43
Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca,
misijonarja v Ameriki.
Gosp. Andrej Skopec so iz svojima sedanjima misijonskima mesta dve'ma svojih tukajšnjih prijatlov pisma od 11. Grudna pretečeniga leta poslali, iz kterih brav-cam Novic sledeče damo:
„Znano vam je, de sini 1. Maliga serpana leta 1S45 v Terstu na barko šel, in 21. Kimovca v Novim Jorku na suho stopil, po tem ko sim bil 81 dni na morji. Od ondod sim šel 30. Kimovca zjutrej naprej nar pred z parobrodam, pote'm pa po železnici, in sim bil ob eni popoldne v Filadelfi.i, ki je po velikosti drugo, po lepoti pa pervo mesto (severne) Amerike. Namenjen sim bil, drugi dan dalje iti v Pitsburg; ker sim pa hotel per P. P. Ligorijanarjih prenočiti, me P. Gutenhof, ki je tudi Avstrijan, pelja k prečastit. škofu Patriciju Kenriku; in tu so mi pergovarjali, za nekaj časa v Filadelfii ostati, kar sim per volil. Drugi dan 1. Kozoperska mi je zročena cerkev presv. Trojice, ki je bila tisti čas ravno brez duhovniga, z lepim prostornim stanovanjem vred. Tukej sim duhovno službo z božjo pomočjo do 12. Veliciga serpana leta 1846 oskerboval. Moji farmani so bili iz vsih nemških dežel in iz rojenih Amerikanov vkup zneseni; dosti ve-seliga sim per njih vžil, de ločitev ni bila lahka; pa so bile tudi mnoge zopernosti zraven."
„Mesca Veliciga travna sim bil v Baltimoru ob času deželniga cerkveniga zbora, kjer sim vse severno-amerikanske škofe vidil. — 1. dan Veliciga serpana mi dajo prečast. škof O Konor iz Pitsburga vediti, de naj do njih pridem, ker me za neko nemško sosesko zlo potrebujejo. Nisim si upal se dalje muditi, ker sim ravno zatega voljo v Ameriko prišel; in tedej sim jim na znanje dal, de pridem. — 12. Veliciga serpana zvečer sim se vzdignil po železnici na Baltimore, in od tod nekaj po železnici, nekaj z navadno pošto , na zadnje z parobrodam pridem 14. tistiga zveče'r v Pitsburg, kjer some prečast. škof v svojo hišo vzeli. — 19. Veliciga serpana zjutrej s pošto naprej grem, drugi dan zvečer pridem peš do pervih svojih novih farmanov, 21. dan tistiga mesca pa sim bil na svojim misijonskim mestu." „Ta misijon ima tri veči soseske z lesenimi cerkvami, kterih ena je pa še le na pol izdelana. Dva veči kraja sta Klarijon in Šip en vile, v kterih je le malo katoljčanov. Cerkve imajo clo slabo perpravo za božjo službo, tako de mi prav v dobro pride, kar sim seboj pernesel; marsikaj bi se še potrebovalo, ko bi se dalo lahko napraviti; pa sej še za mašnika nikjer ni lastniga stanovanja. Do zdaj vsako nedeljo per drugi treh večih sosesk duhovno opravilo imam, in otroški nauk po malim začenjam. Pot storim večidel na konji, ki mi ga ljudje daj6; ker so soseske od štirih do osmih ur narazin. Ljudje mi postrežejo, kar vidijo de mi je ljubo; zdrav sim zmirej."
„K6nec Kimovca sim bil v Pitsburgu, kjer je bil škofijski zbor obhajan, in nova lepa in velika cerkev, gotiško zidana, posvečena.— Pozneje mi je bilo od tod povedano, de so gosp. Mozetič iz Gorice konec Kozoperska prišli. — Od gosp. Pirca imam zadnje pismo od 10. Kozoperska; povedo mi, de se vsi naši rojaki v Mišiganu dobro počutijo; le P. Ivo Levic so se iz No-viga Jorka zavoljo svoje bolehnosti v Evropo vernili; "**) gosp. Pire mi tudi obljubijo, de me bodo enkrat obiskali, ako jim spolnim, kar od mene hočejo. — Gosp. Baraga so bili Veliciga travna in Kimovca vDetroitu, kjer dajo svoje indijanske bukve spet natisniti."
„Kar sim Pensilvanskiga prehodil, sim vidil le griče in  globine,  brez  skalnatih  hribov;  obrašeno je vse  z
*) Gosp. P. Ivo Levic so že od Listopada v Ljubljani.
44
hrastmi, smerekami, borovci j. t. d. Selisa (vasi) so še bolj redke , proti krajnski deželi komej četerti del velike. Zemlja je od začetka prav rodovitna, ker je spočita. Kmetije so velike; njive in travniki semtertje po več oralov merijo. Veči perdelki so pšenica, rež, turšica; malo sočivja, nekoliko ajde; letaš malo koruna, na ne-kterih krajih je tudi gnjil; repe nisim vidil, korenja malo, zelja malo. Od sadja so bile le jabelka in breskve, druziga malo. — Jed in pa kuha je dosti drugači, kakor v Evropi; od tega bi bilo več pisati. — Stanovanja v ti strani, kjer sim jest, so majhne bajte iz hlodov, vse drugači narejene, kakor krajnske lesene hiše. — Praviga vina od terte skorej tukej ni dobiti, ampak le ponarejene sladke vina. Za sveto mašo sim vino dvakrat v Pitsburgu kupil, in sicer mero , ktera kaka dva bokala derži, za 75 stotinov, to je za 1 gold. 31 kraje, tako de bokal pride na 46 kraje.; in to je bilo neko belo francosko vino, take dobrote, kakor bi utegnilo na krajnskim v kerčmi po 16 kraje. biti. — Ljudje so v ti strani zlo zdravi; v bolj zapadnih deželah neki niso tako." —
„Bog  vas  obvaruj  vse  v  svoji  ljubezni, in  tudi mene, in nas vse s svojo milostjo podpiraj."
P. H.