V Trstu, v Četrtek 23. februarja 1922 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVII izhaja, izvzemSl pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv Franč ftstškegi 51. 20. I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo urednT Ttefranluraiu pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajaj. « oigavor«! urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. T. - i Edinost Naročnina, ,na£a za mesec L 7. —, 3 mesece L. 19 50.„ -ta - —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva In uprava it 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se raCunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent# osmrtnice, in zahvale, poslanke in vabila po L I* —> oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izkluCno upravi Edinosti, v Trstu, ulfca sv. FranCiSka Aslškega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Brezposelnost In julijsko vprašanje Gospodarska kriza, ki mori naše nesrečno mesto in vso našo deželo že kmalu 10 let, se očituje v čezdalje ostrejših oblikah. Sedanja kriza tržaškega pristanišča se je začela takoj ob izbruhu nedavne svetovne vojne. Vsled blokade, ki so jo bili proglasili zapadni zavezniki v samem začetku sovražnosti, so bile nakrat prestriže-cs vse paroplovne črte in onemogočene vse zveze med Trstom in posameznimi tržišči na bližnjem vzhodu ter v daljnih pre-kc merskih deželah. Trst je izgubil svoje irgovske stike, dočim so na njegovo mesto stopila razna zavezniška pristanišča, kakor Marsej, Genova, Benetke in dr. Predvsem pa so se spričo takega položaja okoristila italijanska pristanišča, ker je bila Italija prvo leto vojne nevtralna. V Trstu samem je bila zavladala že ob času vojne splošna beda. Promet v pristanišču je spal, delo je nazadovalo, delavci so bili mobilizirani in poslani drugam. Sprememba je postala posebno občutna, ko je 1. 1915. Italja objavila vojno in ko se fc osnovala v neposredni bližini Trsta nova »renta. Tedaj se je začelo izseljevanje prebivalstva v notranjost, a istočasno so začela oblastva izpraznjevati mesto in odvažati vse, kar bi v slučaju poraza ne smelo * pasti sovražniku v roke«. Beda se je tedaj bolj in bolj stopnjevala in velik del prebivalstva, ki je ostalo, je moral stradati v pravem pomenu besede. Ni čudo, da so Tržačani imeli le eno željo, da bi bil čim prej konec vojne, in le eno upanje, da se bo Trst po koncu vojne mogel zopet svobodno razvijati kakor prej. Konec vojne je prišel in 1. 1918. v jeseni je vkorakala v mesto zmagoslavna italijanska armada. Gospodarsko življenje se je začelo počasi obnavljati in oživljati. Nekaj časa se je zdelo, da bo šel Trst zopet naglo navzgor. Od 1. 1918—20 si je bil pridobil že polovico svojega nekdanjega prometa. Toda po 1. 1920. je sledilo splošno razočaranje. Tržaško pristanišče ni prekoračilo meje svojih gospodarskih u-spehov iz I. 1920., temveč je začelo naglo nazadovati. Kriza se je začela nevarno zapletati in se z vsakim dnem bolj in bolj zaostruje. Velike splošne stavke in razne diuge agitacije, ki smo jih doživeli v lanskem letu, so bile očiten dokaz, da so široke delavske množice začele čutiti, da jim grozi nevarnost gmotne smrti. V začetku tega tedna pa se je začela agitacija, ki je nevarnejša od vsake stavke in ki nam je razgalila vso strahoto našega gospodarskega nazadovanja in propadanja. Kakor smo poročali že včeraj, se je vršil pretekli ponedeljek v prostorih Delavske zbornice shod tržaških brezposelnih delavcev. Številke, ki so jih razkrili posamezni govorniki, so nepričakovano strašne. V samem Trstu je nad 20.000 brezposelnih delavcev. To število pa vsebuje samo tiste brezposelne delavce, ki so vpisani v razne delavske organizacije. Koliko brezposelnih je med neorganiziranim delavstvom, se ne da točno dognati, toda gotovo je, da je tudi to število precejšnje. Huda brez-poselnos razsaja tudi po deželi, tako da šteje armada brezposelnih v Julijski Krajini nad 30.000 oseb. _ Kakor je bilo pričakovati, so najhujše cadeti kovinarji, pomorščaki, zidarji in vozniki. Kakor je navezan razvoj velikega pristaniškega mesta na razvoj omenjenih delavskih kategorij, tako mora imeti njegovo gospodarsko propadanje za posledico brezposelnost in bedo delavcev te vrste. Sedanji položaj je torej v tem pogledu popolnoma > naraven«. Kar pa nam mora povzročati posebne skrbi, je dejstvo, da se število brezposelnih veča z vsakim dnem. Odpuščanja se redno vršijo vsako soboto, v pristanišču se dela kvečjemu po en dan v tednu, stavbinstvo počiva. Poleg tega so se začele trdovratno širiti vesti, da grozi zopet zapretje ladjedelnic, tako da bi se armada brezposelnih pomnožila za nekoliko novih tisooev. Taka je ta strašna slika našega gospo-darskega položaja. Socialna bolezen se širi z epidemično naglico. Kje se bo našel zdravnik, kje zdravila? Govorniki, ki so nastopili na tem značilnem shodu brezposelnih, so dajali razne diagnoze. Vsi so valili krivdo na sedanji kapitalistični gospodarski ustroj in so prihajali do zaključka, da meščanstvo in njegova vlada nista sposobna, da bi dali delavstvu delo in kruh. Protestirali so proti znani zaroti na škodo Trsta in v prilog Benetkam, zahtevali so, naj se v našem mestu proglasi takoj svobodna luka. Priznavamo radi, da je sistem brezobzirnega kapitalističnega dobičkarstva eden važnih vzrokov gmotnega trpljenja delavskih množic. Toda jasno je tudi, da bi pri sedanjih razmerah ne mogel pomagati lr-stu nikak gospodarski sistem, niti komunistični. Kjer nič ni, od tam ne moreš tudi ničesar vzetL Proletarski voditelji so dokazali na shodu brezposelnih, da so ali grozno enostrani ali da se bojijo povedati resnico. Resnica jef da je zastonj krica.i na vlado in zahtevati od nje, naj da Irstu dela. Lani je še mogla rešiti tržaške ladjedelnice, toda v bodoče ne bo več slo. 2e vsled slabega finančnega položaja bo vladi nemogoče, da bi trosila za Trst nove miljone. Zraven tega se je že povodom lanske krize italijansko javno mnenje odločno upiralo proti takim »zahtevam« našega mesta. Kar se tiče svobodne luke, ni dvoma, da bi pomenila taka uredba resen ukrep v korist Trsta. Toda s svobodno luko bi se morda (ako bi prišla o pravem času) le zajezilo nadaljnje propadanje in nič drugega. To bi seveda ne bila nikaka rešitev, kajti Trst bi bil rešen le tedaj, ko bi njegovo gospodarstvo zopet napredovalo in se povzdignilo vsaj do 75—80% tega, kar je bilo pred vojno. - Spričo tega je zares čudno, da se »realistični« in »materialistični« proletarski voditelji zadovoljujejo s takšnimi površnimi diagnozami in da prezirajo dejstvo, da Trst nikakor ne spada v gospodarski sistem Italije, naj bo ta sistem kapitalističen ali komunističen. Zgodovina tržaškega pristanišča nas uči, da je bil njegov razvoj najsijajnejši ravno tedaj, ko je bilo gospodarski ločeno od Benetk in ko se je razvijalo na svojo roko. To dokazuje predvsem silni razvoj Trsta od 1. 1866. do 1. 1913, t. j. po tem ko je bila bivša monarhija izgubila Benetke in vso Benečijo. To dokazuje na drugi strani tudi sedanje redno in stalno propadanje našega pristanišča, dočim se na drugi strani Benetke nenavadno razvi-! jajo in so že davno nadkrilile svoj promet iz predvojne dobe. Kdor hoče ozdraviti Trst, ga mora potemtakem najprej izločiti iz beneškega gospodarskega sistema. Prežače na iredenti-zem ter razne »prijatelje« avtonomij in obenem tudi sovražnike vseh avtonomij moramo takoj potolažiti Gospodarska osamosvojitev Trsta ne pomeni nikakor politične ločitve! Julijski Lahi in Slovani, ki imajo skupne gospodarske in življen-ske interese, bi se pod pokroviteljstvom italijanske zastave tem lažje sporazumevali z zaledjem in sklepali takšne trgovske pogodbe, ki bi se jim zdele najprimernejše za koristi Trsta in dežele. Še le tedaj bi čutili vsi blagodejnost njenega plapolanja nad našimi glavami. Za Trst in njegovo gospodarsko življenje bi nastala nova do^ ba, ki mu je ne more dati noben nacionalistični »jadranski sistem«, noben prijateljski »sporazum« med našim mestom in Benetkami in nobena politična lirika raznovrstnih napetežev. To so utopije.... Bojimo se, da je res tako. Tedaj pa je prazna utopija tudi u-panje, da se bo Trst zopet kdaj postavil na noge. Trstu je potrebno prijateljsko sodelovanje vsega zaledja in vseh sosedov. Sedanja gospodarska politika italijanskih kapitalistov na Jadranu gre proti taki rešitvi in torej tudi proti obnovi Trsta. Kdor hoče dobro Trstu in deželi, kdor hoče dati proletariatu delo in odpraviti brezposelnost, mora začeti borbo za gospodarsko osamosvojitev Trsta. In tu.tiči gospodarska stran perečega julijskega 1 vprašanja.______ roda sta živela vedno' složno, če že ne ravno prijateljski drug poleg drugega, tako da ju je bilo lahko pripraviti na to poroko. Dopisnik pravi, da se kralj Aleksander in princezinja Marijo nista videla pred formalno zaroko in primerja politiko romunskega kralja 9 politiko pokojnega črnogorskega kralja Nikole, kl je polagal večjo važnost v zakonske nego politične zveze. Pravi, da je postal kralj Ferdinand »balkanski tast«. In res je romunska dinastija v sorodstvu z grško in jugoslo-vensko dinastijo. Današnji dogodek — pravi dopisnik — kakor tudi finančne, trgovske in vojaške pogodbe, o katerih se te dni toliko govori, so zopet nov sad, ki ga rodi drevo Male entente, — sad, ki je sladek ali grenak že po ustih, ki ga jedo. Odnošaji med Jugoslavijo in Romunsko so bili vedno precej preračun jeni. Srbi se n?so morali bati svojih sosedov, niso pa mo^li računati na njihovo pomoč. Sedaj tega ni več. Obe državi tvorite danes blok v Mali ententi; njihova konkretna in praktična združitev na podlagi trgovskih in vojaških pogodieb, bo kmalu ovenčana tudi s poroko, ki bo'činske volitve mini- Italija Reševanje vladne krize RIM, 22. Giolittija je njegov neuspeh baje zelo ozlovoljil. Razvidno je to iz članka v »Tribuni«, ki je izšel po obiskov senatorja Malagodija pri Giolittiju. »Tribuna« ugotavlja, da izziva Don Sturzo s svojim »vetom« glede Giolittija ne samo eno osebo, temveč vso liberalno stranko Listi se vprašujejo, ali bi ne bilo boljše, da gre kriza do dna, nego da se sestavi vlada, ki bo imela na sebi žig vsužnjenosti, ljudski stranki. Ko je tako izginil vsak up, da bi mogel Giolitti sestaviti vlado, prihaja zopet na površje Orlando. Smatra se, da bo poverjena sestava nove vlade Orlandu, ki bi prevzel samo ministrsko predsedništvo, dočim bi prevzel ministrstvo vnanjih stvari Tittoni. Član nove vlade bi bil tudi De Nicola, ki se je baje končno odločil za sodelovanje z Orlandom. To vlado bi podpirale dosedanje vladne stranke. Ob 14 je bil Orlando pri kralju, s kaie- Ob rim se je precej dolgo pogovarjal. 15'15 je kralj sprejel zopet Giolittija. Italija in zaroka kralja Aleksandra z romunsko princezinjo MILAN, 21. »Corriere della Sera« objavlja dolg dopis svojega bukareškega poročevalca o zaroki jugoslovenskega kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo. Dopisnik opisuje v pestrih barvah predzgodovino te zaroke, njen vtisk na ljudstvo v Bukareštu in njene politične posledice. Grki in Srbi — pravi dopisnik — so sprejeli z vsem zadovoljstvom vest o zaroki, Čehi in Poljaki so jo sprejeli s simpatijo, Avstrijci in Madžari z indiferentno-stjo, z nevoljo pa Bolgari, ki morda ne vedo, da bi bila princezinja Mariola, sedanja zaročenka jugoslovenskega kralja, kmalu pestala bolgarska kraljica. Stambulinski je delal z vsemi silami za to, toda zastonj: debil je odgovor, da bi se moral zopet zgraditi most čez Dravo, ki ga je Bolgarska razrušila med vojno, 6e bi se hotelo, da odide princezinja v Sofijo na kronanje. Mostovi pa, ki vežejo Romunsko s Srbijo, niso bili nikdar porušeni. Oba sosedna oa- Romunska Počastitev Pašiča na romunskem zunanjem ministrstva. BUKAREŠTA, 22. Romunski zunanji ster je priredil na čast Pašiča slavnostni obed. Ministrski predsednik romunski Bratianu je nazdravil kralju Aleksandru in princezinji Ma-rijoli ter poudarjal, da je zveza med dvema kraljevskima družinama simbol sporazuma med obema državama. Obe vladi čutita polrebo sodelovanja in skupnih naporov za pomirjenje in gospodarsko obnovo Evrope. PaŠič je odgovoril, da ga veseli, da ga je ta dogodek prive-del v Bukarešto in smatra ta njegov obisk za krono svojega političnega delovanja. Zaroka kralja Aleksandra. BUKAREŠTA, 22. Sinoči se je vršila zaroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijolo. Obred se je izvršil v veliki dvorani palače Ko-troceni. Kralj Aleksander je daroval svoji zaročenki krasen prstan s smaragdi. Romunski kralj je imenoval Aleksandra za častnega poveljnika 90. lovskega polka. ustvarila krvne zveze m ed obema vladar-s skima rodbinama. V teh političnih krogih — nadaljuje dopisnik — se je predvidevalo, da bo vest o tej zaroki zelo vplivala na inozemstvo in posebno na Italijo, tem bolj, ker so nekateri pripisavak poroki večjo politično važnost, nego se zdi, da jo ima. Kralj Ferdinand je te dni ponovil svoje globoko prijateljsko razpoloženje nasproti Italiji in izjavil, da predstoječa poroka ni drugo nego izpolnitev želje mladega para in istočasno čin, ki bo še bolj strnil vezi med obema državama spričo skupnih obmejnih nevarnosti. In mi verjamemo — zaključuje dopisnik — v romunsko prijateljstvo, o katerem imamo že mnogo dokazov in ki je še danes tako toplo kakor v minulosti. Medtem je dobro, da je ta dogodek vzbudil v Italiji zanimanje, začudenje in tudi nekoliko skrb L Upati je, da bo to sklonilo Italijo, da se bo bolj brigala za Balkan, da bo bolj pazljiva in predvsem bolj dosledna v svoji politiki Definitivni izpiti srednješolskih profesorjev RIM, 22. Naučni minister sen. Corbino je določi načrt za podelitev onih mest srednješolskih profesorjev, ki so bila razpisana z min. odlokom z dne 28. decembra 1920 in niso bila do danes še zasedena. Za 13 razpisanih me«t se zahtevajo pismene skušnje, ki se bodo obdržavale v mesecu aprilu tekom velikonočnih počitnic. Ust-meni izpiti se bodo večinoma vršili v marcu. Poljedelska, trgovska In industrialna zveza o krizi italijanske eskomptne banke RIM, 22. Včeraj so se sestali zastopniki generalnih zvez poljedelcev, trgovcev in industrialoev, ki so razpravljali o krizi italijanske eskomptne banke. Dejstvo, da traja ta kriza že dva meseca, je prisililo omenjene zveze, da zavzamejo v tem vprašanju odločno stališče. V ta namen se je imenovala komisija iz članov teh zvez, da proučijo način za varovanje splošnih interesov. Bolgarska Občinske volitve na Bolgarskem SOFIJA, 22. V nedeljo so se vršile ob-na Bolgarskem. Stranka Jugoslavija Pred sestankom zastopnikov Male entente v Ljubljani BELGRAD, 21. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić in zunanji minister dr. Momčilo Ninčić se povrneta 25. t. m. iz Bukarešte v Belgrad, nakar odpotujeta še isti dan v Ljubljano na sestanek s čehoslo-vaškim ministrskim predsednikom dr. Be-nešem. V merodajnih diplomatičnih in političnih krogih obširno in z velikim zanimanjem razpravljajo o misiji dr. Beneša ter o njegovem sestanku z ministrskim predsednikom Pašićem in ministrom Ninčićem v Ljubljani. Za ta sestanek so bili merodajni razni razlogi, med drugim praktične železniške zveze, dalje tudi okolnost, da mora dr. Be-neš čim preje dospeti v Prago, kjer poda parlamentu obširen ekspoze o svojih u-spehih." Veliko politično važnost pripisujejo dalje tudi dejstvu, da se je Poljska odzvala vabilu na predkonferenco Male entente. Ta konferenca je z ozirom na genovsko preložena za nekaj časa. Mala ententa želi skupno s Poljsko in Grško na genovski konferenci zastopati enotno stališče, da tako da svojim gospodarskim težnjam čim večji poudarek. »Tribuna« javlja, da se bo sestanek v Ljubljani vršil dne 27. t. m/ Odgoditev trgovinskih pogajanj z Italijo BELGRAD, 21. Radi italijanske kabinetne krize so trgovinska pogajanja z Italijo preložena. Italijanski delegati so včeraj odpotovali v Rim« (thoslovaika PRAGA, 21. Odposlanstvo jugsl. dijakov je v nedeljo odpotovalo v Bukarešto, da ob priliki zaroke kralja Aleksandra izroči kraljični Mafiji dar Jugsl. dijakov v Pragi, »Hko jugsl. kralja, ki jo je Izdelal umetnik Bogdanovih ^---- j*< Stambulinskega je zmagala nad vsemi združenimi opozicionalnimi strankami. Poljska Izjave zunanjega ministra. — Poljska se pridruži Mali ententi? VARŠAVA, 21. Po zaupni seji odbora za zunanjo politiko v poljskem semnju je zunanji minister Skirmunt zastopnikom varšavskih listov podal kratko poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Glede genovske konference se je izjavil', da mora Poljska skrbeti, da ne bo na njej iznenađena, vsled česar mora najpreje izmenjati misli s prijateljskimi državami. Poljska je sprejela poziv Male entente za sestanek v Belgradu. Ta predkenferen-ca pa nima značaja zbiranja posamnih skupin držav proti drugim državam. Poljska je poklicana, da prevzame aktivno vlogo glede obnove Rusije. Vilna za priključitev k Poljski VILNA, 22. Zbc.rnica je v svoji plenarni seji odobrila s 96 glasovi predlog narodno-demokratske in kmečke stranke za priključitev Vilne in osrednje Litve k Poljski. Francija Beneš v Parizu PARIZ, 22. Včeraj je prispel semkaj iz Londona čehoslovaški ministrski predsednik Beneš. Francija zahteva od zaveznikov povračilo stroškov za okupacijo porenskih pekrajin PARIZ, 22. Finančna komisija zbornice je enoglasno sprejela predlog finančnega ministra za uračunanje stroškov mobilizacije letnika 1919 med povračljive izdatke. Ti stroški znašajo 190 miljonov frankov. Poincare je u»pravičeval ta predlog z razlogom, da je imela mobilizacija namen utrditi obrambo levega brega Rena in da morajo prispevati za te stroške zavezniki kakor za navadne okupacijske izdatke. Henriot je predlagal, da bi se pritegnila v delo obnove opustošenih pokrajin tudi angleška in amerikanska industrija, kar bi zmanjšalo brezposelnost v teh dveh državah. Komisija bo razpravljala o tem predlogu na prihodnji seji. Anglija Sestanek med Lloydom Georgeom in Poin-carejem. — Angleška bo ugodila francoskim zahtevam glede programa genovske konference LONDON, 22. Parlamentarni sotrudnik Daily Cronicleja zatrjuje, da pojde Lloyd George prihodnjo soboto v Pariz, kjer bo konferrral s Poincare jem o raznih vprašanjih glede francosko - angleških odnoša-jev. Oba državnika se bosta posebno zanimala za zadeve genovske konference in določila dan njene otvoritve. Pariški listi poročajo iz Londona, da je vzbudil včerajšnji pogovor med Poincare-jem in Hardingom veliko navdušenje v angleških vladnih krogih. Prevladuje mnenje. da bo Anglija podpirala Francijo v njenih težnjah, da se bo izključilo iz programa genovske konference vsako razpravljanje o odškodninah in podobnih političnih vprašanjih in da bo zagotovljeno spoštovanje mirovnih pogodb. Vprašanje o teh garancijah bo rešeno že tekom tega tedna, nakar se bodo lahko sestali izvedenci prnhodnji pondeljek. Vest agencije Reuter pravi, da bosta o političnih vprašanjih razpravljala Lloyd George in Poincare v direktnih pogovorih. Beneš je natančno proučil te zadeve v pogovorih z Lloydom Georgeom in Lordom Curzonom in bo lahko razpravljal o tem direktno s francosko vlado, čeravno nima nikakega tozadevnega pooblastila. Portugalska Revolucija na Portugalskem MADRID, 22. Časopisi objavljajo vesti iz Viga, da je predsednik portugalske republike zbežal s celokupno vlado v neko trdnjavo v okolici Lizbone. Revolucionarji zahtevajo, da se morajo izpustiti na svobodo vsi vojaki, ki so zaprti radi umorov tekom vstaje oktobra lanskega leta. Jutri bo začela splošna revolucionarna stavka. Pariški časopisi so prejeli včeraj vest iz Lizbone, da vlada v mestu mir. Enako poroča portugalsko poslaništvo v Rimu, da vlada v vsej deželi mir, le sprevodniki tramvaja v Lizboni stavkajo. Vlada se bo predstavila v četrtek zbornici. Amerika Katastrofa zrakoplova «Roma». — 35 ljudi mrtvih. WASHINGTON, 22. Vojaški zrakoplov «Roma» se je včeraj vnel tekem vožnje in padel v bližini hauptonskega morskega zaliva ob 15.10. Od 50 oseb je bilo ubitih 35 in 10 težko ranjenih. Baje je bil ta zrakoplov največji na svetu in ga je Amerika pred nedavnim Časom kupila v Italfji. Italijanski vojni minister je izrazil svoje sožalje na tej nesreči vojnemu mini. stru in mornarici Zedinjenih dtiav. Konferenca za spremenitev volilnega reda BUDIMPEŠTA, 22. Včeraj se je vršila pod predsedništvom regenta Hortyja konferenca za spremenitev volilnega prava in volitev. Konference so se udeležili izvedenci v javnem pravu, med njimi predsedniki najvišjih sodnih dvorov, prvi sodni funkcionarji, univerzitetni profesorji in zastopniki visoke katoliške in protestantska duhovščine. Predlogi te konfercncc bodo le posvetovalnega značaja. Vest o atentatu na Hortyja zanikana BUDIMPEŠTA, 22. Korespondenčni u-rad poroča, da je vest dunajskih časopisov o atentatu na Hortyja izmišljena. SRrD m nemško Avstrijo Izmed vseh nasledstvenih držav pokojne avstro-ogrske monarhije je občutila najbolj Nemška Avstrija gospodarske posledice razpada države. Najmanjša in najubožnejša na zemeljskih zakladih z ogromnim dunajskim prebivalstvom je zares podobna nebogljenemu otroku z veliko glavo kakor so jo večkrat označili. Zavest gospodarske nemoči je prežela posebno ob sklepanju mirovnih pegedb politične voditelje nemških alpskih dežel, ki so napenjali vse sile, da bi se smeli združiti v državno celoto z Nemčijo. Toda vse dokazovanje, vsa resničnost te mizerije jim ni nič pomagala, zakaj Francozi niso pod nobenim pegojem dopustili, da bi se Nemčija ojačila s pridobitvijo devetih miljonov novih državljanov nemške narodnosti. Zavedali so se predobro, da bi tako ojačena Nemčija veliko lažje prebolela politično in gospodarsko nesrečo vojaškega poloma. Pač pa je Francoze presenetil v 1. 1918. nagli razpad starodavne monarhije. Oni bi bili veliko rajši imeli, da ni prišlo do takih korenitih izprememb v Srednji Evropi. Podonavska monarhistična država z nenemško večino in z izpremenjeno diplomacijo, ki bi vozila državo v protinemški politiki, to je bila želja Francozov pa tudi Angležev. Da, celo Italiji, tej najbolj zagriženi sovražnici avstro^ogrske države, ni bila všeč taka radikalna izprememba v njeni bližini. Šibka Avstrija bi ji bila bolj všeč kakor pa število samostojnih narodnostnih držav, ki so bile takoj spočetka zelo ljubosumne na svojo suverenost in kot take nepripravne za sprejem protektoratov za interesirao« velesile. In tako se je zgodilo, da je podonavska monarhija za večno izginila iz zemljevida in oba Karlova ponesrečena poskusa sta to tako temeljito dokazala, da ne more danes več noben resen človek misliti na vzpostavo nekdanje mogočne Avstrije. Nemška Avstrija je podedovala cesarsko mesto, staro ime in mizerijo. Zakaj Dunaj in njegova bližina sta živela cd bogastev nenemških dežel in žuljev njenih mestnih in poljskih delavcev. Ko je odpadla desetina teh tlačank, se je znašel Dunaj in njegova dežela na beraški palici. Še-le tedaj so z&mogli Nemci spoznati, kaj so imeli od svojih nenemških sosedov, ki so jih oni tako prezirali, poleg tega, da so jih nesramno izkoriščali. Pravi križev pot se je pričel za te Nemce z razpadom države. Medtem, ko so ostali avstrijski narodi v pijani navdušenosti slavili svoje osvobojenje, pozabivši na vse vojne grozote, so se začeli Nemcem ježiti lasje ob težki skrbi za življonski obstanek. Politični prevrat je od vojne pretreseno gospodarstvo še hitreje dalje razkrajal. Ze takoj v prvih povojnih mesecih je postala Nemška Avstrija predmet < usmiljenih* src, ki so organizirala pomoč dunajskemu stra-dajočemu ljudstvu. Mnogo vagonov polnih najraznovrstnejših konserv je remalo v nekdanji cesarski Dunaj. Kapljica v morju so bili ti vagoni, toda ž njimi so privan-drali iz vseh strani sveta plena željni predstavniki zmagovitih narodov. In pričelo se je pravcato ropanje te obubožane dežele, ki je potrebovala pomoči. Padanje valute je vabilo vsak dan nove klijente in tedaj se je izkazalo, da je ta tako revna dežela še silno bogata. Za tujezemski papir so Avstrijci prodajali tem oderuhom velikanske dragocenosti v vseh mogočih oblikah. Kar je cesarski Dunaj in njegovo obližje v tisočih letih izsesalo iz tlačenih ljudstev in narodov, se je pričelo tajati in se je izta-;alo v nič. In nato se je pričelo tudi ropanje vseh mogočih življenskih potrebščin, ki so jih bila «usmiljena» srca in špekulant je znosili v habsburško prestolnico po polomu. Če bi se hotel po ceni in dobro najesti, si šel na Dunaj. Tam si živel prav po baronsko, nazadnje pa si še prinesel s seboj blaga, da se ti je pot pošteno splar 3tm ui \ Trsta, dM 23, Zala. Na siotisoče, lahko rečemo, je bilo takih ljudi, ki so šli na romanje iz zasebnih majhnih opravil, toda bili so med njimi tudi «tatovi* na debelo, ki so nakupili vlake in vlake blaga ter pustili v zameno papir. Ta papir pa je prešel kot tak v trgovino, postal trgovsko blago in tako se je bohotno razcvetela nežna povojna cvetka, ki ji pravimo valutno verižništvo. Dobrodušni Dunajčanje, kot jih imenujejo, pa so udanostno gledali to početje, obupovali in z dih oval i, ponavljali venomer pesem, da jim samim ni gospodarskega obstanka, beračili so dalje za tujo pomoč, prosili ^o za vrabce, medtem ko so jim golobje frčali izpred nosa v tujino. In z gospodarskim propadanjem je šlo dalje in vedno v hitrejšem tempu. Padanje valute je z vsakim dnem slabšalo obupni položaj telesnih in duševnih delavcev, uboštvo nizkih slojev je rastlo vzporedno z bogastvom verižnikov. Jeseni lanskega leta je prišlo do silnih izbruhov tega neznosnega položaja. Najlepši in najbogatejši del mesta so razjarjene množice napadle in razdejale krasne kavarne in hotele, oplenile bogate izložbe in izmlatile nekaj parasitov, ki so slučajno prišli v pest razkačenemu ljudstvu. To je bil resen opomin. Vsled lastne nemarnosti, pa tudi vsled ostudnega pohlepa domačih in tujih verižnikov je prišla ta državica na rob gospodarskega propada. Tuja pomoč je postala neobhodno potrebna. In glej, to kar so zastonj do tedaj moledovali pri tujih vladah avstrijski državniki, je naenkrat prišlo. Nemška Avstrija je dobila toliko zaželjene kredite. Te dni smo brali, da so Angleži dovolili Nemški Avstriji preko 2 miljona funtov šterlingov, nato smo čuli, da je tudi Francija dovolila nekaj miljonov frankov, a najnovejša poročila pravijo, da se je k tem pridružila tudi Italija, ki je sporočila avstrijski vladi, da je dovolila v principu takojšnji kredit. Odkod naenkrat ta radodar-nost? Začetnik te gospodarske politike napram Nemški Avstriji je bila Čehoslovaška, ki je posodila prva svoji sosedi pol mil jar de čehoslovaških kron in to pod zelo ugodnimi pogoji. Čehi so se zavedali važnosti rešitve neznosne gospodarske krize sosedne dežele. Bankrotna država bi mogla postati predmet političnega barantanja v škodo ostalih nasledstvenih držav. To je pokaza! slučaj Burgenlanda. Nesamostojna in uboga dežela ni bila v stanu izvojevati si Izvršitev one pogodbe, ki so jo zavezniki narekovali. Toda samo češka pomoč ne bi mogla rešiti Avstrije pred katastrofo. Resnost položaja je končno pripravil Angleže do spoznanja, da je rešitev Avstrije v interesu evropske obnove, ki je v zadnjem času vendar glavni smoter angleške politike. Angleži ne zasledujejo v Avstriji direktnih gospodarskih in političnih interesov, vedo pa prav dobro, da bi vsak razkroj v katerikoli državi Srednje Evrope utegnil imeti pogubne posledice na gospodarsko in politično ravnovesje vse Evrope. Vsak tak slučaj bi ogrožal politiko miru, ki jo zasledujejo Angleži, in tako bi posredno padec Avstrije zadel v živo to angleško politiko. In reči se mora, da so dobili Avstrijci tudi to posojilo pod precej ugodnimi pogoji. V zastavo bodo dali takozvane Gobeline, t. f. znane dragocene umetniško v šivane stenske preproge, ki so krasile cesarske palače na Dunaju. Poleg tega zahtevajo Angleži pravico do nadzorstva pri porabi njihovega posojila. Da sta se Francija in Italija pridružili tej pomožni akciji v prid bankrotni Avstriji, igrajo glavno vlogo politični motivi. Francija zasleduje povsem druge smotre v snubitvi ene skupine nasledsrtvenih držav nego Italija. Zato ne more Italija doma ostati, potem ko je Francija sledila angleškemu vzgledu. Stališče upnika je kolikor toliko stališče gospodarja in Francija hoče biti gospodarica evropske celine. Zato ne more dopustiti, da bi se Angleži s svojim kapitalom pregloboko vkoreninili v Srednji Evropi. In tako je pričetek kreditne akcije Nemiki Avstriji čisto hladno preračunjen «gšeft» med tekmujočimi velesilami. Ne glede na to, pa je prišla Avstriji ta pomoć zelo o pravem času in če bodo znali avstrijski finančniki pametno uporabiti posojeni denar, se bodo lepo izvlekli iz zagate, v katero je zašlo državno gospodarstvo po nemali lastni krivdi. Razume se, da niso ti miljoni darovani, ampak jih bodo morali Avstrijci pošteno do vinarja vr- niti. „ Slučaj te najnovejše kreditne akcije pa je jako poučen. Dokazuje nam, da so majhne in slabotne države slejkoprej igrača v rokah mogočnežev. Najprej pa pride ta slabost in neodvisnost do izraza v časih gmotne zadrege. Zato je naloga dobrih državnikov ozdraviti narodno gospodarstvo in vzpostaviti državne finance. Gospodarska neodvisnost je podlaga politični neodvisnosti in pravi narodni svobod*. nila do razvodja Save in je s tem tfornja Goriška odtrgana od soseetnih dežel, je jasno, da je za bodoči razvoj zgornje soške doline neobhodno potrebno, da se komunikacijska zboljšanja v obeh dolinah — soški in savski — v isti meri zboljšajo to- in onstran stare meje, ki naj t bratski slogi gresta boljši bodočnosti naproti. Gre za boljše zveze ozemlja, ki je sedaj pozorišće političnih bojev na našo škodo. Predilska železnica bi utrdila vez skupnosti interesov, ker bi ustvarila novo sredstvo za prevoz bogate proizvodnje teh krajev. Brez take vezi ni možno bratsko sožitje med prebivalstvom, ki je dosedaj živelo ločeno. Ni ga, ki bi ne videl velike koristi v tem, da bi b se ustvarila podlaga za iskren sporazum med slovanskim prebivalstvom to- in onstran stare meje kraljestva, ki je bilo doslej, čeprav istega plemena, politično v cfijamentralnem navskrižju! Zato se morajo, kjer je le možno, odpravljati vse ovire, ki so doslej v gospodarsko - socialnem pogledu nasprotovale zbližanju in potrebam tega prebivalstva. Na zaključku pravi Menegazzi, da je uverjen, da bi primerne zveze med kraji to- in onstran stare meje Italije odpravile zapreke, ■ ki so doslej ovirale zaželjeno zvezo med Slovani na obeh ozemljih! , Oglasil se je torej zopet enkrat glas pameti, mož, ki zna računati s podanimi dejstvi, — pa naj že soglašamo z vsemi njegovimi naziranji ali pa ne. Pred vsem je razvidno iz njegovih izvajanj, da odkrito priznava obstoj slovanskega življa na tej in oni strani stare meje Itaiije ter priznava, da je v gospodarskem interesu vsega tega ozemlja potrebno, da stopijo obojestranski Slovani v tesne medsebojne stike! Menegazzi presoja torej gospodarsko potrebo predilske železnice posebno tudi s političnih in narodnih vidikov. V namen mirnega sožitja hoče, da se odpravijo vzr<> ki dosedanjim političnim bojem! Tu pa je treba naglasiti, da - so glavni vzroki tem bojem na vsem našem ozemlju v napetem narodnem vprašanju. Će torej g. Menegazzi govori o zaželjenem mirnem sožitju, ne misli — tako vsaj sodimo mi — samo na zbližanje med Slovani na tej in oni strani stare državne meje, ampak tudi in še posebno na sožitje med obema plemenoma na vsem ozemlju Julijske Krajine! Za dosega velikega cilja, ki ga ima Menegazzi pred očmi z zgradbo predilske železnice, ki naj donese mirno sožitje, je pa. neizogibno potrebno, da je tudi vsa politika vlade in italijanskih političnih strank, z ozirom na slovansko prebivalstvo, u-smerjena napram temu cilju. Ne zadošča za to samo gradba kake železnice, ni dovolj, da se zbližajo medsebojno Slovani soške doline in benečanski, marveč je treba ustvariti pogoje za mirno sožitje tudi drugod, tudi tam, kjer se ne gre za kako železnico! Menegazzi naj bi bil torej izpre-govoril odkrito in resno besedo v prvi vrsti na naslov vlade in italijanskih političnih strank, katerih vsa dbsedanja politika naravnost onemogočuje mirno sožitje! V zaslugo pa štejemo piscu, da je odkrito priznal, da nobena prenapeta nacionalistična politika ne more preko velikih interesov, ki izvirajo) iz narave. Življenje ima svoje železne, nespremenljive zakone, ki so močnejši nego vsi gromoviti programi in zveneča gesla političnih strank. nje dijaštva, in fudi morje ne tvori, kakor bomo videli, nobene ovire. Studiranje v inozemstvu se mora označiti toliko z znanstvenega, kolikor z družabnega stališča za zelo koristno. Dokaz za dejstvo, da Studiranje v inozemstvu ne doprinaša v zadnji vrsti k povzdigi kake države, nam nudi Japonska. Japonski statistik dr. S. Moto-da se bavi v listu »Japan Magazin« z vprašanjem preseljevanja dijakov, navaja število dijakov v posameznih dlržavah in razlikuje pri tem tri struje: 1. orientalski dijaki (Japonci, Kitajci in Indijci), ki študirajo predvsem v Ameriki, Anglji in Franciji; 2. vzhodnoslovenski dijaki (Rusi, Poljaki), ki se preseljujejo v zapadno- in srednjeevropske države; 3. Amerikanski dijaki iz južne in srednje Amerike, ki študirajo v severni Ameriki m zapadni Evropi. K temu bi prišla morda še tretja struja južno-evropskih, posebno jugosiovenskih dijakov, ki se selijo proti zapadu in severu, in ki je kot čisto evropski pojav japonskemu statistiku, seveda, manj znana. Razen tega ne smemo pozabiti na velikansko število severnih Amerikancev v Franciji (2772 proti 54 v 1. 1914.). Dočim je bilo pred vojno med tujimi dijaki največ Rusov (3170), kar je že zgoraj omenjeno, so stopile 1. 1919. Zedinjene države na prvo mesto. Po svetovni vojni je stopil tukaj na mesto vzhoda zapad in atlanski ocean ne tvori nobene ovire. Dr, Motoda ceni število kitajskih dijakov v tujini (večinoma na Japonskem, v Zedinjenih državah in Franciji) na 9000, število japonskih dijakov (večinoma v Ze-dinjenih državah) pa na 2500. Tudi Indijci študirajo v velikem Številu v inozemstvu (kakih 1000 jih je v Angliji). Na amerikanskih univerzah študira po njegovem računu okoli 8000, na francoskih okoli 6000, na angleških približno 3000, na nemških 2000—3000, na švicarskih 2000 tujcev. Če-hoslovaki so doslej na tujih šolah le v malem številu zastopani, čeravno bi bilo za-željivo, da odidejo v inozemstvo predvsem tehniki in trgovski visokošolci. Med mnogimi državami se dijaki zamenjavajo (n. pr.) med Berolinotn in Budimpešto), mnoge države (posebno Danska) ima>o za to posebne ustanove. Študij v inozemstvu doprinaša mnogo tudi k medsebojnemu spoznavanju in boljemu razumevanju narodov.« Prebliska železu med obema p ca in sožltle emenoma Angelo Menegazzi jc te dni razpravljal v «Piccolu» o pomembnosti železnice črez Predil (ki se ima seveda še-le graditi). Zahteva nujno, naj se ta železnica zgradi čim prej. To da bo mednarodna železnica prvega reda in to ne samo za Trst in njegovo trgovino, ampak tudi za ves promet na Jadranu. Bo neizmerne gospodarske važnosti za vso Julijsko Krajino radi skupnosti nje interesov s tržaškim trgovskim emporijem. Vse naše gore nimajo — od Sv. Lucije dalje — nikake primerne zveze s severom, razun ene cestne, ki pa niti od daleč ne zadošča. Čim se je vzhodna meja Italije premak- Dljo&l v inozemstvo Čehoslovaška in jugoslovenska javnost je bila pred kratkim presenečena vsled vesti o izseljevanju jugoslovenskega dijaštva iz Prage v Lvov. Vzrok temu izseljevanju tiči v nenadnem in naglem porastu mednarodne vrednosti čehoslovaške krone. Jugoslovenskemu dijaštvu, ki je že pri prejšnjem razmerju med jugoslavenskim dinarjem in čeboslovaiko krono komaj iz« hajalo s svojimi skromnimi sredstvi, je bilo kar črez noč onemogočeno življenje v Pragi. Vrednost denarja, ki ga je imelo na razpolago, se je kar nenadoma zmanjšala za več kot polovico, in ni mu ostalo drugo, nego da se preseli v druge kraje, kjer bo lažje izhajalo. In tako se je zgodilo da je ogromno število jugoslovenskega dijaštva zapustilo Prago in se preselilo v prestolnico sosedne slovanske države, ki je jugoslovenske dijake prisrčno sprejeia. Toda vest o tem prisilnem preseljevanju je naredila zelo mučen vtisek ne samo na čehoslovaško in jugoslovensko vlado, temveč na vso čehoslovaško in jugoslovensko javnost Praga je bila že od nekdaj zbirališče jugoslovenske visokošolske mladine. Jugoslovenski dijaki so že od nekdaj tru-moma odhajali v to zibelko kulture zapad-nega Slovenstva in so se skozi dolga leta ustvarile med njimi in češkimi dijaki in narodom prisrčne vezi, ki »o postale po vojni še bolj tesne. Vsled tega je javnost obeh držav vznemirila vest o odhajanju jugoslovenskega dijaštva iz Prage. Časopisje obeh držav se živo bavi z reševanjem tega neugodnega vprašanja in obe vladi si prizadevate, da bi našli kak izhod iz tega položaja. »Prager Presse« se tudi bavi s tem vprašanjem in je med drugim objavila tudi članek dr. V. Š., v katerem se na splošno bavi s preseljevanjem dijaštva v tujino. Posnemamo ta članek zaradi njegove zanimivosti v celoti. »Preseljevanje dijaštva — pravi pisec — je star pojav. Že v starem veku so prihajali k slavnim Mozofom dijaki iz najbolj oddaljenih dežel, v srednjem veku pa so prihajali na 7nanJ> univerze, posebno v severno Italijo tajci z vseh strani areta. Tudi na Karlovi univerzi v Prađi je tto tedaj mnogo tujcev, posebno Nemcev, kakor je razvidno iz zšašovmm selitve aa časa kralja Venclja IV. V novej« dobi ve raavoj prometnih sredstev salo olajSal presetfeva Dnevne vesta Pot, ki ne vodi do sporazuma. Tudi zadnja številka republikanske »Emancipazio-ne« prinaša dva članka o razmerju med Slovani in Italijani. Eden teh člankov ji je došel iz Benetk in spisal ga je Renzo Ci-notti. Pozdravlja z radostjo to razpravo, a pada pri tem vendar v stari greh skoro vseh Italijanov, ki se bavijo s tem vprašanjem. Pripisuje namreč tej javni razpravi namen, da izpodbije slovenski nacionalizem, ki so ga ustvarili slovenski razumniki In trdi, da ti razumniki niso imeli nikoli stikov z delavskim ljudstvom. O naših »gorskih Slovanih« pravi, da so jako delavni in disciplinirani, da žele le dela in proizvajanja in da hočejo le — in tu pada mož v protislovje s svojo prejšnjo trditvijo _ »ohraniti svoj jezik, svoje stoletne tradicije, svoje šege, svoje pesmi«! (Ali, za božjo voljo: kaj hočejo drugega tudi naši razumniki?!) Priznava pa, da tem slovenskim razumnikom, ki zavajajo ljudstvo ljudstvo, gredo nepremišljeno na roko izvrstni italijanska »euperpatriofcje« s svojim nasiljem. (Omenja dogodke v Tolminu v letu 1921). Nato pripoveduje, kako da so: na t olminskem nestrpno pričakovali prihoda italijanske vojsk«. pa obžalujejo, da je nova vladavina namestila nekaj mož prejšnje vladavine, ki so stari nasprotniki ljudstva, in Iti _ skupno z novimi importiranci iz južnih krajev Italije — also nič razumeli duše in nstreb Slovaao*!. — No, tisti naši razumu« gpo vsej pravici, da je ravno v teto zla — ki ga CinortH priznava _ glavni vk neugodnemu razmerju med obema plemenoma. Niso toTej ti krivi, ampak tisti, ki ne poznajo — kakor pravi pi-KC _ m mdi nočejo poznati duše in potreb našega ljudstva! Česnu se torej zaletava v tiste, ki govorijo resnico?! Tistega večnega razlikovanja med pretvezno voljo ljudstva in nameni njegovega razumništ-va, nočemo tu zopet zavračati. Je že pre-neumno, ker je v navzkrižju s kulturno in politične organizacijo vsakega naroda. — Gospod Cinotti naj nam ne zameri, če mu odkrito povemo, da se nas polašča le grenko čustvo, ko Črtamo njegove besede na zaključku: da sočustvuje namreč z boljo našega ljudstva, da razume tiho solzo v njegovem očesu, da ga razume, ko prepeva svoje sladke »pastirske pesmi«, in kadar v svetišču svojih domov deklamira lepe stihe pesnika Gregorčiča. Mi pa ne razumemo njega, gospoda Cmotiija! Vsi lepi vzkliki republikancev: Bodimo bratje, strnimo se m delajmo skupno za svobodo! — so brez vsake notranje vrednosti, dokler bodo sumničili in odklanjali tiste, ki so — kakor ▼ nekimi aaro*i — poklicani, da vodf)» to naše ljudstvo k napredku, kulturi in svobodi! Kdor ne priznava razumništva naroda, tudi naroda samega ne priznava iskreno! Ne verujte — čakolam«! Ponosno nam prihajajo na uho najneverjetoejše govorice, ki se Sirijo po mestu in deželi in ki imajo svoj začetek gotovo v kaki vratarski loži, ali pa v bfcagi kake istrske brfkice. Slišijo as včasih naravnost neverjetne stvari Najbolj neverjetno je pa to, da široki sloji ljudstva verjamejo tem govoricam več, nego javnim tistsm m oelo objavljenim zakonom. — Tako dišimo s več strani, da »gre glas po deželi«, da mladsntfsm, ki so sedaj srdi za nabor, na bo trsba iti pod orožje, da se nabori sploh pe bodo vito. temveč, da se bo z nabori čakalo pri nas vsaj deset let. Take govorice so zelo nevarne. Ce ne drugega, utegnejo prinesti bridko razočaranje. Resnica na vsej stvari je sledeča. Naše politično vodstvo je res napravilo korake, povdarjajoč moralne in materijelne razloge, da bi se vojaška služba v anektiranih pokrajinah odložila za nekoliko let. Toda, odgovora na to ni, ga najbrže tudi ne bo, in če pride, bo skoro gotovo nepovo-1^'en. Edino, kar smo čuli z uradne strani, je ustno zagotovilo, ki ga je dal vojni minister Gasparotto našemu poslancu Wilfa-nu, da bodo naši vojaki deležni različnih olajšav. Te olajšave bodo obstojale v tem, da bodo imeli naši vojaki ugodne garni-zije, blizu svoje ožje domačije, da se bo v kolikor možno večji meri upošteval njihov materni jezik pri sestavi vojaških formacij, pri določanju častnikov in podčastnikov, ki bodo imeli nalogo dati našim fantom potrebno vojaško izobrazbo, in even-tuelno še druge olajšave stičnega značaja. To je vse. Drugo so — čakole! Svarimo naše ljudstvo pred tem, da sprejema in veruje sličnim govoricam. Razsodne osebe pa prosimo v interesu celo-kupnosti, da nam o vsaki taki govorici takoj sporočijo, da bomo mogli naliti naši javnosti čiste vode. Vsak prosvitljeni čitatelj »Edinost« nima samo dolžnosti, da pridno kupuje in čita list, ampak da ga tudi dejanski podpira s tem, da včasih prime za pero. Zanimiva polemika se je razvila med italijanskimi listi ob vprašanju avtonomne uredbe v Julijski Krajini. »Piccolo« je ves vnet trdi in zatrjuje, da prejšnji deželni zbori ne obstoje več ne de facto, ne po zakonu. »Lavoratore« trdi nasprotna, ker ni nikake zakonite odredbe, ki bi bila ta avtonomna zastopstva odpravila. »Piccolo« — ki hoče biti bolj rimsko, nego je Rim sam — zahteva, naj se odpravi sploh vse, kar spominja na prejšnjo vladavino. »La-voratore« pa sodi, naj se ohrani vse, kar je bilo v avstrijski upravi — dobrega. Tega mnenja je tudi »Nazione«. Pa ne morda zato, ker je to, kar naj se ohrani, staro, marveč zato, ker je bolj moderno. In »La-voratore« pripominja, da naj se le odpravi, kar je neprimernega in dela le zapreko. Nikakor pa ne gre, da bi s starim in nepotrebnim odpravljali tudi novo in koristno. Krivo da imajo tudi tisti, ki zcJitevajo, da se sploh vsi zakoni kraljestva raztegnejo tudi na te nove pokrajine. To bi bilo škodljivo za te poslednje in za Italijo, ker bi dalo zgled birokratične starokopHnosii in bi diskreditiralo Italijo spričo večje modernosti raznih naprav, ki so dobre in koristne. Staro poglavje, Nc radi sicer, ali moramo se zopet — potrebno je — povrniti k staremu poglavju: k tistim večnim poizkusom naših nasprotnikov, da bi naše ljudstvo odvrnili od njegovega razumništva, posebno pa od njegovega političnega vocL-stva. Če bi bilo resnično, kar vedno kričijo naši nasprotniki, potem bi bili le naši voditelji in razumniki sploh edino krivi, da naše ljudstvo ne živi v božjem miru z italijanskimi sodeželani. Navadna imena za naše razumnike, ki jih rabijo italijanski listi, so mestatori, arruffa popoli itd. Ljudstvo da bi bilo »dobro«, če bi ne bilo huj-skačev in rogoviležev. Če bi pa ti zasra-movalci našega razutnnišlva malo pomislili na sijajno zgodovino italijanskega Ri-sorgimenta. na veliko epopejo, ki je dove-dla italijanski narod do osvobojenja od tujih nasilnikov in do narodnega uedinje-nja, bi morali obmolkniti in se sramovati! V tej veliki borbi je tudi italijanski narod imel svoje voditelje — razumnike! Mari so bili možje, ki so bili narodu voditelji in ki so ga — ali z besedo, ali z mečem — podžigali v veličastveni borbi za osvobojenje in uedinjenje, tudi le hujskači in kričači? Mari so bili Mazziniji, Cavourji, Garibal-diji itd. — sami prosviteljeni duhovi — mestatori in arruffa popoli?! Menda ne! Saj niso proglašali sovraštva proti dragim narodom, ampak so se borili Le za pravico in svobodo svojega naroda! In istotako tudi naši razumniki ne uče svojega naroda, naj sovraži drugoredne, naj jim krati kake pravice, naj ne živi v miru žnjimi, ampak govorijo mu le o njegovih pravicah na podlagi božjih, naravnih in pisanih zakonov; učijo ga, naj bo značajen in zvest sam sebi in svojemu rojstvu, naj zahteva tudi za-se mesto na božjem solncu poleg sodržavljanov druge narodnosti, na svoji lastni grudi — torej ne nad drugimi, ampak poleg drugih kot enakovreden sotrudnik in tekmo-valec pri snovanju za splošno materialno in kulturno blaginjo. Delovanje našega razumništva stremi po visokih idealih člove-čanstva: je kulturno, čivilizatorično in človekoljubno. Ni propovednik krivice drugim na škodo, ampak vzpodbuja le narod k borbi za svojo pravico! Predvsem za pravico do dostojnega samosvojega življenja! Ni pa krivda tega našega razumništva, če naši nasprotniki vsako pravico v prilog našemu narodu občutijo kot krivico, storjeno njihovemu narodu! Hiba je le na njihovi strani! Če torej naši nasprotniki le nočejo odnehati od zasramovanja in klevetanja našega razumništva radi označenega njegovega delovanja, potem pa morajo že naši razumniki in voditelji ostati v božjem imenu — mestatori in arruffa popoli! Po predpnsts — pepelaica! Glasilo južno tirolskih Nemcev, «Der Tirol«r», označa reševanje sedanje italijanske krize kot predpustno norijo. V parlamentu ni nikakega razumevanja za velike evropske naloge. Vse goni le tisti «sacn> egoismo» — toda, le osebni. Ne gre se za velike politične misli, ne za zdrav napredek, ampak je le barantanje od stranke do stranke, pehanje za ministrske stolice, za mastna mesta. To fe vsebina sedanjega državnega življenja. In to t (asu, ko se bližajo važne odločitve za nadaljnji razvoj Evrope, ke se blila konferenca v Genovi! Italija hoče biti gostiteljica in hotela bi prevzeti tudi politično vodstvo. Pričakovati bi bilo torej, da bo par* lame nt v taki važni uri razvijal vso svoio delavnost, da bi bilo to posvetovanje narodov na' italijanskih tleh čim plochiejše. Mesto tega pa se je zgodilo te dni, da je bil sklican odbor za zunanje stvari, a ni prišel poleg ne minister za zunanje stvari, ne njegov namestnik, torei nobena glavnih oseb. Morali so se razrti, ne da bi kaj ukrenili. . .! Žalostna komedija! — vzklika *Der Tiroler« in napoveduje po tej predpustnl noriji — pepelnico! Konzularni eksekvatur. 5. februarja t. 1. je bil dan kraljevi eksekvatur gosp. D. ConLou-masu za izvrševanje funkcij generalnega konzula grškega v Trstu. — 15. januarja t. 1. je bil dan kr. eksekvatur gosp. Ariuru Cabrero za izvrševanje konzularnih funkcij republike Čile v Trstu. — 29. januarja t. 1. je bil dan kr. eksekvatur g. baronu Alojziju Villani di Castelilo Pillonico za izvrševanje konzularnih funkcij Ogrske v Trstu. Izmenjava avstrijske rente s petodstotno itaL državno reato za pod varu š tvom ali kuratelo stoječe osebe. Tukajšnji sodni depozitni urad bo uradno izmenjaval vrednostne papirje avstrijskega državnega dolga od 1. marca t. K dalje. Za izmenjavo bodo predloženi tudi papirji avstrijske rente v zlatu, če ne bodo prizadeti uložili kakih pomislekov, kar b odo mora>š javiti omenjenemu uradu najkasneje do t. marca t. 1. V svrho izmenjave bodo morali varuhi in kuratorji vrniti tekom tega. meseca že dvignjene obrestne odrezke vrednostnih papirjev, ki so zapadli po 15. juliju 1920. Deloma nujne brzojavke za Severno Ameriko. Višje poštno ravnateljstvo sporoča, da se od 20. t, m, odpravljajo deloma nujne brzojavko za Severno Ameriko tudi čez Pariz ali Brest Te brzojavke se smatrajo za nujne le na evropskih brzojavnih progah in morejo imeli domenjeno znamenje P. U. Pristojbine za take brzojavke so iste, ki veljajo za posamezne države Severne Amerike za oddajo čez Francijo in čezoceanske kable povišane za 60 stot. za besedo, seveda razen drugih navadnih pristojbin. Za preznovanje pusta. Kr. kvestura nam poroča, da bodo kavarne in bari v soboto 25., v nedeljo 26., v pondeljek 27. in v torek 28. februarja smeli biti odprti vso noč. Pozor pred sleparji! Od več strani, kjer so običajni semnji ali cerkvcni shodi se nam poroča sledeče: Pred vasjo se ustavi luksusni avto, iz katerega izstopijo 3 molki in 1 ženska, ter se podajo peš v vas, kjer se vrši .semenj ali cerkveni shod. Za nekaj časa potem pride tudi praaen luksusni avto za njimi. Sredi trga postavi eden izmed teh mizo aji kakšen zaboj, vzame Iz žepa tri škatljice žveplenk ali kaj podobnega, na eni izmed teh je prilepljena spodaj potftna znamka, da se loči od drugih dveh, ter prične ponujati v goriško-feškem izreku srečo, katero je prinesel na prodaj vsem lahkomiselnim. Pristopijo kmalu 2 ali 3 nepoznane osebe in1 pozneje tudi šofer, kateri stavijo po 20—50 lir, da je ta škatljica ona, katera ima znamko spodaj. Šarlatan gibčno premetava one tri škatifice\ jih položi na mizo in njegervi spera-zumljenci začnejo modrovati: tukaj je, drug/f, tam je, tretji reče: videl sem da je ta »katfji-ca z namko, katera je imela privihan rob, ia stavi 50 hr. Šarlatan odkrije škatlico in rea ravno ona je Imela znamko in srečni človek je dobil 50 lir. — Naši lahkoanisetni obiskovalci trgov, posebno iz hribov, so takoj vsi v ognju, ker jim je prejšnji srečni igralec razo>-del, kako se spozna dobičkanoena škatlica z znamko, katera ima privahan rob. Naši pričnejo kar tekmovati, kdo bo prišel prej na vrsto, da dobi na tako enostaven ia gotov način plačano pot v semenj in da 5e dobiček ponese domov. A glej čudo! Stavljan* zavihana škatljica zdaj nima več znamke s po daj, ampak jc prazna — in šarlatan je spravil denar. . In to se ponavlja ves dan in k mato je onih srečnih, katerim dovoli šarlatan za izjemo dobiti par krat ono škatlico z znamko1. Kakor hitro odidejo pravi igralci, pa že nastopijo sporazumljeni in dobivajo kar splort stavijo, to se zna, da dobljeni denar vrnejo šarlatanu. Na ta način sc ujamejo zopet) drugI kalini, katerih ne manjka na vsakem semnju. — Po končanem delu se družba odpravi pe£ in se usedejo šele zunaj vasi na čakajoči jih suksusni avto in si delijo ta dan prišle pa rje ai h par tisoč lir. — Našemu razumništvu do deželi se nudi tu polje hvalevrednega dela. Naše preveč lahkoverno ljudstvo je treba pravočasno posvarili pred pastmi, ki mu jih postavljajo taki sleparji. , „ , . t , Nedeljska otroška prireditev! Kakor je bilo Že objavljeno, se bo vršila v nedeljo popoldne ob 3. uri in pol v dvorani DKD pri Sv. Jakobu otroška pustna prireditev. Ta otroška prireditev te vrste je prva po vojni. Kdor mia še v spominu slične otroške pustne prireditve iz predvojnega časa, kako krasno so uspevale, ta i bo gotovo pohitel tudi v nedeljo popoldne k Sv. Jakobu med naše malčke in gotovo ne bo tudi nobenemu žal, da je prišel. Spored, kateri je bil ze objavljen nam obljublja mnogo. Navdušenje med otroci jc velikansko in vsi se pridno vadijo za v nedeljo pod mojstrskim in neutrudjivim vodstvom gosp. J. Bizjaka. Zato je tudi pričakovati da bo vsak, komur je kaj za napredek naše mladine, pohitel v nedeljo med njo in s tem nagradil njeni trud in požrtvovalnost in jo spodbudil tudi za naprej, i orej v nedeljo vsi k Sv. Jakobu na otroško pustno prireditev. ... * - . V soboto vsi na maškeradni ples ♦Šentjakobske Čitalnice*, kateri se bo vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Ker je ta maškeradni ples prvi po vojni pri Sv. Jakobu, se odbor nadeja obilne udeležbe, posebno ker je Č-.sti dobiček namenjen za fond dramatičnega odseka. Poskrbljeno bo za bufet in garderobo. Sviral bo mali orkester. Ples vodi gosp. Bizjaa. Začetek ob 9. uri zvečer. Odbor «Šentjak. Čitalnice. Odvada. Danes, v četrtek dne 23. t. m. se vrfci redna kroikova seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Naj ne izostane nihče! Tajnik. CMD pri Sv. Jakobu bo imela danes sejo ob navadni uri. _ , Planinsko društvo v Trstu priredi v nedefjo dne 26. t m. ob lepem vremenu peš-izlet v Sv. Križ. Shajališče ob 8. predpokine pri kavarni Fabris. odkoder se gre po stari cesti na Opčine dalje po gozdu na Prošek, čez Sv. Fnmoz v Sv Križ, kjer bo skupno kosilo v gostilni pn Košuti. Po kosilu povratek čez Grijan pro!i Trstu Prijatelji planinstva in člani dobro dešr. Pevsko dmštvo -Zastara« ▼ Lonjerja priredi v nedeljo 26. L m. v prostorih Konsumnega dru-štva v Lonjerfu pustno veselico. Na sporedi so: pevske točke, deklamacije, veseloigra i treh dejanjih .Rodoljub iz Amerike« pošta. Med točkami svira narodna godba Boršta. Začetek veselice ob 4. uri popoldne Po veselici ples. y Trste, dne 23. lebroftn* 1931 »EDIKOSft Stran flO| ženafca podružnica vabi vse odbornice, po-verjcnice in prijateljice društva na zelo nujni sestank, ki se bo vršil danes, 13. t- m. c4> 4. uri pop. v prostorih Čitalnice, Via Torre blanca U. 39, I. Prosim pridite vsi in točno. Predsednica. Iz uredništva. Oceno prve številke letošnje ».Mladike* smo morali radi pomankanja prostora odložiti za nedeljsko številko. * Vrdelski Sokol priredi na pustno nedeljo in pustni torek v Narodnem domu pri Sv. Ivanu običajni pustni zabavi. V nedeljo od 19. do 21. ure družinska zabava, pri kateri bo sode-Loval «Svetoivanski pevski zbor» in popolni ^Salonski orkester*. Od 21. do 2. ure zjutraj pa ples. V torek ravno tako od 21. ure do jutra ples. Pri plesu svira tudi popolni «Svefcoivan-ski salonski orkester.* Maskam z zakrinkanim ofcrsrzom vstop ne bo dovoljen. Odbor. * Prošnja do usmiljeih src. Družina ruskega izobraženca v našem mestu, obstoječa iz treh članov, se nahaja vsled brezposelnosti v hudi bedi, brez stanovanja in brez vsakih sredstev. Bila je primorana, prodali vse, kar je imela kaj vrednega. V svojem obupu se obrača do usmiljenih src naših čila tel je v s prošnjo, da bi ji pomagali z blagohotnimi prispevki, da se reši sicer neizogibne lakote in nesreče. Darove bo hvaležno sprejemala uprava našega lista. Pošiljajo naj se na naslov < Ruska družina*. * Vojaški obvezanci. Prosimo vse mladeniče, ki bivajo v Trstu samem (mesto) in ki so vojaški obvezanci, da nam prijavijo ustno ali Sismeno sledeče svoje podatke: Ime in pri- aek, rojstno leto, poklic in bivališče naslov). Obenem prosimo, da bi nam stariši prijavili sinove, ki so že Dastopili vojaško službovanje. Odsek pol. društva «Edinost» za Trst in okolico (uKca Sv. Frančiška 20, I.) Iz tržaškega življenja Možakar, ki je bil že štiriinpetdesetkrat pod ključem. Včeraj je bil aretiran brezposelni Josip Leghissa, brez stalnega bivališča, ker je ukradel nekemu Ivanu Kanteju voziček, ki je vreden kakih slo lir. Originalni možakar je bil pripeljan pred komisarja v ulici Guido Brun-ner. Tedaj ga je vprašal komisar, kolikokrat je že bil v zaporu. Možakar se je nasmehnil in nato dejal, da je bil že štiriinpedesetkrat pod ključem. Kakih desetkrat je bil v zaporu v ulici Tiger, dvajsetkrat v zaporu pri Jezuitih ostalo je presedel v zaporu Coronco, v slra-Žarnici je pa prenočil že neštetokrat Na kotnisariatu so ga vprašali, radi česa je bil zaprt. Tedaj je začel praviti, da je bil enkrat zaprt, ker je ukradel prijatelju sto goldinarjev, drugič, ker je osleparil tovariša za p=r Lronc itd. K zaključku je izjavil možakar, da gre sedaj z veseijem zopet v zapor, ker je lačen. Tam se bo vsaj pošteno napasel. Ljudje, ki se vozijo zastoaj na parnlku. Pred včera^njira so bile aretirane na parniku Vienna», ki je bil ravnokar priplul iz Alek-sandrije, tri osebe, in sicer Peter Votlin, De-bora Bcrdicktewskij in Josip Bicinski. Vsi trije so se pripeljali brezplačno iz Aleksandrije v naše mesto. Radi tega so morali v zapor. Kam je ušla? 17 letna Marija Pausičeva, stanujoča na Greti št. 340, je ušla v soboto popoldne od doma. Stariši so jo marljivo iskali, toda brez uspeha. Kdor bi kaj vedel o mladenki, — ki ima kostanjeve lase, temne oči, na sebi nosi črno obleko, na glavi ima volnene čepico z belimi in svetlordečimi črtami, — je naprošen, da obvesti stariše ali pa policijo. Samomor. Lastnik tovarne mila 'dil ki si jim ostal zvest do poslediietfa diha — vsakp nedeljo m praznik gledat, kako je z oče- načelo pravičnosti, resnice ii ljSbeeni do bliž- njega; te kreposti so ti spletle venec nesmrtnosti... So bratom si posvetil svoje očetovsko srce, svojo plemenito dušo, svoj vfeok um — prihitele so nepregledne množice, da se poklonijo tvojemu neminljivemu spominu in se poslovijo tom in svakinjo sta-li zdrava, kako gospodarita itd. Tako je prišel tudi to nedeljo okoli 3. ure popoldne na obisk. Sumljivo se mu je zdelo, da je našel vso hišo zaprto. Trkal je in klical, a ni bilo od nikoder nobenega glasu. Ko pa je pogledal skozi okno, je videl očeta z vrvjo za _ __ vratom in okrvavljenega ležati na tleh pri peč« | od tebi v odkri^V in sezulega, črevlje pa ob strani. Misleč, da se ~ " je pripetila kaka nesreča, da je oče ali sam padel s peči in se ubil, ali pa da se mu je morda vsled starosti cmračil um, da se je sam usmrti!, je začel še bolj vpiti in tolči po vratih in oknih, da bi priklical gospodinjo. Ker je bil pa ves njegov trud brezuspešen, je šel domov po do raače in po sosede ter poslal tudi po orožnike. Ko se je vrnil z domačini in sosedi so šiloma vdrli skozi okno v hišo. Tu se jim je nudil strašen prizor. Oče mrtev na tleh z vrvjo za vratom, pritisnjen k peči, na klopi pa okrvaljen lesen korček, v katerem so dajali jesti psu. Zločinec je najbrže očeta davil z vrvjo; ker ga pa samo s tem ni mogel umoriti, ga je še z omenjenim korčkom tolkel po glavi, dokler ni bil mrtev, kajti oče je ves raztolčen po glavi. Na to ga je pritisnil k peči ter z metlo pome. del in pobrisal kri po tleh. V kuhinji je pa ležala s preklano glavo gospodinja in poleg nje krvava sekira, ki se je je poslužil zločinec. Iskal je seveda denarja, ker je bilo vse po hiši razmetano. Koliko je dobil, ni ugotovljeno; vendar pa poglavitnega ni dobil, ker to je bilo skrito v kleti, a ta je bila nedotaknjena. Zločin se je moral zvršiti dopoldne. Gospodinja je bila še pri deseti maši v Sp. Idriji. Med tem časom je zločinec umoril očeta, a ker pri njem nI na • o) 1«Tclii>nni. Izmed vseh dramatikov igra naše ljudstvo največ Finžgarja Divji lovec*, Naša krr>, 'Vse naše*, in «Veriga* so stalno na repertoarju naših društev. Deloma zato, ker govore njegovi ljudje kmečki jezik, ker je snov aktualna in zanimiva in premagala vse ovire brez posebnih težkoč igralec in prireditelj. — Mislili smo, da ^Razvalina življenja* ni tako pri pravna za diletante, a omenjena predstava je dokazala, da ni tako. Izvežbanejfci igralci lahko s pridom igrajo tudi to igro, dasi je najtežja izmed vseh. ker zahteva največ poglobitve. — Sobotna predstava ni bila na popolni višini, je zadovoljila vsakogar v polni meri, v zavesti, da je to začetek in da je pred nami v povojih dramatično društvo, ki naj ima namen, nuditi goriškim Slovencem od časa do Časa vedno bolje uspelih predstav. In reči moramo, da se iz osebja, ki je nastopilo to pot po večini da sčasoma nekaj ustvariti. Upamo, da ne bodo zamerili niti prireditelji, niti igralci« če zapišemo par migljajev in par sodb. V celosti je bila igra dobro popnovana in jedro podčrtano. Rdeča nit hibe, ki je šla skoro skozi vse osebe, je bila premi adostnost in pregosposkosi nekaterih vlog. V tem oziru moramo prvega omeniti Urha Kanteja, dasi je bil po mimiki in po izgovorjavi dober in mu ne moremo oporekali daru. Le obleka, in tu pa tam mladeniška mestna kretnja. Skoraj da smo bili najbolj veseli Lenčke, ki je v mirnih prizorih, ko marsi-kate remu igralcu spodleti, dokazala, da ume igrati. In. zopet tenke nogavice, obraz, tu pa tam gosposka kretnja. Ne lepih gospodičen, živih ljudi, kot jih predpisuje igra, hočemo na odru, da se nam iluzija ne razdere. Tona je bila prijetna, v nastopih dobra a eno jo prosimo za prihodnjič: počasi, razločno, naj govori. Naj povdarja, to se pravi, naj živi z besedo, da ne zletijo poslušalcu lepe pisateljeve pointe mimo ušes. Strindberg pravi v nekem svojem esejcu, da najboljši igralci najbolj počasi govorijo, tako pečasi, da se čudimo, če hočemo ponavljati besede za njimi. Forjan, to je težka vloga, to priznavamo, ker je pasivna; biti bi nam moral simpatičen, a sobotni igralec nam ni tega pričaral pred oči, dasi mu priznamo ne-kai vrlin. Dober je b3 Sitk, ki nam je ustvaril dni**j _yerno tip pijane ka, «ki ga sam Bog va- Na to je zaklenil vso hišo in pobegnil skoz stranišče proti Jaznam in Otaležu ter šel najbrže v Jugoslavijo. Da je bil zločinec sam, je dokaz dejstvo, da je le ena sled, enega samega človeka ki pelje od hiše proti Jaznam, h hiši pa ni nobene sledi. Najbrže je zločinec prenočeval v hiši in potem izvršil svoj zločin. Zločincu niso še na sledu in po mnenju tukajšnjega prebivalstva ga tudi ne bodo mogli izslediti. Saj se je že več takih in podobnih slučajev umora zgodilo tu ob meji, a pri sedanjih varnostnih organih niso doslej še izsledili nobenega zločinca. Ce fantje kje postavijo kak mlaj z malo slovensko zastavico, tedaj je vse na nogah in išče zločince; ako pa je res kak iz-vržek človeštva oropal in umoril kar cele družine, pa par orožnikov straži umorjenega do pogreba, potem pa * mirna Bosna», Dutovlje. Že nekaj let obstoja v naši vasi pevsko društvo, katero si je nadelo nalogo, da našo mladino vzgaja v narodnem duhu, da nam ohrani našo lepo narodno pesem ter pospešuje kolikor mogoče slovensko dramo. In res je svoječasno, ravno to društVo lepo napredovalo m imelo tudi lepe uspehe. Ni tre-ba še posebej omenjati, da se nekateri Člani PODLISTEK Vesti z Notranjskega Ćrai Trii nad Urijou Ker ni bilo o delovanju našega «Kat slov. izob. društva* po vojni še nikakega poročila v časopkib, naj sledi tukaj kratko poročilo. Pred vojno je društvo živahno delovalo. Med vojno j« pa popolnoma zaspalo. Ko je prišlo meseca avgusta 1. 1915. prvič vojaštvo v Crni vrh in zasedlo društvene prostore, je društvo prenehalo z delovanjem. Prvo leto po končani svetovni vojni so bHe razmere take, da se na ožrvljecje društva ni moglo niti misliti Še-le v začetku 1. 1920., ko so se razmere nekoliko zboljsale, se je pričelo delati za obnovo društva. Dne 5. sušca 1920. I. se je po preteku več let vršil zopet občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor in je pričelo (fruštvo zopet z rednim delovanjem. Pričeti pa je bilo treba takorekoč vse iznova; tudi člane je bilo treba na novo nabirati, ker se na člane iz prejšnjih let ni več bilo mogoče zanašati. Kljub raznim težkočam je društvo polagoma, toda lepo napredovalo. — Dne 11. julija 1. 1920. je priredilo veselico, na kateri sta se Igrali: Finžgarjeva drama «Veriga» in šaloigra « Zamujeni vlak*. Dne 24, oktobra 1920. pa je priredilo veselico z igro «Krivoprisežnik5>, ki je posebno lepo uspela in se je radi tega te den pozneje ponovila. Preteklo leto fe priredilo društvo dve veselici, eno predavanje in Miklavžev večer. — Na veselici' v Črnem vrhu dne 26. junija 1921. se je igrala narodna igra «Revček Andrcjček*; na veselici v Homeh dne 24. julija pa «Tri sestre* in burka «Dva gluha*. — Tudi društveni tamburaški zbor se je zbudil v preteklem letu k novemu življenju in je že trikrat javno nastopil f Od društvene obnovitve dne 5. III. 1920. pa do danes, je pristopilo k društvu 110 članov. In sicer: prvo leto 52, zadnje leto pa 58. Izstopili so med te mčasom trije člani. Eden se je preselil v drugo faro, dva pa sta odšla v Jugoslavijo. Tako da šteje društvo danes 107 rednih Članov, — Ddruštvena knjižnica se je pomnožila lansko leto za 120 novih knjig in Šteje danes 1420 knjig različne vsebine. Prebralo se je v preteklem letu 2571 knjig. — Društvo je naročeno na sledeče liste: «Edi-nost*, ^Goriška Straža*, «Pučki Prijatelj*, «Domoljub*, «Mladika*, «Novi rod», «Jad ranka*, «Pravni Vestnik*, «Čas*, *Dom in svet*, «Kmetovalec*, in «Bogoljub». Na novo naroči društvo letos: *Prosveto», «Prerod» in »Socialno Misel*. Bo torej tudi za časopise in revijo dovolj preskrbljeno. Možje, žene, fantje in dekleta! Pristopite še v večjem številu k našemu društvu, ki Vam nudi v svoji bogati knjižnici dovolj raznovrstnega berila. Iz Podkraja« -Bralno m tamburaške društvo v Podkraj'u pri Vipavi priredi na pustno nedeljo veselico z bogatim sporedom. Najpridnejši izmed udeležencev bo dobil v dar čisto novo harmoniko, na katere bo lahko sviral domače po^>evčioe. Pri prihodnji veselici nastopi že domači tamburaški zbor. Za ž*>iana je itvoljen pri nas posestnik Matija Trkman, Odborniki so; Jurij Kobal, Pod-krai št 67, Franc Bezeljak, Podkraj št 24, _, .Anoro Kob>i Podkraj š& 38, Ivan Koren, predrag*, preblagi, nepozabni našjPodkrai št. t Ivan Vidmar, Podkraj 62, Anton v teh burnih dobah, ko se majajo temelji vsemu lepemu in dobremu, sedaj, ko najbolj pogrešamo mož-značajev, požrtvovalnih in nesebičnih delavcev za preporod in pr ocvrt naše očet-njave, si zatisnil svoje oči v nezdramni sen... Utrudila te fe kratka', toda mukotrpna ho}a... rahle telesne sile — njegovo sadove bodo u-živaLi poznejši rodovi Na tvojem praporu so se blestele tri zvezde, PoznaH smol te premalo, cenili 9mo te preskromno — naši potomci se bodo čudili tvojim zaslugam! Slednji kotiček rajskih Brd bo blagoslavljal tvoje neprecenljive vrline... Pevci-krilatci naših divnih logov li bodo gcstoleli čarobno pesen-uspavank o.,. Valov je sinjega Jadrana ti bo šumelo veko-trajne slavospeve«. V zgodovini naše domovine ti bo postavljen časte spomeniki Sladko boš spaval v sveti rodni grudi domači, kjer je tekla zibelka tvoiim pradedomi Umrl nisi, zakaj tvoj duh ostane med nami do konca... Naša srca plakajo za lebof t nevtolažljivi I kolorirana, v tekstu in med tranmi pa so ČrnoU tiskane. List ima veliko naročnikov med Šob mki, uradniki, industrijalci, rudarji, plav Ž a r^ gozdarji, med svetno in duhovsko inteligencoj v šolah, institutih, kavarnah itd. Vsaka številka ima tudi glasbeno prilogo^ prva ima Foersterjevo geslo Jugoslavije, drug^ rreanogarjevo od istega skladatelja. Tretja številka se je nekoliko zakasnila keC ima list ogromno stroškov, naročniki (ne vsi} pa se še niso otresli stare razvade, plačevati po pol ali celo leto nazaj mesto sproti, ker je treba dandanes v tiskarstvu naročila naprei plačevati. — Naročnina znaša 300 K za 12 šle* vilk od maja do maja. Ekspedicija je v Mariboru, Slovenska ulica šf. 15, oglasni zavod Ivxs Sušnik. Knjiga za izračunavanje. Podpreglednik finančne kontrole Alojzij Ermenc v Planini prj Rakeku, Slovenija, je spisal in založil knjigo, s pomočjo katere se lahko izračuni, samo da se dva, oziroma tri številke seštejejo in eno odšteje, prostornina vsakovrstne posode, kakor soda, kad, valj ifd., ter živa teža goveje živine brez tehtnice. Nadalje so v knjigi vseh vrst računi, oziroma pojasnila o računih. Knjiga je velevažna za vsakogar. Za • slabega raču-narja, ker si lahko izračuni vse, kar bi si drugače ne mogel, namreč velikost parcel, prostornino posod itd. samo s tem, da dva oziroma tri števila sešteje in eno odšteje. Zal dobrega računaraj pa, ker je z računom hitra gotov in uverjen, da je brez napak. Posebne važnosti je za kmete sploh, vlnd-f gradnike, vinske in živinske trgovce, mesarjet živinorejce itd. Eden izvod stane pet lir. Z na-ročbo vred naj se pošlje denar (5 lir za enoj knjigo) v pismu na ta naslov: Alojzij Ermenc podpreglednik finančne kontrole v Planini pri Rakeku Slovenija. Nove knjige. V Tiskovni zadrugE je Izšfd Stritarjeva povest «Sodnikovi», na 173 straneh. To je zadnji in najboljši Stratarjev roman, ki je zdaj izšel v ponatisu in ki ga bo občinstvo še vedno z zanimanjem bralo kof pred 40. leti. — Zvezna tiskarna v Ljubljani je izdala Prosper Merimeejevo novelo < Karmen*, ki je delo izredne lepote, stoječe na meji romantične snovi m realističnega risanja, V glavnem je snov že vsakomur znana iz znane Bizetove opere, a nudi vendar novela vse kaj drugega. Zanimiv je predgovor in epilog. — Zvezna tiskarna je tudi izdala kolektivno dramo v treh dejanjih R. U. R., ki jo je spisal Karel Capek, a poslovenil Osip Šest. Josip Suchy: «Staroindijske pripovedke*. Izšla je prva knjiga «Staroindijskih pripovedk-* ki jih je prevedel in priredil Josip Suchy. Ilustriral jih je Fran PIachy. Cena izvodu 32 K, v boljši omot vezanemu 36 K, Knjigo je izdala Splošna delavska izobraževalna zveza Svoboda* za Slovenijo v Ljubljani. bolesti, Dorče — veliko si bomo imeli nad zvezdami pripovedovati KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman i* Admiral je pozval Filipa, da bf mu sporočal svoja navodila, ki so bila zelo stroga in oči-vidno merila na to, da bi dobil nadpoveljmk priliko nekega d'ne odvzeti Filipu poveljstvo. Med drugimi je bila tudi zapoved naj «Dort*f ki je lažje od admiralske ladje, jadra tekom noči naprej, da bi zamogel povedati admiralu, če zaidejo v plitvo vodovje. Ta zapoved je dala Filipu povod, da se je vedno nahajal na krovu, kakor hitro so se na katerem mestu preveč približali kopnem. Drugo noč, ko se je brodovje ločilo, so Filipa poklicala na krov, ker so se bližali obali Ognjene zemlje. Ravno je opazil moža« ki je vrgel v morje lot, ko mu je častnik straže na* znanil, da se nahaja admiralska ladja spredaj in ne za njihovim hrbtom. Filip j« vprašal« kedaj je prišla mimo nijh, toda dobiti ni mogel nobenega pojasnila in se je podal na sprednji del ladje, odkoder je opazil admiralsko jademico« ki bi ne bila vidna, če bi se «Lcv» nahajal zadaj. •Ku neki to Domeni?* ie pomislil Fili». «»li Vesti Iz Istra Iz Herpelj. Pevsko In bral, društvo «Zvezda* priredi v nedeljo 26. t m. ob 4. uri popol. prostorih nasproti Križmanu pustno veselico s sledečim sporedom: 1. «Meglica*, pofe mešani zbor «Zvezda* 2. PreJovec: «Jaz hi rad rdečih rož»f poje moški zbor »Zvezda?. 3. Sattner: «Po zimi iz Šole*, poje mešani zbor «Venec* iz Kozine. 4. Kocijančič: »Skrvo poje moški zbor «Zvezda«. 3, »Veočejk narodnih pesmi* poje moški zbor «Zveza. 6. Bistriški: «Lokavi snubač* veseloigra v enem dejanju, 7. Ples in prosta zabava. Med sporedom in pri "plesu svira domača «Sokolska godba*. Iz Klanca ▼ Iatri Dne 16. m. se je vršila volitev župana v naši občini Enoglasno z vzklikom je bil izvoljen za župana gospod Anton Žerjav, posestnik in gostilničar v Krvavem potoku. Pri vseh navzočih občanskih odbornikih se je opažalo splošno zadovoljnost in veselje, da so zopet prišli po dolgem času do svoje uprave v občini. V nadi, da bo novi gospod župan z občinskim odborom vred delal za blagor občini in dobrobit občinarjev, mu kličemo: Živeli! Već občanarjev. Iz Mačkovlj. Na pustno nedeljo priredi pev-sko-bralno društvo «Primorsko* v Mačko vi jeh pustno veselico s plesom s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika, 2, S. Gregorčič: Domovini, deklamacija. 3, A. Nedved: «Mili kraj*, moški zbor. 4. P. H. Sattner: «Na planine*, mešan zbor. 5. Šaljivi prizor. 6. V. Vodopivec: «Lepi Jnrij», moški zbor. 7. J. Žirovnik: «Ve-černica*, mešan zbor, 8. E. GangI: «Trpini».i je švignil admiral nalašč naprej, da bi lahko očital zanemarjanje moje službe? Najbrže, da je tako. Pa naj dela, kar hoće; čakati moram, da se snidemo v Indiji, kajti ne bom dopustil, da tudi mene «maronira«; tudi se mi zdi, da imam pri družbi s svojimi delnicami več vpliva kot on. Dobro; ker se mu je z ljubilo voziti pred mano, bom mu jaz mirno sledil.* Filip je jadral dalje. «Lev» je bil, po vseh znamenjih sodeč že v bližim obale, čeprav je temina motila določnejšo zaznavo in je svojo pot nadaljevala na veliko Filipovo začudenje, kajti slednji je 2e menil razločiti kljub temi — zemljo. Neprestano je motril pred seboj plo-večo ladjo in vsak hip je pričakoval, da te zaobrne. To pa se ni zgodilo, kajti admiralska jadernica je plula dalje in Filip ji je slediL «Cisto blizu zemlje amo, gospod,» je pripomnil poročnik' Van der Hagen, ki je imel stražo. Zdi se mi tako. Admiral mora pa še bolj vedeti, čeprav gre globlje y vodo kot mi,* je pristavil Filip. «Jaz menim one skaline, gospod.» «Prav imate,» fe odvrnil rmp, »tega ne morem pojmiti Uitrot ae preokrenimo in pripravimo top. Verjemite, da mislijo, da odo pod njimi* Komaj je Filip izdal to povelje, ko je ladja nasedla na skaKna. Naš junak je tekel h koncu ladje in videl, da je kramo zlomljeno in jadre-nica je tacala jMHitfnn Njegove misli pa so se povrnile k admiralski ladji. Ali je mogege ah tJu-ftiiu Hitel k v ninr<4w Joda «šniul Leskovic, Ko Vta Romi 3. VI« MicJinlnnfiftlo Buon. 719 Telefon 12-49. Semena oseb vrst drevesa, rastline, sadni tebnlčelt Iti itd, Cenik na zahtevo. ** PoSiljatve na vse kraje. Milj ilmii oiit Tržaška posojilnica in hranilnica rtglstrovtna zadruga z omejenim poroštvom, uradnle v svoji lastni hiši ulica Torrebiaoca štev. 19, L n. Sprejema navado« hranita« vloga na knjižice, vloga na tekočI račun in vloge za Čekovni promet ter jih obrestuj« -sn i v Trsta rejrfctrorana zadr. z ueoniejetnm jamstvom Elita Mer Lulgl da Palsstrias it S, l 5 Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežens v Aiilana, Zastopnik družbe 29 „L' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Mm Eplss, Mvip. UaalL Glavno zastopstvo za Istro Trsi, Via Ssn HšeeJ® štet/. 11. 9 vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5V//, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 67. ako znašajo 3C-40.000 g po 61/,®/« a^o presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranitae pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega' premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir, Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Zastopstvo za Julijsko Krajino Ermanno Mcrga«Jlclft — Trsi Via Ugo PoSonSo 3 21 plačam za KUm m ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. VVINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, IL nadstr. SEMENA čebulCka, graJia, istrskega česna in buč, s« dobijo v viki Commerctale Ste v. 16, PeterneL 328 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, iimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chlffonnmrs, spalnice itd. po zmernih cenah ▼ ni Fonderia 3. 46 PRODAJALKA, izveibana v mantiakturni stroki, z dobrimi spričevali ki referencami, zdrava, poMena, se ipi*#at ▼ ms ni fakturno trgovino. Vinko Sket U BMricn. 332 8KEBKHE KROSE plačafem po cenah, ki Jih drutfi ne premorejo, Ponderes 6. L 339 večje in sttdiie vloge po dogovoru. Daje posofflft na vkn|BK mmffc*, zastave in oadme kredite. — Obrestna mera po dogovoru. . Orahe m n muki K S H 13. Ob nedeljah in praznikih ja urad zapr 9l telef. 2WT. odlikovan r največjimi priznanji na Dunaju, » Parizu, Londonu, Gorici. Viri nt j St. Lou3s. Via Mminario 3/9. Via Samip.arfo 3/1. Sprejema od 9-12 in od 14-17 44 Delniško Miita L I5,000.©9fl Rezerve L 5,180.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jeisl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakaar Slada Bank* Izvršuje vse bait&te pasle. PREJEMA VLOGE m branUie knjižice in ni tekati rif&a ter Jtu obrestule m 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejiib pogojih, ki jih sporazumno 8 stranko določa od slučaja do slučaja. ^ »n Dala % najam varnostna predata