HI«, stev. !SB V L| a bi Jani, torek dne 4. julija 1922 Poitntaa parisffraaa. Posamezna SteviBra 75 par - 3IP chaja oh 4 gjutraf. Stane mesečno 7'50 Din za inozemstvo 18'— m Ogiasi pa tarifv Uredništvo: aliklošičeva cesta št 16,1 Telefon it. IZ S8SBB vgm ■ 1 d L Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravni štvof LJnblJana, Prešerno« ul. H. te Teiaf. št. SR- Podružnfcet Maribor. Barvarska oNo* št. 1. TeL št. 22. Celje. Aleksar.or. cesta. Račun pn uostn. cekor« zavetin štev. 11.842, Ljubljana, S. julija. | j Nova firma je že razobešena. Jadranska banka je aranžirala stvari tako. da bo ona «.Jugoslavijo» tiskala, trihunaši jo bodo pa izdajali J mistično ie aranžman menda ta, da je zagrebško »Jugoslovansko novinsko d. d.> sklenilo z Jadransko banko nekako societ&s leonina, pogodbo, pri kateri so vloge tako razdeljene, da eden del plača, drugi pa uživa. Veseli nas, da gospod Kamenarovič ipak ni mogal v Ljubljani in nikjer na Slovenskem najti organizacije, ki bi bila dala svoje ime za posel tako prozornega značaja. Igra ki so si jo dovolili prodajalec ln kupci z našim slovenskim človekom. smo že označili. Z veseljem so mnogi dobromisleči napredni ljudje pred" štirimi leti pozdravili list, ki je ob ustanovitvi svečano izjavljal, da bo krepko in, če treba brezobzirno, branil jugoslovansko napredno misel- Kot či-tatelji in naročniki so v dobri veri pomagali Antonu Pesku, M je potem s pomočjo svojega lista začel karijero. Z višav idealnih obljub je ,» Jugoslavija > pripeljala, svoje maloštevilnejše bralce v močvirje političnega klativi-teštva, brezvestnega zlorabljanja, .javnega mnenja najžalostnejšega separatizma. Še v soboto je proklamiral Peskov »jugoslovanski* list svoj »nacijo-n&Ini* program v slovesnem uvodniku: ponolno negacijo jugoslovanskega narodnega. edinstva. »Povedati moramo resnico: Slovenci smo narodna individualnost, kakor Busi Srbi, Čehi ali Bolgari...» Jugoslovanskega naroda ni, Slovenci smo narod za sebe. Srbi so narod za sebe, Hrvati so narod za sebe. To je ravrio tisto, kar trdijo. Ba-dičevci in je več, nego si upajo trditi naši klerikalci.* Ta slovesna izjava se je nahajala še r tisku, ko so že namakali peresa za podpis pogodbe o prodaji programa in naročnikov »Jugoslavije* drugemu gospodu. In v nedeljo zjutraj so presenečeni eitatelji tega lista na istem mestu čitali prisego zvestobe »našemu jugoslovanskemu narodu* in napoved boj3 plemenskemu ekskluzivizmu — torej najhujšo obsodbo tega, kar jim je isti list pred štiriindvajsetimi urami pro- f&sil kot čisto resnico. S čudovito rutalnostjo je proglašeno za črno. kar je. bilo včeraj belo. Priznati moramo, da tudi s čudovito predrznostjo- Tako suvereno zaničujejo in prezirajo novi poslovodje pamet čitateljev »Jugoslavije*, da se drznejo jim dokazovati na drugi strani one Številke, v kateri na uvodnem mestu razglašajo program narodnega, edinstva. da »frazo o jugoelovanskem edinstva držijo le še ljudje, ki ne poznajo sociialnih zakonov in pa. oni temni elementi, ostanki avstrijske irorave, M se gnetejo okoli vladnih jasli.* Ali proglašajo novi ^gospodje sami sebe za bedake in za temne elemente? Bog varuj, oni smatrajo sebe za najpametnejše ljudi v Jugoslaviji, ki ima na sebi dedni greh. da tega ni uvidela in upoštevala. Bedaki so le tisti. ki oboje čitajo ter morda oboje verjamejo in o katerih predpostavlja »uredništvo in upravništvo*, da ta irrosrram vsi odobravajo. Vsa poštena javnost mora zahtevati, da se temno ozadje te čudovite časopisne transakcije razčisti in pojasni. Zagrebško delniško društvo, ki je prevzelo formalno lastništvo, je poslovna organizacija. Glavni urednik »Jugoslavije* je bil včeraj isti, kakor je danes, je" bil včeraj črn, a je danes bel. Gospodje, ki se sicer spravljajo v zvezo z listom, so ftinkcijonarji bančnega za-voda, kateri je transakcijo sprovedel. Naj se javijo politični ljudje, ki bodo prevzeli odgovornost za dvojno vlogo, ki io nadaljuje »Jugoslavija*, zvesta tradicijam svojega bivšega gospodarja. To je prvo vprašanje, ki sa Je treba, razpravi ti. Seja narodne skupščine. Bof profi reakciji v Nemčiji. NOVELA K ZAKONU O SODNEM POSTOPANJU. Beograd, 3. julija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila napovedana za četrto uro popoldne, o tvorila se je pa radi dolgo trajajoče *eje ministrskega sveta šele ob 6. zvečer. Poslancev je bilo le malo navzočih. Pri čitanjn zapisnika zadnje seje je vsa opozicija glasovala proti in zahtevala konec seje. če?, da. ni kvorum a. Predsednik je sejo za pet minut prekinil. Ko se je seia nadaljevala, so ministri odgovarjali na razna vprašanja lokalnega značaja. Potem se je prešlo na dnevni red. namreč na razpravljanj?, o izpremembah in dopolnilih k zakonu o i sodnem postopanju, ki se nanaša na' postopanje sodnikov za časa sodnih počitnic. Zakon je bil sprejet brez debate skoro soglasno v načelu. Za zakon je v podrobni razpravi pri končno-veljavnem glasovanju glasovalo 151 poslancev za, 16 pa proti. Tudi opozicija je topot glasovala za. le klerikalci so glasovali tudi sedaj proti. Predsednik je ob 8. zaključil sejo in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne z dnevnim redom: razprava o proračunu. Podalfšanfe in poglobitev pogodbe s Češko. PRED UGODNIM ZAKLJUČKOM POGAJANJ. - PODALJŠANJE 10 LET. - PAŠIČ POTUJE ŠE TA MESEC V PRAGO. ZA Beograd, 3. julija. (Izv.) Politična pogodba med našo državo in češkoslovaško je bila, kakor znano, skleni .ma za dobo dveh let. Ker je nudila ta konvencija obema državama, velike kori-ti, so sedaj želje popolnoma umevne. da se- s podaljšanjem veljavnosti te pogodbe učvrstijo politični in gospodarski odnošaji s češkoslovaško in se tako tudi na zunaj demonstrira slovanska vzajemnost na vseh poljih. Naši in češkoslovaški državniki so se o tej zadevi razgovarjali že o priliki genovske konference, o priliki pook« nagega kralja v Beogradu pa so_ tozadevni razgovori še nadaljevali. Tekom teh razgovorov se je skljni-lo. da se ta pogodba, ki je bila sklenjena pred poldrugim Morn v sploš- nem v svrho zagotovitve izvedbe tria-nemske pogodbe, razširi in izpopolni v tem smislu, da, bo pogodba odslej vpo-ištevala vse druge pogodbe, katere sta I sklenili državi * katerokoli tretjo dr-1 Javo. Sedaj se .je treba dogovoriti edi-nole še e t^rn, za kakšno dobo naj se i pogodba, sklene. Kakor j« izvedel vaš 'dopisnik na merodajnem mestu, s? namerava skleniti pesrodba za dobo, 8 do 10 let. Kakor hitro bo dovršila narodna skupščina svoje delo v tej letni seziji, bo odpotoval ministrski predsednik Pa-išič v Prago, kjer bo podpisal pogod-, bo in to približno koncem tesra. mese-ica. Pražani, kakor se čuje. mu r.c pri-jpravljajo lep sprejem. NEODVISNI SOCIALISTI VSTOPIJO V VLADO. - DRŽAVNI SVET SPREJEL OBZNANO. - VELIKANSKE DEMONSTRACILE NEMŠKEGA DELAVSTVA. Berlin, 3. julija, (Izv.) Državna kon-; Državni svet ie nožno zvečer z 48 Kraljeva dvojica vUki.j Posajanfa z Italijo. Beograd, 3. julija. (Izv.) Ministrski svet Obrana proti bolgarskim haiduksm. Beograd, 3. julija. (Izv.) Po opetova-njh konferencah s pomočnikom Nešičem in ministrskim predsednikom je danes vlada ponovno razpravljala o zagotovlje-nju varnosti v Macedoniji in se odločila" za resne korake. Vlada je zadnje čar se resno razmofcrivala to vprašanje tako t. Romunijo kakor tudi z Grčijo. Ka.kor hitro pride odgovor iz Aten in Bukarešte. bo storila naša vlada v Sofiji resne korake in bo v tej zadevi poslala tudi zvezi narodov posebno noto, v kateri ji bo pojasnila ves položaj. Ministrski svet je dalje sklenil proglasiti na bolgarski meji preki sod, da se mej" tudi z nate strani očisti haidnstva. Ogulin, 3. julija. (Izv.) Danes ob 14-20 je dospel na postajo Generalski stol dvorni vlak s kraljem in kraljico z Bleda. Narod je priredil kraljevski dvojici burne manifestacije, zlasti v Generalskem stolu. Kralj in kraljica sta se z avtomobilom odpeljala preko Plašk.ega na Plitvička jezera. V Pla-škem je bilo veselje naroda nepopisno, ker je med njega dospel narodni kralj. Sedaj se nahaja kralj v Plitvieah ter se bo od tam vrnil preko Senja in Bakra na Bled. Slovenski kandidati sa državni svet.; Beograd, 3. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila skupna konferenca posebnega komiteja ministrov ter zastopnikov radikalnega in demokratskega kluba- na kateri" se je razpravljalo o imenovanju državnih svetnikov. Od 24 novih državnih svetnikov jih predlaga kralj parlamentu šest, parlament pa jih predlaga kralju IS. Prvotno naj bi bili od teh ncvminirali demokrati 8, radikalci 8, muslimani 1 in SKS 1 kandidata. Ker radikalci no nameravajo kandidirati nobenega Slovcnca ali Hrvata, so na današnjem sestanku zahtevali demokrati pravico, da nominirajo 10 kandidatov. Radikalci na to niso pristali, zato še ni došlo do sporacu-ma. Konferenca se bo nadaljevala jutri. Klub SKS je sklenil kandidirati za državnega svetnika dr. Ploja, demokrati pa bodo od Slovencev kandidirali dr. Sagadina. Kot tretji Slovenec bo, kakor se zatrjuje, s strani kralja predlagan dr. Janko Babnik. PROTIČ V ZAGREBU. Zagreb, 3. julija. (Izv.) Sinoči jc dospel semka! Stojan Protič. KONFERENCA GLEDALIŠKIH UPRAV. Zagreb, 3. julija. (Izv.) Jutri se vrši v Zagrebu konferenca upravnikov državnih in privilegiranih gledališč v Jugoslaviji. V pretres pride vprašanje subvencije, angažmani. medsebojni odnosaji in skupnČ delo gledališč. Konierence se udeležijo: za beograjsko gledališče upravnik Milan GroU, za oslješko Andrija Milčino-vlč, za sarajevsko profesor Brakus, za skopliansko Radivoj Karadžič, za splitsko Niko Bartulovič, za ljubljansko Ma-tei Hubad, za novosadsko Hadži Dilič. SKUPŠČINA GLEDALIŠKIH IGRALCEV, Beograd, 3. julija. (Izv.) Danes ob 9. pred poldne .ie v Stankovičevi dvorani pričela skupščina Udniženja gledaliških igralcev. beogradski sokoli na bledu, i Beograd, 3. julija. (Izv.) Dne 10. julija j [priredi beozvadski Sokol izlet na Bled.' j« danes dalje časa. razpravljal o vprašanju Zadra, glede katerega mora po mišljenju zunanjega ministra priti do skorajšnje odločitve. Večina ministrov za-btopa mišljenje, naj se da Zadru prvotno določeno ozemlje, ne pa kakor zahteva Italija 20 km pasu. Tudi glede ostalih petnajstih konvencij namerava izvesti vlada še precejšnje izpremembe, preden se konvencije ratificirajo. Valutne konference Male antante. Praga. 3- julija. (Izv.) K beograjski vesti glede sklicanja konference držav Male antante za sanacijo valute, doznava «Prager Tagblatt* od merodajne strani, da obstoja v češkoslovaških vladnih krogih pripravljenost, razpravljati na konferenci vprašanje meničnih tečajev. Za seda) pa je še nemogoče obdržati to konferenco, vsled česar se še ne more določiti natančen termin. ZA OPREMO VOJAŠTVA. Beograd, 3. julija. (Izv.) Danes od 15. do 17. ure se ie vršila Seja ministrskega sveta, ki ie odobrila kredit vojnemu ministru 7 milijonov dinarjev za 30.000 vojaških postelj in 3 milijone dinarjev za šivalne stroie. HRVATSKI KULTURNI DELAVCI V SRBIJI. Beograd. 3. julija. (Izv.) Sinoči je dospelo iz Zagreba 83 kulturnih delavcev med njimi 22 pripravnikov in pripravnic, a drugi so učitelji in učiteljice. Le-ti so posetili Narodno skupščino in beograjske znamenitosti. Opoldne je bil obed v Top-čideru. Od tam nadaljujejo svoje potovanje v južno Srbijo. NOVA POLJSKA VLADA. Varšava, 3. julija. (In-.) Ministrski predsednik Si!winski je poselil deželnega maršala Drompczynskega ter mu spoto-Hl, da se bo nova vlada predstavila v sredo deželnemu zboru. Na tej seli bo min. predsednik podal svoj tkspoze nakar se vrši glasovanje o zaupnici. POSVETOVANJA O RAZOROŽITVI. Pariz, 3. julija. (Izv.) Odbor sveta Zveze narodov za razorožitev je dana« popoldne zopet pričel s svojimi posvetovanji. Sejam, katerim prisostvuje tndi švedski ministrski predsednik Branring, predseduje Viviani. POLET NA SEVERNI TEČAJ. Rim, 3. julija. (Izv.) Brezžično javlia-io, da jc Amundsen odplul včeraj z .Maske z letalom, da doseže severni tečaj. ferenca neodvisnih socialistov se je v načelu Izrekla za vstoo v vlado. Berlin, 3. julija. (Izv.) Od strokovnih organizacij določena demonstracijska stavka delavcev po vsej državi se v-rši v torek od prve do šeste ure popoldne. Zelezničarii bodo stavkali le pol ure, in oicer od 3. do pol 4. Pri demonstracijah ne. bo nobenih govorov, da se prepreči komunistom harangiranje delavcev. Berlin, 3. julija. (Izv.) Vsled stavke stavcev in tiskarjev je berlinsko prebivalstvo zelo razburjeno, ker se vedno pojavi iajo govorice, ki se vtled stavke ne morejo demontirati. Zlasti se razširjajo venti o monarhistlčnem puču na Bavarskem. ki so popolnoma neosnovane. Na borzi se dogajajo prave orgije. Zdi se. da. ni več sredstev, ki bi preprečili padanje marke. Dolar se je dopoldne dvignil na 400 -- 140. uradiio je notiral s 420 ter se je v prostem prometu zopet dvignil na 4-30. Češka krona se je dvignila na 8 in en četrt- Jutri borza zaradi napovedanih demonstracij ne bo poslovala. Celo devize ne bodo notir&le. Izgleda. da se bo stavka razširila tudi na provincijo. Na strani delodajalcev in delavcev so pripravljeni vztrajati. Na ta. način je eden najvažnejših političnih dogodkov ostal skoraj neopazen. Pri pogajanjih med socialnimi demokrati in neodvisnimi socialisti, ki so dopoldne potekta ugodno, se ie opažala pripravljenost neodvisnih načeloma opustiti točko v Leipzigu določenega, programa, ki zavrača vsako koalicijo neodvisnih z meščanskimi strankami. Na državni konferenci neodvisnih je radikalna skupina pod vodstvom dr. Rosenfelda ostala v manjSini in bodo sedaj neodvisni vstopili v vlado. Najbrž vstopita, v kabinet, dva neodvisna socialista in eventualno še eden ali dva državna tajnika- V krogih cen-truma se govori, da bo ministrstvo za obnovo Severne Francije, ki že nekaj mesecev ni zasedeno in kateremu je prej načsloval dr. Rathenau. prevzel neodvisni socialist dr. Hilferding, ki je najbolj znan gospodarski strokovnjak neodvisnih. Bil je svojčas glavni urednik lista »Freiheit*. Bil je tudi izvedenec nemške delegacije v Genovi. Socialistična konferenca meni, da bo rekonstrukcija kabineta končana jutri, na dan tihe demonstracije proletariata, demonstracije, pri katerih ne bo nobenih govorov. Letaki socialističnih strank poudarjajo ponovno, da. je izključeni pomen demonstracije zahteval od vlade zakou in. zaščito republike. svet je pozno zveoer proti 18 glasovom sprejel zakon za za ščito republike. 3 odbori državnega, sveta so razpravljali dopoldne, da sestavijo poročilo za plenarno sejo. Odbori so v načrtu vlade predlagali več izpreniemb. Tako n. pr. zahtevajo povečano zaščito ne samo za republikansko državno obliko v splošnem, temveč za ono, ki je določena v sedanji ustavi. Veljavnost zakona naj traja dve leti. Saški zastopnik soc. demokratski poslanec dr. Gradnan-er je v nasprotju z načrtom odbora predlagal veljavnost, petih let. kar se je tudi sprejelo. Največji boj je bil za določbo, naj se člani prejšnje dinastije, ako zagrešijo prestopek ali zločin proti zakonu »a varstvo republike, izženejo ir Nemčije, oziroma- ako bivajo zunaj države. naj se jim do voh povratek le f posebnim dovoljenjem državne vlade. Zastopnik pruske province Vzhodna Prusija je izjavil, da mu ta določba onemogoča. da bi soglaEal z celim zakonom. Tudi bavarski zunanji minister je izjavil. da pomeni ta določba, izzivanje velikega dela havarskega ljudstva. Del pruskih glasov je torej pri končnem ■glasovanju ostal r bavarskimi glasovi v manjšini. Državni svet je nato sprejel načrt zakona o politični amnestiji za, vse politične zločine, ki so se izvršili od Kappo-vega puča dne 4. avgusta 1020 naprej. Ustavni odsek pruskega deželnega zbora je danes v prvem čitanju sprejel dopolnilni zakon k zakonu za zaščito republike. Pruski notranji minister socialni demokrat Setvering je danes razpustil takozvano »Udruženje pravih* ter nemško-nacionalno bojno druStvo. V Hamburgu je bilo 20 nacionalističnih sliodtr* razpušfenih ali prepovedanih. Nov atentat, Berlin, 3. julija. (Izv.) Na Masuniiian* Hardena je bil danes izvršen ▼ Grnne-tvaldu napad. Harden je dobil s palicami iz gumija več udarcev po glavi. Napad je baje v zvezi z ladnjim člankom Hardena v listu »Zukunft*. v katerem zahteva Harden ostro postopanje proti nem. ško-nae.ionalnim društvom. Harden j« bil ranjen ter je v oskrbi zdravnikov Atentat na Hardena sta Izvršila dv» mladeniča. Harden je dobil pet ran t« je bil iz svojega stanovanja v Grane-waldu prepeljan v klifiiko. Še to noč be operiran. Neposredna življenska nemarnost ne obstoja. Dofim je eden napadalcev pobegnil, so drugega, približno 1? let starega prijeli. Ko je prišel Hardef zopet k zavesti, so ga z njim konfrontv rah in Harden ga je takoj spoznal. Angliia pristala na združitev Avstrije z Nemiijo? Trst, 3. julija. (Izv.) Oficijozmi Agen-zia Volta javlja, da sta po informacijah z merodajne, strani Lloyd George in Schanzer pri svojem zadnjem sestanku razpravljala tudi o možnosti združitve Avstrije z Nemčijo. Oba državnika ne nasprotujeta temu, naj se pred poklicanim forumom razpravlja to vprašanje, zlasti ker zahtevajo finan-cijelne razmere Avstrije nujno odločitev. MORILCI MARŠALA WILSONA. Pariz, 3. julija (Izv.) »JournaU iavlja iz Londona, da sta zaradi umora maršala Wilsoua aretirana osumljenca priznala. da sta pri aretaciji navedla napačna imena. Pravilno se pišeta Dunn in O' Sul-liran. Oba sta stara po 24 let ter sta služila v angleški vojski. RAZPRAVA PROTI MORILCEMA NABOKOVA. Berlin, 3. iuliia. (Izv.) Pred porotnim sodiščem se ie pričela razprava proti bivšima ruskima častnikoma Sawilsk!-Bor-kom In Taborickemu, ki sta dne 28. marca pri atentatu na vodjo ruskih kadetov Miljukova ustrelila glavnega urednika Vladimirja Nabakova ter s streli iz revolverja ranila več oseb. VPOKLIC REZERVNIH VOJAŠKIH SODNIKOV. Beograd, !uUla- (Izv-) Danes dopoldne ie na ministrskem svetu vojni minister general Vasid zahteval in dobil odobrenje, da se pozovrjo na šesttedensko orožno v3jo rezervni častniki odvetniki, ker je v vojnih sodiščih veliko pomanj-kanie aktivnih festnikov-sodrikov. NADALJNJI SOKRIVCI RATHENAUO VEGA UMORA. Berlin. 3. julija. (Izv.) V preiskavi t*' radi umora dr. Rathenaua ro se zaslišale nove priče ter se je več oseb konfron-tiralo. Med drugimi so bih zaslišani nad-poročnik Voss in bivši pomorski kadet Usemann, ki je bil prijet v 3chwerinu. Dsemaim. ki je bil nastavljen pri organizaciji C. je dal morilcem pištolo, s katero so se v okolici Schwerina vežbsJi v streljanju. SOBOTNE IN NEDELJSKE NOGO-METNE TEKME. Zagreb, Nedeljske prvenstvene tekme: Gradismski : Ilirija 7 : 0 (0 : 0), Hašk : Sparta 6 : 0 (3 : 0), Concordia : Croatia 3:0, Viktorija : Slaven 5 : 0. Sava : Makabi 2 : 2. Zagreb : Graf ka 5 : 1, Rapid : Croatia (Podsused) 4 : 0. Gradec. Prva tekma med reprezentancama Dtmala in Gradca je končala a izidom 2 : 1 (0 : 1). ki ie zelo časten za Gradčane. Dunaj. Sobotne prvenstvene: Florids-dorf : Sportklub 1 : 0. Rudrlfshngel : Rapid 2 : I (!), Hakoah : Admira. 3 : 0. S tem si ie Hakoah izboljšal svoj izgled za prvenstvo I. razreda. 1L razred Ger-tnania : WAC. 2 : 1 (2 : 1). S tem ie nastala možnost, da pride Oermania v I. razred. Rennweg : Blue Star 1 : 1 (1 : 1) Gersthof : Šport Fretmde 3 : 3. Finale za pokal Ntye Avstrijske. V nedeljo so se končale tekme za pokal Nižje Avstrijske, ki ga ie dobil WAF^ ki je porazil Amateurje z 2 : 1 (l : 1). Ama teuril so bili v prvi polovici v premoči vendar pa so dosegli le en gol Vseh dru gih lepih priložnosti ni«o mogli izrabit:, zlasti vsled izborne obrambe \VAF. Bochum. Madžarska : Nemčija 0 : 0 Odorta igra. 35.000 riedalcev. Muslimanski pro&Sem. \ Vldovdanska slavnost šolske mladine v Ptuju Po Bosni se ie razvnela borba med obema glavnima kriloma muslimanske na-iodne organizacije. Kakor pri vseh naših loiranjih nasprotjih, stremljenjih in razpoloženjih, tako ie tudi sporu med muslimani temeli podan že v dob! pred osvo-x>jenjem. Ko je Avstrija okupirala Bosno je na-;ia tu najhujšega nasprotnika ravno v •nuslimanih. Toda ker se ie dunajsko-pe- ;tanska vlada zavedala, da ii je računati ako s Srbi kot s Hrvati — kot z opozi-ijonalnim elementom s s-i!išča države, si je napravila takoj načrt, da pridobi zase ravno muslimane. Muslimani so koristno stran takšne situacije hitro raz-imeli in rezultat je bila zveza med Av-stro-ogrsko in .muslimanskimi Bosanci. Nadalini politični razvoj pa ie bil posledica različnega razumevanja državno--»ravnega položaja Bosne. Srbi z okupaci-b niso bili zadovoVni, ne to-, ne onstran Drine; smatrali so io le kot provizorno, njih cilj pa je bil združenje s Srbijo. Nasprotno pa je okupacija Hrvatom prinesla ugodnosti Združila je v okvir ene države vse rojake hrvatskega plemena, za-o ie bil zanje nadaljni cilj, tesneje združiti ločene dežele Hrvatsko. Slavonijo, Dalmacijo in Bosno ter Hercegovino. Tem težnjam pa Je bil nasproti srbskemu redentizmu naraven zaveznik — okupacijska oblast, katere glavna ost se je obračala ravno zoper srbstvo. Muslimani so bili v Bosni od nekdaj nartikularistični element. Dasi vedno zvesti podložniki sultanovi, so vedno pazili na to, da ie carigrajska vlada vladala v Bosni tako,kakor so žeieli Bosanci, še več, oni niso pustili, da bi se Turki iz staiih dežel naselili v Bosni ter oprav-iali tu visoke državne iunkcije. Vsa ta isoka mesta so bila dedni privilegij do-uačega bosanskega plemstva, in ako je ii!o treba, je znalo plemstvo ta privilegij braniti tndi z orožjem v roki celo proti sultanovim vojskam samim. V skladu s popolno politično samovlado je bila tudi -ociialna in gospodarska prevlada nad pravoslavno in katoliško rajo. Avstrijska politika ohraniti Bosni posebno vlogo, precejšno državnopravno samostojnost, ie tedaj popolnoma odgovarjala muslimanskim tradicijonalnim na-^nenjem. Katolikov kot naimani številnih se jim ni bilo treba bati, pravoslavne tiščati k tlom pa jim je pomagala vlada. V novem položaju so po razsulu Av-<-tro-ogrske monarhije muslimani izgubili sceijalnogospodarske privilegije. Da bi rešili politično moč. so prešli na stran \lade. Eden del njihove politične reprezentance smatra, da se bo zanaprej lažje potegovati za staro partikularistično -.mer v naslonitvi na opozicijonalne kro->e v državi. V mnogo manjši meri je me-rodajna orijentaciia v hrvatsko oziroma v srbsko smer. Nadalini razvoj muslimanskega problema je odvisen od splošne bodoče notranje politike v državi. Smisel za politični realizem, ki ie bil doslej merodajen za nuslimane, se bo krepko uveljavljal tudi v bodoče. Jasnejšo situacijo bodo ustvarile že bodoče volitve. Toda muslimanski problem ima še koč-ijivejšo, to ie svojo bistveno stran. Ta obstoji v nujnosti evropeiziranja muslimanske družbe. Dokler se bo musliman ,:e po noši razlikoval od ostalega prebivalstva, dokler bo muslimanska žena sužnja svojega moža, zaprta od družbe, ločena od modernega sveta po okamene'ih predpisih vere in zakrknjene tradicije, dokler bo cela vrsta predpisov in predsodkov ločila naš islamski svet od najbližje okolice, tako dolgo bo obstojal muslimanski problem sred! države. To je bil dogodek za Ptuj in okolico! Nad 1500 učencev in učenk se je zbralo, da v proslavo kraljeve poroke posebno svečano obhaja letošnji Vidov dan. Vse ptujske šole od otroškega vrtca do gimnazije. deška in dekliška šola ptujske okolice ter šola na Bregu so se udeležile slovesne službe božje v mestni župnijski cerkvi. V cerkvi ni bilo prostora za vse, večina jih je bila zunaj v senci košatih dretves in je tvorila tam pestro živo sliko. Po maši se je razvila veličastna po-vorka: naprej zastavonoša Dijaškega doma s trobojnico, potem oko'iške šote, vsak otrok z zastavico, godba, za njo mestne šole, na koncu pa vojaštvo. V osmeroredih so korakali skozi Prešernovo ulico na veliko dvorišče kasarne kraija Petra L Velikog Oslobodioca. Tam so se postavili v kompaktno maso, pozorno poslušali nagovor prof. Kolariča. ki je govoril o pomenu Vidovega dne. Kakor je spomin na nesrečno Kosovo dajal srbskemu narodu spodbudo za končno osvoboditev, tako moramo tudi mi vedno misliti na svoje nesrečne še neosvobojene brate. Zaključil je s klicem: »Živijo kralj Aleksander I. in kraljica Marija!« Mladina se je odzvala 8 trikratnim navdušenim Živijo! Potem je 1500 grl kakor v prisego zapelo himno »Bože pravde>. Dijaški zbor je zapei dve pesmi, za njim pa zopet vse šole skupaj -t.Junak iz Like» in »Šopek narodnih pesmi«. Sedaj se je masa zganila, telovadci in telovadke so odkorakali okoli vojašnice, da se pripravijo za nastop, ostali otroci pa so se razpostavili okoli telovadišča. Sledile so proste vaje gimnazijcev, deklice meščanske šole so izvajale vaje z za- skega okraja svoje popolno In neomaj- »Jugoslavijo*, njene naročnike in t Veliko pozornost je vrbujaia orodja —----------bnlcs neki zagrebški delniški drnzbi. | telovadba moškega in ženskega narav- no zaupanje v njegovo požrtvovalno, skozinskoz ne- jbično delovanje, ki ga udejstvuje tako v- organizaciji stranke, kakor osobito pri tako težavnem delu za konsolidacijo naše države. Zaupniki sveto izjavljamo, da nobene kakršnekoli klevete ne morejo omajati tega zaupanja, nasprotno so nam le poziv k še tesnejšemu strnjcnju v strankini disciplini. Požrtvovalnost in idealizem drja. Žerjava za stranko in državo vemo ceniti tem višje, ko vidimo, da ne opusti, dasiravno bolan, nobene prilike, boriti se v naših vrstah tam, kjer je stališče najtežavnejše. Iskreno mu želimo, da kmalu popolnoma okreva in z obnovljeno energijo poseže v boj za dobrobit stra.ike in države. Obenem zaupniki izjavljajo svoje poj>0]no zaupanje tndi ostalim obrekovanim funkcionarjem stranke. Vse voditelje demokratske stranke poživljamo, da vztrajajo pri delu. ne meneč se za to, da so jim celo iz lastnih vrst iz nespo-razumljenja bile stavljene težkoče.* -f Občinske volitve v Mostah. Pro-šlo nedeljo so «e vršile občinske volitve v Mostah. Bili sta dve listi: Stanovsko - gospodarske stranke in Neodvisne delavsko - kmečke stranke. Prva je dobila 354 glasov in 22 odbornikov, druga, ki je obsegala NSS, SSJ in komuniste, pa 183 glasov in 11 odbornikov. Demokrati so se večinoma volitev vzdržali, akoravno so bili na stanovsko gospodarski listi tudi trije pristaši JDS, isto je storila večina komunistov, ki jim ni bilo všeč, da so NSSarji na njihovi skupni listi. SLS ni postavila kandidatne liste, ker so klerikalci v Mostah večinoma šusterfiči-janci. Kljub temu pa se »Novi Čas* baha s sijajno zmago SLS v Mostah. stavicami. dečki mestne osnovne šole pa : ge(jaj pa res ne vemo, ali je »Novi _— - — Dntom io nacf AZItlo TTZflt 9 I X v . V?Vli__1_! .1] . ^ IX! vaje s palicami. Potem je nastopila vrsta gimnazijcev na bradlji, zaključek pa so tvorile vaje vojakov s puškami. Zopet se je mladina razvila v povorko okoli vojašnice, tokrat k šotoru, kjer je bilo pripravljeno okrepčilo. Požrtvovalne dame so tam stregle in dajale žemlje in klobasice otrokom, ki so pod vodstvom učiteljstva defilirali mimo njih. Prireditev je imela v vsakem oziru popoln uspeh. Kdor je videl to mladino, ta ne more dvomiti glede narodne bodočnosti Ptuja, četudi nam sedanjost dela mnogo skrbi. Zasluge za to krasno prireditev si je pridobilo učiteljstvo vseh šol, zlasti vaditelji telovadbe: meščanska učiteljica M. Voršič, gimn. telov. učitelj Žagar, učitelj Majcen in pevovodja učitelj Stritar. Rediteljsko službo je vzorno opravljal učitelj Komac; pohod in razhodi so se izvršili z vojaško preciznostjo. Pogostitev otrok je omogočila zbirka, h kateri so prispevali: okrajni zastop, mestna občina, krajnl šolski svet. ptujske i okolice, občina Breg, nadalje denarni zavodi. gospodarska podjetja ln privatniki. Politične beiežhe -f Zbor zaupnikov JDS za kranjski okraj se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani Čitalnice v Kranju. Bilo je navzočih do 100 zaupnikov iz celega okraja. Po zelo zanimivi razpravi, ki je dokazala, kako so napadi in intrige proti voditeljem JDS okrepili solidarnost pristašev ter vzbudili povsodi sveže ene/giie za delo v strankL je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: »Zaupniki JDS za kranjski okraj, zbrani na sestanku v Kranju dne 2. julija, izražajo strankinemu prvoboritelju ministru dr. Žerjavu imenom vseh pristašev kranj- med koje ustanovitelji, pravi gosp. Pe-jja. Težke vaje. predvsem na bradlji, so sek. dasta tudi dr. Rvbar in dr. Gre- [ bile izvedene naravnost vzorno, zalo gorin. V poslovilnem pismu jo je g sme Sokol L pričakovali, da se bo iz Pesek v očigled izvrstni kupčiji dobro i njegovega naraščaja razvila prav krejtka pogodil, ko pravi da mu je v zado-1 sokolska falanga vzornih telovadcev, ščenje, da njegov trud in žrtve niso Treba bo le nadaljevati s sistematičnim in rednim delom. Tudi orodna telovadba članov in članic zasluži vso pohvalo. Občinstvo ni moglo prebvaliti nastop:; telovadcev obojega spola, med katerhi: jih je nekaj določenih tudi za mednarod bile zaman. Končno razodene g. Anton Pesek, da odlaga težko breme (»Jugoslavije*) »prijateljem somišljenikom*. Gospodje so s tem komplimentom lahko prav zadovoljni. -f- Vladimir Kravos je še vedno no tekmovanje ob priliki vsesokolskc^a glavol urednik oficijclnega glasila NSS, ki sc pod njegovim vodstvom odlikuje po skrajno nesramnih izpadih proti JDS. Tudi zadnja številka tega lista je taka. Naznanjamo Vladimirju Kravosu. da bo našega potrpljenja kmalu konec, ter naj si posledice pripiše sam sebi, ako bomo nastopili brezobzirno. To se nam je zdelo potrebno povedati, da ne bo potem nepotrebnih iamentacij. zleta v Ljubljani. Vaje Članic r kiji. jih je izvajalo 20 mladenk, so nudile sli ko enakomerno valujočega morja, tako je bilo vse točno kot en sam gib. Kon čno je nastopila še vzorna vrsta telovadcev, ki je izvajala skok v višino e palico. Občinstvo je gibčnim skakalcem br.< tom Drgancu, Hlastanu. Zabjaku, Verov šku in Lovšinu, ki so preskočili višino 280. prirejalo viharne ovacije. Javno te-! lovadbo je zaključila prekrasna skupina S vpeh moških in ženskih oddelkov, ob ; sviranju himne »Hej Slovani*. Po telovadbi se je razvila prosta zabava. ki je potekla v splošno zadovoljstvo vseh številnih prijateljev sokolstva, mariborska godba in sokolski orkester pa sta nudila občinstvu lep umetniški užitek. Zvečer je bila sijajna razsvetljava telovadišča z umetalnin ognjem. Vaditeljem in drugim telovadcem, ka kor tudi društvenemu vodstvu s staro Sokolstvo Javna telovadba Sokola I. V nedeljo »e je vršila letošnja javna telovadba Sokola L na letnem telovadi-šču na trgu Tabor, ki je bil ves lepo okinčan in okrašen z narodnimi zastavami Prireditev, ki je vgako leto vaten dogodek za sokolsko Ljubljano, nam je; tudi letos pokazala, kakšne uspehe je 1 mogoče doseči z vztrajnim in marljivim sto dr. Pestotnikom je k doseženemu sokolskim delom Nedeljska celodnevna krasnemu uspjhu le čestita* m žele*, prireditev ie dokaz, da je Sokol L res nadaljujejo z delom po začrtani poti za pravi vzor vztrajnega v moraličnem in fizičnem delu visokostremečega društva.j Ze v zgodnjih jutranjih urah so se po i t.riumf na vsesokolskem sletu. Ljubljanski SokoL S silno naglico se Čas* šust Vinšek, v težki skupini pa Snoj, ki je Popoldne ob treh so bile na igrišču v! vozil le 1:55:26.1, torcl komaj pol minu-Zaki, ki je bilo primerno dobro prirejeno, j te več kakor prvak glavne skupine, zakar gre glavna zasluga g. inž. Bloudku Nogometna tekma. (Ilirija), ostale lahkoatletične tekme Pri-; pris'ostvule ^ tekmi - Malostran- j poteku tekme, kateri .e prisostvoval da glasili so se nastopni klubi: Hašk, Grad-1 w prn,u*ivui » i„tPrp«;irai r^ sta- Primorie, i sky zopet porazi lltrtjo s 6:1. i konca. Zlasti se pa je interesira! z* sta- starem mestu, je prvih 20 minot rešil marsikatero kočljivo situacijo, kasneje pi. je zopet popustil. Vratar Sck!:č je dobil prvi polovici poškodbo na obrazu, ko gola Gostje so nastopili z močnejšo se-i stavo ter zlasti s svojo Izredno tehnik'^ j dosegli lep uspeh. Krali je z izrednim zanimanjem sledi' janski in Makabi iz Zagreba, Ilirija in Jadran iz Ljubljane. Tek na S00 m: 1. Scbneller, Hašk2:19.4 2. Špicer (Primorie), 3. Meler (Makabi). Tek na 400 m: 1. Koiič (Hašk) 58.5, 2. Beneš (Ilirija), 3. Miškot (Primorje). Tek na 200 m: 1. Perpar (Primorje) 23 sek. (slov. rekord), 2. Valtrid (Primorje), 3. Modic. Med odmorom nogometne tekme je bilo še metanje diska m nato švedska štafeta Metanje diska: 1. Bašin A (Primorje) 29.35, 2. Bašin R. (Primorie) 30 m, 3. Bloudek (Ilirija) 28.20 m. Švedska staleta (100 X 200 X 300 X boju 57'/., 2. Premelčeva (Primorie) 57! 400). 1. Hašk 2.162 (Jugosl. rekord) 2. V„ Medvedova (LSK.) 581/,. i Primorje I. 3. Primorje II. Postava Ha- Stafeta 4krat 50 (prsno, stransko, hrbt- i ?ka: Gorički. Modec, Schneller. Kojlč; no tnrinti- (3 staf=tp ena nred startom; postava Primorja I.: Beneš (kot gost), nagovalci v preo^n: ;^ ., - ^jtaLte ena pred ^ ^ Perpar, Korošl, Prvi trije tekač, 6 : 2, 6 : 8, i • o. z^maga. jv^^^ j ^ ^ ^ ] ^ J Primorja so svoje konkurente znatno Ob no! petih popoldne se Je pričela re- J fetni tek, pri katerem ga je %. Goreč opo-vanžna tekma med Malostransklm S. K. zori! na staieU Primorja, ki ima svoje in Ilirijo. Igrišče v Zaki ima izredno lepo | člane izključno iz Julijske krajine. Kralje lego in ie bilo v kratkem časn razmero- ] je izredno ugajala lega igrišča m razgle-, ma lepo prirejeno. Nekai minut po začet- proti iezeru in goram. Športna zveza m n ku tekme je dospel kralj Aleksander v je izročila krasno vezana letnika list.) spremstvu dvo.aega ministra Jankoviča in pokr. namestnika Hribarja na igrišče. Pri vhodu ga je pozdravil predsednik Športne zveze dr. Souv ... ter predstavni kralju podpredsednika Gorca. predsednika nogometnega podsaveza Birso, podpredsednika Ilirije Sircla ter častnega kapetana Ilirije Betetta. Nato je s sprem- Sport*. Illrij? pa znak društva, ki si ga je kralj takoi pripel Med tekmo mu je bil predstavljen tudi češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, ki mu je izrazi' spoštovanje in simpatije češkoslovaškega naroda do Jugoslovanov in niihovega kralja. Meč odmorom so tudi naši atletiki poc stvora odšel na pripra 'jeno tribuno. Ko i vodstvom g. Perpar.a zaklicali kralju tr.. ga je mnogobrolno občinstvo zagledalo,! kratni »Zdravo*, ko je kralj zapustil ign-mu je priredilo viharne ovacije, od kate-! šče. ga le občinstvo zone' viharno porih je bil kralj vidno vzradoščen. Sodnik zdravljalc. Boškovič je takoi prekinil igro ter v teku Športni dan je biia lepa prireditev, ns pripeljal obe moštvi pred kraljevo tribu- i kateri smo zopet videli lep napredek na-no, kier sta moštvi s trikratnim ^Zdravo*,! ših športnikov. Zlasti pa moramo biti za- KOgnc o : o ■ * . „Ar;» 2-->n ^ I Sk' Primor a so svoje Konsurente znatno no, Kjer sta moštvi s triKramim : >™ ......... -------- ---------...... Pelan . Kostial 7 : 5. 6 : 2. Zmagal Pv-. ' »J' r nadkriljevali. Vsi trije so bili bborno raz-1 oz. »Na zdar- pozdravih jugoslovanskega I dovoljni vsled tega ker smo v,deli, kake i-m. Finale med zmagovalcema: Rogl.č ,. j sffesi. u t-amov aic.v; i. | ._______,____,nn v ™ vi 1 vi«oko ceni nas krali pomen soorta za te- san. rmaie meu --------- -- - - . ,, Pelan 3 • 6 6 • 2, 6 : 2. Končni izid: L j ma) 4672 točk, 2 gSč iM^ll i Pelan illiriiak I točk,- 3. Grilc 0.SKJ Kordelič (Ilirija) 45 položeni in so preko krog 100 X 200 X j kralja in protektorja našega športa. ! visoko ceni naš kralj pomen športa za te 42 točk. i 300 vodili s 25 koraki nred Haškom. toda I kra se ie nato nadalievala ter koa-: lesni razvoi na.csa naroda. Domače vesli * Kraljevska dvojica v Železnikih. Kraljevska dvojica dela po vsej Sloveniji izlete in občuduje lepoto naše zemlje. Na praznik sv. Petra in Pavla sta visoka gosta, kakor smo že poročali, posetila tudi Selško dolino. Povsodi, cjer je prebivalstvo spoznalo kralja in -:raljico. jima je prirejalo viharne ova-ije- Posebno lepo pa je kraljevska dvojica bila sprejeta, v Železnikih. Pri povratku je prebivalstvo sprejelo kri-jevsko dvojico v folni radosti, z grmenjem topičev in jo obdalo z živo zapreko, ob kateri se je moral ustaviti i vtomobil z visokimi gosti Kraljevsko Ivojico je pozdravil občinski svetovalec Thaler, v imenu »Sokola* br. Dom--ar ter župnik Noč. Kraljevska dvojica ;e bila vidno ganjena in je nagovorila menovane osebe ter jih povpraševala 00 krajevnih razmerah. Kralj si je ob rej priliki tudi ogledal šolsko razstavo očiiih del ter se o niih pohvalno izra-til. Pri odhodu je narod prirejal kraljevski dvojici ovacije, ki jih ni hotelo biti konec. Med potjo je kraljevi avto -reeal tudi požarno brambo, ki se je -avno vračala od vaje. Ognjegasci so Kraljevsko dvojico pozdravili najpri-srčneje. 4 Kralj ln kraljica na PlitviČkih je- icrih. V nedeljo zvečer sta s« kralj in craljica z dvomim vlakom odpeljala 1 Bleda v Karlovec. Od tam sta v avtomobil n nadaljevala pot na Plitvička jezera- Sinoči sta se vrnila do Metlike •«r se danes vračata na Bled. * Minister Markovič v Ljubljani. Vgeraj popoldne je dospel v Ljubljano minister pravde dr. Laza Markovič, da izroča kralju na Bledu o tekočih i »liričnih zadevah. Kralj bo pri tej priliki oodpisal tudi formalni ukaz o Stejičevi pomilostitvi. Ker kralja včeraj ni bilo na Bledu, je gospod Markovič ostal včeraj v Ljubljani in odide Bele danes lopoldne na Bled. * Delegat romunske vlade na za-:*rebSkem velesejmu. V soboto je bil v čagrebu delegat romunske vlade ing. Korovici, ki si je ogledal razstavo na -fjmišču. * Razmejitev a Romunijo. Včeraj, ine 2. t m. se je sestala v Temešviru naša razmejitvena komisija z romun-.kitni delegati. Razmejitev, ki bo do-očila definitivne meje v Banatu po februarskem sporazumu, bo trajala dva meseca. * Predavanje prof. dr. Hešiča v Osijekn, Kakor smo že poročali, je Vnel prof. Cvijič v Osijeku konferenco narod, edinstvu Hrvatov in Srbov lančno - etnografskega stališča, Slovencev se je gosp. prof. Cvijič le malo dotaknil. Zato je o isti temi. a s posebnim ozirom na Slovence prošli torek predaval v Osijeku gosp. prof. dr. Ilešič. Predavanje je poslušala mnogo-hrojna osiješka inteligenca, veliki župan dr. Božič, podžupan Srčan, divizi-jonar z mnogimi častniki ter mnogo mladine. Gospod profesor je za svoja izvajanja žel obilo odobravanja. * Učiteljski kongres v Zagrebu. Kongres vsega jugoslovanskega Ijud-skošolskega učiteljstva se bo vršil dne 6. in 7. julija v Zagrebu. Na dnevnem redu bodo stanovska vprašanja in ostali vitalni interesi učiteljstva. Železniško ministrstvo je dovolilo udeleženem kongresa polovično vožnjo. * Kongres železničarjev v Sarajevu. Sredi tekočega meseca se vrši v Sarajevu kongres narodnih železničarjev. * Beograjski trgovci v Zagrebu. V petek je na povabilo Zveze trgovcov v Zagrebu prispelo v Zagreb na Zbor p-reko 70 članov Srbskega trgovskega -'.druženja iz Beograda. Gosti so bili že na. kolodvoru svečano sprejeti: pozdravil jih je podpredsednik Saveza trgovcev v Zagrebu gosp S. Alesander, na sejmišču pa predsednik ZZ gosp. Rat-kovič, ki je naglašal, da je ravno ta velesejem rezultat našega skupnega dela. Ob tej priliki je vredno zabeležiti ^eljo, ki jo je iznesel gosp. Alexander, a sprejel z veseljem predsednik Saveza srbskih trgovcev gosp. K os ta Riz-nič, da naj se dela na to, da se osnuje enotna zveza trgovcev iz cele države. Gosti so bili nad navdušenim sprejemom v Zagrebu vidno ganjeni. " Fašisti zažgali hišo delavskega kultur, krožka. Pri Sv Mariji Magd. v Trstu so fašisti v soboto ponoči zažgali enonadstropno vilo, v kateri ie imel ;viež »Delavski kulturni krožek*. Vila ie zgorela do taL Skoda znaša nad 100 •isoč lir. * Podraženje beograjskih dnevnikov. Beograjski dnevniki so v*I?d ra-,-točih cen tiskarskega materi j lia in >apirja s 1. julijem povišali mesečno naročnino na 20 Din, poedine štavilke na 1 Din. » Iz državne službe. Dr. Anton B r e -oelj. načelnik invalidskega odseka pokrajinske uprave za Slovenijo je trajno upokojen. Nadalje je zaradi bolezni na lastno prošnjo upokojen Andrej Kri-s c h e, pisarniški oficial pri policijski direkciji v Ljubljani * Iz «Uradnega lista». »Uradni list* objavlja v številki 71. »Zakon o začasnem reguliranju naslovov in plač poštno-br-2ojavnih uradnikov in uslužbencev izven Srbije in Črne gore* ter »Izpremembe in dopolnitve v zakonu o draginjskih do-kladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav*. * Komii>ar Mestne hranilnice vL sv. dr. Tgnac Rutar je odstopil Namesto njega g, jiasaavan na to mesto vL av. dr, J. Sponi. Odstop svetnika Rutama Je, kakor čujamo, v zvezi * zadevo od pokrajinske uprave reduciranih plač uredništva Mestne hranilnice. * Kongres jugoslovenskega ženatva. Danes ob 9. uri dopoldne je na magistratu plenarna seja uprave -Narodnega žen. Saveza SHS, ki se popoldne nadaljuje. — Dne 5„ 6. In 7. julija, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne ter a julija tudi popoldne je zborovanje delegatk v dvorani nad kavarno »Zlvezda*. Pristop imajo vse one. ki so si pridobile legitimacije. Udeleženke z dežele dobe lepiti macije ob prihodu na kolodvoru, kjer poslujeta na peronu danes Se ves dan dve članice Saveza Dne 6. julija zvečer priredi Glasbena Matica gostom na čast koncert v filharmonični dvorani Dne 7. julija pa je kot poslovilni večer v dvorani nad kavarno »Zlvezda* ob pol 9. uri čajanka Legitimacije k čajanki in koncertu je dobiti v »Kolu jugoslov. sester*. Šolski drevored 2. * Odpuščanje železniških nslnžbencev. Ministrstvo saobračaja je pričelo a odpuščanjem vseh onih železničarjeiv, ki niso hoteli optirati za naše državljanstvo. Po zakonu se morajo razrešiti dolžnosti. ker smejo biti v državni službi le one osebe, ki imajo naše državljanstvo. * Preizkušnje iz državnega računovodstva »e začno v poletnem terminu v četrtek dne 27. julija. Prosilci naj vlože svoje prošnje do 12. t. m. pri preds. komisije (delegacije ministrstva financ) v Ljubljani * Neveljavni SOdlnarsk! bankovci V zadetku letošnjega leta so se pojavili v prevaljskem okraju v večji množini 50-dinarsk! bankovci bfvše »Srbske narodne banke*, vtihotapljeni li Avstrije. Ti bankovci so datirani s 1. marcem 1886. nimajo Še podpisov, označbe, serije in številke, od banke sploh niso bili dani v promet, in predstavljajo samo načrt bankovcev. Za časa avstrijske okupacije jih je bilo precej pokradenih iz trezor-jev »Narodne banke* v Beogradu; tatovi jih skušajo sedaj spraviti v promet in z njimi goljufati. Vrednosti seveda ti bankovci nimajo nobene. Kljub temu, da v zadnjem času ni bil prijavljen noben slučaj razširjenja, se utegnejo vendar s čar som zopet kje pojaviti Opozarjamo torej občinstvo na te bankovce, da ne nasede kakim goijufom. * Nova vrsta tobaka. Pokrajinska mo-nopolska direkcija v Ljubljani objavlja: Tobačna tovarna v Ljubljani bo v najkrajšem času v svrho izenačenja tobačnih izdelkov za vso kraljevino pričela za enkrat z izdelavo rezanega tobaka »Dunavski* v zavojčkih po 50 gramov, ki je po kvaliteti istovrsten kakor seda-nji domači tobak. Cena je določena po 2.50 Din za zavojček. * Avijatična šola. Na Češkoslovaškem se v kratkem otvori vojaška avijatična šola, za katero so vse priprave že dovr šene. Kakor poročajo iz Beograda, bo vojno ministrstvo poslalo v to šolo nekoliko naših avijatikov. da se i po po Ine v tej stroki * Razstava ženskih ročnih del, katero je priredil državni Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani (Turjaški trg 6, U. nadstr.) z njemu podrejeri-mi čipkarskimi šolami in tečaji, daje pristno sliko razvoja ženske domače obrti v Sloveniji Nekatere reči so tako lepo in umetniško izdelane ter delajo čast zavodu in učenkam. Posebno impozantna je slika bratov sv. Cirila in Metoda, izdelana v platnu v takozv. ljuknjičasti ali takozv. toledo-tehnikl To delo je napravljeno po risanji gospe Vide dr. Baltičeve. Tudi drugih risarij je imenovana gospa napravila za raznolične tehnike, vse brezplačno. Nekaj risarij je napravila tud« gospa Natalija dr. Ska-bernetova. Veliko so tudi vse učiteljice, ki so na zavodu risale za razne tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo in pisar no vezenje, toledo, filet in biserna dela. Lepa je tudi slika Svetogorske Matere božje, ki je kljekljana, potem državni grb v šivani tehniki tn toledo- in filet-tehniki. Krasni so zastori, prti in prti-či, blnze in druga dela v raznih tehnikah. Ta zavod, kateri se je šele pred dvema letoma otvoriL in ki je edini te vrste v Jugoslaviji, kaže, da se da tudi domača obrt dvigniti na višjo stopinjo. * Potniki v Rogaško Slatino imajo stalne neprijetnosti na železniški postaji v Grobelnem. Popoldanski vlak odpelje vedno poprej, predno pride brzovlak, če ima slednji zamudo. Potniki morajo vsled tega čakati na drug vlak do 22. ure ponoči. Z brzovlakom pride navadno mno-no odličnih tujcev-letoviščarjev, zato želimo, da naj obratno ravnateljstvo južne železnice odpravi ta nedostatek. * Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je obvestilo ministrstvo za socialno politiko, da z ozirom na tozadevno zaprosilo ne ugovarja, da se to društvo spoji s privatno društveno blagajno »Merkur* v Zagrebu. Osrednji urad zavarovalnic v Zagrebu je dobil od ministrstva naročilo, da računa 8 tem spo-jenjem. Ministrstvo zahteva pa kot pogoj, da dobijo člani Trgovskega bolniškega in podp. društva v Ljub. Še od 1. julija vse one podpore, na katere imar jo po zakonu pravico. Za to je tudi za njegove zavarovance pobirati prispevke-, za zavarovanje zoper nezgode po novem zakonu in v izmeri izvršilnih določb. Ravnateljstvo Trgov, bol in podpor, dr. lahko samo brez občnega zbora izvede zahtevano preosnovo. * Občinske volitve na Zidanem mostu. Dne 9. julija, se vrHSa na Zidanem mo- stu nadomestne volitve ja osem ra».«-ljavljenih komunističnih mandatov. * «Crna deska*. Ali bi se h ud oval nad nami na primer g. izdajatelj Zvonimir Bernot. če bi mi napisali pod zgoraj-šnjim naslovom: »G. Bernot je nekemu včeraj v vlaku ukradel uro ir žepa, in je poslal sodruga Podbevška uro prodajat. Dobiček sta- si razdelila ln se še smejala svoji okradeni žrtvi Priznamo sicer, da glede te obdolžitve nismo zadosti informirani, in zato prosimo, naj nam gg. Bernot in Podbevšek dokaieta, da ni ree. ker sicer bomo brezobzirni in bomo to zadevo proglasili za resnično. 14 dni bomo čakali Torej! Dokaze sprejema naše tajništvo*. — Ce bi mi tako pisali, bi gg. Bernot in Podbevšek nič ne mogla reči. Kajti ona dva sama sta v svojem listu prinesla pod igorajšnjim naslovom notico o dveh (očividno socialističnih) poslancih, ki sta se kompromitirala v neki stanovanjski aferi, in dostavljata: »Glede obdolžitve proti tema dvema poslancema sicer priznamo, da nismo zadosti informirani, in prosimo, naj nam prizadeta dokažeta. da ni res. ker sicer bomo brezobzirni in bomo to zadevo proglasili za resnično. 14 dni bomo čakali. Torej! Dokaze sprejema tajništvo SSJ*. — Reči moramo, da nam je taka žurnalistika res lahko v ponos. * Zanimiva civilna pravda. V soboto je zastopalo v Mariboru v neki civilni pravdi kar 8 odvetnikov. Bivša nemška trgovca Perko in Kvader iz Ormoža sta tožila 38 ormoških in okoliških mož in fantov za odškodnino 300.000 K, ker so jima ob prevratu demolirali trgovino in odnesli 1 vagon sladkorja in drugega blaga. Toženci so trdili da je dobil Perko. ki je vložil tožbo šele oktobra 1921, skoro vse blago vrnjeno. Z zadevo se je pečalo tudi že kazensko sodišče. Za slučaj. da bi tožitelja, ki bivata sedaj v Gradcu, izgubila pravdo, kar je zelo verjetno. jih bo vsa zadeva stala. okoli 12 milijonov kron. Razprava je bila preložena * Vojaški koncert se vrši danes, torek dne 4. julija na vrtu hotela Štrukelj. Vstop prost. * Doseljevanje v Ameriko zopet dovoljeno. S 1. julijem 1922 je zopet dovoljeno doseljevanje v Združene države Amerike. Za poedine pokrajine v naši držar vi je določeno število ljudi, do katerega je dovoljeno izseliti se v Ameriko. Za Slovenijo znaša ta kontingent v sezoni 1922./1923. leta 700. Pristojne oblasti imajo naročilo, da zopet Izdajajo potna dovoljenja. * Smrtna kosa. Politično in gospodarsko društvo za. vodmatski okraj v Ljubljani naznanja da je umrl zvesti član g. Pavel Kotnik uradnik invalidskega oddelka deželne vlade. Pogreb se vrši danes ob dveh popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. Somišljeniki se vabijo, da spremijo tovariša na zadnji poti. * Tragična smrt V Blejskem jezeru je v nedeljo pri kopanju utonil tehnik Vladimir Kopač, sin narodnega poslanca Josipa Kopača, v cvetu mladosti. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! * Pogreša se. Jerič Josip, 20 let star. posestnikov sin iz Možjancev pri Kranju se je po izjavi njegove sestre Marije odpeljal iz Kranja v Ljubljano, odkoder se pa ni več vrniL Ker se domneva, da se je imenovanemu um zmešal, naj se ga prijavi pristojni oblasti če bi komn o pogrešancu bilo kaj znanega. * Poskušen samomor 881etnega starca. V Osijeku si je te dni 88 let stari mizar Jakob Mine prerezal z nožem žile na rokah. Pasanti so ga našli v mlaki krivi ter ga sp.avili v bolnico. Starec je izgubil sicer mnogo krvi, vendar pa ni ne varnosti za njegovo življenje. Beda je bila vzrok poskušenega samomora. * Obsojeni mesar. Mariborski mesar Franc Bergtold je bil v soboto pri tamo-šnjem okrajnem sodišču obsojen na 2000 dinarjev globe, ker je prodajal prekaje-valcu Tavčarju in Welleju pokvarjeno meso in slanino. Ko bi ljudje vedeli kaj vse jedo! * Bivši major Stenzel pred sodiščem. V Osijeku se vrši razprava proti zloglasnemu Vladimirju Stenzlu, ki je ob prl-četku vojne kot a,-o. žandarmerijski major zagrešil nad srbskim prebivalstvom v Sremu množic zločinov. Iz same mržnje in podivjanosti je pretepal in mučil ta-mošnje prebivalstvo, izvzemal ni niti žensk in otrok, in je brez razloga ustrelil par srbskih vojakov. Stenzel se brani, da mu je tako zapovedal njegov komandant, žandarmerijski general Schwarz. ki je tudi sam rabeljsko postopal z »ljudmi tuje narodnostih in si je kasneje sam pognal kroglo v glavo. * Izgnan b naše države. Lipovž Filip v Batujah. okraj Gorica rojen in pristojen, brezposelni trgovski pomočnik, je za dobo dveh let izgnan iz nase kraljevine. * Tatvina na grobeh. V soboto ponoči so neznani zlikovci izvršili na ljubljanskem pokopališču nezaslišano tatvino. Pokradli so večje število železnih križev jih skrili v bližnjem žitu, rano zjutraj pa so jih odpeljali z vozom. Upravitelj pokopališča je prišel tatvini na sled in je hitel v Šmartno za tatovi, ki pa so pobegnili. Le voznik je ostal na cesti Upa ti je, da pridejo zlikovci kmalu pravici v roke. * Tatvina kolesa. Dne 29. junija popoldne je bilo dr. Ivanu Pogačniku, stanu jočen.u Dalmatinova ulica št 10 iz pristopnišča istotam ukradeno kolo znamke »Puh--. Kolo je težko, ima navzgor zakrivljeno balanco, je črno pleskano in vredno ca. 3000 kron. Tatu «e niso izsledili. Gospodarstvo OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU. Te dni se Je vršil v celjskem Narodnem domu občni zbor Zadružne zveze v Celju za poslovno leto 1921., ki je bil številno obiskan od delegatov članic Zveze in gostov iz Hrvatske in Srbije. Zbor .te otvoril predsednik načelstva dr. Božič, ki je predlagal, da se odpošlje našemu kralju Aleksandru, ki prebiva sedaj med nami na Bledu, brz> javni pozdrav. Nato je predstavil g. prof. Prohazko, tajnika glavnega Saveza v Beogradu in gosp. Fermeta. zastopnika Zveze slovenskih zadrug. Pismeno so pozdravili zborovanje g. Miloš Stibler. šef kabinetne pisarne kmetijskega ministrstva, g. Toplak iz Dtu-ja. Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo v Osijeku, Zadružna zveza v Ljubljani in Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu. Umrl je v pretečenem poslovnem letu vrl za-drugar gosp. Pirkmajer. nadučitelj v Framo. Gosp. Prohazka je v svojem nagovoru med drugim naglašal. da je bilo zadružništvo v Srbiji že pred vojno na visoki stopinji in je uživalo velike udobnosti, če«ar v prečanskih pokrajinah ni bilo. Zalibog doslej še ni prišlo do skupnega zadružnega zakona. Da se zadružni zakon že izdeluje in da se bo kmalu uveljavil, je največja zasluga gosp. Miloša Stiblerja, šefa v pisarni kmetijskega ministrstva. Nato .je podal ravnatelj gosp. Janko Lesničar jako pregledno poročilo o delovanj« načelstva in nadzorstva. Predvsem je predlagal, da se odpošlje brzojavni pozdrav velikima prijatdji-ma slivenskegi zadružništva gg. kmetijskemu ministru Ivanu Puclju in kabinetnemu šefu Milošu Stiblerju. Iz poročila posnamemo, da je večina članic Zveze zopet delavnih: kolikor jih še ne vrši svojih poslov, bo treba, ali oživeti, ali pa likvidirati. Žalostne razmere glede zadružništva vladajo še v Prekmurju. ker tam ni pravega zaupanja in je večina naložb v Budimpešti. Dolžnost zadnigarjev je, da čim najbolj podpirajo elektrifikacijo naših krajev. Zairuge bodo morale tudi dvigniti sloves našega lesnega trga. ki je vsled nekaterih nekvalificiranih trgovcev močno trpel. Ravno tako žalostne so razmere na našem živinskem trni. Posamezni izvozniki so zaslužili do 100 %, a kmet je prodajal vsled pomanjkanja krme živino za sleoo ceno Zadruga bi morala prevzeti izvor, in domačo prodajo živine. Poročevalec omenja, da se je promet Zveze povišal od predhodnega leta za 50 m poziva k štedenju. ki je podlaga dobremu stanrn prebivalstva." Pn dajanju kreditov "je potrebna največja pazljivost Velika rana na slovenskem zadružništvu ao graške naložbe. V tem oziru se je v Beogradu že mnogo storilo. da se preprečijo konkurzi. vendar se ni mnogo doseglo. Računski zaključek izkazuje za minulo poslovno leto 364.047.860 K 06 v. Deležev je 18.959. Stanje hranilnih vlog v tekočem računu in na kn.iižice ie znašalo v početku 1921. leta 15 milijonov 750 392 K 17 vin., koncem 1. 1921. pa 30.698.153 K 64 vin., torej prirastka 14,947.761 K 47 vin. Kreditov v tekočem računu je bilo v začetku leta 6 940.857 K. koncem leta pa 16.023 575 K, torej prirastka 9 milijonov 82.718 K. Lastnega premoženja je v deležih 189.590 K in v rezervnem zakladu 217.760 K 10 vin., skupaj 407 350 K 10 vin. — Sklenilo se je, da se prispevki za leto 1921. ne pobirajo V pomožni sklad naj dam članice po 1 % čistega dobička. H koncu «o se razvile debate o raznih zadružnih in gospodarskih vprašanjih, ki so se končale v soglasju. TRŽNA POROČILA. Svinjski sejem v Mariboru. Na se- iem 23. junija se le prignalo 168 svini in 3 koze. Cene: mladi prašički. 5-6 tednov stari, po 350 - 360 K: 7 - 9 tednov po 700 — 900 K; 3 — 4 mesece po 1400 — 1600 K: 4 — 6 mesecev 1700 — 1800 K; 8 — 10 mesecev 2000 — 3500 K; 1 leto po 4000 — 4500 K. Polpitane svinje l kg mrtve teže 80 K. Koze komad po 700 _ 800 K. Živinski sejem v Mariboru. Na sejem 27. junija so prignali: 102 vola, 3 bike, 260 krav 10 telet, 3 konje in 1 kozo. Skupaj 378 glav. Cene za kg žive teže: debeli voli 33 — 35 K. poldebeli 27 — 32 K. plemensk! 25 - 32 K, biki za klanje 20 — 28 K, klavne krave debele 27 — 36 K, plemenske 21 — 24 K, za klobasarje 15 _ 17 K, molzne 18 — 30, breje 18 — 30 K, mlada živina 22 — 31 K, teleta 30 — 35 K. Cene nekaterim vrstam živine so od zadnjega 6ejma padle, le cene klavnih krav in mlade živine so poskočile. Zagreb, 3- Julija- (Tedensko poročilo z žitnega trga.) Pretečeni teden je bila na žitnem trgu tendenca vsled nazadovanja dinarja čvrsta. Pšenica je notirala 1500 K s sremskih posta), a 1520 K z bačvan-skih postaj. Po koruzi se ie močno povpraševalo; v Zagrebu se je tržilo blago po 1360 — 1380 K in sicer le blago v roke. Za oves. dobro blago, se je ponujalo 1350 K, za srbijanski in bosanski oves pa 1250 — 1280 K pariteta Zagreb. Ječmen lepo blago, se je tržil po 1300 K pariteta Zagreb. Po moki je bilo živahno povpraševanje. Št 0 fine kakovosti se je tržila po 24.50 — 25 K. a slabše kakovosti po 22.50 23 K ah Zagreb. Za otrobe so ponujali 650 K pariteta Zagret. Tz«bs« pretečeni teden ni bilo. Zagreb, 3. julija. (Živinski trg.) Pretečeni teden položaj v splošnem neizpremfc-njen. Cene za kg žive teže v kronah: go-vega II. do 35. krave 20 — 23, biki 26 — 28, svinje debele 70 — 72. mesnate 64 —. 70, ab tržišče po kakovosti. = Konferenca jugoslovanskih industrij eetv na Bledn. Kakor nam poročajo, se vrši dne 6. julija ob 11. uri dopoldne v hotelu Toplice na Bledn konferenca io-dustrijcev iz cele države. Na konferenco so vabljeni poleg predstavnikov cent-rai nih oblasti vse v državi obstoječe organizacije industrijcev. =* Za sanacijo valut Male antante. Na iniciativo našega finančnega ministrstvu se bo v kralkem vršila v Pragi konferenca v svrho splošnega in skorajšnjega saniranja deviz in valut držav, zastopanih v Mali antanti = Redni občni zbor delničarjev do lenjskih železnic se vrš-i dne 19. julija ob 10. uri v Ljubljani v dvorani Kranj ske hranilnice v pritličju na desni. = Konferenca jugoslovanskih nabav nih zadrug. V Brodu se vrši dne 9. julija konferenca Saveza nabavnih zadrug iz cele države. *= V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Anton Kravanja. inl- trgovina z mešanim blagom v Begunjah pri Cerknici; Anton Leben, trgovina i mešanim blagom iv Borovnici; Arnej«-. trgovina z lesom na Jesenicah; F. De beljak, trgovina z glasbili in galanterijskim blagom v Ejubljani: Ant. Rud. Legat, prva Specialna trgovina s pisalnim stroji in pisarniškimi potrebščinami v Mariboru; Ivan Krošelj. trgovina i me šanim blagom v Mostah pri Ljubljani. Jos. Benko. trgovina i govejo živino in svinjami v živem in zakianem stanju in s konji v Murski Soboti; Umek Martiu. lesna trgovina na Vrhniki; Norbert Mini bek, parna žaga in lesna trgovina v Vu zenici. Izbrisala se je firma Vinko Ska ter v Kočevju. = Omejitev cen žitu. Kakor poročajo ii Beograda, je kmetijsko ministrstvo podvzeio potrebne mere proti hitremu skakanju žitnih cen, katere navijajo go tovi špekulanti, ki širijo in pretiravaj«-, vesti o škodah, katere so povzročile po plave in nevihte. = Popravila vagonov v brodstd tvor-nlci za vagone. Tvornica vagonov v Brodu na Savi je prevzela prvi transpor* poškodovanih vagonov v popravilo. = Maksimiranje cen pšenici v Rum« nI jI Kakor javljajo iz Bukarešte, bo iu mun-=ka vlada maksimirala cene pšenici; da se domača potreba osigura in poceni Borza Zagreb, valute: dolarji 77 — 77.50, avstr. krone 0.42 — 0.45, 20 K v zlati. 225, nem. marke 22 — 23, le?i 48 — 48.50. lire 365 — 370, devize: Berlin 20.50, Bo dimpešta 7.65, Bukarešta 49. Italija 370, London 351, Newyork 79.25, Praga 151.40 Sofija 70.50, Curih 1500, Dunaj 0.415. Hrvat, eskomptna banka 173 — 175. Jadranska banka 450. Jugoslovenska banka 104.50, Ljub. kreditna banka 230. Praštediona 1150 — 1160. Rečka pučka banka 116 — 120 Srpska banka 151 — 153. Eksploaiacija drva 120 — 125. Dubrov. parob. družba 1350. Narodna šumska industrija 115 — 120. Našička industrija drva 124 — 127 Gutman 280 — 285. Union 700 — 710. Ljub. strojne tovarne 207. Beograd: Dunaj 0.405, Berlin 20. Budimpešta 7.50, Bukarešta 48.50. Itaki. 370 — 375, London 348 — 351 (izplačilo). Newyork 78, Praga 151 — 151.50, Varšava 1-80 — 1.90. Dunaj: devize: Zagreb 6422 — 64.2? Beograd 257.38 — 257.62. Berlin 48.65 — 49.55, Budimpešta I8.64V2 — 1S-701/-. London 919.75 — 920.25, Milan 974.70 -97530, Newyork 208.44 — 208.56. Pari. 1741.50 _ 1742,50, Praga 399.90 -400.10. Sofija 131.95 — 132.05, Varšava 433 — 434, Curih 3948.75 — 3951.25, dolar;. 206.69 — 206.81, levi 129.95 — 130.0; iunti 919.75 — 92025, fr. iranki 1741,50 — 1742.50, lire 969.70 — 970.30, dinari 256.88 — 257.12, poljske marke 434 -438, lejt 121.69 — 121.81. švic frank 3923.75 — 3926.25, čsl krone 399.40 -399.60, madž. krone 18.79% — 18.85%. Praga, devize: Berlin 12.05 — 12.4". Curih 989.50 — 993.50, Pariz 435 — 437. London 229.75 — 231.75, Milan 246 -248, Newyork 51.90 — 52.50. Beogra-' 62 — 64. Sofija 32.85 — 33.65, Dura' 0.23Vi — 0.29V2, Varšava 0.93 — 1.03, Budimpešta 4.05 — 4.45, valute: n. mai ke 12.17y2 — 12.57V2, švic. iranki 984.5'' — 988.50, lire 239.25 — 241.25, fr. frank 432 — 434, tuntl 228.75 — 230.75, dolarii 51.60 — 5220, dinarji 63 — 64, levi 32.8- — 33.65, avstr. krone 0.25 — 021, poljske marke 0.93 — 1.03, madž. krone 4 03 — 4.45. Curih: Berlin 126. NewyorV London 23.27, Pariz 44.05, Milan 24.65. Praga 10.10, Budimpešta 0.50. Zagrer 1 -67%, Švica 345, Varšava 0.11%, Dun.-. 0.02%, avstrii. krone 0.02,/8- Berlin: Italija 1977.50 — 1982.50, L01' don 1922.55 — 1927.45. Newyork 419.47 — 420.53. Pariz 3545.55 — 3554.45, Švici 8009.05 — 8030.05. Dunaj 2.05% — 2.09% Praga 828.95 — 831.05, Budimpešta 292« — 30. Bukarešta 234, Zagreb 535- SH"« 286.60 = 221ML' 51 Hči papeža — Lukreciia Borgia (Dal]«.) UL poglavje. meglenega. dn® ae je ogrinjal ve« Rim ▼ Petrovi cerkvi, •1* prisostvuje pogrebnim svečanostim Jothm Borgije. vojvode gandijskf^g*. Na desottfeofe Ijad! je korakalo mimo katalalka. r» katerem je v prekrasni krsti na črnem harfuiro teialo telo umorjenega papeževega sina. Nad mrtvecem je bili, razprostrta Škrlatna odeja, ki se je razprostirala do pr«. in bila izvezena s zlatom ter obložena z odlikovanji. ki so tikale aamo »zastavonoši Svet« Cerkv»», za papežem najvišjemu tedanjemu dostojanstvu. Strašne rane se niso videle, ker eo bile brižno prikrite, vendar je vee Rim vedel za tragični konec papežev ega sina. Vd so vedeli, da J© padel kot trtev naročenega umora... on, ki je bil edini priljubljeni Borgijec in H se je jedini niog-el pohvaliti, da ima res nekaj ljubezni med ljudstvom. Sedaj le® tih in pokojen. Onega dne je bila vea ogromna cc-r-kev, največja na svetu, pretvorrjena v rvečano in obenem luksuriozno mrtvašnico. Od stebra do stebra vise baržii-uaste črne zavese, vee slike na svoda so zastrte s Črnim euknom. Skozi zave--ena oerkveoa okna ne more prodreti niti jeden eolnfini žarek, a vsa cerkev ie tajinstveno razsvetljena s tisoči majhnih zastrtih lu&k- Ob krsti sami i stoji na vsaki «*aoi vrata, papeSe-rth. helebsiidirjev na zadnji etrafi- Njihovo orožje ee lesketa v zastrti evedohL Aleksander VL, stari papež, ni imel več moči, da bi izvržU cerkvene ceremonije nad mrtvim truplom svojega ljubljenca. Ležal je doma, bolan, zlomljen duševno in telesno. Govorilo se je, da je papež pri pfvi vesti o smrti svojega ljubljenca od tuge in boleeti skoraj poblaznel. Po cele dneve se je zaklepal, ni hotel slišati niti besedice o cerkvenih ln drifcvrnih poslih, niti o svojih priljubljenih spletkah, ni tudi nič jedel niti pO, marveč samo neore-stano plakal in cd čaea do ča=av »kliknil: »Vem. kdo je morilec!* Oluka tišina vlada sedaj v cerkvi. , ko Wagoelavl,ja kardinal Adrijan de J Corneto mrtvo trnplo. Potem ganjeno , srovori nagrobni govor svojemu prijatelju, ne kot duhovnik, ampak kot pri- j iatelj. I V oeB cerkvi Ihtljo tJ&oči ljudstva, ko poslufiajo kardinalov govor in kardinalu Adrljarui lijejo solze in glas se mu lomi. Ko omeni kardinal koncem svojega govora, da so neznani zlocin-i ci uničili to cvetoče in mnogo obetajoče življenje moža poštenjaka v evetju mladosti in moške dobe, se ja zdelo, da vt,a. usta na tiho in z grozo izgovarjajo samo eno ime. Kakor sveti oče. tako pozna ve« ostali Rim morilčevo ime in njegove vzroke- Toda kdo naj bi se upal izgovoriti to ime glasno? Takšno nepremišljenost bi kaj kmalu plačal s svojim življenjem. V« desettisoči, ki polnijo proctraao cerkev, da izkažejo Jnanu zadnjo ča«t. mislijo in Sndjo z Adrljanom. de Cor-neto z vbein srcem, ko on sedaj klikna: ♦Potekla je tvoja plemeoita kri, Juan de Borgia. in ovenel je ovet tvojega Življenj.',. Tvoj morilec evobodno hodi naokrog in se roga zemeljski pravičnosti. Toda samo zemeljski, kajti pravici božji, najvišjega sodnika, m on ne bo umaknil. Danes ali jutri ga zadene ali za leto dni, ali za deset let, morda šele takrat, ko bodo njegovi la«je ie sivi in njegovo lice nagubano. Ali zadela bo brez dvoma in gotovo. in niti krvave solze, ki .iih Je naS Izveličar potočil na križu, da odreši celo človeštvo, ne bodo morilca oprale pred licem veorega sodnika. Sojen in proklet bo pred božjim prestolom in brez miru bo njegova duša begala okrog groha njegove žrtve, ki bo počivala v miru in v sijaju božjem." Pridušen j mrmranje se v znak odobravanja dvigne v celi cerkvi. Vsi pogledi so obrnjeni na sedež ^:raj glavnega oltarja. Na teu> sedežu p« mimo sedi kardinal Cezar Borgia. Tedaj se Cezar lahko in elegantno dvigne in z odmerjenim korakom pristopi h krsti. Vse občinstvo zadrži dih. Ali pride .sedaj zopet kaj nečuve-nee*. kakšno hogokletstvo, ali priznanje? Cezar spregovori in njegov glas je zvonek in močan ter tako glasen, da »e čuje v zadnji kot največjega svetišča na svetu. In čuje se jasno kak^r bron. kajti vsi ti deset,tisoči poslušajo strme in skoraj ne verujejo svojim ušesom. »Poslavljam se od tebe. brat moj, zadnjikrat! Na zemlii ee več ne vidiva, | ali gori pred obličjem Gospodovim se bosta najini duJi zopet srečali. Takrat me bo? sprejel z bratskim poljuoom. Zbogom, in počivaj v miru, dragi brat. n.^rvrvl nqi Krt tvi fl /^c -11 - frr r»n In elov. Z močnim glasom >e klical X cerkvi srečo na mladi par in blagoslavljal ljudstvo, ki pobožno kleči v Petrovi katedrali, kakor sploh po vso- Gospo.! naj bo milostiv tvoji duši in j di, kjer se prikazuje ta papež... nai oiača m o Iv svojem srcu sedaj prosili Cezarja | celo za odpuščanje, ker so mu bili sto-'rill tollk?no krivico! loži pa, odkoder Kruha in i^er!... Tudi pri tej sveti oče ni pozabil, da ljudstvo ni zadovoljno s samim blagoslovom. Pobrigal se je, da je Rim bil celih sedem dni v pran ženitovanjeki omotici V vseh trgovinah in na vselt cg-lih eo je siromakom delila brezplačna hrana in vodnjaki, ki so iz svoph cevi dajali sicer svežo vodo. so sedaj točili dobro vinsko kapljico. Prirejale eo se vse mogoč? ~ "—; e Bor-seči v. zaitro. se je iz,v i-ueiu. uj. 'u ui ui^uu ;Lukrecija padla nezavestna v naročje, Poprej so se cele tedne in mesece svojega zaročenca in da so jo neza- 'raznatule po mestu tajno vesti in go- r»iw Vri ir, nrenažale tudi v vseh vestno morali prepeljati domov. ! vorice. ki so se prenaiale tudi v vseh ' Tako je bil pokopan don Juar. Bur- j najboljših družbah, da ?e stari papež jgia, vojvoda gandijski. nads tedanjega! ia njegov sin Cezar od Juanove smrti ,K-ma. ' j dalje ne moreta, da celo, da je med . ___ _ _ — — — — [njima pri$lo do strašnih scen in da ja : stari mlademu očital v brk: brezdvomtto sledeče: Rabeljsko jezero, Bled. Tolstoj, Prešern, samostanski \ ratar. Zelo dobro je zadet tudi kralj Aleksander. Izmed ostalih ugajajo, ženska v narodni noši, Sokol, «Nekaj tajnega«, Pod oknom: manj Romeo in Jn-lija, Pijanec itd. Slike niso vse dovršene in se je iant gotovo preveč trudil z delom. Nedvomno pa je pokazal Izboren talent za slikarstvo in bi bilo zelo obžalovati, ako ga zakoplje v kakem dragem ooklicu. Oče njegov sicer ni v stanu mu pomagati, toda dobro bi bilo, ako bi se našla kaka druga pot. da doseže Perko svoj cilj, za katerim hrepeni! — Zal, da imajo ljudje za take stvari premalo ume-vanja. Gdč. učiteljicam in g. nadtičiteliu pa kličemo: Le tako naprej po začrtani poti! V tihem in vstrajnem delu z neomejenim zaupanjem v boljšo generacijo, do---osli boste gotovo lepše uspehe nego Jrugi s popivanjem, zahrbtnostio in hujskanjem moralnih propallc na resne in ;Uealne vzgojitelje! — ..o ......k. ROGAŠKA SLATINA si je odela praz- j Objave * ppvsfri zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Jutri v sredo, glavna pevska vaja za koncertni nastop dne 5. t. m. v dvorani Fl'harmon!čne družbe povodom skupščine »Ženskega Saveza« v Ljobijani. Nastop ie za vse obvezen. — Odbor. * Obfni sbor ljubljanskega šahovskega kluba. Vsled nesklepčnosti izrednega občnega zbora ljubljanskega šahovskega kluba z dne 27. junija se vrši danes. 4. Julija. nov občni zbor, ki Je sklepčen brez ozira na *tevilo navzočih članov, * Razstava ienskik ročnih del Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani (Turjaški trg, 6/II) traja od 2. do 5. julija, to je od nedelje do Inkluzlv- in nI torej opravičen sprejemati za nas naročila, še manj pa vplačila, v kar sploh ni bil nikdar pooblaščen. An. zavod Drago Beseljak. LJuMtana, Sodna ulica 5. * Najdena denarnica. Pr! nogometni tekmi na Bledu se je v nedeijo našla na tribuni denarnica z manjšo v*oto denarja. Dobi se v n nravi »Jutra«. Vremensko bjublaaa. 3 jnlna 192;>._ poročilo I>jnbljana 305 m nad morjem deset milj nad morjem- Francoski avijatični krogi se ba\1|o z drznim projektom, ki pomen i a velik preobrat v zrakoplovstvu. Inicijntor projekta le znameniti aviiatlk Bleriot. ki je sva-ječasno s svojim aparatom prvi preletel Kana! la Manche. Iz Pariza prihaja poročilo, da namerava neka francoska družba urediti zrako- Kraj ooazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljnbljanu . Zagreb . . Beograd . liana; •. . Praga . . Inomost. . ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7. 766-7 16-5 se v vih. del. obl. — 14. 764-9 26-S hr«rvetra jaano —— a. 7. 766'8 30 7 i, v — 760 3 19-0 ju*- »P del. obl. — 7. 764-7 HO brervetra jasno — 7. 766-6 17-0 oblačno — 7, 7642 170 jug - 7. 766-4 15.0 n reč obl. 1-0 V Ljubljani barometer nižji, temperatura višja Solnee vzhaja ob 4-11, zahaja ob 19 56 Pridobivajte „Jutru" novih narožnikovr no srede, vsak dan od 8. do 12. in od 14. Pevsko službo preko Atlantskega oceana iz Senegamblje v južno Ameriko. V to do 18, ure. * Redna glavna skupščine 'Pravnik* se vrši dne 19. iuiiia ob 5. uri popoldne v dvorani štev. 79 pravosodne palače v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. * VI. redni občni zbor 'Društva jngosl. akademikov v Maribora* se vrši v četrtek dne t3. julija ob 20. v društveni sobi. * O. Z. javnih nameščencev in upokojencev ima v sredo, 5. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu nujno seio širšega odbora. Dnevni red: Važno poročilo predsedstva in čitanje doslej neodobrenih zapisnikov. Polnoštevitna udeležba dolžnost! Predsedstvo. * Oblasni savez dobrovoljaca za Slovenijo. Prejeli smo: Po sklepu konference delegatov dobrovoljskih savezov kraljevine SKS, ki se je vršila v Beogradu, sc priznava dobrovoljsko svojstvo tudi onim mornarjem, ki so se udeležili aktivno kotorskega tipora v februarju 1. 191S. Zato pozivamo vse tiste, ki so se omenjenega upora udeležili, da prijavijo pismeno svoj vstop v gornjo organizacijo z 1 svrho gradi Bleriot posebne aeroplan«, ki bodo hiteli preko oceana z brzino 400 milj v eni nri. Oblika teh letal je podobna veliki ptici, a njihova izTedna brzina bi se dosegla na ta način, da se avijarik d\ ijr.e v najvišje zračne plasti. Meteorologi so dognali, da se te zračne plast! pomikajo z veHko brzino. Z ladij in otokov se bo ta pojav s posebnimi »zmaji* in aparati še natančneje proučil. Aeroplani se bodo upravljali iz lier-metično zaprte kabine, ki bo ravno tako kakor tudi kabina za potnike vedno oskrbljena z zadostno množino kisika, tako da bedo potniki lahko dihali v največjih višinah. Vozilo se bo navadno v višini 10.000 metrov nad gladino Atlantika. To ie meja atmosfere. Darujte za *ifil.Metoiovo (SruSbc! itmeta 4o SO fcuedl 01». «•—, nakffc udttHni S S»«sq>iiui s b»M• »prilsnlu c*''*®« r* «(9o«or. —— nično obleko že na predvečer Vidovega to&ega naslova. dne. Raz zdraviliških hiš so plapolale za-1 stave in v mraku so se zasvetile nešte-vilhe električne luč! v raznih barvah. Slika Rogaške Slatine — iz razglednega stolpiča na Tržaškem griču — ie bila prava - Beneška noč-. Ob pol 9. uri je bil x veliki dvotani zdravilišča slavnostni Vojna akademija. Letošnjega leta bo spreie'a Vojna akademija 320 mladeni-čev, ki so izvršili najmanj z oobritn uspehom šest razredov gimnazije ali realke. Rok prijave do 31. julija. Na zahtevo pošlje vojna akademija konkttrz z natančnimi navodili in pogoji. * Društvo konceptnih uradnikov poli-! resno, starejšo mcc, kakor tudi reč pridnih prodajalce* te stroke itče firma Schnel-der t Veroviek v ijubljanl. Sprejmejo se sa even- tnetno takojinjl nastop: 1.' Kadpaznik za dnevni kop (Tagbai) in jamo, absolvent srednje rudarske šole. z večletno prakso in dolnimi izpričevali. 2) Samostojni računovodja. vele natančnega in zanesljivega vodstva, izpbčiluih ter šihtnia knjig in sem upadajočih drugih r&ounor pri obratovanju itd. 3. i Paznik pri jamskem lesu. zagi i a pri konjih (hleva) z icčletno prakso. Ponudbe t. natančno detajli-r»nimi zahtevami ie poslal na: SentjaDski pre-mogokop, Krmelj, Do-lc2i6ko. '2065 Praktikanta 2056, e srednješolsko izobrazbo (naj-1 mauj dra razreda) se lode sa , pisarno t tukajšnjo »eletrgo- j vino. Fonodbe pod »Prakti- j kant« na npravo ».Intra*. j Občinski tajnik i % daljšo prakso, išče službe | pri mestni ali v rečji iodu- j i atrijski občini, isti ie absol ; j glasbenik. Impisi pod »Taj- j nik« na upravo »Jutra« št. i i 2071 222. |--1 ■Praktikanta ali prak-tik&ntiujo j kater; je z dobrim uspehom j ' dovršil(a) trgovsko šolo, in i strojepisko, veščo slovenske in j , neuiške stenografije, sprejme ; ! Zveza sloveusl,i;i trgovcev r i 2072 Celju. -2073 Uebllrcna seba v bližini opernega gledalieča: lepa iu zračna, z električno razsvetljavo, e? ia dobo počitnic takoj odda solidnemn samskemu gospoda. Udelež-niki sokolskega zleta in obi-skovslci ljubljanskega vele-sejma se opozarjajo na ugodno priliko. Pismens ponudbe sprejemi npriva »-Jutra« pod naslovom «Meblirana soba«. Opremljeno mesečno 2076 sobo v srediui mesta, s po&eunim vbodom in elektr. razsvetljavo, za takoi ali pozneje išče mlaj=i uri. uraunik mirnega značaja. Ponudbe na upravo ♦ Jutra« pod »Akadem.« koncert zdraviliške godbe. Vidov dan sc ic obhajal nad vse svečano. Ob ^do-j Sl^a1 ■ oldne je bila služba božja v -ki kapelici sv. Ane. katere so se udele-ili tukajšnji gosti, društva in korpora-1 Na to je sledila najvažnejša točka .iueva in sicer otvoritev ieife pravoslavne cerkve. Ustanovitelju s-' protojereju Nikola Trifunoviču iz Beogra- ] Sprejmejo se trije prikroievaici 3998 ! :'a in ravnatelju g. dr. Šteru gre vsa čast, \ si je prizadeva! ustanoviti v Rogaški j co, združeno z vrtno veselico na vrtu g., ^ in naraščaj, kakor Sr^.^sSSSf^ltndi snkno za kroj priporoč. tvrdka julija ob 4. popoklne v sejni dvoran! > iZVož!>am, prvovrstni, treaoe moči. Punufloc i mestnega magistrata lutbiianskega izred-| Da, pisanju: konfekcijska tovarna | ni občili zbor. Ker so na dnevnem redu i „Frande", Ljubljana. Emonska o. 8. i vo'itvc novega odbora in važne organi- S Istotam se odda zanesljivim krojačem proti na novo zgra-, t 7adev ^ vaW5o 5lani, da $e j kavciji delo na dom. Spretni, zanesljiv! in ga v čim obilnejšem številu udeleže, - j spreirejo v tovarna. ' Prostovoljno sasV.no društvo v Oplot- CfjkfllCsfO SintfPilQOŠnP . , niči proslavi dne 30. julija svojo lOIetni- UtlllllsdllU ^Ul! Omilili -latini za mk. goste prepotrefano pravo- 1 slavno cerkev. Med darovalci, ki so prispevali različne cerkvene predmete, se i.ilikujeio posebno prekrasno — na kraljevem dvoru — izdelane mašne obleke, ki jih je daroval krali Aleksander. Ob 10. uri je začela pravoslavna služba božja, kateri je prisostvovalo vse tukajšnje ob-jinstvo in društva. Vršila sta se potem j Voičajna dopoldanska in popoldanska pro- ; liienadna koncerta, pri katerih so se iz- i oam>--\ajali izrecno samo jugoslovanski komadi. Ob 8. uri -okolsko društvo v . yu,.« -j-- jljanska kredjtna banka 1000 K v isti na-'.dravihsca slavnostuo s^olii 4a, uadalje g. Franc Gnezda, višji revl- spojeno z -odc ^o jn2no železnice mesto venca na kr- ,nec>. Proste vaje članov m clantc so } fr_ Novska 100 R eiaDj vo!ilne ko. • LjSša tSe? £1 e » <*«?<>' " ^ «85lfl .mpozaitnejsa tocKa teJ.43 i | Stanovanje a brano j ali brez za pucitniee iice uči-' teli, eventualno v zameno i poučuje otroke: zna itahjan-• sko, nemško, srbohr^atsko in deloma francosko. Sprejme i tudi primerno mesto kore-' spondeut^ pri kaki firmi. ; Naslov pod »Takoj« na upra-. 2082 vo »Jutra« Pohištvo, ' novo, lepo ohranjeno, delom* ; »e ne rabljeno, se proda: I Spodnja Šiška, Gasilska c"- i i Št. 233. pritličje, desne, pol«?.; šole. 20611 D Ta. gospoda .-e sprejmeta na stani'..!)]5! i in hrano. Na«lov pove uprava 2077 »Jutra«. V najem se odda ! trgovina na Dolenjskemu, zelo I blizu železniške postaji-. Popi«! ca upravo «Jutru.» pon Ifro »Promet«. 2053 Varujte se pred nalezljivimi boleznimi naročajte dr. J. Tičarjevo knjigo /Iva slika oUiedinjenje«. Viharno ploskali le in živijo klici so zaključili to najlepšo točko proslave Vidovega dne. MSiekams SUNJA i al je poSiom 1041 lig Din 36'-„ „ 38'- Brojer sir Ia. . 1' 30 -' swto 1 _ Odvetniška pisarna drja. LJUB. STISER v Brežicah (otroik, SSfiSSL r^nih modelov, — I vsakovrstni deli za razne stroje, pnevmatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa: 1878 I »TSUBUKA" Liutiiar.a idgovorni urednik Fr. Brozovič. .-:stnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra«, l isk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani. * Opozorilo. Oblak ni več v išče kon€ipisnfa. Reflsktuti i vsaj nekaj Pogoji po dogovoru. K?rlov«ka cesta št. 4. Zvonaiska ulica št. 1. ■ŠOTO i Sprejemajo se tudi popravil*. Zato ki opisuje vse nalezljive bolezni, kako se širijo, kako se jih spozna, kako se jih je treha varovati in kako zdraviti. Tifus griža, difterija. pegavec, ošpice, škrlatinka. kozc; otrpni krč, steklina, smrkavost, dušljivi kašelj, infiuenca, šen itd., vse te bolezni in ravnanje z bolniki je podrobno razloženo. Zato takoj naročite dr. Tičarjevo knjigo, ki velja s poštnin', vred 13 Din 75 p pri Tisočimi sadrr.fi v Ljubljani, Prešernova, uliof, 54.