisan vsled ostre kritike, katere ■ gotovo ni skrival Prešeren niti Slomšeku niti drugim celovškim Slovencem, kakor je ni Čelakovskemu. En mesec pozneje, v pismu z dne 29. aprila 1833. 1.'), piše Prešeren nadrobno o razmerah pri ljubljanski cenzuri, kjer so duhovniki (zlasti kanonik Pavšek) hudo prijemali cenzorja Čopa zavoljo nekih Prešernovih verzov; glede narodnih pesmi je v že prej navedenem edinem slovenskem listu imenoval čopa strahopezdljivca. Da bi ne imeli nasprotniki povoda, protestirati zoper tiskanje 4. bukvic „K. Čbelice 11 , je namreč pregovoril Čop Kastelca, naj iz zvezka, predloženega cenzurnemu oblastvu, iztrže nekaj nedolžnih narodnih pesmi, ki so bile ravno na koncu zvezka, in je nato še obsodil eno izmed Prešernovih balad za- ‘) „l)ic populares erscheinen aber Smoletisch.“ 2 ) V moji zbirki št. 73, 12, 140, 800. 3 ) Priobčil je to pismo v Ljublj. Zvonu XVIII. (1898) 379—380, V. A. Francev, žalibog nenatančno, ker priobčevavec ni razločni med bohoričičnim s in z, š in i, kar kvari tudi pisma v Jagičevih „Istočnikili“. 4 ) Ljublj. Zvon II. (1882) 51—52. 6 Dr. K. Strekelj: Prešeren in narodna pesem. voljo nekih prekrepkih izrazov, cla hi se tako pokazal strogega sodnika. 1 ) „Čbelica“ je romala v cenzuro na Dunaj in seveda ni mogla pozneje prinesti več iztrganih Smoletovih narodnih pesmi. Vsled teh nevgodnih razmer ljubljanskih je sklenil Smole izdati svoje pesmi drugje. Zato je Prešeren v omenjenem listu Čelakovskemu, kateremu naznanja, da med tem še niso izšle ko¬ roške narodne pesmi, pisal tudi nastopno prošnjo : „Smole želi izdati narodne pesmi, katere sta zbrala on in Vodnik. Jaz sem jih pri¬ redil („redigirt“), in one so že na čisto prepisane. Iz prej [o ljub¬ ljanski cenzuri] povedanega razvidite sami, da jih ne moremo spraviti v tisek tukaj, ako se nočemo izpostavljati neštevilnim spletkam tukajšnjih mračnjakov (obskurantov). Ker pa vidimo iz zbirke narodnih pesmi, ki ste jo izdali vi, daje praška cenzura vpri- meri s tukajšnjo zelo liberalna, bi mi želeli, da se tiskajo naše na¬ rodne pesmi v Pragi, kar bi pak bilo mogoče samo z vašo pomočjo. Drznemo se torej, ker ste že enkrat prevzeli zavetništvo kranjske muze, prositi vas, da vzamete v obrambo tudi kranjsko narodno poezijo. Zbirka bi dala 6 do 7 tiskanih pol, od katerih bi ena pola obsegala krajše, druge pole pa vse daljše pesmi. Vseh umaza¬ nosti smo se skrbno ogibali, tako da bodo pesmi pač prebile cenzuro, četudi se je morda poostrila od časa, ko ste vi napravili svojo zbirko. Bodite tako dobri in prevzemite nase trud, da jih oddaste cenzurnemu oblastvu in najdete tiskarja ter opravljate hkratu korekturo. Sami določite nagrado, ki je želite za to; ako veste morda koga drugega, do katerega bi se mogli obrniti, bi nas s tem zelo zadolžili. Prosimo vas, da se s tiskarjem, ki ima lepe črke, dogovorite, koliko zahteva za tisek ene pole, in pa koliko vi želite za svoj trud; Smole bi vam, hkratu z rokopisom v dvojnem izvodu, poslal z veseljem in hvaležnostjo znesek v gotovini ali po nakaznici na kak tamkajšnji trgovski zavod. Popil - misli poslati tiskarju z Dunaja. Sploh želi, da se opravi izdaja kolikor moči lepo, in ne išče nobenega dobička. Izdaja bi se tiskala v najmanj dvanajsto izvodih, ker moramo pričakovati, da jih bodo naši duhovniki nekaj požgali, kakor požigajo tudi Čbelico. Če bi v vaših tiskarnicah ne bilo dolgih kljuk za kranjski [bo- horičičnij f, nima Smole nič zoper to, ako da tiskar vrezati in liti potrebovano množino. Črki S bi se odrekli, ker se sploh manj pazi na njo in je Vodnik celo ni rabil. Tudi vas prosimo, da nam naznanite, v katerem času bi se mogel tisek izgotoviti, če se vi zavzamete za delo. Usluga, ki jo s tem napravite kranj¬ skemu slovstvu, bi bila tem veča, ker se opozicija naših janze¬ nističnih mračnjakov ne da drugači prijeti, kakor da ji pokažemo, da je popolnoma brezuspešna.“ Iz vse tukaj razložene namere se ni izcimilo nič. Kaj je odgovoril Čelakovsky, nam ni znano; kake ') Ljublj. Zvon II. (1882) -li). Iztrgane Smoletove narodne pesmi se hranijo zdaj v Vrazovi ostalini (XXI. B). Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. 7 ovire so izdajo Smoletove zbirke v redakciji Prešernovi prepre¬ čile, tega danes še ne vemo. Iz tretjega do zdaj znanega Prešernovega pisma Cela- kovskemu, pisanega tri leta kesneje dne 22. avgusta 1836. 1. 1 ), slišimo zopet nove stvari o narodnih pesmih. Piše mu namreč: »Dozdaj nabrane narodne pesmi so premalo pravilne, da bi jih mogli spraviti na dan. Kastelec me je nagovarjal, da naj prepotujem ž njim prihodnjo jesen Kranjsko in jih zapisujem iz ust naroda. Toda meni se vse zdi, da se to ne zgodi. Murko se je blamiral z izdajo Volkmerjevih pesmi in fabul; stvar je kakor v jezikovnem, tako v estetičnem oziru neprebavna. Keki Cerovnik, ki je spisal predgovor k slabi prologi zelo otročjih pripovesti Egidija Jaysa, nam obljubuje, da izda štajerske narodne pesmi; upati hočem, da ne bo pobiral stopinj za Slomšekom— Ahacljem.“ V tem pismu je Prešernu ušla majhna napaka, ker je na¬ posled omenjenega moža imenoval Cerovnika; očividno je citiral iz spomina, saj vendar ne moremo misliti, da mu tedaj še ni bilo znano, da se pod psevdonimom Jakob Cerovčan skriva Stanko Vraz, s katerim sta si bila dobra prijatelja že od 1. 1834., ko je Vraz prvič obiskal Ljubljano. In povesti Jaysove mu je pač gotovo poslal Vraz sam. Tudi je Prešeren sam o Vrazovi bogati zbirki pravil Antonu grofu Auerspergu, in Vraz je temu obljubil poslati nekaj pesmi. Vrazovem rokopisu (VO.XIX) nahajamo pri vsaki v to namenjeni pesmi pripisek »Auersperg 11 ; 74 jih je. Pošiljka pa seje zakesnila, zato piše Prešeren v prvem 2 ) dozdaj znanem svojem pismu Vrazu z dne 4. marca 1837. 1. tako: »Grof Auersperg je bil zopet tukaj in me je večkrat prašal, nisi li poslal narodnih pesmi. Kaj sem mu moral odgovoriti, veš sam. Tudi Kastelec še vedno čaka ljutomerčana. Zdi se, da je mož-beseda vam napolu Hr¬ vatom nepoznan.“ 3 ) Kakor razvidimo iz drugega pisma Prešer¬ novega, pisanega istega leta, niso potem doposlane narodne pesmi Vrazove Auerspergu posebno dopadle. J ) Nastopnega leta, dne 19. julija, piše Prešeren Vrazu iznova o narodnih pesmih: »Emil Korytko, eden tistih dveh v Ljubljano relegiranih Poljakov, nainerja izdati zvešček narodnih pesmi v našem materinjem jeziku in je že predložil rokopis cenzuri. De¬ želno oblastvo ga je odkazalo v preskušajo kanoniku Pavšeku, znanemu za največega rigorozista naše dežele in nekdanjemu pro¬ fesorju filozofije, iz česar sklepam, morda prenaglo, da namerjajo ') Ljublj. Zvon II. (1882) 111. 3 ) V letopisu 1. 1877. na prvem mestu objavljeno pismo je odgovor na Vrazovo pismo z dne ‘2. aprila 1837. L, objavljeno v Letopisu 1875, str. 163 do 164, torej ni najstarejše. 3 ) Letopis 1877, str. 160. 4 ) Letopis 1877, str. 158. 8 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. preprečiti to podjetbo. Pesmi so vzprejete tako, kakor so mu bile izročene, brez poprav; vendar je bila pri nekih maloštevilnih opravljena nepoklicana korektura najbrž že prej. Zlasti izidejo pesmi „0d lepe Vide“, „Od Rošlina 11 v boljši, prvotni obliki. Korytko zbira vrhu tega naše narodne noše in vesti o šegah in navadah naše domovine. Obrnil seje do gospoda drja. Ljudevita Gaja, da bi tiskal narodne pesmi s češkoilirskimi črkami, toda dobil je precej čuden odgovor. Reklo se mu je, da bi Gajeva tis- karnica prevzela tisek samo s tem pogojem, da bodo imele pesmi čisto ilirsko in ne kranjsko tendenco, kar mi je skoraj nera¬ zumljivo, ker se po mojem mnenju ne da tradicijam minolih časov podtikati nobena tendenca sedanjosti in tudi ne preminjati jezik narodni pesmi, ne da hi se bistveno ne prenaredila.“ 1 ) Dan¬ danes seveda vemo, česa se je bal Gaj, namreč občevanja s pregnanim Poljakom, češ, to bi mi utegnilo škoditi pri vladi! Narodnih pesmi omenja Prešeren tudi v petem pismu do St. Vraza z dne 20. oktobra 1840. L, čegar začetek je žalibog izgubljen in je ohranjen nas zanimajočega stavka samo konec: „Sammler, Du, Smole und der Pinter, von dem ihr vielleicht nachstens was boren werdet, solclie unmittelbar aus dem Munde des singenden Volkes werdet aufgenommen haben.“ 2 ) Zadnje iz Prešernovih pisem zajeto spričevalo o njegovem vkvarjanju z narodnimi pesmimi nahajamo v nekem še ne iz¬ danem pismu, o katerem poroča Markovič v predgovoru k izdaji „Izabranih pjesmi St. Vraza 11 (str. C); pismo je priloženo Smole¬ tovemu, je brez naslova in podpisa, toda brez dvoma Prešernovo. Žalibog citira Markovič iz njega le malo, da ne bi škodil vgledu Vrazovemu. „Celakovsky“, piše Prešeren, „pravi v nekem pismu /name 3 ), daje tvoja zbirka narodnih pesmi dragocena („kostlich“). Ti in jaz nečeva temu prigovarjati; toda mi smo prepričani, da dobre zbirke slovenskih narodnih pesmi v tej po vas tako zvani Gornji Iliriji ne dobimo prej, dokler se ne najde kdo, ki je tej nalogi kos („ein berufener 11 ) . . .“ Iz teh besed torej vidimo, da je Prešeren Vrazove „Narodne pesmi ilirske 11 nemilo obsodil, in vprašati se moramo, zakaj? Glavni vzrok je pač ta: Vraz je pesmi, katere je dobil s Kranjskega od Kastelca, Smoleta in Prešerna, skušal obleči zopet v obliko narečja, katero so jim za- pisovavci slekli; pri tem pa je marsikaj nekranjskega, štajer¬ skega, spravil v kranjsko pesem. Prešerna Kranjca je gotovo streslo, da mu je Vraz v pesmi „Gospod Baroda 11 verz Sel je hlapec delat jamo prenaredil v So je hlapec kopat j a m o, verz Hitro pojdi gledat rane pa v verz O hitro p o j d gledat rane, ali da je v pesmi »Nesrečni strelec 11 Prešernovo *) Letopis 1877, str. 162. 2 ) Letopis 1877, str. 163. 8 ) To pismo je z dne 3. avgusta 1840. 1., gl. Letopis 1875, str. 152. Dr. K. Strekel.j: Prešeren in narodna pesem. 9 redakcijo Za b e s e d e n j e n i m a r a 1, Ljubčikničzamašo baral spremenil tako: Za besede nje ne mara, Neti za mašo ne bara, ali pa da je v pesmi „Gospod Raubar“ vpeljal oblike zenou rokou, sou, bo ut e, uzame poleg so, niso, bo, u z e m e, da piše tam T e (= potem) sou preč zdi r j a 1 i in v pesmi „Matjaž v vozi turski“ Kamne si s.6 privezali in pa druge podobne stvari, katere so za Kranjca nemogoče. Prešeren je videl, da je Vraz sam pal v isti greh, ki ga očita izdajavcu Korytkove zbirke; jasno mu je postalo, kako je Vraz „popravljal“ tudi Vodnikovo o Ravbarju in druge iz „Cbelice“ prevzete pesmi in zakrivil pri tem celo nekaj prav šepastih verzov, na pr. Turk če vzeti (dvozložno!) Sisek bode. Potemtakem pač lebko razumemo, da ni mogel biti zado¬ voljen z Vrazovo zbirko. Cciakovskv, Pypin in drugi, ki jo zelo hvalno omenjajo, niso vedeli, da se je tudi Vraz pre¬ grešil zoper prvo kritično načelo zapisovavca in izdajavca na¬ rodnih stvari: ne prenarejaj jih! In kako bi neki tudi Vraz bil mogel tedaj biti prost tega greha? Saj je bil splošen! Celo Vuk Karadžič ni v tem oziru nedolžen, kakor vemo dandanes. Vsakdo je mislil, da mora porušeno pesem, hrapav in okrnjen verz popra¬ viti, da bo pesem bolj gladka, dovršena tako, da ji noben umetnik ne bo mogel nič prigovarjati; saj se je takrat sodila oblika na¬ rodne pesmi po kopitu umetnih pesmi. Kar je bilo prepovedano v umetni poeziji, to se je odpravljalo tudi iz narodne: zastarele oblike, tuje besede, nepravilnost v metru in slične „napake“. III. Iz zgoraj priobčenih izpiskov iz Prešernovih pisem nam je torej lebko posneti, da se je naš pesnik dovolj intenzivno ukvarjal z narodnimi našimi pesmimi. Zdaj pa se moramo vprašati, je-li tudi sam katero zapisal. Da je imel svojo zbirko narodnih pesmi, to nam spričuje Stanko Vraz v pismu, pisanem Prešernu 19. novembra 1837 : »Narodne pesmi dam na svetlobo pri Gaju, precej ko vstanovi tiskarnico. Ti si mi jili obljubil, kar jih imaš, in zelo ljubo bi mi bilo, ako bi mi jih doposlal po knjigarnici Damian in Sorge, da sijih prepišem 11 . 1 ) Dalje je to razvidno iz načrta nekega pisma, namenjenega Jarniku 2 ), kjer piše Vraz : „Gospoda Kastelic in dr. Prešeren sta mi obljubila svoje zbirke narodnih pesmi, toda izvedel sem, da sta zdaj izročila svoje narodne pesmi, 45 je vseh, nekemu poljskemu pregnancu, Koritko imeno- ') Letopis Mat. Slov. 18,75, str. 165., Dela V. 163. 2 ) Daje to pismo namenjeno Jarniku kaže: 1. naslov „Hocliwiirden“, 2. datum „Ihr goldenes Schreiben von 5. d. M.“, t. j. z dne 5. marca 1838. ]. (to pismo je natisnjeno v Letopisu za 1. 1877 na str. 152 —153); 3. odgovor glede zbiranja krajeslovnili imen, in še več drugih črtic. 10 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. vanemu, da jih on izda. Koritko je prosil tudi moje zbirke, meni pa ni mogoče dopustiti, da bi tej moji najljubši rejenki kdo drugi dal blagoslov ob vstopu v literarni svet 11 . 1 ) Prešeren je torej imel zbirko narodnih pesmi. Ker je sedaj izgubljena, smemo samo približno iz drugih poročil posneti, kaj je obsegala. A. Od njegove roke so v XX. zvezku Vrazove ostaline med ostanki Smoletove, za tisek pripravljene zbirke ohranjene te-le narodne pesmi: 1. „Od Matjaža ogerskiga kralja 11 na listu 6., pri¬ občena v moji zbirki pod št. 10 b. 2. „Vasvavska“ na listu (poli) 18.; začenja se: „0 sveti, sveti lunica, De me bo vid’la ljubica 11 ; v moji zbirki še nepri¬ občena, konec ji je na 3. strani dotične pole pripisal Vraz. 3. „Vasvavska“ na listu 18.; začenja se ,,V Celovcu imam tri ljubice 11 , priobčena je v moji zbirki pod št. 1129. 4. „0d Maj er c e 11 na listu 24., priobčena v moji zbirki pod št. 123 b. 5. Pesem „Ljubčik se na pot napravil 11 na listu 33., priobčena v moji zbirki pod št. 240 (Nesrečni lovec). 6. „ V a s v a v s k a 11 na listu 44., začenja se: »Kukoviča lepo kuka Tam v zelenim bukovji 11 ; v moji zbirki dozdaj ue- priobčena, v Korytkovih SPKX. tiskana v 1. zvezku, str. 41. 7. Poskočna „Sim se postarala, Delat ne morem 11 na listu 44., dozdaj nepriobčena; prim. v Scheiniggovi zbirki št. 376. B. Vraz je zvezku narodnih in drugih pesmi, naslovljenem „Cvetje ljubljansko 11 , v katerem je zunaj datum „18 — 23 prosinca 1837“, na strani 28. pa datum „V Ljubljani 24. prosinca 1837. J. C.“, za Prešernove oznamenil štiri pesmi, namreč že pod št. 5. in 6. navedeni pesmi in mimo teli še nastopni: 8. „Sn6bači“ str. 19., ki se začenja „Bližej, bližej jezdi Žumer 11 -), v moji zbirki dozdaj še nepriobčena, v Korytku pa natisnjena v I. zvezku, str. 1, in 9. Žlahten gospod Bar oda 11 str. 20, ki je priobčena v moji zbirki pod št. 34 b. •) Dela V. 177. 2 ) Vsi prepisi in vse izdaje te pesmi pišejo to besedo z veliko začetnico, kakor da bi to bilo lastno ime. Beseda je ista, kakor kor. camar, cavmar iz srgn. soumaere, Saumer, Saumer (Fiilirer von Saumtieren oderFrachtvvagen), samo da je Žumer starejša izposojenka, pač od Kočevarjev. Uberfelder ima v „K;irnt. Idiotikon 11 : „Za?ner der Brautfiilirer bei Hochzeiten; im Gaithal vvird die Braut gesamt 11 (str. 252), pod s amen (str. 205) pa: „1. Mittelst eines Pferdes oder Mauithieros Lasten befordern, sey cs durcli Tragen oder Faliren; 2. im Gailtlial wird die Braut gesamt; 5. Ziigern, zaudern, š;iumen.“ „Žumerska družina 11 so torej „Brautfnhrersgefahrten“. Druga pesem (SPKN. III, 59) piše Žumber, žumberska družina; b je vstopil najprej v odvisnih sklonili (gen. Žumra, dat. Žumru), da olajša skupino mr. J Dr. Iv. Strekclj: Prešeren in narodna pesem. 11 C. V V. zvezku Vrazove ostaline je dalje oznamenjena s Prešernovim imenom pesem, omenjena zgoraj pod št. 8, in se nadalje njemu pripisujeta še ti dve: 10. „ S v a 11) e n a. Pesem per očeti 1 ), kader se v jabelko pobira“ na 1. 11., začenjajoča se „Le sem, le sem, vi hišni oča“ in 11. „Svatbena. Pesem peta, kadar iz očetoviga doma nevesto v ženino (! = ženinovo) hišo pelajo“ na 1. 12., začenja¬ joča se „Le preč, le preč od hiše ž njo“, obe dozdaj še nena- tisnjeni v moji zbirki, toda že priobčeni v lvorytku L, str. 3. in 2. ■D. V svoji tiskani zbirki »Narodne Pesni ilirske 11 je ozna- menil Vraz na str. 201 —204 kot Prešernove zgoraj pod št. 1, 5 in 9 navedene pesmi, mimo teh pa še dvoje drugih, namreč pesmi: 12. „Marko“ str. 12—15; priobčena je v moji zbirki pod št. 40, in 13. »Alenčica Gregičova sestra 11 str. 29 — 32, v moji zbirki št. 53 b, c. Pod številko 5 omenjena pesem je za Prešernovo ozname¬ njena tudi IX. zvezku Vrazove ostaline na listu 6. Vsega vkup e je torej ij pesmi spojenih z imenom našega pesnika. Toda vpra¬ šanje nastane, ali po pravici? Ali je te pesmi res tudi. zapisal Prešeren sam ? O večini zgoraj navedenih pesmi se mi to nikakor ne zdi verojetno; Prešeren je samo pesmi Smoletove zbirke redigiral in redakcija se je potem spojila ž njegovim imenom tako, da seje zdela pesem njegov zapis. Zato je moral Prešeren Čopu posebej zabičiti, naj se njegovo ime dene v III. zvezku „Cbelice“ le pod njegove umetne, ne pa tudi pod narodne pesmi („die populares ersehcinen Smoletisch 11 ). Tako tudi res nahajamo zgoraj pod št. 10 in 11 omenjeni pesmi naravnost med Smoletovimi v zvezku „Ljudske pesmi iz Gosp. A. Smoletoviga zbera“ v Vrazovi ostalini XXI. B.; pisal ga je Kastelec, in paginacija (str. 106—115) nam kaže, da je del večega rokopisa, namreč IV. zvezka „Krajnske Čbelice 11 , torej tiste pesmi, katerih si „strahopezdljivi“ cenzor Čop ni upal potrditi, in jih je Kastelec iztrgal iz cenzurnega rokopisa. V Vrazovo ostalino je prišla ta zbirka pač šele s Smoletovo zbirko, katero je ta poslal Vrazu nekaj dni pred svojo smrtjo, prim. Vrazovo pismo Babukiču z dne 20. novembra 1840: »Smole iz Ljubljane mi je pisao, da mi je na g. Lentzendorfa svoju zbirku krainskih narodnih pesni poslan. Molim te izvolji onaj rukopis od g. Lentzendorfa u mome imenu rešiti, pa mi amo (t. j. v Bistrico v hrv. Zagorju) poslati, ako nimaš danas vremena, harem do d. nedelje, da hrže bolje stvari prepisati i <) „Per očeti 11 je pač napaka, nastala s tem, da je prepisovavec bral v bohoričici pisano besedo ohzeti (okceti) za oz beti. 12 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. g. Smoletu na njegovo zahtevanje što skorie povmuti mogli.“ J ) Ako bi bil dobil Vraz zgoraj omenjene ..Ljudske pesmi“ od Kastelca že prej, bi bil najbrž kaj porabil in priobčil iž njih v svoji 1. 1839. tiskani zbirki. Tudi o pesmi, omenjeni zgoraj pod št. 1 („Od Matjaža ogerskiga kralja 11 ), se da iz Prešernovega rokopisa samega do¬ kazati, da je naš pesnik, ko je to pesem pisal, imel pred sabo zapis iz Vrazove ostaline XX. 8, ki ga je pisala precej okorna roka za Smoleta, s katerega zbirko so došle te stvari Vrazu. Xa več mestih je namreč Prešeren zapisal tako, kakor stoji v izvirniku, potem še le se je spomnil, da je kaj prenarediti, in je prečrtal to, kar je prvotno pisal in kar se strinja z matico. Tako je na pr. v 7. verzu (De ni v idil b e lig a dne) zapisal s prva De vidil ni ne beli g a dne, potem pa je to prenaredil v De vidil ni dne beli ga, daje dobil asonanco z nastopnim verzom (I n o sonca r u m e n i g a ali, kakor je on to prenaredil, In o sonca ne rum eni g a). Verz 21. je prav tako začel pisati, kakor je v podstavi /Trikrat 11 , toda takoj je ..Trikrat 11 prečrtal in dva verza podstave Trikrat j e lepši, kakor ti, Trikrat je mlajši kakor ti premenil v verza Je trikrat mlajši kakor ti, Je trikrat lepši kakor , ti; lepši je postavil na zadnje mesto, da bo vtisek veči. Dalje je verza podstave Jest te o čem M at j aš dat’, A k ga, Marjetica, o češ uzet’ zapisal s prva podobno: Tega ti čem Matjaža dat, Ak očeš ga Marjeta vzet, pozneje pa popravil tako: Tega ti čem, Marjetka, dat, A k očeš ga Matjaža vzet. V verzu 41. (Bom vzela s hlevov konje tri) stoji v Prešernovem rokopisu pod Bom pisano Iz, kar se strinja s podstavo (Iz štale bom spelala konje tri). Enako je verz 75. začel pisati podobno, kakor stoji v podstavi (M a r j e t c o g e r d o gledal i), tudi on: M a r j e t k o... toda takoj je besedo prečrtal in zapisal po svoje G er d 6 Marjetko gle¬ dali. Ta odvisnost v prepisovanju od zapisa na listu 8. v XX. zvezku Vrazove ostaline nam torej očitno kaže, da Prešeren v resnici ni zapisal pesmi „Od Matjaža ogerskiga kralja 11 , omenjene pod št. 1. Isto se da dokazati tudi o pesmi pod št. 4. Zato je imel pred sabo zapis okorne roke na 23. listu XX. zvezka Vrazove ostaline; v njegovi redakciji je namreč v verzu 30. kakor v zapisu (Gospod jo je slišal jokati) stal sprva perfekt (Gospod jo slišal je joka t’), potem pa je Prešeren ta verz takoj prečrtal in zanj zapisal Gospod jokati sliši jo. Da hi nam bilo ohranjenih več daljših prepisov od samega Prešerna, bi se isto dalo gotovo dokazati tudi o nekaterih drugih pesmih, ’) Dela V. 195. Dr. K. Strekeij: Prešeren in narodna pesem. 13 s katerimi je spojeno njegovo ime, pa so došle Smoletu od drugih zapisovavcev, ki so delali za tega. Taki zapisi okorne roke so se nam ohranili v Vrazove ostaline XX. zvezku tudi še k naslednjim zgoraj za Prešernove oznamenjenim pesmim: 6. je redigirana po zapisu na listu 43., 8. po zapisu na listu 30., 9. po zapisu na listu 20., 11. po zapisu na listu 37., 12. po zapisu na listu 16. in 13. po zapisu na listu 14. Nobene take podstave pa nimamo za pesmi, naštete zgoraj v zaznamku Prešernovih narodnih pesmi pod št. 2, 3, 5, 7 in 10. Zato pa vendar še ne moremo reči, da bi jih bil res zapisal Prešeren sam, ker se na pr. pesem pod št. 10 nahaja kot Smoletova tudi v Kastelčevi že zgoraj v misel vzeti, za IV. zvezek „Čbelice“ namenjeni mali zbirki (VO.XXI. B). Za¬ znamek narodnih pesmi, ki smo jih po Vrazovih spričevalih in Prešernovih rokopisih pripisali našemu pesniku, se je torej skrčil na štiri pesmi in hi se, ako hi se nam bila ohranila tedanja Prešernova in vsa Smoletova zbirka, skrčil morda še bolj. Zato ne grešim, ako pravim: Vse govori za to, da se Prešeren sam pravzaprav ni ukvarjal z zapisovanjem narodnih pesmi in¬ tenzivno, ampak daje njegovo delovanje bilo bolj v tem, da je od drugih zapisane pesmi redigiral. Morda so od njega samega malenkosti pod št. 2, 3 in 5; manj je to vero- jetno od št. 7, katera seveda ni Vodnikova, kakor je mislil Levstik, ki jo je tiskal v izdaji Vodnikovih pesmi, ker je od Kastelčeve roke pisana v Vodnikovem rokopisu, kamor je bila ve¬ zana po pomoti. IV. Da je Prešeren zapise drugih zapisovavcev redigiral, to je iz tega, kar sem povedal gori pri pesmi „Od Matjaža ogerskiga kralja 11 , popolnoma jasno. Tudi je to razvidno izpišem njegovih; glej zgoraj (str. 4—5) navedke iz pisma Čopu z dne 20. febr. 1832.1. in pa iz drugega in tretjega pisma Celakovskemu z dne 29. aprila 1833, oziroma z dne 22. avgusta 1836 („Sie \vurden von mir redigirt und sind bereits ins Heine geschrieben 11 , oziroma „Die his nun gesammelten Volkslieder sind zu uncorrect, als dass man sie an’s Tageslicht befbrden komite 11 ). 1 ) Od nekaterih, v zgo- ranjem spisku Prešernovih narodnih pesmi omenjenih imamo od njega, kakor vse kaže, celo po več redakcij, tako od „Matjaža“ in od „Alenčice Gregičove sestre 11 ; drugačna je redakcija, ki jo je Prešeren dal Vrazu za N P L, drugačna tista, ki jo je dal za SPKN. Korytku, in za „Matjaža“ je tretja redakcija ohranjena celo od Prešernove roke same; isto velja tudi o „Nesrečnem lovcu 11 (v moji zbirki št. 240). Razlagati si imamo to tako, da si je Prešeren nekaj pesmi iz Smoletove zbirke prepisal in po 1 ) Ljublj. Zvon II. (1882) 51, oziroma 111. u Dr. Iv. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. svoje redigiral ter jih potem, ko je bil za to naprošen, prepisal za dotičnega prosivca vnovič; ob takem prepisovanju pa je znova kaj predrugačil. Ker so njegove redakcije bile zelo korenite, je smel sploh pesmi izdajati za svoje. Ako pa smo mu zgoraj pri¬ pisali 13 narodnih pesmi, ker so deloma pisane od njegove roke, ali jih za njegove sprieuje Vraz, potem bi mu smeli pripisati tudi redakcijo tistih iz Smoletove zbirke vzetih pesmi, ki jih je prinesla v 111. zvezku „ Krajnska Cbelica“, namreč: „ Od lepe Vide 111 ), „ Kralj Matjaži („Stoji, stoji mesto belo"), „Od Rošlina inVerjankota", „Svarjenje" („Stoji, stoji tam lipiea“ ) in še par poskočnih in pa tiste, ki jih je imela prinesti „Cbelica“ v 4. bukvicah. Saj je on tisti, ki jim je dal dovršeno umetno obliko in jim vdihnil svojega pesniškega duha, da se bistveno ločijo od drugih na¬ rodnih pesmi. Da se je ž njimi temeljito bavil, za to nam je naj¬ boljši dokaz to, ker je Čopu ukazal, kako je popraviti neke verze v „Lepi Vidi", katere rokopisa očividno ni imel pri sebi, ampak je citiral iz spomina. Potemtakem je Prešeren takorekoč oea ne samo zgoranjim, naravnost z njegovim imenom zvezanim 13 narodnim pesmim, ampak tudi 8 iz Smoletove zbirke, res ob¬ javljenim v „Krajnske Cbelice" 3. bukvicah, in 7, ki so bile samo namenjene za nje 4. bukvice, vkup e torej 28 narodnim pesmim, če smemo slutiti, da je tudi na prav malih poskočnicah kaj popravljal, česar danes seveda ne moremo več natančno določiti, ker nimamo dotičnih rokopisov. Koliko je popravil in redigiral pesmi v vsi, za tisek namenjeni Smoletovi zbirki, tega danes prav tako ne moremo povedati zavoljo pomanjkljivosti te zbirke in manjkajočih izvirnih zapisov, oziroma prepisov. Kako je Prešeren prenarejal narodne pesmi? Najlepše se razvidi to, ako poleg prvotni zapis postavim eno njegovih re¬ dakcij. Vzemimo si za to začetek pesmi „Od Matjaža ogerskiga kralja", ker se je obranila redakcija, pisana od njega samega. Zapis v VO.XX. 8: O, Matjaš, Matjaš, Lepa je krona ogerska! Trikrat je na vojaki bil, Ceterti krat je vlovlen bil. (tn očividno manjka enega verza) Notri je bil let in (lan, De ni vidil beliga dno Ino sonca rumeniga: Prešernova redakcija: O kralj Matjaž, o kralj Matjaž! O, lepa krona ogerska! Trikrat je ž e na vojski bil, četerti krat jo vlovljen bil, de v turško ječo verzen bil. V nji bil Matjaž je let’ in dan, De vidil ni dne beliga In sonca n e rumeniga: *) Da je Prešeren redigiral „Lepo Vido"-, kar vemo iz zgoraj navede¬ nega njegovega pisma Čopu iz Celovca, je bilo znano tudi drugim: list „lllyr. Blatt 1833, št. ‘28 je prinesel nemško pesom: Von der sclibnen Vida. Frei nach dem vor Dr. Prcschcrn bearbeiteten slavischen Volksliede (Vida stand am Strand des Meeres) ; podpisan je Dr. C. A. U. (Ulepitscli). Zanimivo je, da je prelagatelj odstopil od pevske mere Prešernove; po moji misli prvotno mero je pak izbral gotovo samo slučajno. 1 >r. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. 15 On ni vidil drugiga, Kakor mlado Marjetico, Turškiga čara mlajši ličir. Ona je k’ nemu tekala, Kratke čase delala. Tako jo rekla Marjetica: „Ak mo češ, Matjaš, uzet’, .Jest te čem rešit z’ ječe.“ „„Le-to ne bo, ne more bit’: Jest imam doma svojo gospo, Trikrat je lepši, kakor ti, Trikrat je mlaiši, kakor ti. Jest imam doma brata mlajšiga, Matjaš, kakor jest, Krono ima lepo, kakor jest. Jest to očem Matjaš dat’, Ak ga Marjetica očes uzet’.““ „0 vera, vera, Matija!“ „„0 vera, vera, Marjetica, Turškiga kralja mlajši hči!““ „0 čakaj, čakaj, Matjaš, De pride š’nt Marj eten dan; Naredila bom velke gosti, Bom Turke use upijanila Ino svojga očeta stariga. Potlej bom ukradla kluče tri: Perviga od konjske štalice, Drugiga od svetle kamrice, Trctiga od veže zdlej. Iz kamre bom uzcla zlata ino srebra, Kakor sva velika obedva; Iz štale bom spelala konje tri.“ De vidil ni tam drugiga, Kakor mlado Marjetico, Turškiga čara mlajši hčer. Marjetka k njemu tekala, Mu kratke čase delala. Tako je rekla M etika, Turškiga c a r a mlajši h č e r: „Ak o č e š me, Matjaž, uzet’, Te bom rešila 'z voze zle.“ Tako je rekel kralj Matjaž: „,,Le-to ne bo, ne more bit’: Doma imam svojo gospo Je trikrat mlajši kakor ti. Je trikrat lepši kakor ti. T u d bratec a i m a m dom a, Doma jest brata mlajšiga: Matjaž j e i menvan ko jest, Lepo jma krono, kakor jest. Tega ti čem, Marjetka, dat, Ak o češ ga Matjaža vzct.““ „0 vera, vera, kralj Matjaž!“ „ „ O vera, vera, M e t i k a, Turškiga čara mlajši hčer!““ „0 čakaj, čakaj, kralj Matjaž, De pride Sentmarjetni dan; N apr av’la volke bom gosti, Bom Turke vse vpijanila ln tud’ očeta stariga. Potlej bom vkradla kluče tri: Od konjskih hlevov prvi g a, Od hrambe ter dne drugiga, Od vože zle bom trctiga. Bom vzela s hlevov konje tri, Iz hrambe pa zlata, srebra, Kakor velika sva oba.“ i. t. d. Očitni so tudi Prešernovi popravki v zbirki Smoletovi, do¬ ločeni za IV. btikvice „Krajnske Čbelice“. Te popravke je Prešeren pristavil šele, ko je bil Kastelec po njegovi redakciji že spisal svoj rokopis. Pesmi, ki niti pri Čopu ad captandam benevolentiam janzenistov, kakor jih Prešeren imenuje, niso našle milosti, so te-le : 1. Ljubezen je bila, Ljubezen še bo 1 ); 2. pesem, omenjena zgoraj v zaznamku Prešernovih narodnih pesmi pod št. 11; 3. pesem, omenjena zgoraj pod št. 10; dalje 4. ,, S o I d a š k a“ (Pu¬ šico na ramo djal), 5. „Soldaška“ (Naš cesar, naš kralj, tiskana v SPKN. I. 49.), 6. „Sanje“ (v moji zbirki št. 131 a) in 7. „0d Marj etike" (v moji zbirki št. 129 b). V Kastelčevem rokopisu je Prešeren pristavil vse naglase na besedah, izpre- menil posamezne izraze, prenaredil neke verze in jih tudi nekaj prestavil. *) To pesem si je Prešeren 1. 1833. izbral za gaslo svojim gazelam, priobčenim v izredni dokladi lista Illyr. Blatt 1. 1833. št. 28. 16 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. Način in značaj Prešernovih poprav in predrugačeb je raz¬ viden že iz dosedaj povedanega in pokazanega. Ogibal se je zlasti tujek, zato pravi namesto od konjske št ali c e rajši od k o n j s k i h hlevov, namesto od k amriee rajši od h rambic e, namesto k a m r e rajši h r a m b e, namesto kamrico rajši h r a m - b i c o. Za G o r i, gori, s t a r i k o v a č, B o š s 1 u ž i 1 d o b e r 1 o n, sto celih kron je pisal Le gori, gori, star’ kovač, Pla¬ čilo dobro služil boš, pač zato, ker ni mogel za rimo na be¬ sedo kron najti druge primerne besede, s katero bi bil rad zamenil zoprno tujko Ion. Enako se je hotel ogniti tujke b ir t ah v pesmi „od Majerce" : Kaj je tebi, moja gospa, K’ imaš ti bi rt ah kervav; drugi verz je popravil v Deje mazinc tvoj ves kervav, kar pač ni ravno srečen popravek; vedel pač ni dobre slovenske besede za navedeno oblačilo. Zoprna mu je beseda o b e d v a, zato izpreminja verz Pasta zletela obe dva v verz Paizletela sta oba, verz Sta v Nemški m g rade u o b e d v a v verz T a m v Nemškim g r a d c u sta oba; tudi besedi precej ni prijatelj, zato pravi za Od tega t’precej boljši (liuj ši) bo rajši Od tega ko j ti boljši (hujši) bo. Za staro ^Dokler jo možje prosijo 1 ' pravi Ker možje jo prosijo. Neprijeten mu je predlog pri in piše po starem p er: pertekel za pritekel; ž njo popravlja v z njo, vokativ hči v hčer; v vas (iti) piše vselej samo vas brez predloga. Včasi spravlja v pesem primernejše izraze. Tako pravi za S ab lic o pod p as ho d j a 1 rajši Sablico krog pasa djal; Naredila bom velke gosti popravlja v Na pravi a velke bom gosti; Pritekel mrzel je Studenc Spod hriba božje matere prenareja v Pertekel m er z el je studenc Spod cerkve božje matere. Besede, ki so samo mašilo v verzu, je skušal nadomestiti s pomenljivejšimi; zato verza Rudeča, oj, rudečo kri Po¬ ni e n i popravlja v R u d e ča, sin, rudečo kri Pomen i. Včasi prestavlja besede, da dobi s prejšnjim ali nastopnim verzom rimo ali asonanco: De vidil ni beli ga dne popravlja v De v idil n i dne beli g a, ker hoče verz privezati k nastopnemu In sonca ne rum eni ga. Enako je Stoji, stoji beli grad, Notri je žlahten gospod popravil v Stoji, stoji tam beli grad, Je v gradi žlahten gospod m 1 a d. Kjer je v verzu kaka praznina, jo skuša primerno izpolniti; za O Matjaš, Matjaš piše O kralj Matjaž, o kralj Matjaž, za Trikrat je na voj ski bil pa Trikrat je že na voj ski bil. Na videz predolge verze krči s tem, da izpusti kako ne¬ bistveno besedo, ali da spremeni prošli čas v sedanjik, na pr. Pustila sinka v beli pristavici je okrajšal v V pristavi sinčika pusti, Hlapec gre na belo pristavico je stis- Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. 17 nil v Hlapec gre na pristavico, Gospod jo je slišal jokati pa v G o s p o d j o k a t i slišijo. Predolge verze zdravi tudi s tem, da jih razširja v dva verza: Kako de moj sini k tako dolgo sp i v Kako s e n ek i to go d i, D e sinik moj tak dolgo spi. Gospa zavpije, preden dol p er leti: „Zdej ho pa maj er c a tvoja go sp a“ je razširil tako: Al preden v dno še perleti, Go sp a z a vp ij e, govori: Zdaj ho pa mlada maj er c a Nam e st’ mene žlahtna gospa! Včasih je vrsto verzov vredil nekoliko drugači, kar vidimo na koncu zgoraj podane paralele iz pesmi „Od Matjaža ogerskiga kralja 11 . Tudi je cele verze zamenjaval z novimi, popolnoma drugačnimi, kadar se niso lepo prilegali vsej zvezi. Tako je v skupini Kamor predaleč mi zderči, Tj e, kjer mi beli grad stoji. Š e je šel v škrinjo pisano, Še se na konjčka zaluči (Š. 129 h) tretji verz prečrtal in zamenil z verzom Doma ne je, doma ne spi; očividno se mu je prvotni zdel premalo vmesten, kakor je sploh vrnitev žlahtnega gospoda v tej pesmi neosnovana. Nerimani verz „Še je šel v škrinjo pisano" bi bil razumljiv in vmesten, ako bi gospod iž nje vzel prej v pesmi omenjeni »dragi in žlahtni koren", lek za holno ljubico. V pesmi „Od Matjaža ogerskiga kralja" je izpustil Prešeren kar ves popis, kako je Matjaž z Marjetico čudežno preplaval Donavo; ta popis obseza v podstavi celih 15 verzov, pri njem pa je skrčen v enega samega: Na konjih jo preplavata. Zdelo se mu je pač pre¬ malo osnovano, da hi v Donavo vrženi prstan potolažil reko. V tem oziru se je celo izneveril romantiki in postal suh realist. Od vseh pesmi, kar jih je redigiral Prešeren, se zdi najbolj predrugačena »Lepa Vida", kjer je opustil celo prvotni metrum ter sprejel srbski deseterec. Žalibog ni več v Smoletovi zbirki prvotnega zapisa, da bi mogli primerjati ž njim Prešernovo re¬ dakcijo. Močno prenarejena je tudi „Smrt kralja Matjaža (Š. 12.); da bi jo bil pak Prešeren prelil iz zapisa, v moji zbirki priob¬ čenega pod št. 11, pač ni mogoče, ker manjkajo v tem pogla¬ vitne črte; varijanta, ki sem jo še le lani dobil iz Ihana, mi dokazuje, da je sličen zapis moral biti nekedaj tudi v Smoletovi zbirki, pa se je zdaj izgubil, kakor sploh vsi, katerih Prešernova redakcija je priobčena v 111. bukvicah „ Krajnske Cbelice". Ivo je bila pesem že natisnjena, se Smoletu pač ni zdelo več vredno, hraniti nje prvotni zapis še nadalje. V. Nahajamo li kakih omemb narodne pesmi v poezijah Pre¬ šernovih? Se-li kaže v njih kak viden vpliv narodne pesmi? V svojih poezijah omenja Prešeren slovenske narodne pesmi določno samo na enem mestu, namreč v drugi stroti svoje glose, kjer poje: 2 18 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. Kaj Petrarkov, kaj nam Tasov Treba pevcov je perjetnih? Slišim od butic nevkretnili Prašat zdajnih, prednjih časov. K o m n r ni ar p e r j e t n i h gl a sov Pesem, ki pojo Matjaže, Boje krog hrovaške straže, , Mar, kar pevec pel Ilirje, Mar „Ceberce“ roji štirje, Krajnec moj mu osle kaže. Pesmi, ki pojo Matjaže" so narodne pesmi, ki opevajo kralja Matjaža, njega ženitvo, jecevanje in smrt (v moji zbirki št. 1—12); pesmi, ki pojo „boje krog hrovaške straže", pa so pesmi o bojih s Turki: pesmi o Ravbarju (št. 19, 20), o Turkih pred Du¬ najem (21—23), pesmi, kako označuje Turek slovenske deželjane (24 — 25), o Lavdonu in srbski vojski (26—31), o gospodu Ba- rodi (32 — 34), o Kraljeviču Marku (39—47) in o deklici-vojaku Alenčici, Gregičevi sestri (53 — 55), torej pesmi, s katerih redi- giranjem se je ravno naš pesnik pridno bavil in jih poznal več ali manj vse iz Vodnikovega rokopisa in Smoletove zbirke. Na¬ rodna pesem ima po njegovi sodbi „perjetne glase". Reminiscenc iz narodnih pesmi ni najti v Prešernovih po¬ ezijah mnogo. Naš pesnik je bil prekrepka pesniška individu¬ alnost, da bi se bil vdajal tako očitnemu vplivu narodne pesmi, kakor to vidimo pri omahljivem Vodniku. Vgajala mu je pač plastika, naravno pripovedovanje, realizem narodne pesmi, toda da bi bil iž nje zajemal karakteristične, pogdstoma se ponavljajoče črte, tega ne moremo trditi. Popolnoma brež njih vendar ni. Tako mislim, da moramo vplivu narodne pesmi pripisovati rabo pridevnika bel poleg samostavnika rok a: Dene smem, si ukazala, Beli h rok se dotaknit’ (13); Za b e 1 e jo roke perjel (51); Odtegne bele mu roke (51). Tudi v zvezi z dan je bel pač posnet po narodni pesmi: De vstane driigo sonce, perpelje beli dan (73). Drugih takih stalnih epitetov pa ni zapaziti. Po narodni pesmi je gotovo posnel Prešeren palilogijo, to je tisto v umetni poeziji redko figuro, v kateri se zadnje besede prejšnjega verza ponavljajo na začetku nastopnega verza. Ta palilogija je v Prešernu včasi popolna, včasi pa nepopolna in nekoliko izprevržena. Zgledi za prvo so: Ni umerla t e t a moja, Teta moja, dekle staro (str. 43 [45]); Poslal mi je pokazat pot, Pokazat pot na strmi g r a d, N a s t r m i g r a d, gradnik kjer mlad . . . bolan leži [str. 209]; Ko spolni leta ta, se z njim, Se z njim podal bom v šole v Rim [str. 211]; Moja stara ljuba bo, Bo poterpežljivost mila (str. 15 [13]). Nepopolna je pali¬ logija v nastopnih zgledih, ker je pesnik besede nekoliko prestavil: To je zvedi l oča stari, Stari oča, sivi mož (str. 39, [41]); Stari oča, o č a lj ubi, L j u b i 6 č a, modri mož (39 [41]; Na strmi Dr. K. Štrukelj: Prešeren in narodna pesem. 19 grad, gradnik kj er mlad, Kjer mlad gradnik bolan leži [str. 209]; Počiti, spati ne puste, Mi ne puste skrbi grenke [str. 209]. Nikakor pa ne moremo trditi, da bi bila ravno iz na¬ rodne pesmi posneta figura, v kateri se iste besede ponavljajo neposredno v istem verzu: N e zameri, ne zameri (str. 43 [45]); O lepa hčer, o lepa hčer [209]. To figuro je posnel Pre¬ šeren lehko tudi od drugod; tako so ponavljali cele izraze tudi nemški romantiki (na pr. A. W. Sclilegel), kar so posneli pač po španski poeziji. Ponavljanje istih verzov^ nespremenjenih ali le malo spremenjenih, kakor je nahajamo v ..Ženski zvestobi “ : „Bilo ni godu, svatovšnje, semnja, De tje ne bili bi vabili ga“, ,,Za¬ rotil se je, se je zaklel, De nikdar več druge ne bo napel 11 itd. ali v „Učeneu“: „Vender to bi še prenesel, To še ni nar veči hudo 11 ali v „ Doktorju “: „D6htar, ti jezični dohtar! Kaj postopaš ti za mano? 11 pa je lehko posnel Prešeren po domači narodni pesmi. Iz narodne pesmi je posnel Prešeren verz Naprej ne vem, nazaj ne smem (v pesmi „Od zidanja cerkvena Šmarni gori“ [str. 209]); znan mu je bil iz pesmi „Od Matjaža oger- skiga kralja 11 , ki jo je on sam redigiral (prim. v moji zbirki št. 10 a, verz 83.).' Tudi proti koncu iste pesmi je verza: V nji sin je zanj ga mašo bral In mater svojo z vic jemal (str. 212) posnel po pesmi, znani mu iz Smoletove zbirke, ki jo je za IV. bukvice Cbelice v rokopisu Kastelčevem sam popravil; v moji zbirki št. 102 a in b, se ta verza glasita: Eden bo novo mašo bral, r . Bo eden novo mašo bral Bo mater z’ vic jemal. OZilOin j n mater svojo ’z vic jemal. Verojetno je tudi, da so mu pri verzih v „Kerstu per Savici 11 : Leže k’ ob ajde žetvi al pšenice Po njivah tam leže snopovja kope (str. 173) bili v spominu verzi iz „Alenčice Gregčeve^ sestre 11 , ki jo je prav tako redigiral za III. bukvice „Krajnske Cbelice 11 on sam, in ki se glase v njegovi redakciji (št. 54 c moje zbirke): Ino Turke tak’ mori, De za njo jih tolk’ leži, Kolkor snopov za žencl, Al pa trave za kosci, Ko Bog dobro letno da. V „ Turjaški Rozamundi 11 spominja na narodno pesem začetek, v katerem je naslikana situacija: Hrast stoji v Turjaškim dvori, Verh vzdiguje svoj v oblake, V senci per kamnltni mizi Zbor sedi gospode žlahtne, (st. 45.) 2* •20 Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. Podobno se začenjajo narodne pesmi o ptičici svarivki (št. 795, 805 v moji zbirki), samo da se tam omenja lipa, in da stopijo na mesto gospode fantje in deklice; eno varijanto je, kakor sem gori omenil, redigiral Prešeren sam. V isti pesmi nas verza Jo je kerstil, potlej niju Je poročil grajski p:iter (str. 49.) spominjata na istega Prešerna redakcijo pesmi „Kralj Matjaž v turški ječi“ (št. 10): To čas po farja pošlejo, De jih koj tamkej poroči. Tudi v pesmi „ Judovsko dekle" spominja načrt situacije v začetku Leži Moravski terg Lesce na enake začetke v narodnih pe¬ smih, samo daje v zadnjih glagol navadno ponovljen: „Stoji, stoji mesto belo", „Leži, leži ravno polje" itd. Misliti bi se dalo na vpliv narodne pesmi tudi pri verzu „N e p o r o č e n i materi" v „Nezakonski materi" (str. 34), ker spo¬ minja na verz: (Zibale bote sinčike) N e p o r o č e n e m a t e r e v „ Sva¬ rilu" (št. 800); toda vprašanje je, ni li tega spravil v narodno pesem Prešeren, ker vse druge varijante nimajo nič enakega. Narodno se glase tudi njegovi verzi v „Turjaški Rozamundi" (str. 45 [46]): Dokaj jo baronov snubi: Troje iz dežele laške, Troje iz dežele nemške, Troje ’z štajarske in krajnske; toda videti v tem reminiscenco narodne pesmi, bi se mi zdelo pretirano; anafora in enaka raba števila tri je mogoča in ne nenavadna tudi v umetni poeziji. Za posnemanje narodne pesmi pa je pač šteti rabo diminutivov v »Zarjaveli devici": d’vici e a, samičica; rožica, vbožica [str. 205]. Levec je videl reminiscenco narodnih pesmi tudi v Pre¬ šernovi metriki, ker ima nekaj verzov, v katerih so besede merjene kakor včasi v narodni pesmi. Pisal je namreč v Stritar¬ jevem „Zvonu“ 1879. 1. str. 82, razloživši Prešernovo zaslugo, da je prvi pri nas začel meriti besede po naglasu, tudi o izjemah od tega pravila v Prešernu samem, ter jih našel v teh le verzih: „Rodu Abrahamovga hči (str. 50) Ker tempelj njih deleč stoji (50). Judovska lepa deklica (51). Al ljubiš me, Judovska hči (51). Jeremij žalost globoko (89). Slavšine ti južnih so janičarji dežel (113). Dvakrat devetsto tri in trideseto (132,. Dr. K. Strekelj: Prešeren in narodna pesem. 21 Ko nekeaj Orfej o-v ih strun glasove (139). Dva jezna Keruha z mečam ognjenim (150), Al tje, kjer svet Anton Jezusa varje (153). Pokopal misli visokoleteče (1G8). itd. „V besedah, z razpertimi čerkami tiskanih, pravi Levec, imamo brez dvombe še spomine na pevsko mero narodnih pesmi; kajtiPreširen meri tukaj Abraham o v’ga u — u — u namesto — uu — o(?), delec u— namesto —U, Judovska u — o namesto —ui ali — u — (kar ima res tudi na 50. strani), žalost o — namesto — o, južnih u — namesto — u, dvakrat o— namesto — u, Orfejovih — u — u namesto u — uj (prav na tisti strani ima Orfeja O — U), z meča m U — namesto — u ; Jezusa u — u namesto —uu, visokoleteče —u — u — u namesto u — uu — u. Zašel je tako rekoč nevede v narodno mero .... Narodne pesmi zlagajo se po vse drugačnem načelu in pravilu nego umetne. Umetnik zlaga pesmi zato, da jih beremo, a narod jih zlaga samo zato, da jih poje; brez petja si narod pesmi niti misliti ne more. V petji pa narodni pevec ali na en glas jemlje po dva, tri ali celo štiri zloge, ali en zlog časi tako poteza, da iz njega naredi dva, tri, štiri vokale. Narod ne pozna jambov in trohajev, daktilov, in anapestov, narod se ne briga za enolično, enoobrazno pevsko mero: kolikor zlogov pevec potrebuje, toliko jih jemlje v en verz. Kedor te resnice ne ve, temu se narodne pesmi, ako jih ne sliši peti, nego jih sam zase bere, zde polne nerodnosti, nepravilnosti. A ravno to, kar se nam na pervi pogled zdi ne¬ redno, nepopolno, ravno to je njih prava posebnost." Zadnje besede Levčeve so sicer resnične, vendar mislim, da se je, razlagaje Prešernovo metriko, ozirati tudi na njegovo gorenjsko narečje. Valjavec je ravno to posebnost razložil iz značaja ak- centuacije gorenjske, kjer se je poleg glavnega kipečega pov- darka pojavil tudi postranski povdarek: butara, čutara, svatovščina, Čuturiča, skladalnica, delavec, šuntavec, bratranec; v padežih, v katerih se kipeči naglas menja v padajočega, izgine tudi po¬ stranski povdarek: pri bratrancih. Ta postranski povdarek se včasi tako slabo sliši, da ga na mnogih krajih ni opaziti v izreki; drugod pa vdarja na uho tako, da ga pesniki jemljejo celo za glavni povdarek; to velja zlasti o Prešernu: Kaj čutar’c o čez pleča iz mesta v im hitiš? malo niže pa: Ko najdejo ga, prazna čutarčica leži (72); Že postljica postlana, Je s v atov sina zbrana (63), pozneje pa: Bilo ni godli, sva- tovšnje, semnja, De tje ne bili bi vabili ga (79, 82, 84); Al ljubiš me, judovska hči (u — u) 51, toda 50 Judovsko dekle ( — uu)*) itd. Pozabiti pa tudi ne smemo, da se je v gorenjščini v mnogih primerih brez omenjenega postranskega povdarka oh ra- Dr. K. Strekelj: Prešeren in narodna pesem. nilo tudi še prvotno naglaševanje poleg poznejšega, obstoječega v tem, da je naglas kot kipeči povdarek preskočil za en zlog proti začetku besede: žel’te poleg želite, d e 1 e č poleg deleč, grdih poleg grdili itd. Tudi s tern se torej da razložiti mar¬ sikatera posebnost Prešernove metrike. Ako je Goethe svojo pesem „Sah ein Knab’ ein Roslein stelm“, katero je le malo prenaredil iz narodne, sprejel med svoje poezije; ako beremo med Jenkovimi pesmimi „Zadnji večer 11 (Nocoj, le še nocoj Naj mesec bo svetel, Ko k meni ljubček moj Bo zadnjikrat prišel) — potem bi smeli in celo mo¬ rali narodne pesmi, ki jih je redigiral Prešeren ter jih napojil s svojim pesniškim duhom, z isto pravico sprejeti vsaj kot do¬ datek k njegovim umetnim poezijam, saj so tudi one v poslednji obliki hčerke istega očeta. V Nemškem Gradcu, meseca novembra 190U. 1 Rad 47, 25.