Leto VII., štev. 35
Ljubljana, petek 12. februarja 1926
Poštnina pavšalirana.	Cena 2 Din
c= lahaja ob 4. »jirtraj. asa
Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica itev. 5/I, Telefon Stev. 72, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniSivo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račan pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 11. februarja.
Konferenca Male antante v Temišva-ru se je proglasila kot izredna konferenca in je trajala samo en dan, a je vendarle izredno važna po problemih, ki so iih razmotrivali vnanji ministri tekom par ur.
Brez dvoma smo danes na nekakem razpotju evropske politike. In to na važnem razpotju. Najvažnejši znak novega razdobja je pristop Nemčije k Zvezi narodov. Ta dogodek je veleva-žen. zakaj Nemci so se odločili za pre-okret na desno iz povsem praktičnih razlogov, pod perspektivo računov, da bodo na ta način lažje dosegli zboljšanje svojega položaja, nego če se drže jezno ob strani, ozirajoč se na pomoč v — Moskvo. Posledice tega dejstva so se pokazale že tudi na konferenci Male antante. ki je morala k temu zavzeti svoje stališče.
Uradno poročilo o konferenci ne poroča nič konkretnega v tem oziru. kar seveda še prav nič ne pomeni. Verjetno .ie. da so točni komentarji časopisja, ki pripovedujejo, da je dr. Be-neš opozoril na to, da bo Nemčija po pristopu k Zvezi narodov pričela z intenzivno akcijo za nemške narodne manjšine v srednjeevropskih državah. Da bo ta domneva pokazala že v kratkem, kako pravilno je bila postavljena, o tem ne more biti nikakega dvoma; saj jo sumljivo zgovorno potrjuje izreden krik. ki so ga Nemci dvignili radi južnotirolskih Nemcev. Tu se brez dvoma politika dr. Stresemanna popolnoma ujema s politiko nemških nacijonal-nih društev, ki so organizirala bojkot in drugo proti Italiji. Stališče maloan-tantnih držav mora biti v tem pogledu pred forumom Zveze narodov enotno.
Druga nova oriientacija prihaja v evropsko politiko od ruske strani. S tem, da se je češkoslovaška odločila priznati sovjetsko vlado, se ie storil v območju Male antante odločilen preokret. Dr. Beneš je sicer poročal, da se je priznanje zavleklo, ker se je Rusija pokazala preveč nepopustljivo, kar se tiče komunistične propagande. Ako so poročila v vseh podrobnostih točna, bi bila sovjetska vlada napram CSR bolj agresivna, kakor se je kazala sicer v zadevi spoprijaznjenja z ostalimi evrop skimi državami. Toda jasno je, da se zbližanje med Prago in Moskvo ne bo ustavilo na tej oviri.
V tej točki imajo sicer države Male antante proste roke in n. pr. Rumunija še dolgo ne bo mogla slediti Češkoslovaški. Toda bolj se bodo vjemale njihove težnje glede druge točke, pri kateri ie uloga Rusije važna, to je glede splošne razorožitve, kar tvori eno najaktualnejših gibanj sodobne evropske in svetovne politike. V tem pogledu bo stališče vseh maloantantnih držav precej enako, to je, da ne gre lahkomiselno vreči puške iz rok, dokler je še toliko neurejenega stanja v vzhodni polovici Evrope.
Trdi se, da bo problem balkanskega pakta tvoril predmet razgovorom konference v maju. V tem oziru je naše stališče znano in težišče situacije ni na konferenci Male antante, marveč v podrobnih pogajanjih med balkanskimi državami samimi, ki bi morala biti seveda do majnika zaključena.
In naposled madžarski problem, ki ja tvoril pač glavni predmet razgovorom v Temišvaru. Meritorno ni mogla konferenca storiti drugega, kakor izjaviti, da treba še počakati na definitivne rezultate preiskave proti ponarejevalcem. Toda iz raznih enuncijacij, časopisnih in oficijoznih, se je izreklo proti Budimpešti tako razločno naziranje Male antante. da ne more biti prav nikakega dvoma več. na kaj se jim je pripraviti. Vidi se jasno, da vzame Mala antanta madžarski «incident» ze-lo resno, in da misli v odločilnem trenutku nastopiti s konkretnimi zahtevami. kako da se prepreči za bodoče po novitev sličnih »podjetij® finančnopoli-tične nature. Da stališče Male antante glede restavracije Habsburžanov na madžarskem prestolu ne more biti diu-sačno nego doslej, je jasno samo ob sebi. V tem pogledu more biti Mali an-tanti samo dobrodošlo, da so madžarski iredentisti s svoio afero vpletli tudi Francijo v svojo zadevo in jo naščuvali zoper sebe.
Vnanji ministri Male antante so na-sdašali v svojih razgovorih novinarjem, da je bila konferenca — manifestacija Male antante napram sodobnim političnim dogodkom. To je točno; vsi, ki imajo posla v vnanji politiki srednje Evrope, se bodo zavedali, da je zanje še vedno najmerodajnejše to, kar sklepajo ministri Male antante.
Bombni atentat na časopis
Riga, 11. februarja, d. Neznani atentator« Ji so vrgli bombo v uredniške prostore de« sničarskega organa »Latvijas Sargs*. Eks» plozija je bila tako močna, da so prostori popolnoma uničeni. Nekegt. urednika so morali prepeljati v bolnico. Policija je iz« vedla več hišnih preiskav in aretirala več osumljencev.
Radič vse demantira
V včerajšnji seji Narodne skupščine je Radič med splošnim smehom opozicije dokazoval svojo nedolžnost. — Nezadovoljnost
pri radikalih.
Pred likvidacijo italijansko-nemškega incidenta
Beograd, 11. februarja, r. Dopoldansko se jo Narodne skupščine so pričakovali z velikim zanimanjem, ker je bil naznanjen Radi-čev govor, v katerem naj bi minister prosvete preklical in obžaloval svoje dalmatinske izjave. Zaradi tega je bila skupščinska dvorana polna poslancev, pa tudi galerije in zlasti diplomatska loža so bile gosto zasedene.
Na dnevnem redu je bila danes interpelacija o seljaških pašnikih v Bosni. Radič je nervozno čakal, da pade s strani govornikov kakšna beseda, ki bi mu mogla dati po vod, da se priglasi in govori. Toda opozicija je bila očividno zlobno domenjena. Govorniki so se držali strogo predmeta in niso dali g. Radiču nobenega povoda, da se oglasi. Na ministrski klopi je sedel tudj Pašič, ki je z napeto pozornostjo pazil kdaj pride Radič do besede. Bilo je zaman. Dopoldanska seja, na kateri so se razpravljale razne bosanske agrarne zadeve, ki kažejo, kako se ie pod sedanjim režimom poslabšalo stanje tudi na tem polju je potekla mirno in na splošno razočaranje publike brez Radičevega govora ...
Popoldanska seja se je začela ob 5. Najprej je državni podtajnik dr. Andrič branil vladno agrarno politiko v Bosni. Za njim so govorili poslanci Kujundjič, Nurij-a Pu-zorac in samostojni demokrat dr. Paleček, ki so kritizirali postopanje vlade. Radičevci so neprestano motili drja Palečka z med klici. Stjepan Radič mu je zakl-ical da je »eksponent svoje mizerijec, vsled česar ga je moral predsednik Trifkovič pozvati k redu. Seveda dr. Paleček ni ostal dolžan in je kvitiral opazko z enakim poklonom. Govornik je nato podvrgel agrarno politiko vlade ostri kritiki in zahteval, naj vlada na mesto revizije agrarnih interesentov rajši izvede revizijo veleposestnikov. Tu je treba ugotoviti velike zlorabe. Veleposestniki ima jo preko maksima zemlje, veliko več kot jim gre. Dr. Paleček je predlagal, naj se državno posestvo Belje uporabi za svrhe agrarne reiorme. Nadalje je ugotovil, da po stopajo oblastva proti hišnim posestnikom veliko bolj strogo, kot proti veleposestnikom. Agrarna reforma naj obsega tudi ogromne gozdne komplekse latifundistov in naj se donese zakon o revizij segregacij.
Potem se je prijavil k besedi prosvetni minister Stjepan Radič. V dvorani je nastala tišina. Radič je začel svoj govor zelo tiho. Ugovarjal je poslancu driu Palečku, ki je rekel, da vlada nima programa in ki je kri tizirai -»narodni sporazum«. Današnja vlada je kmetska in vodi seljaško politiko (Smeh. Ironični klici). Potem ie prešel Radič na
fatalno izmišljeno brzojavko iz 1. 1870, ki ie povzročila vojno med Francijo in Nemčijo. Govoril je o nesrečni emski brzojavki, o sluaju Bisirarcka in francoskega poslanika v Berlinu. Tak slučaj, je nadaljeval Radič, >se ie pripetil tudi sedaj. Vse kar so listi pisali, je absolutno izmišljeno. Radič deman tira vse to. Potem ie zagovarja! politiko sporazuma in se dotaknil v svojih izvajanjih vseh mogočih stvari. Govor ga je zanesel celo v Ameriko, kjer sc je dotaknil Niagare. Dejal je o današnji vladi, da je tak vodo-pad in električna centrala. • (Posl. Vilder: »Pazite, sedaj nas bo preplavil s svoio Ni-agarol« Smeh.)
Nato je Radič razložil, kako je prišlo do tega, da se je odpravu v Bosno in Dalmacijo. Za vse to ima več prič. Predno se je odpravil na pot, je bil v zunanjem ministrstvu in imel ondi važen ražgovor. Navzoči so bili ministri dr. Ninčič, Miša Trifunovič in dr. Janjič. Povedal jim je da gre v Dubrovnik, ker so mu prijatelji pisali, da je prekoračil papežki nuncijvPellegrinetti meje svojih funkcij. (Čujte, čujfSI) Poslance se radovedno bližajo govorniku, med člani vlade se opaža konsternaci:a.) Nuncij je šel v Dalmacijo, da prepoveduje ljudstvu v našem jeziku na naši zemlji. V nasprotju z mednarodnimi običaji pa ni o tem ničesar poročal našemu zunanjemu ministru. Šel je v Dalmacijo, da lastnoročno zasadi klerikal no vejico v naša tla. Stjepan Radič je nato navajal podrobnosti o politični agitaciji nun cija Pellegrinettija za klerikalno stranko. Opozicija je spremljala ta izvajanja z živah nimi klici. Naenkrat se čuje glas: Zakai ste pa potem nosili svečo v Pellegrinettijevi procesiji? Radič; Ali jo naj morda nosi g. Ninčič, ki ni katolik?«) Radič je končno omenil še nekaj stvari, ki jih ie včeraj povedal novinarjem v svojih izjavah.
Ko je končal je ploskalo le par radičev-skih poslancev. Radikali so v zadregi molčali, opozicia se je smejala.
Nato se je interpelacijska debata končala in musliman Muštafa beg Kapetauovič je predlagal sledečo resolucijo:
»Narodna skupščina zahteva od vlade, naj v najkrajšem času donese zakon o izločitvi občinskih pašnikov in da do d-onošenja tega zakona razdeli državna zemljišča med siromašne ter da se dosedanja razdelitev paš nikov podvrže reviziji.
Po kratkem govoru ministra za agrarno reformo Pavla Radiča je večina to resolucijo odklonila ter sprejela prosti prehod na dnevni red, na kar je bila seja zaključena. Prihodma seja v soboto. Na dnevnem -redu je nadaljevanje proračunske debate.
Nova diplomatska afera
Radič je kot glavnega krivca svoje dalmatinske ture označil — papeškega nuncija, ki ga obtožuje zlorabe diplomatskega položaja.
dosedanjih Radičevih izvajanj. Vsi radikali so v razgovoru z novinarji naglašali, da jih je Radičev govor prej kot zadovoljil in da niso niti za korale na boljšem v reševanju krize. O tem se bo jutri razpravljalo na se:i ministrskega sveta, potem pa v radikalskem klubu. Toda gotovo je, da Pašič nima nobene nove kombinacije, ki naj bi zamenila se danjo vladno večino. Vsi znaki kažejo, da bo treba iti preko vsega tega do novih dogodkov, ki jih bo prav gotovo prej ali slej izzval Stjepan Radič.
Zvečer je odpotoval v Zagreb minister za socijalno politiko, Simonovič. Nekateri politiki zlobno trde, da ie — zbežal pred Radičevo zgovornostjo... Na dvoru je bil popoldne le predsednik Narod-n-e skupščine Trifkovič.
SDS zahteva pojasnilo o agitaciji papeškega nuncija
Beograd, 11. februarja, p. Vsled Radičeve« ga govora na današnji seji Narodne skup« ščinc o agitaciji papeškega nuncija Pcllegri« nettija po Dalmaciji je naslovil samostojni demokrat Vcčeslav Vilder na ministra za zunanje stvari in za vere interpelacijo, v kateri pravi: Minister prosvete Stjepan Ra« dič je izjavil v s-rojem današnjem govoru, da je odpotoval v Dalmacijo in posebno v Dubrovnik na pobudo in po predhodnem sporazumu z e-dinim namenom, da pobija akcijo in agitacijo papeškega nuncija Pelle« grinettija, ki je šel preko mej svojih funk« cij. Zato vprašujem ministra, ali je trditev ministra prosvete istinita in kaj namerava vlada storiti? Nadalje zahtevam, da poda vlada o tem poročilo in ako potrebno, da zahteva zadoščenje za tako postopanje pred stavnika Vatikana in da da jamstva, da se zastopnik sv. stolice v bodoče drži meja, ki mu jih določa njegovo mesto.
Beograd, 11. februarja, p. Na današnji dopoldanski in popoldanski seji Narodne skupščine ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Vendar so jo pričakovali z velikim zanimanjem in celo z nestrpnostjo, ker je bilo zna no, da se bo priglasil k besedi Stjepan Radič po nalogu vlade, da popravi slab utis, ki ga je napravil s svojimi političnimi izjavami na potovanju po Bosni in Dalmaciji. Zato je bilo danes v zbornici nenavadn-o živahno. Galerije in celo diplomatska loža so bile nabito polne. Vse je pričakovalo, kaj in kako bo Radič govoril. Radič ie mislil, da ga bo opozicija izzvala k besedi. To se pa ni zgodilo. Opozicija se je postavila na stališče, da ne potrebue Radičevega go vora, ker so ji njegove izjave že itak znane. Njegovi demantiji ji niso potrebni. Ako jih hoče imeti vlada, naj jih sama izzove. Stjepan Radič je čakal skoro do konca dopoldanske seje, na kateri se je razpravljala interpelacija o raznih agrarnih vprašanjih Bosne. Končno je bil Radič primoran., da se neizzvan prijavi k besedi.
Njegov govor je bil proti vsakemu pričakovanju še precej kratek, kar nikakor ni njegova navada. Izzval je opetovano buren škodoželjen smeh opozicije, radikait- in vlado pa očividno razočaral. Pašič, ki je pozorno poslušal, ie opetovano zmajeval z glavo.	v
Radič je v svojem govoru klonil svoj tilnik in zopet enkrat samega sebe demantiral Napravil je nekaj poklonov g. Pašiču, potem pa ie povsem nepričakovano napadel papeškega nuncija Pellegrinettija, češ da je v službi klerikalne stranke in da ie po klerikalnem računu potoval po agitaciji v Dalmaciji. On, Radič, da je odpotoval v Dubrovnik v sporazumu z ministroma za zunanje zadeve in za vere, da tamkaj nadzoruje in prepreči akcijo msgr. Pellegrinettija. V diplomatskih ložah je završalo, zbornico je pretresel grohot in smeh, ministri so se spogledavali, vladna večina si je grizla ustne... Minister ver Miša Trifunovič je bil očmdrto zelo poparjen. Ko ga je po seji vprašal vaš dopisnik: G. minister, evo Vam najnovejše diplomatske afere! Kaj bodete sedaj storili Vi? je jezno zavrnil: Jaz ne bom odstopil. Naj vsak odgovarja sam za svoje bedesel
Radičev govor, ki je bil naročen, naj pomiri radikale, ie nasprotno še poslabšal vtis
Gospod Plamenac zahteva viteško zadovoljščino
Še ena ccčastna afera» v Beogradu.
Beograd, 11. februarja, p. Vsled članka posl. Moskovljeviča proti bivšemu črnogor« skemu ministrskemu predsedniku Jovanu Plameneu je ta gospod poslal danes k piscu članka dva prijatelja Petroviča in Vučko« viču in zahteval od njega zadoščenje z orož« jem. Poslanec Moskovljevič je odklonil vsa« ko razpravo o tem.
Umik bavarskega ministrskega več odgovarjala. — Nemški
JMonakoro, 11. februarja, k. Ministrski predsednik dr. Held je dovolil zastopniku listov »Gazzetta del Popolo« v Turinu in »Gazzetta del Popolo di Roma« razgovor, v katerem je na vprašanje, iz katerih vzrokov je imel znani govor proti Italiji, izjavil, da ni držal nobenega govora proti Italiji.
Dr. Held je opozarjal na besedilo svojih izvajanj glede Južne Tirolske po uradnem stenografskem zapisniku ter poudarjal: Iz zveze z govori poslancev izhaja, da ni niti po besedilu niti Po smislu govoril o politični osvoboditvi Južne Tirolske. Hotel je le reči, da bi se morale Nemcem v Južni Tirolski dati iste pravice glede jezika v šolah, pri verskem pouku in pri sodnji, kakor jih imajo ce'o v Afriki kolonijalni narodi. Zdi se pa, da so vsled napačne trans-misije ali vsled napačnega prevoda njegovega govora nastala v Italiji nesporazum-ljenja.
Na vprašanje zakaj dovoljuje bavarska državna vlada bojkotno gibanje, je ministrski predsednik izjavil: Povdarjam najener-gičneje, da bavarska državna vlada nima ničesar opraviti z bojkotnim gibanjem proti Italiji, ki ga ni niti povzročila niti podpirala. Ravno nasprotno je večkrat svarila pred tem gibanjem ter skušala vplivati v tem smislu na gotove organizacije in tudi na časopisje.
Berlin, 11. februarja, s. Kakor poročajo IL sfi, državna vlada ne namerava oficijelno odgovoriti na včerajšnji govor italijanskega min. predsednika v senatu, ker se razvidi iz Mussolinijevega govora namera likvidirati incident.
Listi označujejo kot važno dejstvo, da se je Mussolini v svojem včerajšnjem govoru takorekoč umaknil za Brenner in da ni ponovil svoje pretnje glede prenosa italijanske trikolore bolj proti severu. Listi opozarjalo še na dve točki govora v senatu, v katerih je Mussolini netočno obrazložil obstoječe odnošaje. Mussolini je zanikal, da je tudi za brennersko mejo zahteval
predsednika« — Nemčija ne bo in italijanski komentarji«
ona jamstva, ki so se z zapadnim paktom določila za zapadno mejo Nemčije. Listi pišejo, da je očividno pozabil ua svoj lastni govor od 20. maja 1925, v katerem je izrecno ugotovil, da se ne more zajamčiti samo meja ob Renu, temveč tudi meja na Brennerju. Poleg tega je zunanji urad v Rimu dobil večkrat vprašanje, kako stališče bi Nemčija zavzela napram zajamčenju brennerske meje. Tudi glede postopanja narodnostnih manjšin v Nemčiji je Mussolini izrekel neresnične trditve.
Rim, 11. februarja, a K Mussolinijevemu odgovoru piše »Messaggero« naslednje: Za svetovni mir odgovorne vlade in narodi bodo znali ceniti moški in odločni nastop Mussolinija, ki sprejema borbo ne toliko v svrbo obrambe dostojanstva in interesov Italije, kolikor v svrho zaščite novega evropskega reda in s tem evropskega miru.
»Tevere« komentira Mussolinijev odgovor tako-le: Fašistovska Italija je odgovorila na nemški manever, kakor je bilo potrebno, Na vseh frontah zmagoslavno Nemčijo je doletel na italijanski meji prvi poraz. Upamo, da bo 0 tem razmišljala. Včerajšnji Mussolinijev govor je formalen poziv Nemčiji, naj se zaveda, da Zveza narodov ne bo nikoli zavetje, izza katerega bi smela Nemčija nekaznovano otvariati svoj ogenj.
»Piccolo Giornale d' Italia* piše: Glede na govorniški dveboj med Mussolinijem in Stresemanncm moremo reči, da je popolnoma razčistil položaj. Pravilno je, da je Mussolini obsodil nemške zahteve, ki ogrožajo mir. Kakor je Ren Nemcem svet, ravno tako so tudi Italijanom svete Alpe, preko katerih so vpadale nemške tolpe skozi stoletja v našo deželo, ki Jo Stresemann vljudno naziva deželo solnca.
Milan, 11. februarja, o. Davi ob 8.40 je prispel semkaj Mussolini. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki oblasti ter brat Ar-naldo. Nekateri zatrjujejo, da m izključeno, da bo Mussolinij ob tej priliki posetil D' Annunzia v Gardone.
Pred novimi senzacijami v madžarski aferi?
Delovanje parlamentarnega preiskovalnega odbora. — Zagovor notranjega ministra. — Nove aretacije.
Nisem stal pred preiskovalnim odborom kot obtoženec, temveč kot priča. (Velikanski nemir pri. socijalnrh demokratih.) Javno
Budimpešta, 11. februarja, s. Pravosodni minister je danes po daljšem razgovoru z min. predsednikom grofom Bethlenom izjavil novinarjem, da se mora dodatna preiskava smatrati za končano. Pred parlamentarnim preiskovalnim odborom so bili nocoj zaslišani VVindischgraetz, Nadossy, Raba, general Haits in polkovnik Kurtz o političnem ozadju falzifikatorske aiere. V parlamentarnih krogih se pričakuje od tega zaslišavaraja senzacijcnalen uspeli, ker menijo, da se bo vplivu članov odbora posrečilo -pripraviti obtožence do priznanja glede političnih vzrokov.
Na današnji seji parlamenta je govoril notranji minister Rakovski, ki je zavrnil trditve opozicijonalnih poslancev, češ da je pred parlamentarnim preiskovalnim odborom priznal, da je zagrešil gotove krivice. Sooijalni demokrati so ministra večkrat prekinjali s klici: Odstopite, odstopite! S povzdigni enim glasom je izjavil Rakovski:
tnnenae in Narodna skupščina sita poklicani, da izrečeta svojo sodbo. Nasproti trditvi, da bo moj zagovor ravno tako napačen, kakor so bile potne legitimacije fa!-zifiikatorjev, kličem kot pričo vso državo za to, kako so pod mojim štiriletnim ministrovanjem napredovale javne razmere. Poslanec Payer (soc. dem.): Pod vašim ministrovanjem so bili izvršeni atentati. Minister Rakovski je opozarjal nato, da je cb začetku ministrovanja res prišlo do izgredov. Po daljšem trudu pa se je posrečilo vstvariti urejene razmere.
Policija je danes dopoldne aretirala nameščenca nacijonalnega ud-ruženja Belo Vargo, ki je kot tajnik že aretiranega Szo-ertseyja osumljen, da ie sodeloval pri pripravah za falzrfikacijo francoskih frankov.
-3SS-
Po konferenci Male antante
Nemčija postavi na dnevni red manjšinsko vprašanje.
Beograd, il. februarja, r. Iz diplomatskih krogov Male antante se dozna-va. da se bo prihodnja konferenca Male antante vršila na Bledu sredi maja. Na sedanji konferenci Male antante je včeraj opozoril zunanji minister dr. Beneš na skorajšnji vstop Nemčije v Zvezo narodov ter naglašal kot gotovo, da bo Nemčija takoj po sprejetju v Zvezo narodov uvedla akcijo za ureditev manj-šinjskih vprašanj v državah Male antante.
Minister Ninčič se je nocoj vrnil v Beograd ter je znova povdaril novinarjem, da je konferenca pokazala popolno solidarnost Male antante.
Seja načelnikov klubov
Beograd, 11. februarja. Popoldne je bila seja načelnikov skupin. Samostojni demo« krati, ki se doslej niso udeleževali teh sej, so spremenili svojo taktiko, ter so danes poslali kot svojega zastopnika poslanca Va« lerijana Pribičeviča. Vlada je predlagala, naj bo prihodnja seja skupščine šele v to« rek, ker je jutri praznik Treh jerarhov, ki ga praznujejo radikali po vsej deželi, v pon« deljek pa je pravoslavni praznik Sretenje. Na ta način naj bi odpadla tudi sobotna se« ja, da bi imeli poslanci štiri dni prosto. Po« slanec Pribičevič se ni strinjal s tem pred« logom, vsled česar je propadla vladna zahte va in bo prihodnja seja Narodne skupščine v soboto.
Položaj ▼ Damasku
Beirut, 11. februarja, s. Glasom naredbe bo imenovana v Damasku provizorna vlada. Do končanih volitev in do ustvaritve konč« noveljavnega režima bo izredni delegat vr« hovnega komisarijata vodil tekoče posle. Za vojaškega guvernerja v Damasku je bil \ imenovan general Andrea.
Mussolini ponujal pomoč Nemčiji?
Berlin, 11. februarja, d. «Der Tag» priob« čuje senzacijonalno razkritje nekega nem* škonacijonalnega novinarja, ki zatrjuje, da jc Mussolini 1. 1923. ponudil Nemčiji voja* ško pomoč Italije proti Franciji. Poročilo pravi, da je poslal Mussolini generala Ca« pella v Berlin, ki je sporočil nemški vladi, cla garantira Italija za orožje in opremo v siučaju nemškega odpora. Mussolini je te= daj očividno mislil na možnost angleško« italijanskosšpanskc zveze proti Franciji.
Bombni atentat na španskega diktatorja
Pariz, 1. februarja, o. »Journal« poroča iz Mendave, da je bilo v Barceloni, ko se je tamkaj mudil španski diktator Primo de Ri« vera, izvršenih več atentatov, ki so bili na= menjeni njegovi osebi. V raznih okrajih glavnega mesta Katalonije se je razpočilo sedem bomb. Na mestu, kjer je izstopil Pri« mo de Rivera, je eksplodiral peklenski stroj. Isto se je dogodilo, ko je min. predsednik vstopil v vlak, da se odpelje v Madrid. Te atentate so baje izvršili sindikalisti ali pa pristaši katalonske stranke in baje so aten« tati v zvezi s procesom, ki se bo vršil te dni proti krivcem atentata, izvršenega pred letom dni pri Garrasu proti diktatorju Pri« mo de Riveri.
Weiss izročen sodišču
Dunaj, 11. februarja, s. Bivši glavni uretU nik lista «Abend» Aleksander \Veiss je bil danes v zvezi z zadnjimi razkritji aretiran ter izročen deželnemu sodišču.
Poplave na Angleškem
London, 11. februarja, d. Skoraj enome« sečno deževje je povzročilo velike povod« nji po vsej Angliji Najhujša je povodenj v Northanaptonu, kjer je promet mogoč le še s čolni. Škoda ie neprecenljiva.
Dr. Korošec zopet centralist
Sedaj demantira svoj govor ter izjavlja, da danes ni zanj glavno vprašanje federalizem, avtonomija ali široka samouprava. —
Blamirani «Slovenec».
Formalni načelnik SLS, dr. Korošec, je začel hoditi pota Stjepana Radiča, ki danes nepremišljeno klobasari o vseh mogočih m nemogočih stvareh, jutri in pojutrijšnjem pa vse popravlja in pre-klicuje. Kakšen vik in krik je dvigal zadnje dva dni «Slovenec* ter dokazoval kako je pravi trenutek izbral doktor Korošec, da je v Narodni skupščini s polnim povdarkom povedal čisto in golo »resnico*, da smo Slovenci za federalizem, za avtonomijo, proti centralizmu in proti Srbom. Še včeraj je »Slovenec* pisal, da je bilo treba doktorju Korošcu povedati, da «Slovencev ne bo nihče več trapil s frazami o narodnem edinstvu in podobno, ker si je pri nas danes že vsak od prvega do zadnjega popolnoma na jasnem o tem, da nas pod to krinko nacijonalni impe-rijalizem vladajočih samo izsesava in izrablja.*
«Tu imate zdaj resnico v brk, pa naredite, kar hočete.* Tako krepko in samozavestno se je odrezal škofov list, obenem pa znova podčrtal nujnost in potrebo državnopravne gonje, češ: »Centralisti se seveda ustijo — njegovi slovenski hlapci v prvi vrsti — da more država ozdraviti le, če pustimo na stran »državnopravne* zahteve in se lotimo pozitivnih gospodarskih in soci-jalnih problemov. Izkušnja pa nas uči, da je ugodna rešitev ravno naših gospodarskih in socijalnih vprašanj nemogoča pod centralizmom. Ves problem države je nerešljiv, če se centralizmu ne stori konec, če se ne preuredi ustava v smislu narodne politične in gospodarske samovlade tako Srbov kakor Hrvatov in Slovencev . . . Edino v tem je rešitev, centralizem pa je smrt.*
Medtem ko se «Slovenec* tako strastno in intrasigentno eksponlra za klerikalno avtonomijo in federacijo ter izjavlja, da druge poti sploh ni za reševanje perečih gospodarskih in socijalnih vprašanj, podaja g. dr. Korošec v samospoznanju velikih pogrešk, ki jih je napravil v svojem govoru, na vseh koncih in krajih izjave, s katerimi hoče preklicati in ublažiti to, kar je govoril.
Na vprašanje zagrebškega »Obzora*, kaj pomeni njegova izjava, da se čuti v sedanjem položaju »bližje vladni večini nego opozicijskim strankam, je odgovoril: »Jaz sem to izjavo podal, ker sem predpostavljal, da je Radiič govoril o federaciji s tihim dovoljenjem ali vsaj z znanjem vlade. Ce bi bilo to tako, bi mi bili bližje vladi kakor pa opoziciji, ker se nekateri deli opozicije še 1
niso tako daleč evolucijonirali. Po izjavi ministra Uzunoviča, da vlada odklanja federativno ureditev države, pa moja izjava nima več tistega pomena, ki ga je imela dotlej.* Iz te izjave dr. Korošca ni le vidno, da je bil govor načelnika SLS o federaciji le predoustna šala, marveč tudi to, da on svoj program dela odvisen od stališča vlade! Ker je minister proti federaciji, je šef SLS ne smatra več za «tako pomembno«. Tako krasnega priznanja že dolgo ali pa še nikoli nismo čitali. Koroščeva izjava «Obzoru* naravnost slovesno potrjuje, da je za klerikalce federacija političen humbug, ki jim služi le za va-ranje in beganje javnosti. Kaj naj si resni politiki mislijo o dr. Korošcu, če si dovoljuje take neresnosti? Kakšen ugled naj imajo Slovenci, če jih sam »voditelj slovenskega naroda* tako blamira in diskreditira? Še bolj klasično izjavo dr. Korošca priobčuje tudi včerajšnja beograjska «Politika», ki med drugim poroča, da je dr. Korošec v razgovoru z njenim urednikom dejal: «N!je glavno pitanje danas hočemo li federaciju, ili avtonomiju, ili široke samouprave. Glavno je, da li uopšte hočemo sporazum.* Tudi s to izjavo dr. Korošec preklicuje. kar je govoril v pondeljek v Narodni skupščini. On demantira samega sebe, demantira celokupno politiko SLS. blamira zlasti «Slovenca» ter ga postavlja na sramotni oder kot gobezdalo, ki dela propagando za baš nasprotno politiko od one, ki jo sedaj postavlja dr. Korošec sam. Dr. Korošec je s to izjavo pokopal klerikalno geslo o federaciji in avtonomiji, odstavil z dnevnega reda celo široko samoupravo in vse to, za kar so obetali klerikalci, da se bodo borili 700 let. Dr. Korošec je šel sedaj zopet med centraliste in drugega noče kot sporazum. To se pravi: on hoče v vlado za vsako ceno. Rad bi zopet osedlal centralističnega konjiča, zato že v naprej žvižga na avtonomijo in federacijo. Njegov govor v Narodni skuDŠčini je bil po sedanjih dodatnih izjavah le rjovenje krvi, t. j. vlade žejnega in lačnega tigra. Za trapastega klerikalnega Kranjca in Štajerca komedija, katere namen je prekriti kapitulacijo separatistične politike SLS. Za Radičem — dr. Korošec! Pričakovali smo to, nismo pa pričakovali, da bodo podlegli tako naglo in da bodo končali tako sramotno. Bla-maža dr. Korošca in njegovih pomaga-čev je neskončna: Sami so se razkrinkali, sami postavili na sramotni oder.
Obračun med radikali in Radičem odgoden
Kako je potekla ministrska seja v sredo. — Zakaj so radikali akceptirali Stj. Radičeve izgovore. — Odgodili so obračun na «boljše čase». — Kaj namerava Radič. — Kritične razmere v
HSS klubu.
Beograd, 11. februarja.
Beograjski listi beležjo formalno poravnavo radikalov z Radičem z zelo skeptičnimi komentarji. »Politika* smatra, da so se radikali samo na videz pomirili, ker vsi znaki govore, da radikali ne mislijo oprostiti Radiču, kar je govoril zadnje dni in da bodo obračunali ž njim ob prvi primerni priliki. Da sedaj niso vztrajali na tem, da bi za vsako ceno došlo do obračuna, je pripisovati predvsem potrebi sprejetja proračuna, kakor tudi dejstvu, da radikali niso mogli uresničiti razne svoje kombinacije. In tako je došlo do tega, da se celo vprašanje začasno reši s tem, da se vlada zadovolji z gotovimi izjavami St. Radiča napram Pašiču, vladi in skupščini.
O poteku seje ministrskega sveta, ki se je vršila včeraj popoldne, prinaša «Politika» iz poučenih krogov nastopne informacije:
Pred početkom seje se je vršila najprej konferenca radikalnih ministrov, na kateri se je razpravljalo o razpoloženju v radikalnem klubu in med radikalnimi pristaši v pokrajini, ki smatrajo, da je položaj vlade zelo omajan vsled nepovoljnih govorov g. Radiča. Zato so radikalni ministri ugotovili, da je treba zadovoljiti javnost in radikalni klub.
Ob otvoritvi seje ministrskega sveta je Pašič v kratkem govoru navedel vse, kar so listi beležili o govorih St. Radiča. Omenil je, da je Radič žalil ministre in da je njegovo zadržanje izzvalo slab vtis v radikalnem klubu.
Zatem je govoril St. Radiič celi dve uri. Izjavil je, da spoznava bolj kakor kdaj prej potrebo sporazuma, ker vidi vse njegove dobre strani. Na potovanju ni imel nobenih slabih namenov. Videl je mnogo bede in mnoge upravne nepravilnosti ter je ponekod moral odstopiti od svoje smeri, toda zavestno ni nikogar žalil. Razen tega ga tudi listi niso vedno pravilno razumeli, telefoni niso vedno pravilno funkcijonirali, pogosto pa so bile objavljene le posamezne besede in ne celi odstavki. Radič je izjavil, da ie pripravljen dati enaka pojasnila tudi pred skupščino ter na skupni seji celotne vladne večine.
Za njim je govoril Pavle Radič o potrebi ohranitve sporazuma in o koristih, ki jih je prinesel narodu in ki jih more prinesti. Izrazil je svoje prepričanje, da bo rodilo skupno delo samo dobre uspehe.
Ob 8. zvečer je Pašič prekjnil sejo ln napovedal prihodnjo za danes brez kakšnih sklepnih besed,
»Politika* piše, da je kriza sicer trenutno odgodena, da pa se položaj še vedno smatra kot zelo resen. Radikali so zelo nezadovoljni in politični krogi povdarjajo paradoksnost, da bo še nadalje poleg St. Radiča sedel v vladi tudi Boža Maksimovič, ki ga je Radič kar najhujše napadal, nadalje dr. Stojadinovič, ki ga je Radič imenoval kvartopirca, in seveda tudi minister Simonovilč, ki je radi Radičevih govorov najavil ostavko. Politični krogi ugotavljajo, da je Radič napel vse svoje sile, da ostane v vladi. To mu je posebno potrebno, pravijo politični krogi, ravno po trditvah posameznih članov vlade, da bi mogel lažje izzvati razkol koncem razprave o proračunu, za katerega ne misli glasovati. Zaradi tega je sedaj tudi pristal na to, da demantira vse svoje izjave. Da so radikali pristali na tako rešitev položaja, je po zatrdilu političnih krogov vzrok to, ker Pašiču ni uspelo zagotoviti si kako drugo rešitev, zlasti pa to, da mu ni uspelo izkoristiti razdvojenost med radičevci.
Po informacijah «Politike» je bil klub HSS zadnje dni zelo razdvojen in sta se v njem očividno opažali dve struji. Radičev povratek je to razdvojenost nekoliko pomiril. Vendar pa trdijo oo-litični krogi, da kljub temu še nadalje obstoji razcepljenost med radičevci ln da ne bo dolgo trajalo, ko bo izbruhnila tudi javno na dan.
»Politika* končno ostro napada podpredsednika HSS Karla Kovačeviča, ki je dajal novinarjem neke demantije «s takimi izrazi, kakršnih se v našem političnem svetu poslužujejo samo sedanji prosvetni minister ter nekaj članov kluba HSS*. Na nepristojnost gospoda Kovačeviča novinarji niso reagirali, ker vedo, da je običajna pri posameznih radičevcih.
Intimen razgovor med Radičem in Dragovičem
Kal se je včeraj zgodilo v ministrstvu prosvete.
Beograd, 11. februarja, p. Popoldne se je prepetil v prosvetnem ministrstvu mučen incident med St. Radičem in radikalnim poslancem Mlltotinom Dragovičem, bivšim podpredsednikom radikalskega kluba. Ta gospod je prišel v omenjeno ministrstvo, da intervenira v nekaterih zahtevah'. Pri vbodu pa ga je zavrnil orožnik, češ da je minister prosvete odredil, da nihče ne sme v njegovo ministrstvo, pa naj si bo tudi posltaec. Posl. Dragovič je odgo-
voril, da prihaja v poslanskih poslih k nekemu načelniku. Dodal je, naj orožnik sporoči svojemu ministru, naj . . . Poslanec je nato izsilil vhod v ministrstvo, ni p.a našel načelnika, nakar se je hitro vrnil.
Med tem je g. Radič, ki je slišal razgovor med poslancem in orožnikom, prišel v spremstvu svojega kabinetnega šefa Ko-šutiča iz svoje sobe ter vprašal, čemu ta hrup. Poslanec Dragovič mu je odgovoril, da je napravil hrup on, ker ga ni hotel pustiti orožnik na njegovi poti. »Dejal sem orožniku«, je dodal g. Dragovič, »da grem po svojih poslanskih opravkih, in sem mu izročil za vas neko sporočilo. Ker ste pa sedaj sami tu, vam to sporočilo izročam osebno: Gospod minister pojdite v . . .«
Radič je prestrašen in ogorčen vzkliknil z dvignjenimi rokami: «Ali, kakšna kultura pa je to, gospe d poslanec?« G. Dragovič se je cdrezal: Marš od tu! Obrnil ministru hrbet ter odšel v skupščino, kjer je pripovedoval poslancem, kako sta »debatirala« z Rr.dičem. Mučni incident je bil povod za ogorčene, pa tudi za vesele komentarje in dokazuje kako intimno razmerje vlsda med g. Radičem in radikali.
Nemška prošnja za sprejem v Zvezo narodov
Za danes sklican Svet Zveze narodov.
Kai zasleduje Nemčija?
b Ženeva, 10. februarja.
Danes dopoldne je prišel nemški generalni konzul v Ženevi, dr. Aschinann, v tajništvo Zveze narodov, kjer se je takoi podal k generalnemu tajniku Siru Ericu Drummondu. Dr. Aschmann ;e izročil noto, v kateri prosi Nemčija za sprejem v Zvezo narodov. Nemška nota se glasi:
«Gospod generalni tajnik! Sklicujoč se na nemško spomenico od decembra 1924., naslovljeno na sile. ki so zastopane v Svetu Zveze narodov, na Vam, gospod glavni tajnik, izročeno nemško noto z dne 12. decembra 1924 in na odgovor Sveta Zveze narodov nanjo z dne 14. marca 1925. kakor tudi v zvezi na v prepisu priloženo noto ostalih vlad, ki so se udeležile locarnskih pogodb. z dne 1. decembra 1925, mi je čast predlagati na temelju člena 1. statutov Zveze narodov v imenu nemške vlade sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Prosim Vas, da blagovolite staviti ta predlog čim preje na dnevni red skupščine Zveze narodov. Sprejmite itd. — Stresemann.*
Kakor znano, je glavni tajnik Zveze narodov v smislu navodil sedanjega predsednika Sveta, Scialoje, sklical izredno se.io Sveta na petek 12. t. m. popoldne ob 3. uri. Na tej seji se bo razpravljalo o sklicanju izrednega zasedanja Zveze narodov, ki bo sklepal o nemški prošnji in o vprašanjih, ki so v zvezi z vstopom Nemčije v Zvezo narodov.
Po izjavah nemškiih državnikov so bili za vstop Nemčije v Zvezo narodov merodajni nastopni vidiki:
Locarnske pogodbe morejo imeti praktične uspehe le tedaj, ako je Nemčija članica Zveze narodov in še posebno zato, ako bo mogla Nemčija stalno sodelovati za utrditev evropskega miru. Ker bo imela Nemčija stalno zastopstvo v Svetu, bo mogla brez ovir sodelovati tudi pri političnih odločitvah. V okrilju Zveze narodov je mogoča na-dalina razprava o pogodbah in mednarodnih odnošajih, ki ogrožajo svetovni mir. V obseg teh vprašanj spadajo pred vsem vprašanje uprave na saarskem ozemlju in v Gdansku, kjer je Nemčija zelo zainteresirana. Tudi vprašanje kolonij se bo dalo rešiti v smislu želja nemškega naroda. Ena najvažnejših zadev pa je tudi problem narodnih manjšin, katerih zaščita je izročena Zvezi narodov. Nemški vladni krogi so s tem neprikrito povedali, da se bodo posluževali Zveze narodov za intervencije v zadevah nemških manjšin v Alzaciji-Loreni, na Poljskem, v Italiji, Češkoslovaški in Jugoslaviji.
*
Pariz, 11. februarja, s. «Matin» poroča: Briand in Vandervelde menita, da bo mogla Nemčija v najkrajšem času postati članica Zveze narodov. Oba ministra se strinjata tudi v tem. da ni niti za Nemčijo niti za zaveznike povoda spustiti se v neprikladno polemiko glede števila angleških čet v Porenju. Storilo se bo vse potrebno, da prebivalstvo Porenja ne bo trpelo radi te zasedbe. _
Za pomirjenje v Bolgariji
r. Sofiia, 10. februarja.
Osrednji odbor zemljedelske stranke je sprejel na svoji včerajšnji seji nastopno re» solucijo:
Kongres ugotavlja kaotično politično si« tuacijo in kritičen gospodarski položaj v državi ter je mnenja, da bi mogel le širok koalicijski kabinet, ki bi bil pooblaščen za izvedbo svobodnih volitev v sobranje, ustva riti neobhodne pogoje za normalen razvoj notranjih zadev in za konsolidacijo zuna« njepolitičnega položaja. Državo more rešiti iz sedanjega težkega gospodarskega polo« žaja samo zaupanje in dejanska financijelna pomoč zapadnih demokratov.
Kongres jemlje na znanje zakon o amne« stiji ter apelira na vse one bolgarske držav« ljane, ki bodo deležni amnestije, naj se po» mirijo in se vrnejo v domovino, kjer naj de« lujejo za pomirjenje v deželi.
V prepričanju, da je popolen uspeh po« mirjenja cele države v veliki meri odvisen od zadržanja vlade in njenih organov, po» živa kongres te organe v imenu najvišjih in« teresov bolgarskega naroda, naj odkrito in lojalno delujejo v tej smeri.
Kongres ugotavlja mizeren položaj vrniv« ših se beguncev ter meni. da se more nji«
hov položaj zboljšati le na podlagi odkrito« srčnega sporazuma s sosednimi državami.
Kongres jemlje z ogorčenjem na znanje vesti, ki jih širijo v nekaterih krogih, češ da je kmečka zveza delovala izven okvirja obstoječih zakonov in da je izdala svoje po« litične tradicije. Kmečka zveza ni v nobenih stikih s komunisti.
Kongres povdarja potrebo aktivne propa« gande z ozirom na bližnje občinske volitve, pri katerih bo kmečka zveza kandidirala sa« mostojno brez kakršnekoli koalicije.
Razvoj
i levičarskega kartela v Franciji
n Pariz, 9. februarja.
Levičarski kartel se zanimivo razvija. Ustanovile so ga za volitve 11. maja 1924 sociiaiistično - radikalna, republikansko . scciiaiistična stranka, stranka radikalne levice in francoska sekcija delavske internacijonale (socijalisti). Prva se je odcepi'a po padcu finančnega ministra Loucheurja radikal na levica. Tudi del radikalskih in republikanskih socijaHstov se je začel spominjati svojega «meščanskega« izvora ter glasuje proti revolucionarnim načrtom skrajne levice Kar je cd kartela še ostalo (socijalisti in Herriotovi radikali), ie začelo iskati oporo še bolj na levo. To oporo ie — vsaj trenutno, v nekaterih konkretnih primerih — našlo pri komunistih. Komunisti so pripomogli. da se je večina parlamenta izjavila navzlic nasprotovanju finančnega ministra za takojšnjo razpravo o predlogu parlamentarnega finančnega odbora.
Kombinacija s komunisti je prišla do prav interesantne udejstrtve pri nekaterih volitvah zadnjih dni. V nedeljo so se vršile ožje volitve v kantonu Poissy v departementu Seine-et-Oise. Izvoliti se je imel «generalni svetovalec* mesto umrlega Huguesa Le Rouxa. Pri ožjih volitvah so se socijalistični radikali (Herriotova struja) odkrito zvezali s komunisti.
Pri prvem glasovanju so nastopili trije zmerni republikanski kandidatje. Od teh je dobil Čaffin 1201 glas. oba ostala pa po 792 in 507 glasov. Od nasprotnikov je dobil socijalistični radikal Ma-rechal 1112 glasov, komunist Billand pa 1018. Pri ožjih volitvah je prišlo na eni strani do bloka zmernih republikancev, na drugi pa so komunisti sklenili podpirati socialističnega radikala. Navzlic tej neprirodni bratovščini je bil izvoljen republikanski demokrat Caffin, ki ie dobil 2227 glasov, oroti radikalu Marčchalu, ki je prejel 2161 glasov. Pri tem je značilno, da so vsi komunisti volili Herriotovega radikala.
Drug zanimiv pojav so bližnje parlamentarne nadomestne volitve v marn-skem departementu. Herriotovi radikal-ci in mednarodni socijalisti nastopajo s skupnim programom: finančni projekt kartela, znižanje vojaške službene dobe na eno leto, upokojitev enega dela višjih oficirjev, čim prejšnji mir v Maroku. izpraznitev Sirije, izglasovanje socijalnega zavarovanja, boj proti fa-šistovski diktaturi itd.
Vsi ti pojavi kažejo, da se v Franciji vedno bolj kristalizira formacija dveh eminentno nasprotn;h taborov: »meščansko* - demokratičnega in levičarskega. V slednjem postaja absolutna prevlada socijaHstov vedno občutnejša. Ostanki «meščanskih» zaveznikov zgi-niajo, na njihovo mesto stopajo komunisti.
Politične beležke
+ Profesorji proti Stj. Radiču. Glavna uprava »Profesorskega društva* je včeraj izročila vladi spomenico, v kateri protestira proti sedanjemu postopanju prosvetnega ministra Stj. Radiča. Spomenica vsebuje vse, kar je bilo objavljeno v komunikeju, objavljenem javnosti. Spomenica opisuje predvsem razorno delo prosvetnega ministra Stj. Radiča.
+ Klerikalci in federalizem. Včerajšnji «Slovenec» je zapisal, da »Jutro* sploh ne ve, kaj je pravzaprav federacija in da ne ve, da so Slovenci in avstrijski Slovani zahtevali federacijo že 1. 1848. in da ni bilo ne na Dunaju in ne v Budimpešti prosvitljenega človeka, ki ne bi bil priznal popolne upravičenosti te zahteve, tako z nacijonalnega stališča kakor s stališča državnih interesov. Ko smo to brali, smo se na ves glas krohotali. Po našem mnenju je napisal to učenost v «Slovencu» kak političen analfabet ali pa človek, ki mu je manj za blamažo kakor pa za varanje neizobražene klerikalne množine s fal-zificiranjem zgodovinskih dejstev. Avstrijski Slovani so bili v Avstriji centrifugalni element, ker so videli v nemškem Dunaju in v madžarski Budimpešti svoja smrtna narodna sovražnika. Zato so zahtevali namesto avstrijsko-madžarskega dualizma federativno ureditev države po narodnostih kot prvi korak k popolni osamosvojitvi od Dunaja in Budimpešte. Le klerikalci so bili v Avstriji centripetalni element, ki so vedno stremeli k Dunaju, ker so videli v habsburški dinastiji glavno jamstvo za izpolnjevanje svojih želja. Zato so bili klerikalci v Avstriji odločni cen-tralisti. Tiste, ki so gledali preko mej drugam, so v svoji podrepaški vlogi demincirali kot slovanofile in izdajalce Avstrije. Danes, ko živimo v svoji narodni državi, pa pomenja zahteva po federativni ureditvi države oslabitev skupnih sil, in sicer zaradi ravno istih razlogov, zaradi katerih so v Avstriji in Madžarski zahtevali Slovani federa-ciio. Klerikalci so v Jugoslaviji seveda
zato centrifugalni, ker v Beogradu ne vidijo zaščite klerikaiizma. kakor so bili v Avstriji centripetalni, ker so v Dunaju videli protektorja svojih interesov. Naravnost smešna pa je «Sloven-čeva* trditev, da ni bilo niti na Dunaju niti v Budimpešti človeka, ki bi ne priznaval zahteve Slovanov po samostojnosti popolnoma upravičene s stališ.a nacijonalnih in državnih interesov. Ali menijo klerikalci, da sta v naši javnosti že pozabljena suženjska vloga Slovanov v avstro-ogrski monarhiji in nasilje nemško-madžarskega centralizma, da se upajo zbujati mnenje, kakor da bi bila Dunaj in Budimpešta bolj pravična napram Slovencem in Hrvatom, kakor pa je Beograd? Čim dalje bolj jasno se kaže, da so klerikalci leta 1918. ob prevratu uganjali samo hinavščino, ko so se kazali kot navdušeni Jugosloveni. Takrat jih .ie menda srbela ovratnica, pa so zato navdušeno kričali »Živela Jugoslavija*, sedaj ko menijo, da so že pozabljeni njihovi grehi, zopet dobival pogum in njihovi stari avstrijakantski nagoni se zopet očitnejše pojavljajo. Svojo nrav so zatajili, svojih čustev ne morejo! Spoznali pa bodo, da butajo z glavo v zid!
+ V separatističnem toku. Z ozirom na dr. Koroščev govor v Narodni skupščini piše včerajšnji »Slovenec*: »Treba .ie bilo povedati, da je vsa uprav* srbska, da je srbsko vodstvo armade, da je srbsko vse. kar ima ukazovati, vladati in nalagati Slovencem bremena.* Mi se čudimo, zakaj ni dr. Korošec tega povedal takrat, ko je bil ponovno ministrski podpredsednik in ko je ponovno sedel v vladi. Zakaj ni takrat postavil v Beogradu nesrbsko upravo, v vodstvo armade pa kakšne klerikalne »Jungschutze* izza svetovne vojne ali pa odstranil vsai tista bremena z ram Slovencev, ki jih je po prevratu klerikalna večina v obliki avtonomnih deželnih doklad združila z osnovnimi državnimi davki. Odgovori na ta vprašanja bi bili bolj zanimivi kakor pa nanovo oživljena klerikalna separatistična protisrbska gonja, ki nam je že dovolj škodovala, ker je samo izzivala odpor srbske javnosti napram Slovencem. Razlaga je zelo enostavna: Kadar so klerikalci na vladi, takrat je vse prav, i centralizem i srbska nadmoč v upravi, njim se Slovenija smili šele takrat, kadar je sami ne gulijo. Pustite klerikalce danes k vladnemu krmilu, pa uvidite, kako bodo vse blagoslavljali!
+ Kaj je ustvaril posl. Pucelj? «Kmet ski list* navaja, da je Stjepan Radič govoril v Dubrovniku tudi o Sloveniji in da je izjavil: »V Sloveniji imajo sijajno organizacijo, na čelu katere s:o;i eden najdejavnejših naših ljudi, bivši minister Pucelj. Kar on dela, kar on ustvarja, izgleda kot bajka.* Mislimo, da je Radič to prav dobro povedal in da je tudi »Kmetski list* prav storil, ker je njegove besede ponatisnil. Res je; vse. kar ie naredil in ustvaril posi. Pucelj v Sloveniji, izgleda kakor baika. Vse, kar Pucelj dela in govori, je bajka. Prazne bajke in nič drugega. Zato pa se je Pucljeva sijajna organizacija tudi tako sijajno izkazala n. pr. pri volitvah v Delavsko zbornico, da ni s svojimi glasovi niti količnika dosegla.
-f Klerikalna bilanca. Včerajšnji »Slovenec* prinaša prisiljen slavospev na dr. Koroščev govor v skupščini in pravi, da dr. Korošec sicer ni povedal nič novega, moralni in politični pomen njegovega govora pa je v tem, da je povedal vse in samo resnico. Potem pa pravi «SIovenec* med drugim: «Sedem I:t že imamo Slovenci svojo državo Jugoslavijo — pa evo. kako smo danes, in kje smo danes. Kje so danes vse tiste ogromne in materijalne vrednosti, ki smo jih prinesli v to državno zajednlco, kje so sadovi našega sedemletnega dela in truda? Kje so znaki in sledovi kakega resničnega napredka, rastoče kulture, sploh kakega blagostanja? In kje naša nekdanja čila podjetnost, naša čudovita eneržija, kje je sploh še naše veselje do dela in življenja? Vse je zatrto, razdejano in ubito. Ko senca leži danes na našem narodu in naši zemlji strašna moralna depresija na vseh slojih in strašna gospodarska stiska na vseh koncih in krajih.* — Taka je tor^j klerikalna bilanca. »Slovenec* bi moral iti še dalje in vprašati: »Kje so bili klerikalni poslanci vseh sedem let, ko so predstavljali večino slovenskega ljudstva? Kaj je delal dr. Korošec, ki je bil nonovno ministrski podpredsednik, cia ie došlo do takih razmer, kakor jih opisuje »Slovenec*? Kakšne uspehe morejo pokazati klerikalni tigri, ki so pred vsakimi volitvami govorili, da je edinole v niihovi stranki rešitev?* Če bi dr. Korošec v svojem govoru povedal, da je sedanjih razmer v Sloveniji kriva le nesposobna klerikalna politika, pa bi »Slovenec* res lahko upravičeno zapisal. da je povedal vse in samo resnico. Tako pa sta dr. Korošec in «Slovenec» sama obsodila delo lastne klerikalne stranke, ki je znala samo razdirati, ničesar pa ustvarjati tekom zadnjih sedmih let. SLS je s svojo pozitivno in negativno politiko sedem let zapreča-vala konsolidacijo razmer v državi, sedem let ie bila prava dekla centralizma, ki ga je javno vedno preklinjala, a mu je na tihem služila z ntorilno vnemo in vdanostjo od trenutka, ko je potom Narodne vlade s potezo peresa zbrisala staro avtonomijo, preko piliti-ke sabotirania izvedbe zakona o samoupravah pa do najnovejše izjave g. Korošca za federacijo! Sedaj jokajo na razvalinah in pišejo sentimentalne članke, mesto da bi moško priznali svojo krivdo ter storili, kar je potrebno, da se prične poprava njihovih strašnih erehov: odložili mandate!
f
Smuške tekme oficirjev in podoficirjev
Vojaški smuški kura, ki jih je osnoval .1. Z. S. S. so se zaključili s kvalifikacijsko tekmo in s tekmo na razdaljo na .30 km.
Kvalifikacija v tehniško-smuški izurjenosti vojaštva se je vršila na zelo strmi 200 m dolgi progi. Na tej kratki progi je moral izvršiti vsak tekmovalec 6 smuških likov v zvezi: smuk, kristi-ianija in plužni lok na levo in na desno, plužno zavoro, telemark, in sicer sleherni lik na določenem mestu, kjer ga ie klasificiral po en nastavnik.
Smučarska mladež. Na skrajni levici g. Joso Ciorec, savezni podpredsedniK, v sredini univ. prof. dr. Fran Jesenko, savezni zastopnik: na desni dr. 2ižek, načelnik nastavniškega zbora; zadni na desni zmagovalec Pogačar.
Podpor, kr. garde Svetozar Cvetkovič,
prvak vojaških tekem na cilju.
Baš ta tekma je pokazala uspelo izurjenost vojaštva v smuški tehniki, ki si io ie prisvojilo v tridesetdnevnem smuškem kurzu pod vodstvom nastav-nikov J. Z. S. S. Z zanimanjem sta sledila komandant dravske divizije general Kalafatovič in zastopnik vojnega ministra general Živkovič smuškim proizvajanjem oficirjev in podoficirjev, ki bodo enkrat vojaški riastavniki za smučenje. Rezultate smo že objavili.
.1. Z. S. S. je poklonil pp. Sv. Cvet-koviču in podnar. Radekoviču vsakemu umetniško izvršen bronasti kip smučarja, ostalim pa spominske kolajne.
pirala gospoda nadučitelj in učitelj Pre-stor. Poslednji je sam izvrsten smučar. Njemu se je zahvaliti, da so letos šolarji telovadili na smučkah v prostem zraku, mesto v zaduhli telovadnici.
Tekma kranjskogorske mladeži se je vršila na razdaljo 2.5 km. Proga se je vila od starta po kupiranem terenu čez travnike, skozi gozd in preko sto metrov visokega hriba k cilju. Na startu se je zbralo pod vodstvom g. učitelja Prestora 30 dečkov. Nobeden od tekmovalcev še ni dovršil dvanajstega leta. Večinoma so prišli tudi stariši z njimi. da vidijo kaj njih malčki vse Mati je bila tam z enim sinčkom v naročju, trije pa so bili kot tekmovalci v vrsti z velikimi številkami na prsih, da so jim segale od brade skoro do kolen.
Savezni funkcijonarji so vodili tekmo povsem po mednarodnem smuškem pravilniku. Vsake pol minute je odšel eden tekmovalec s cilja spremljan z burnimi «smuk», «smuk» — vseh navzočih. V najkrajšem času je prišel na
cilj Jože Zupan, učenec IV. razr., v 20.05,7 drugi pa Andrej Tarman, učenec pripravljalne šole v 21:11,7 sek. Na cilj jih je prišlo 29; izstopil je le eden. Na vprašanje saveznih funkcionarjev, zakaj da je izstopil, je povedal, da ga je trebuh bolel.
Po tekmi so računali funkcijonarji rezultate posameznih tekmovalcev, medtem ko so ti v šolski sobi nestrpno čakali izida. V navzočnosti kranjskogorskega župana, učiteljev in zaveznih zastopnikov, je proglasil potem predsednik dr. Souvan rezultate tekme in izročil prvim trem zmagovalcem spominske kolajne. Veselje mladih smučarjev je bilo nepopisno.
S tridnevnimi tekmami so se zaključile za to zimo smuške sportske prireditve J. Z. S. S. Rezultati, ki jih je dosegel savez v smuški organizaciji v letu 1925.-26. pa pričajo, da bo smuški šport tudi v naših krajih kmalu na višku kakor v drugih državah, kjer se goji zimski šport že davno.
Mladinske smučarske tekme
Med športnimi prireditvami J. Z. S. S. na tridnevnem smuškem prazniku v Kranjski gori je napravila smuška tekma 8 do 12 letnih dečkov že vsled svoje posebne ljubkosti na vse navzoče najgloblji vtis.
Kranjskogorski dečki namreč niso le z največjim zanimanjem sledili že s po-četka kurzov vsem smuškim vajam vojakov, temveč so si napravili prav
Skok Jožeta Pogačarja.
Primorski renegati na delu Zvesta tudi v smrti

Kranjskogorski učitelj Prestor,
vodja mladeži.
kmalu svoje lastne smučke: deske iz krivih dog starih sodov, stremena pa iz vrvice in iz usnjatih odpadkov. Vse kar so videli delati vojake, oficirje in nastavnike, so posnemali in v zadnjem času so ti fantki že drsali na svojih primitivnih smukah telemarke, kristija-niie in prečne skoke kakor odrasli športniki.
Ta mlada smučarska četa je bila pri tekmah povsodi zraven. Na startu so smučaii med oficirji in nastavniki. na cilju pa so se tlačili k mizi funkcionarjev in so zvedavo opazovali, kako se uporabljajo stoparice in kako se natančno beleži vsaka desetinka sekunde, ko prihajajo tekmovalci na cilj. Na skakalnici so se drenjali prav za gospodoma generaloma, ki sta to tudi opazila in komandant dravske divizije general Kalafatovič je zastopnikom J. Z. S. S. pripomnil, da bo vojna oblast preskrbela tem čilim bodočim borcem po možnosti tudi «prave» smučke.
Navdušenje za smučenje pa sta pri kranjskogorski mladeži smotreno pod-
Iz Trsta nam poročajo, da je tamkaj vsaj v poslednejm času napetost nekoliko popustila. Čitalnici pri Sv. Jakobu so zopet dovolili par slovenskh gledaliških predstav, ki so bile zelo dobro obiskane. Čutiti je, da ljudje vsaj nekoliko lažje dihajo. Koliko časa bodo deležni te strpnosti oblastev v pogledu kulturnih prireditev, pa je seveda težko uganiti. Morda bo trajalo tn stanjf j par tednov, morda tudi samo nenaj dni. Bržčas je to izpremembo povzroči! novi tržaški prefekt. ki ima menda glede postopanja napram drngorodcem nova navodila.
Glede šolstva pa je ostalo vse pri starem. Naše šole polagoma propadajo in izginjajo.
Pritisk na učiteljstvo slovenske narodnosti se nadaljuje s posebno trdo-vratnostjo in vnemo na Krasu, kjer mora učiteljstvo prenašati velik pritisk radi vstopa v fašistovski sindikat. V tem poslu se odlikuje neki gospod, ki je bil še nedavno Slovenec in se piše Fer-, do Kenda ter je sedaj didaktični rav-I natelj na Krasu. Ta mož, ki se skuša čim bolj uveljaviti pod sedanjim režimom, pritiska na vso moč na mlado učiteljstvo ter dela, da bi učitelji in učiteljice izstopili iz zveze jugoslovenske-ga učiteljstva v Italiji ter pristooili k fašistovskemu sindikatu.
Zgodilo se je, da so po Kendovi zaslugi prestopili v fašistovski sindikat nekateri omahljivci. Vredno je, da se njihova imena javno zabeležijo, zato iih objavljamo. To so: Angela Slokar, Bernarda Vodopivec, Albin Furlan, Josip Malalan, Franica Stipanič, Marija Kavčič, Antonija Bole. Peter Ipavic, Franc Ščuka, Silvester Moser. Dominik Košuta in Rudolf Cotič.
Vsi ti so postali žrtve zapeljivega didaktičnega ravnatelja Kende; izneverili so se domači učiteljski organizaciji in so prestopili v tuj tabor. Ne bomo govorili o tem žalostnem dokumentu njihove omahljive nravi, s katero so pokazali, da so nevredni zaupanja domačega ljudstva. Kako morajo slovenski stariši takim ljudem zaupati vzgojo mladine?
Razume se, da bodo ostala ta imena kot priče žalostne dobe slovenskim ljudem v spominu. Čez sedem let, pravi narodni pregovor, vse prav pride! Danlel Poirč:
Ljubavna tragedija Slovenke v Zagrebu. Ker se nista mogla združiti v življenju, sta se hotela v smrti.
Malo pred Božičem je odšla 20 let stara šivilja Amalija Brinovec, roj. v Stari Gori in pristojna v Mirno na Dolenjskem, sirota t rez starišev, s trebuhom za kruhom v Beo« grad. Tamkaj je bila dva meseca, nakar je odšla v Zagreb. V Beogradu se je spoznala / mesarskim pomočnikom Zivojinom Gari« čem iz Kruševca, 201etnim krepkim in lepim mladeničem. Med obema se je razvilo ide* alno ljubavno razmerje, ki se je nadaljeva« lo tudi še potem, ko se je Brinovčeva pre* selila v Zagreb, kjer jc bila kot šivilja v službi v vojaški delavnici. Njen zaročenec ji je stalno dopisoval in ji obljubil, da jo tudi poroči. Sploh sta si obljubila udanost do smrti.
Za poroko pa je obstojala težka ovira. Zelja Garičeve matere je bila, da se njen sin poroči s kako Srbkinjo, ne pa s Sloven« ko, katoliške vere. Toda Živojin je tako iskreno ljubil Brinovčevo, da ga jc spravil odpor starišev naravnost v obup. Sklenil je, da raje izvrši samomor, ako mu ne do« volijo poroke z Amalijo. Brez Amalije zanj življenje ni imelo nikakega smisla.
Svojo namero je hotel izvršiti že v Beo« gradu in je v to svrho spisa! oporoko, po kateri zapušča ves svoj delež iz dedščine svoji — prvi in zadnji ljubezni. Prihajalo mu ni niti na misel, da bi ubil tudi svojo ljubljeno Amalijo. Ko ji jc sporočil svoj namen, mu je ona takoj odpisala, naj pride v Zagreb. V torek sta se v resnici oba se* šla v Zagrebu. Živojin je tamkaj svojemu dekletu ponovil svoj trden sklep, da si ho* če vzeti življenje. Amalijo je to silno pre* sunilo. Hladnokrvno je pripomnila, da tu* di ona njega tako silno ljubi, da gre drage volje ž njim v smrt. On jo je miril in ji to odsvetoval. Toda Amalija je nato izjavila, da hoče v smrt še pred njim in ga prosila, naj najprej umori njo, nato pa še samega sebe, da bosta združena vsaj v smrti, ker je združitev v življenju nemogoča.
V noči od torka na sredo sta srbski Ro« meo in slovenska Julija prenočila v pre* nočišču «Primorac» na Uici št. 142. Tamkaj je bil njun zadnji sestanek v življenju. Kar sta sklenila, to sta tudi izvršila. Ko je prišel v sredo zjutraj v prenočišče detektiv, da izvrši kontrolo, je našel sobo obeh za* prto. Trkal je, a Garič ni hotel odpreti vrat, temveč je odgovoril detektivu, samo da ga odpravi, da je ključ od sobe pri sobarici. Detektiv je odšel nato po ključ. Ta treno« tek sta idealna zaljubljenca porabila, da
izvršita svoj sklep. Garič je vzel bodalo in je porinil svoji zaročnici v prsa. Prvi sunek je bil slaboten, zato pa tem močnej« Si drugi. Ne da bi pogledal kaj se z dekle« tom dogaja, je nato z istim bodalom sunil še sebe štirikrat proti srcu, nakar je padel v nezavest. Amalijo Brinovčevo so našli mrtvo na postelji, njega pa težko ranjenega. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico usmilje* nih sester, kjer so izvršili včeraj na njem operacijo, ki se je posrečila in je upati, da bo še okreval. Ali pa bo s tem prenehala njegova ljubezen in zvestoba napram za« ročenki, ki je šla prostovoljno y smrt, mi« sleč, da ji bo sledil tudi on. to bo pokazala bodočnost.
Roparski umor v Črni
Morilec čez štiri mesece aretiran.
Črna pri Pcevaljah, 10. februrja.
Že meseca oktobra smo poročali o ropar« skem umoru v Črni pri Prevaljah na Ko« roškem, kjer je bila v noči od 10. na 11. oktobra pastirica Elizabeta Molar zavratno umorjena. Kljub marljivemu poizvedovanju za zločincem, ga štiri mesece niso mogli izslediti. Dne 6. t m. pa se je vendar vjel v past. Zasačili so ga v Sv. Pavlu pri Prebol du v njegovem rojstnem kraju, ga aretirali m izročili okrožnemu sodišču v Celju,
Morilec je 351etni Ivan Pečovnik, po po« klicu hlapec, sicer pa velik delomržnež, ki je bil že sedemkrat kaznovan in je prebil celih sedem let v ječah.
Dogodek je našim čitateljem še morda v spominu. Pečovnik se je ponoči vtihotapil v spalnico 441etne pastiricc Elizabete Molar v Javorju pri Črnem na Koroškem. V njeni spalnic se je nahajala tudi razna obleka do« mačih hlapcev. Molarjeva se je takoj zbu« dila in spoznala nepoklicnega nočnega gosta To je Pečovnika očividno silno razburilo. Da bi mogel nemoteno in prikrito odnesti v sobi nahajajoče se obleke, se je odločil, da na radikalen način odstrani oviro, ki mu
Senzacija! Paramount film! Senzacija!
«Gostilna pri padlih angeljčkih»
Družabna drama po romanu .Mother 0'Dav\ V glavni Tlogi lepa Virgina Lee Carbln ln lepi
Hicardo Cortez (drugi Rud. Valentino)
Mati in hci ljubici hohštaplerja. — Zapeljana hci zopet pri materi. — Nočno zabavišče .Gostilno pri padlih angelčkih". Izven programa: Novi Deulig Journal.
Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. upi.
PREDNAZNANILO: Žene, ki ne smejo ljubiti!
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon štev. 730.
je bila na potu. Zato je v postelji ležečo pastirico Molarjevo kratkomalo zadavil z rokami in potem s svojim plenom pobegnil v temno noč. Nesrečno žensko so našli šele naslednje jutro v njeni sobi zadavljeno v postelji. Soba je bila obenem temeljito iz« ropana.
Orožniki v Črni so bili takoj obveščeni o dogodku in so odredili obsežno preiskavo. Roparskega umora je bil takoj osumljen delomržni Ivan Pečovnik, ki se je takrat klatil v okolici in imel na vesti več tatvin. Takoj po umoru Molarjeve pa je pobegnil iz Javorja, se potikal po gozdovih v okolici ic odšel kasneje na Hrvatsko. Misleč, da so orožniki najbrže že nanj popolnoma po« zabili, ker so pretekli od umora že štirje meseci, pa je prišel te dni v svoj domači kraj. Toda morilec se jc kruto varal. Orož« niki so imeli njegov zločin stalno y eviden« ci m so ga takoj aretirali.
Pečovnik je umor že priznal in pride že najbrže v spomladanskem porotnem zase* danju v Celju pred poroto.
Jene, ki ne smelo ljubiti"
Žene so ustvarjene zato da ljubijo, a imamo tudi žene, ki ne smejo ljubiti! Take žene bodete vidli v kratkem
v kinu «Dvor».
Misterijozen napad na kočevski vlak
Zasliševanje poduradnika Kalana— Rezultat preiskave ob progi. — Dogodek vedno bolj zapleten--Racija v Ljubljani.
Varnostne oblasti in njihovi organi so z vso paro na delu, da pojasnijo misterijoz« ni slučaj roparskega napada na ambulanč« nega poduradnika Ivana Kalana v kočev« skem vlaku, ki se je dogodil v sredo, ob 19.25, med Grosupljem in Predoljami.
Kalana so zaslišali orožniki že takoj po prihodu vlaka na postajo Grosuplje. Izpo« vedal je o dogodku, kakor smo opisali že včeraj. Orožniki so odšli takoj nato na za« sledovanje za skrivnostnim napadalcem, vendar brez uspeha. Včeraj zjutraj so na* šli pri kontroli proge, blizu Predol ob pro« gi samokres, na tleh pa raztresenega tudi nekaj smodnika. V bližini je bila tudi pošt« na signacija, odtrgana od denarne vreče, ki je bila oddana v poštni voz v Loškem po* toku in v kateri se je nahajalo nekaj čez 2000 Din.
Ivana Kalana je odvedel orožnik z istim vlakom v Ljubljano, kjer so ga izročili v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Pri ponovnem zaslišanju se je pričel Kalan za« pletati v razna protislovja, kar je vzbudilo sum. Ali pa upravičeno, je težko reči.
Dvom v verjetnost napada pa je postal še močnejši, ko se je vršila včeraj dopoldne preiskava na kraju, kjer naj bi se napad iz* vršil. Tjakaj odposlana posebna komisija je namreč ugotovila, da je bil odskok napa« dalca z vlaka radi terenskih nevarnosti tam kaj absolutno nemogoč. Vrh tega je vozil
vlak takrat z brzino 36 km na uro, kar pod« krepljuje verjetnost, da bi eventualni ropar« ski napadalec najbrže obležal na mestu s polomljenimi udi.
Kalan je spočetka trdil, da je napadalec vdrl v voz skozi okno, pozneje pa je pripon vedoval, da je odprl vrata in skočil k nje« mu. Pojavlja se tudi vprašanje, kako je mo« gel storilec robustnega, čeprav že nekoliko priletnega Kalana povezati samo z eno ro« ko z drugo roko pa držati proti njemu sa* mokres.
Varnostne oblasti so vsekakor za enkrat v veliki zadregi, kajti misterijoznega do« godka najbrže še ne bo mogoče tako kmalu razjasniti. Kalan je star že 55 let in ima veliko službenih let. V službi je bil vedno zelo vesten. Ker sta sama z ženo, živita oba v razmeroma ugodnih razmerah in imata celo prihranek. Ni izključeno, da je popol« noma nedolžen, čeprav obstojajo tudi go* tove indicije proti njemu. Kakih dokazov pa še vedno ni.
V sredo zvečer je odredila policija v raz* nih nočnih lokalih v Ljubljani racijo, ker se je mislilo, da bi morda odšel skrivnost« ni napadalec ponoči z denarjem v mesto in se skrival v Ljubljani, kjer je po navadi varneje kakor na deželi.
Kake rezultate v skrivnostnem slučaju bo prinesla nadaljna preiskava, bomo še poro« čali.
Samomor ljubljanskega akademika pred mrtvašnico
»	Ljubljana, 11. februarja.
Danes, nekaj minut pred 12. uro je na sta« rem pokopališču pri Sv. Krištofu tik pred mrtvašnico počil strel. Krogla iz revolver« ja je končala mlado življenje 221etnega akademika Janka Pfeiferja, stanujočega v Gradišču št 17.
Neki gojenec ljudske šole iz Linhartove ulice je našel umirajočega nesrečneža v zad njih konvulzivnih stresljajih. Deček se je namreč na potu v šolo ustavil na pokopali« šču. Na stopnjicah pred mrtvašnico je opa« zil nenadoma kri. Prestrašen se je obrnil in hitel klicat svoje stariše. Na pokopališču se je kmalu nato nabralo več ljudi iz okoli* ce, ki so o dogodku takoj obvestili tudi po« licijsko ravnateljstvo. Ob 13. uri jc prispela nato komisija, nakar so truplo nesrečnega dijaka prenesli v mrtvašnico, kjer bo v pe« tek obducirano. Pfeifer si je pognal kroglo v desno sence. Okoli 13.30 so prišli na po« kopališče tudi pokojnikovi stariši, bratje in sestre, katere je obvestila o tragičnem do« godku policija. Pri tej priliki so se odigrali dramatični prizori, ki so globoko ganili na« vzoče občinstvo.
Vzrok za obupno dejanje, katero je izvr« šil Janko Pfeifer, še ni popolnoma ugotov« ljen. Po izpovedbah domačih je bil že dalje časa potrt in je kazal znake globoke dušev« ne depresije. Študiral je pravo in pripravljal se je na drugi državni izpit. Po mnenju sta« rišev je imel z izpitom veliko skrb. Zadnji teden sc je obnašal doma zelo skrivnostno. Večkrat se je globoko zamislil, govoril sam s seboj, iskal samoto in na vprašanja sploh ni odgovarjal. Sinoči je hotel doma na vsak način igrati klavir, čes, da je izredno dobre volje in da se mora poslednjič zabavati. Njegov brat Vladko njegovih besed ni toč« no razumel. Pozneje sta odšla oba v kavar* no. Janko ves čas ni kazal nikake obupano« 6ti, temveč je bil nasprotno izborno razpo« ložen. Le, kadar je pričel govoriti o bližajo«
čem se dnevu izpita ali o grozeči deložaciji cele domače družine iz stanovanja, se je nje gov pogled zamotil in je dajal na bratova vprašanja precej zmešane odgovore. Doma se je vlegel mirno v posteljo in kmalu za« spal.
Danes zjutraj pa se je oblekel v črno obleko, spisal v sobi več pisem in odšel okoli 10.30 od doma. Kje je hodil do tre* notka smrti, še ni ugotovljeno. Najbrže je bil delj časa na pokopališču in je odšel na* posled pred mrtvašnico, kjer je v duševni zmedenosti izvršil usodni čin. Pokojni Pfei= fer je bil nadarjen dijak, živahen in priden človek. Znan je bil tudi kot muzik in talen« tiran komponist raznih modernih plesnih «šlagerjev».
Danes!
Danes!
Napoleon
razi>ošnost niegovesra dvora v filmu Madame Sans Gene
pride v kino «Dvor».
Strešne posledice divje razsajajočega viharja vidijo se v filmu
„TORNADO"
Uničene so cele pokrajine, porušeni1 mostovi, opustošenj gozdovi, voda prodira dalje in dalje, ljudje se rešujejo kolikor pač mogoče — in strašen nepopisen ie prizor, ko voda vedno boli narašča in kopiči les z vedno hujšo močjo k mostu — in tudi ta je žrtev groznega viharja.
Interesantni so ti posnetki, nepopisni prizori — zanimalo bo gotovo vsakogar. Med vsem tem pa se razvija lepa pretresljiva drama — vršeča se tudi v francosikh strelsekih iarkih.
Predstave pop. 3., 'AS., 6., Vi8. in 9. uri.
Kino Ideal
Da najboljši je to znaj, | Colombo Ceylon čaj!1
epohalna novost za Itstence In svetilke
Izdeluje edino
sreflotm ii metalna LJUBLJANA, bMmki rt. H.
I
VESTA mfl8kn 11 me,a'Da ^^
/
Domače vesti
*	Kabinet prometnega ministrstva v Beogradu se te dni preseli iz Vlajkovičeve ulice v zgradbo generalnega ravnateljstva za promet v Krimski ulici 13.
*	Povratek dr. Ninčiča v Beograd. Zunanji minister dr. Ninčič se je včeraj zjutraj s svojim osebjem iz Temišvara vrnil v Beograd.
*	Premovanje plemenske goveje živine
se bo vršilo v Škedju, občina Tolsti vrh pri Konjicah dne 18. t m. Za prireditev vlada splošno zanimanje. Vabljeni so vsi interesenti.
*	Določitev državnih in cerkvenih praznikov. Trgovske in obrtniške zbornice so nanovo sprožile vprašanje določitve državnih in cerkvenih praznikov. Obrnile so se s posehno spomenico na ministra za socijalno politiko ter zahtevale, da se glede praznikov izda generalna naredba, veljavna za vso državo.
*	Beograjski profesor pozvan v Praga. Starodavna Karlova univerza v Pragi je izvolila g. E. Anjičkova za profesorja na filozofski 'fakulteti praške univerze. An-jičkov je nedavno izdal knjigo »O vzajemnem odnošaju zapadne literature in Slovenstva« ter je eden najaktivnejših članov zveze ruskih književnikov.
*	Kongres mestnih plinarn Jogoslavlje. V dneh 20. in 21. februarja se bo vršil v Zagrebu kongres mestnih plinarn Jugoslavije. Izmed 15 v Jugoslaviji obstoječih plinarn jih ie 14 prijavilo svojo udeležbo. Program kongresa obsega aktualne strokovne zadeve in tehnična vprašanja ter skupne ukrepe glede uspešnega obratovanja plinarn. Obravnavalo se bo tudi o ustanovitvi strokovne organizacije plinarni-ških nameščencev.
*	Spomenik kralja Petra v Neveslnju. V Nevesinju v Hercegovini bodo dne 29. avgusta odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Pripravljalni odbor je sklenil, da povabi k odkritju tudi kralja Aleksandra ter zastopnike vlade.
*	Izpremembe v davčni služH. V davčni službi so premeščeni: davčni pristav Franjo Kobal iz Banjaluke v Nevesinj, davčni asistent Karel Majer iz Ljubljane na Brdo, davčni asistent Viktor Koritnik pa z Brda k okrajni davčni oblasti v Ljubljani.
*	Jugoslovenskl izumitelj v letalstvu. V Kino-palači v Beogradu je razstavljeno novo letalo z zračno turbino, ki se po obliki in principu močno razlikuje od dosedanjih letal. Konstrukcija ie zelo kombinirana in ima to prednost, da se more letalo dvginlti navpično in takoj z mesta, na katerem se nahaja. Leteti tnore dalie z največjo naglico v višini enega metra, kar je pri drugih aparatih popolnoma izključeno. Pri tem pa porabi zelo malo energije. Z veliko lahkoto leti naprej in nazaj, desno in levo, navzgor in navzdel. ApaTat je izumil mehanik Ante Radoševič. Zanimivo ie, da je letalo uporabljivo tudi kot avtomobil in hidroplan.
*	Nove telefonske zveze. V najkrajšem času se prične z ureditvijo nove telefonske zveze med Zagrebom in Splitom. V dveh mesecih bo dovršena tudi druga telefonska linija med Beogradom in Suboti-co, a v kratkem nova zveza z Dunajem in Budimpešto. Tudi nova zveza med Beogradom ln Skopljem bo še letos dograjena. S tem bo izčrpan program za letošnje leto.
*	Brezplačne vozne karte za velike župane. Prometa' minister ie za velike župane odobril brezplačne vozne karte, kl jih bo izdajalo ministrstvo samo.
*	Prirodni park ob Ohridskem jezeru. Tekom prihodnjega meseca se ob Ohridskem jezeru prično dela za ureditev velikega prirodnega parka. Park se bo nahajal ob cesti, ki vodi okoli jezera.
*	Pravi radičevskl čin pravičnosti In objektivnosti je bil izvršen včeraj. Ravnatelj glavne pošte v Ljubliani g. Kurent, odličen uradnik, ki je sicer demokrat, a se politično ni nikdar in nikjer eksponiral, je bil s telegrafsko navedbo ministra pošte po dolgoletni zvesti službi odstavljen in petizi-joniran. V uradniških krogih vlada vsled tega postopanja razumljivo ogorčenje.
*	Kosta Novakovič zopet aretiran. Bivši komunistični poslanec. Kosta Novakovič, kl j c bil o priliki zadnjih preiskav v Beogradu aretiran in v ponedeljek vsled sklepa sodišča izpuščen, i e bil v sredo nepričakovano zopet aretiran.
*	Samomor kmečkega posestnika. V Jaršah ob Kamniški železnici se je v nedeljo zvečer obesil v svojem hlevu tamkajšnji posestnik Miha Dimnik. 2e dali časa se je opažala na njem velika potrtost in tožil ie, da ga boli glava. Samomor je brezdvomno izvršil v hipni zmedenosti
*	Mati ubila lastnega sina. V okolici Čačka so našli te dni moško trupl0 brez giave ter brez rok in nog. Kakor se je ugotovilo, je bilo to truplo 43-letnega uglednega kmeta Jove Kovačeviča, ki se je v svetovni voini boril na solunski front'. V voini se je bil navadil pijače, kar je pogosto dalo povod prepirom v rodbini. Ko se je nedavno zopet pijan vrnil domv, ga je lastna mati ubila s sekiro. Skupno s sinaho sta truplu odrezali glavo, noge in roke ter je potem odnesli v bližnji gozd. Obe zločinki sta bili izročeni sodišču.
*	Maškara na plesu umorjena. V Sekirev-cih pri Osijeku je hotel gostilničar Vid 2li-čar nekoliko poveseljačiti. Kot »maškara« je šel na ples v neko bližnjo gostilno, kjer je zaradi neka brhlke plesalke prišlo do prepira, pri katerem so trije vaški fantie zadali gostilničarju z noži več težkih ran v prsa; z nožem so mu bila prerezana tudi pljuča. Nesrečni 2ličar ie obležal mrtev.
*	Prevejan goljuf. Sellak Juri] Horvat b 2u/.c.r,berkn je prišel te dni v Zagreb, da preskrb! za svejo hčerko potni Sst za Ameriko. Ko se je okeli devetih napota v ameriški" kr/nzuht. mu je v veži prišel nasproti človek, ki se mu je predstavil kot nameščenec konzulata ter rekel, da konzula še iti v pisarni, a da bo že uredil za-
devo glede potnega lista, nakar mu ie se-Ijak izročil potrebne dokumente ter pristojbino v znesku 10 dolarjev. Ko je prevzel listine in denar, Je »nameščenec« Izginil v veži in s? m več vrnil. Horvat je zadevo prijavil policiji.
*	Tajna prostitucija v Zagrebu. Zagrebška policija je odkrila te dni v vzhodnem delu mesta v neki kavarni skrivališče tajne prostitucije. Tja so zahajale tolerirane prostitutke in se zabavale z gosti, s katerimi so se umaknile končno v separeje. Lastnik lokala je izjavil pri zaslišanju, da sploh ni vedel, kaj se dogaja v njegovih se-parejih.
*	Izredni občni zbor Slov. zdravniškega društva v L:ubljani se bo vršil 17. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Kazine s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika o zadnjem Tednem občnem zboru. 2.) Določi tev članarine za poslovno leto 1926. 3.) Stanovska vprašanja zdravnikov. 4.) Slučajnosti.
*	XIII. redni občni zbor Zveze gostilnl-čarsklh zadrug v Ljubljani se bo vršil dne 12. februaria ob 10. dopoldne v prostorih e. Frana Kavčiča v Ljubliani, Privez 4. Na dnevnem redu so med drugim sledeče točke: Proračun za tekoče leto in sklepanje o kritju proračunskih stroškov. Posvetovanje o stališču napram osnovi zakona za pobijanje draginje ter sklepanje o spomenicah na ministrstva in oblasti. Zadruge imajo pravico poslati na Zverin občni zbor na vsa kih 20 članov po enega delegata. Skrbite za polnoštevilno udeležbo. Gostilničarstvo pre življa težko krizo, treba je združene odpornosti!
+ Jugoslovenska Matica ponovno opozarja da so bile pri športni (kolesarski) loterij dne 20. decembra Izžrebane sledeče številke: 6836. 17.233, 19.387. 6847, 9987. 15.275, 17.398, 7726, 15.163. 4129. 2700. 17.097, 9865, 5853, 455. 3127, 9892, 6244, 2186. 14.971, 16.336 18831, 857, 9145, 5849. 3393, 11.849. Pozivamo lastnike izžrebanih srečk, da dvignejo dobitke najkasneje do 15. t. m., kakor je bilo to.že določeno, sicer zapadejo nedvignieni dobitki na korist Jugosloven ske Matice
*	Planinskega Vestnika« 2. številka ie pravkar izšla. Priobčuje te-le članke: Dr. J. C. Oblak: »Etna«, dr. Kl. Jug: Plezalni zapiski; Dr. H. Tuma: Zapodnem in P. Cevc: Dinara. Cez hrib in dol. Obzor. Društvene vesti. List, ki rai je pridelana uspela slika »Bovški Grintavec in Jalovec z Lanševice«, je izšel letos v novi. okusni opremi. Slika na ovojnem listu kaže, ako se ne motimo Jalovec iz Planice. Vseletna naročnina na »•Planinski Vestnik« znaša 40 Din.
*	Jedkovica ie tekočina za zaznamovanje steklenic. Gostilničarji, ki ne žele, da jim stranke steklenice razneseio naj se obrnejo na drogeriio Sanitas. Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Idijot, sloviti roman svetovnoznanega ruskega pisatelja Dostojevskega v slovenskem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega I. del le pravkar izšel v okvirju »Splošne knjižnice«, založba Zvezne knjigarne, Ljubljana, Marijin trg št. 8., se dobi za ceno Din 32 za broširan in Din 40 za vezan izvod. 360
Senzacija! Monumentalno filmsko delo:
MACISTE
KRALJ SARDINIJE
Največji in najlepši dosedaj Izdelani Maciste film.
SIJAJ! RAZKOŠJE! HUMOR!
Šota mesec! Kino Matica
Iz Ljubljane
u— Na novo Izpopolnjene Imenike ljubljanskih volilcev je pretekli teden predložil gerentski svet sodišču v odobrenje. Upravičencev za volitve v občinski zastop je okroglo 13.800, za volitve v Narodno skupščino pa 14.200.
u— Československa Obec v Ljubljani. — Pratelska schuzka členu, pri ktere se roz-loučl s Československou ObcI pan Generalni konsul dr. Beneš ikona se v pa tek, dne 12. unora o osme večerni v obvykič restauračnl mistnosti ve Zvezde. Počitame s učasti všech! Tajemnfk.
u— jubilej dela. Strojni mojster mestne elektrarne gosp. Vojteh Fortič praznuje danes 25-letnico svojega delovanja v mestni elektrarni in vodovodu. Jubilant je uspešno deloval pri teh podjetjih v najkri-tičnejših časih, ko je razširjajoča se Ljubljana stavila na elektrarno in vodovod vedno večje zahteve. Mnogo del in naprav v mestni elektrarni in vodovodu je plod njegovega uma in vztrajnega dela. Ker mislimo. da se ga tudi podjetje spomni s primernim opisom, želimo jubilantu, da v povečani elektrarni deluje še mnogo let v blagor bele Ljubljane in njenega prebivalstva.
u— Književne matice Triglav ustanovni občni zbor se bo vršil v soboto 13. februarja ob 17. popoldne v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, poročilo o odobrenih pravilih, volitev predsednika in odbora, določitev članarine In književnega programa za 1. 1926. Slučajnosti. Vsi prijatelji ljudske prosvete, ki žele pristopiti h Književni matici, dobrodošli.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Kržič, bivša kuharica, 74 let; Štefanija Tudijina, hči žel. uslužbenca, 5 let; Alojzija Sirnik, žena vpok. sodn. nadoficijala, 65 let; Marija Berčič, delavka, 73 let; Jane® Eržen, sin posestnika, 13 let; Joško Jereb, sin strojn. ključavničarja, 3 piesece; Avgust Richomler. tehnik, 62 let; JuliJana Flander, žena mizarja, 62 let; Emanuel Nowy, član orkestra nar. gled. 39 let; Tomaž Brdnik, sin šivilje, 1 uro; Jože Jag. man, sin šoferja, 12 ur; Franc Tome, dni-
nar, 25 let; Albin Japelj, sin dninarice, 13 mesecev; Marija Mencinger, žena posestnika, 39 let.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek nevarne grožnje, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 izguba psov, 1 prestopek hoje po železnici in 15 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3, In sicer: 1 radi pretepa, 1 radi Izgreda In 1 radi nošenja orožja brez dovoljenja.
u— Kar v smrt bomo šle ... V četrtek zjutraj sta bili v enem Izmed tukajšnjih hotelov aretirani v družbi kavalirjev Marija O. iz Radeč in Mar/Ja 2. iz St Jurija ob Taboru, obe znani lahkoživki, ki se nočeta lotiti poštenega posla. Obe lahkokrilki sta prav elegantno oblečeni in pravita, da Jima napravljajo oblekco kavalirji, katerih Jima nikoli ne zmanjka, dasiravno sta spolno bolni. Oddani sta bili zaenkrat v bolnico .pozneje pa ju čaka še nekaj dni zapora radi vlaičugarstva.
u— Zopet eden, ki se mu žival ne smlH. Vokavšek Miha, hlapec iz Štepanje vasi, je vczil v sredo dopoldne z dvovprežnim, težko naloženim vozom po Masarykovi cesti. Uboga konja sta se mučila na vse pre-tege, da se je voz premikal naprej, slednjič pa jima Je le zmanjkalo moči in voz je cbtičal. Vokavšek je pričel nato ubogi živinčeti obdelavati z bičevnikom kakor za stavo in ju bil tako neusmiljeno in tako dolgo, da so pričeli protestirati proti njegovemu početju mimoidoči pasantje. To je Vokavša še bolj razjezilo In stroji! je konjsko kožo še trdovratneje. Sledniič Je moral ustaviti njegovo divjanje stražnik, ki je suroveža legitimiral in prijavil njegovo početje oblasti.
u— Borovce sta sekala. V sredo popoldne sta dva stražnika opazila na svojem potu po Golovcu v gozdu posestnika Ce-rina Iz Štepanje vasi dva mladeniča, ki sta sekala mlade borovce. Stražnika sta hotela mlada drvarja zajeti, a ta dva sta pobegnila čez drn in strn v največji naglici proti Hradeckega vasi. Stražnika sta jima sicer sledila, vendar sta bila tatova ur-nejša in sta jima kmalu izginila izpred oči. Poznejše poizvedovanje za obema je ostalo brezuspešno. Ker so gozdne tatvine v Golovcu prav pogoste, je upravičen sum, da sta spravila ubegla tatova v dolino že marsikako lepo deblo in je seveda tudi prodala.
u— Ljubljanskim trgovcem! Trgovci, ki so se prijavili za tekmovanje, razpisano po ASK Prfmonje za Izložbena okna, se vljudno naprošajo, naj Imajo svoja izložbena okna danes in Jutri razsvetljena do 20. (8. zvečer) ure, da si jih more cbčinstvo ogledati.
u— Prodaja čevllev po atnerikanskem sistemu. Velike amerikanske tvornicc čevljev nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalnah dvakrat v letu. to je v mesecu februarju in v jeseni izredno priliko da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina in Ko., Tržič, ki od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižani ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti fn Bregu 20.
u_ Avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. Ministrstvo za pošte in braoja-ve je dobilo obvestilo, da b ) avtomatska telefonska centrala v Liubljani že v kratkem gotova. Svečani otvoritvi centrale, ki bo prva te vrste v naši državi, bo prisostvoval tudi minister dr. Šuperina.
u— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva izreka tem potom vsem, posebno pa narodnim damam svoio na.tiskre-nejšo zahvalo za trud in požrtvovalnost o priliki njegovega planinskega plesa 1. febru
^L Napredno gospod?'sfco In prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Liubliani naznania. da se bo vrši! občni zbor društva dne 27. t. m. ob 8. zvečer pri Sokiiču. Pred konjušnico.
u— Klub Primork iavlia svo iim prijateljem, da ie danes zvečer izredna plesna vaja.	__

PETJE!	FLES!
v soboto 13. t- m, v «Kazini» svoj . ^e^
i zabavi
PETJE!	PLES!
Iz Maribora
a— Strahovito! V torek dne 9. t. m. ie nastal okrog 11. ure v Mariboru strahovit krik in vik. Ljudje so drli p0 ulicah, vdirali v-trafike, se drenjali pred kavarnami in se ruvali, kot da bi šlo za glavne dobitke državne loterije. Policija se je vsa preplašena umikala pred velikanskimi ljudskimi množicami in ni vedela, kaj ste-riti. Natakarji v kavarnah so bili brez giave, tak je bil naval. Naš urednik je začuden opazoval to nenavadno početje ter spraševal na vseh koncih in krajih, kaj to pomeni. Pa mu ni znal nikdo povedati. Šele včerajšnji »Slovenec« Je to uganko razrešil; Ljudje so se trgali za »Slovenca«, ki je objavil dr. Koroščev govor v Narodni skupščini Ni čuda, da je ta govor napravil tako »senzacijo«. Upravičeno So menda vsi bili radovedni, kaj neki Je Korošec povedal, ker se Je kar celih pet let pripravljal na to. Pa so bili večinoma vsi razočarani Koroščev gramofon svira še vedno stare viže, katerih so se že vsi naveličali; saj Jih »Slovenec« in njegova mariborska bratca v vsaki številki vsaj dvakrat po-grejeta. Upamo, da bo uprava »Slovenca« ob prihodnjem Koroščevem govoru poprej o tem obvestila policijo, da ukrene vse potrebno, da se pri takih navalih na »Sloven-
ca« nikdo ne ponesreči, kot se je tokrat. Več klepetulj v hlačah in krilih si Ji namreč polomilo Jezike, ko so z nJim lastno
vsiljivostjo vrivali »Slovenca« z »blaženim« govorom . . .
a— Ob Ljudsko knjižnico se v listih Ci-rilove tiskarne stalno od časa do časa zaganjajo na ta način, da je lahko debelo otipati izvor zelene zavisti, ker se Ljudska knjižnica tako krasno razvija, dočim klerikalna zaloga misijonskih strahot pri frančiškanski cerkvi propada plesnobi prahu v predalih — kljub ogromnim subvencijam s strani cbčine in klerikalnih denarnih zavodov. V zadnji »Straži« so zopet oglodali Ljudsko knjižnico in seve njenega vaditelja. To pot so fztaknili tiskovno napako »Tabora«, ki je poročal že prejšnji teden o knjižnici in omenil, da je članov 200, dočim je bilo v rokopisu dva tisoč, kolikor jih Je v Tesnici in kar tudi pri »Straži« dobro vedo. Ampak dopis je prišel seve izza plota zavistne »Prosvetne zvezice«, ki v preteklem tednu ni imela drugega posla, ker ji je izpodletela špekulacija z Izrabljanjem Aljaževega večera. Ampak aka-demično šolani gospodje iz »Zveze« bi že lahko vedeli, da rodi uspehe samo sistematično in tiho delo, kot ga vrši »Ljudska knjižnica«, ne pa tako neumna polemika zaletavanja z izrabljanjem tiskovne pogre-ške. In pa dolgo so rabili častiti gosprdje, predno so v mukepolnih bolečinah prišli k sapi in porodili 25 vrstic žolčne tinte.
a— Mestni šolski svet brez telefona. Dočim imajo vsi mestni uradi svoj telefon, Je mestni svet, odkar je moral odstopiti svoje prostore stanovanjskemu sodišču, ostal brez njega. Ne samo, da Je vsled tega ura-dovanje radi pomanjkanja hitre zveze z drugimi uradi otežkečeno, ima tudi za občinstvo to slabo posledico, da mora za vsako informacijo hoditi v urad. S tem pa se seveda tudi uradništvo zadržuje pri delu. Bilo bi skrajno umestno, da se mestnemu šolskemu svetu zopet instalira telefon.
a— Mariborsko učiteljsko društvo za mesto Maribor m bližnjo okolico je imelo v sredo 10. februarja svojo redno zborovanje. Najvažnejša točka dnevnega reda Je bila razprava o deklaraciji, ki je naletela na odločen odpor. Razvila se je živahna, mestoma ostra debeta, v kateri so padli mnogi očitki na račun deklarantov, ki so hoteli za vsako ceno izglasiti svojo — depolitizacijo. Debata se bo nadaljevala pri prihodnjem zborovanju.
a— Uradno pačenje slovenskih krajevnih Imen. Vpisi v trgovski register so že večkrat tvorili predmet javiit kritike. Krajevne označbe raznih trgovskih družb itd. so često tako spopačene, da se mora človek čuditi, kako je sploh mogoče, da naš uradi take spakedranke mirno trpe. Kljub temu pa, da so danes dopustne samo slovenske krajevne označbe, so v trgovski register glasom objav v »Uradnem Listu« vpisana še vedno svoječasna nemška krajevna imena. Tako čitamo v zadnji številki Uradnega Lista »Mariaraster Ziindwaren-fabrik . . .«, »Unterdrauburger«, »Lava-miind und Leifling« itd. Čas bi že bil, da se tudi naš trgovski register jezikovno enkrat pošteno pregleda in očisti.
a— Konec »ruskih večerov«. Mariborska Ljudska univerza Je v pondeljek zaključila več mesecev trajajoči ciklus predavanj o Rusiji, in sicer s četrtim nadaljevanjem predavanja predsednika Ljudske univerze inž. Janka Kuikovca o Levu Nikclajeviču Tolstem. Predavatelj je obranaval o živ-1'enski filozofiji Tolstega, 0 njegovem stališču napram modernemu ženskemu vprašanju, o konfliktu med njegovim filozofskim mišljenjem in realnim življenjem in o smrti najslavnejšega ruskega pisatelja — misleca. Predavanja o ruski kulturi so vzbujala veliko pozornost ter se je precejšnje število oglasilo za začetni in konverzacij-ski tečaj ruskega jezika.
s— Zgodovinsko društvo ln pododbor »Matice Hrvatske« v Mariboru priredita v ne-deljo, dne 14. februarja 1926. slavnostno Strossmayerjevo akademijo v mali dvorani »Študijske knjižnice«, ob pol 11. dopoldne. Sodeluješ: prof. dr. Franc Kovačič, predsednik »Zgodovinskega društva«, pesnik dT. Dr^utin Domjanič, predsednik glavinega odbora »Matice Hrvatske« v Zagrebu, univ. prof. Filip Lukas, podpredsednik »Matice Hrvatske v Zagrebu. Vstopnina prosta.
ZM tik loterije JSS
dne 1. marca 1926.
tetki luni, ki nam pa kaj rada nagaja in Je glede razsvetljave zelo nezanesljiva. Upamo, da bodo naši občinski očetje to sprevideli in nam privoščili nekaj svetlobe, seveda — ponoči.
Iz Celia
e— Plenarna seja celjskega občanskega sveta, katero ie skiical župan na prihodnjo soboto dne 13. t. m., se preloži na zahtevo NRS in NSS na nedoločen čas, ker bi bila sicer zopet nesklepčna.
e— Zdravstveno stanje v Celju in celjski okolici je zadnje mesece prav povolj-no. Težjih nalezljivih bolezni razun enega slučaja škrlatinke, ki sc je te dni pojavil v mestu, ni prijavljenih. Pač pa je zelo razširjeno med otroki vnetje bezgavk, zlasti med šolsko mladino.
e— Tedenski Izkaz ce!j?ke mestne klavnice od 1. do 7. t. m. V celjski mestni klavnici so zaklali pretečem teden 13 volov, 10 krav, 4 telice, 47 telet in 17 svinj.
e— Električna razsvetljava v Celju. Mestna elektrarna pridno nadaljule s širjenjem električnega omrežja. V mestnem parku, kjer je bila do sedaj električna razsvetljava pomanjkljiva, bo glavni drevored odslej lepo moderno razsvetljen z rbločni-cami, kar bo gotovo velik napredek za mesto glede tujskega prometa. Da bo stvar raznim večernim in poznim posetnikm parka neprijetna, je seveda umljivo, a vsem se ne more usfeči.
e_ Nesreča. Anton Kogola, 10-letni sin kočarja iz Spodnje Hudinje pri Celju, se je vozil 10 .t. m. okrog 17. ure pri opekarni z vagončkom Pri tem je prišel vsled neprevidnosti pod kolesa, ki so ga težko poškodovala tako, da so ga morali oddati v celjsko javno bolnico.
e— Razsvetljava v okoliški občini celjski vidno napreduje. Le tega ne moremo razumeti, da se ne namerava napeljati razsvetljava tudi vsaj po vseh bližnj:h vaseh. V tem oziru smo zlasti zelo na slabem stanovalci Lise. Do konca parka še gre. Dalje smo pa prepuščeni na milost In nemilost
Pred sodniki
Izvošček France je poročil starikavo vdo« vo. Spoznala sta, da nista za skupaj in sta se ločila. Francelj pa vendar ni pozabil svo. je ženice, prihajal je nazaj, enkrat je pri. lezel kar skozi okno. Svojo ločeno boljšo polovico je večkrat zmerjal z raznimi psov. kami, a enkrat ji je celo zagrozil, da bi jo pretrgal kot mačko, čeprav bi bil 3 leta za. prt. Potem jo jc radovedno vprašal, čemu zahaja v cerkev, ker se iz Boga samo nor. čuje, da jo bo enkrat počakal in jo kar vrgel v Gradaščico. Takih in enakih sku« šenj ga je sedaj rešila okrajna sodnija, ki ga je povabila teden dni na ričet, da si bo mož, ki je same jeze med zaslišanjem jokal ohladil prevročo kri.
•
Domžalski Francelj se je zavzel za »kram ctlj>, zato je zmerjal sprevodnika, ko se ie vozil proti Ljubljani, češ, da podpira ne. čistost, ker ima v kupeju zaprta dva zaljub« Ijenca, da je sprevodnik goljuf in da ga bo on, Francelj ven vrgel, češ, da je on sam star revizor. Tudi revizorja je mož nahru; lil z bedakom. Tako se je možakar pregre« šil proti § 104. kazenskega zakona in je bil pri deželni sodniji obsojen na mesec dni zapora.
*
Tovarna pekatet je imela uslužbenega praktikanta Jožeta. Nadebudni mladenič je v vsem prakticiral tudi v kasiranju in je imenom tvrdke pobiral neupravičeno pri ltznih odjemalcih denar ter tako oškodoval tovarno za znesek 5891 Din. Deželno sodišče ga je obsodilo na 3 mesece ječe z trdim le»
žiščem in postom vsak mesec.
*
Krojač Gorenc je nekega večera tako sla« bo kegljal, da je vse zaigral V svoji sveti jezi bi zmečkal najraje v svoji šibki pesti v kepo ves svet in ž njo podrl vseh devet. Ko ga je opozoril sluga Karel, naj plača ods škodnino za uporabo kegljišča, mu je bilo dovolj. Vrgel je Karla ob tla, ga sunil in mu strgal suknjič. Ker pa Karei noče hoditi z raztrganim suknjičem, je Lorenca tožil in okrajno sodišče mu je naklonilo 150 Din globe oziroma 3 dni zapora, pa še Karolu mora plačati 100 Din za bolečine, a za suk« njič 200 Din.
•
Čevljar Lojze je zagrozil Tonetu, da bo pobil najpreje lastno družino, a potem še njegovo, da bo vsa «familija» skupaj pri Sv. Krištofu. Ker pa Lojze več govori kot asto« n», ni deželno sodišče zadeve smatralo kot hudodelstvo javnega nasilja in je Lojzeta oprostilo.
»
Gospa M. je res zgovorna ženska: še pri sodniji ni mogla molčati. Tožila je trgovca Toneta in brivca Franceta, češ, da sta jo častila z različnimi psovkami, jo podila iz stanovanja in da ji je Francelj zagrozil, da jo polije z vodo. Pri razpravi in mogel nih« če do besede, govorila je skoro samo ona, tarnala, da je bila tedaj vsa preplašena, da je šel poredni Francelj nad njo z metlo, ki jo je držal pokonci kot vojak sabljo, da sc je sirota res bala. Ker je ženica še sodnika komaj pustila toliko časa. da je mogel raz. glasiti sodbo, je to prav kratko napravil in Toneta kakor Franceta oprostil.
Prekinjenje svicarsko-ruskih pogajanj
' Bern, 11. februarja, o. Švicarska zvezni vlada ie objavila v uradnem komunikeju končnoveljavni predlog glede švicarsko -ruskih pogajanšj, ki se vrše s posredovanjem Francije, švicarska vlada je pripravljena ponoviti svojo izjavo, da ohžaluje umor Vorovskega, vendar pa odklanja vsako odgovornost v tem pogledu. Pripravljena je tudi nakazati denarno podporo hčerki umorjenega ruskega zastopnika Vorovskega teT urediti obenem s to zadevo tudi vsa druga še nerešena vprašanja.
Iz Berlina poročajo, da so bila pogajanja med Švico ln Rusijo prekinjena, ker ni bilo mogoče dobiti podlage za sporazum, kl bi zadovoljevala obe strani. V švicarskih krogih vlada veliko razburjenje zaradi zadržanja Rusije, ki Je Izjavila, da se ne udeleži razorožitvene konference, če se bo vršila na švicarskem ozemlju. V Ženevi so razne politične stranke sklicale zborovania, na katerih Je več govornikov ostro kriti-kovalo postopanje sovjetske Rusije.
Spomenik Battistiju
Rim, 11. februarja, o. Vodstvo udruženja bojevnikov, ki mu načeluje znani vojni in« valid Dilcrois, je sklenilo, da sc bo vršil prihodnji bojevniški kongres 24. avgusta v Roznu. Ob tej priliki bo v navzočnosti kra« Ija in Mussolinija vzidan temeljni kamen za postavitev spomenika Ccsare Battistiju.
Železniška nesreča v Grčiji
Atene, 11. februarja, s. Službeni voz, v katerem so se vozili generalni direktor in nekaj višjih uradnikov grških državnih žc« leznic jc na progi Atene « Larissa skočil s tira. Generalni direktor je bil ubit, cn urad« nik in dva sprcmljcvalca pa težko ranjena.
Stavka na Poljskem
Varšava, 11. februarja, s. V premogovni industriji v revirju Domhra je prišlo med delodajalci in delojemalci do spora radi tra« janja delovnega časa. Bati se je, da bo v petek razglašena splošna delavska stavka v premogovni industriji.
Ueče"' snsha in zoM
I HzrraSd Llcyd 1	pride v kino »Dvor".
\
Naši onstran granic
p— Zgodovino postavljajo na glavo. Ita« lijani trdijo vsi vprek, mali in veiiki, da je Trimorje že od nekdaj italijanska dežela. Avstrija, da je naseljevala Jugoslovene in zatirala Italijane. O Poadižju pravijo, da so Nemci tam še le nedavno došli gostje. Pri« klopljeno ozemlje sploh proglašajo za čisto italijansko, do katerega nimajo «drugorod« ci» nobene pravice. Sedaj stoji v ospredju italijanske zunanje politike Poadižje. S po« vzdignjenim glasom je povdarjal Mussoiini v rimskem parlamentu, da je poadižka po» krajina italijanska geografično in zgodovin« sko. Nemci v Poadižju ne predstavljajo ni« kake narodne manjšine, marveč le etično relikvijo. Od 180.000 jih je 80.000 ponem« čtnih... Kakršno mnenje imajo o južni Ti« jolski, tako je tudi o Julijski Krajini. Po« v sodi, zlasti pa po šolah in listih neprestano rszlagajo, da je Primorje italijansko že od pamtiveka in da so Slovenci barbari, ki so pritekli z gorovja ter jih treba zato zopet tja nagnati. Nič čudnega ne bo, ako bomo nekega dne čuli kaj takega tudi iz ust «pr« vega ministra».
p— Nov vlak iz Reke v Trst prične vozi« ti najkasneje s 1. majem, in sicer bo odha« jal viak z Reke proti poldnevu ter prispel v Trst ob 16.30 v zvezi z vlaki proti Rimu in Monakovemu.
p— V Ilirski Bistrici bodo imeli na pust« ni torek veliko maškerado. Priredi jo god« leno društvo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo inštrumentov.
p— Komunistična propaganda v Trstu ne preneha kljub vsestranski fašistovski čuječ« r.osti. V kinematografu «Venezia» v starem mestu je delil neki mladenič med občinstvo komunistične propagandne letake, katerih vsebina žali vlado in Mussolinija. Predrzne« ga 201etnega Ivana Andrejaševiča so zaprli. Fašistom ne gre v glavo, kako da je kaj ta« kega še mogoče v Italiji, ki je vendar čisto fašistovska.
p— V Rihemberku so vlomili tatovi v prostore posojilnico v frakciji Britof. Od« nesli so iz blagajne 2235 lir.
p— Prebivalstvo v središčih. Koncem leta 1925. je bilo v Trstu prebivalstva 248.524, v Vidmu 58.966. v Puli 48.737, na Reki 46.848, v Zadru 17.229.
p— Slovanska dobrodelna zveza. Po vzor« cu aAzione Cattolica« se je ustanovila «Slo« vanska dobrodelna zveza«, ki bo čisto cer« kvcna ustanova. Goriški nadškof je potrdil pravila in imenoval za predsednika sem. prof. dr. Andreja Pavlico. Zveza zasleduje pred vsem dobrodelne namene.
p—■ «Politiko italijanstva», kakor jo nazi« v a Mussoiini, je pohvalil slavni D' Annun« zio. Brzojavil je Mussoliniju in mu čestital, ker je tako moško povedal, da hoče Pob adižje poitalijančiti. D' Annunzio je poka« zal tako, da je pravi fašist, da je navzet po« tujčevalnega duha in da misli le na italijan« stvo. Da bi se ljudstvu v novih pokrajinah pomagalo gospodarsko in se skušalo vstva« riti razmere, ki bi prinesle v prebivalstvo zadovoljnost, kaj takega ni mar D' Annun« ziju. Lani je bilo pri njem odposlanstvo iz I-tre, ki mu je povedalo, da je situacija v deželi še bolj črna kakor so črne fašistov«
ske srajce. D' Annunzio je ginjen poslušal pritožbo odvetnika Ventrelle in inž. Fran« ceschija, oba istrska gospoda je objel in po« ljubil, rekoč, da s tem objema in poljublja vse Istrane, potem pa je svečano zatrdil, da bo on osebno posredoval pri Mussoli« niju samem... Čas teče, Istra pa še vedno zaman čaka uspehov D' Annunzijevega po« sredovanja.
p— Ne drži. Italijani hočejo opravičevati svoje nasilje proti «drugorodcem» s prime« ro o postopanju Češkoslovaške z Nemci. Primera ne drži pa če jo je porabil tudi sam Mussoiini v parlamentu, ko je rohnel proti Nemcem. Mussoiini je stopil tako v vrsto italijanskih oštarijskih politikov, ki so slišali, da je češkoslovaščina proglašena za državni jezik v češkoslovaški republiki in da so Nemci «zatirani». Čehoslovaki mu brez dvoma o priliki povedo, da primera šepa in da naj jo zato v bodoče opusti. Nemci radi državnega jezika nič ne trpč, vlada jih ne goni iz službe in Čehoslovaki Nemcem ne zapirajo šol. To je polje, na ka terem naj išče Mussoiini primere! Na Če« škoslovaškem so zaprli samo nemške po« tujčevalnice, v Primorju pa je Italija zapr« la slovenske ljudske šole in odprla italijan« ske potujčevalnice. Ako bi imeli Jugoslo« veni v Primorju take pravice, kakršne vži« vajo Nemci v Češkoslovaški, bi veselja vri« skali in Mussolinijeva slika bi visela v vsa« ki slovenski hiši!
p— Dvojezični napisi na pokopališčih so dovoljeni v Škofijah, v Plavjah in pri Sv. Barbari. Tako so povedali odposlanci milj« ske občine prizadetemu prebivalstvu. Na ragrobne spomenike je uveden nov občin« ski davek. Napisi morajo biti najprvo itali« janski in na drugem mestu so lahko slo» venski. Pristojbina na nagrobne napise zna« ša pri t5,fnem kriču 5 lir. pri kame<nit:T 20 lir.
p— V Gorici se je zopet nastanil brivec g. Anton Pucelj, ki je imel pred vojno svo«
jo brivnico na Travniku.
f)— V Pazinu je bilo na mesečnem trgu volov 103 po 500 lir kvintal žive teže, 97 krav po 450, 9 telet po 650, 11 konj po 2500 ko« mad, prašičev od 50 do 100.
p— Istrske pritožbe. Iz vseh krajev se ču» jejo pritožbe. Vedno prileti kaj novega, kar razdere stare razmere in razburi duhove. V Pazinu posluje bolniška blagajna z delo« krogom, ki je primeren pazinskemu sredi« šču. Sedaj pa naj bi dva dela obsežja bol« niške blagajne pripadla drugam. Kdo bo hcw dil v Pulo v zadevah, katere je lahko opra« vil v Pazinu? Ali na nove province se raz« teza zakon o socijalnem zavarovanju in zah« teva novo opredelitev pa če bo nekaterni« kom še tako v breme! V Kopru ima poštni urad mnogo dela ali te dni je bil nepriča« kovano odpoklican en uradnik, češ da zado« stujeta dva. Zlasti po poštnih uradih od« jemlje uprava osobje in namesto marsika« kega poštnega urada pride v kratkem nabi« ralnica. Italijanski listi so polni takih pri« tožb in fašisti se pridušajo v svojih sejah, da mora biti vse tako, kakor oni hočejo in da bodo vse dosegli pri rimski vladi, ali re« veži ne opravijo nič.
Iz Trbovelj
t— Deputacija trboveljskega delavstva je intervenirala včeraj dopoldne radi redukci« ie delavstva v posavskih revirjih pri centra« Ii TPD., kjer pa ni zvedela nič novega, o čemer nc bi bilo delavstvo že poučeno.
t— Važna predavanja na Ljudski visoki šoli. V nedeljo 14. t. m. prične Ljudska vi« soka šola s ciklom predavanj iz narodno« gospodarskega področja. Predaval bo bivši pomočnik ministra za šume in rude g. Ivan Mohorič o gospodarskem položaju Slove« riije v naši kraljevini. Predavanje je važno posebno radi tega, ker občutijo Trbovlje bolj kakor katero industrijsko središče go« spodarsko krizo, zaradi katere se vrše sedaj tudi redukcije. Ž njimi pa ni prizadeto le delavstvo, temveč tudi vsi pridobitni krogi. Na predavanje opozarjamo tako delavstvo, ki je željno stvarnih informacij, kakor tu« (i: obrtniške in trgovske kroge. O g. Moho« r:eu, ki je tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, bi bilo odveč govoriti kot gospodarskem strokovnjaku, ker je itak splošno znan. Predavanje se bo pričelo toč« no ob 14.30. Po predavanju debata.
t— Pojasnjena atentatorska zadeva. Pred Hnevi smo poročali o nekem delavcu pri Dukiču, češ da je bil soudeležen pri zna« nem političnem atentatu na katedralo v So« fiji. Po vsestranskem poizvedovanju s stra« r,i orožništva se je dognalo, da se je dozdev r:i atentator v vinjenosti zares izrazil, da je sodeloval pri omenjenem atentatu, da je bil tudi dalj čas odsoten iz Trbovelj, kar bi skoraj potrjevalo njegovo trditev, da pa mu ni pripisovati resničnosti, ker je abnorma« len. Tako se je zgodilo, da je nekoč prite« kel zgodaj zjutraj bos in napol oblečen na oiožniško postajo in ves zbegan pripovedo« val, da so ga neznani ljudje oropali. Dogo« dek pa se je pozneje izkazal kot neresničen.
Takih abnormalnih dejanj je storil še več, trdi scKlelovanje pri atentatu v Sofiji je plod njegove bujne domišljije.
t— Redukcija delavstva v Hrastniku je neprimerno manjša od one v Trbovljah, ker je bilo doslej reduciranih le 22 rudar« jev, med katerimi so všteti staroupokojen« ci. Seveda je to mogoče zavoljo tega, ker je tu obrat znatno manjši od obrata v Tr« bovljah.
t—• Rudniške nesreče v Hrastniku so pre« cej ponehale. V januarju je bilo prijavlje« nih deset slučajev lahkega značaja. Prav tako so ponehali razni politični in sodnijski
prestopki.
t— Proračun okrajnega zastopa je potr«
dil veliki župan ljubljanske oblasti.
t— Rcduciranci prihajajo na občino dnev« no zaradi denarnih podpor.
Iz Ptuja
Redni demokratski sestanki se vršijo v Narodnem domu vsako soboto. Začetek ob 8. zvečer. Prvi sestanek je določen na so« boto dne 20. t. m. in se vabijo vsi somišlje« niki in prijatelji. Svoje vrste moramo utr« diti, zlasti je treba pritegniti k strankinemu delu naše delavce, obrtnike in kmete iz oko« lice. Organizacija hoče iti svojim pristašem na roko v vsakem oziru in se naj zato vsak« do z zaupanjem obrne na odbor.
Narodna tiskarna za Ptuj in okraj je nuj« na potreba. Odločilni narodni krogi v Ptu« ju so se, kakor smo zvedeli zavzeli za no« vega tiskarja g. Šulerja, ki ima že skoraj leto dni tiskarno, nastanjeno sredi mesta v bivši «Mali vojašnici®. To podjetje se na« merava razširiti, po potrebi postaviti na za« družno podlago in moderno urediti. Skušnja je pokazala, da je obstanek narodne tiskar« ne v Ptuju zasiguran, ako se je bodo po« služevali vsi zavedni Slovenci v mestu in
oterije JSS
1. marca 1926
Dobitki po Din 50.030 -, 25,000'—, 10.C00'—, 5000—, 1000'— 7 rjoto^ ni in še razni drugi.
Srečke se naročajo pri Jugoslovenskem sokolskem savezu v Ljubljani, (Narodni dom), pri vseh v JSS včlanjenih društvih in po raznih trgovinah in trafikah.--Kupujte srečke! Ne odbijajte sreče!
¥s«emesisko poročilo
"stcoro'oški zavod v Ljubljani, 11 februarja 1926	Višina barometra 308.8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	ital. vlaga »0/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavine	
							ob opazovanju	v mm do 7 vre
opazovanja								
i /	7.	760-8	7-4	94	N\V 0—1	10	dež, megla	dež 7.7
: I.jutljana . . 1	8.	761-3	7-5	94	N 0-1	10	dež, megla	
1 (dvorec) 1	14.	761-1	88	89	NE 1—2	10	dež	
	21.	761-3	8-7	90	NE 0—1	10	dež	
Zigreb . . .	8.	761 6	8-0	93	NE 4-«	10	dež	dež 3.0
Beograd ...	8.	7642	40	82	NNE 14-17	6		
Sara evo . . .	8.	7620	9-0	64	ESE 2—4	2		
Skoplje . . .	8.	767-2	90	77	SE 2—4	9		
Oruž-Dubrovnik	7.	761-7	1 4 0	68	mirno	10		
Praga ....	7.	7591	30	—	mirno	10	megla	dež 03
Solnce vzhaja ob 7 03, zahaja ob 17 21, luna vzhaja ob 618, zahaja ob 15 48.
Dunajsko vremensko poročilo za peiek: Nejasno, deloma padavine. Temperatura bo padla. Sev^rozapadnj vetrovi
okraju. G. Šuler ima edini za Ptuj koncesi« jo; ako mu bomo priskočili na pomoč, bo kmalu postala dosedanja Blankejeva tiskar«
na nepotrebna.
Čas gostij preživljamo v zadnjih tednih. Slikovita je bila nedelja 7. in pondeljek 8. t. m. Okrašeni vozovi so dovažali »gostov« njake® v mesto, svirale so godbe in živahno je bilo vrvenje zlasti na Minoritskem trgu. Poroke so se sklepale kar «na debelo®, po 8 do 10 istočasno. Med drugimi so se poro« čili gdč. Brenčičeva iz znane rodbine Fran« ca Brenčiča v Zabjeku s Petrovičevem si« nom iz Podvinc, dalie gostilničar Prmeš v Budini s Hrgovo iz Dornave. Vsem želimo obilo sreče! Na Breneičevi gostiji se je na« bialo 220 Din za našo dijaško kuhinjo. Le« pa hvala! Posnemanja vredno bi bilo, da bi sc gostje pri obloženi mizi spomnili vedno tudi lačnih dijaških želodcev.
Dramatično društvo prireja redne pred« stav« v Mestnem gledališču. Zadnja pred« stava «Vozel», v nedeljo in pondeljek, je razmeroma dobro uspela. Vloge so bile de« loma novo zasedene. Ali tudi v vsakem oziru srečno, o tem so mišljenja različna. Najbolje je pogodila svojo vlogo po sploš« ni 9odbi ga. Kostanjevčeva, naša dolgolet« na pridna igralka. Gdč. Komavlijeva ima le« po igro; dobiti pa mora primerne vloge. Sicer pa ni naš namen kritikovati, temveč prinašamo le utise občinstva. Za prihodnjič se pripravlja, kakor smo zvedeli izza kulis, oRevček Andrejček®.
Kino se je naši publiki zelo priljubil, je pa tudi novost za Ptujčane: «Pat in Pata« chon», «Nibelungi», «Quo vadiš® itd.
Šport
Službene objave LNP.
Vzamo se na znanje: 1.) dopis Karntner P. V. Celovec, štev. 21«AW z dne 22. I. 26. glede odigranja medmestne tekme ter se predlaga kot termin 3. VL 1926. 2.) dopis JNS št. 1203«25«26 z dne 2. II. 26. 3.) dopis ASK. Primorje z dne 24. I. 26., v katerem javlja svoj novi odbor (predsednik dr. Bir« sa, tajnik Janežič). 4.) Dopisnico SK. Celje, s katerim javlja svoj novi odbor (predsed« cik dr. Goričan, tajnik VVagner). 5.) zapis« nik sestanka MO Celje z dne 31. I. 26 ter novi odbor (predsednik VVagner, tajnik Kru« šnik), 6.) dopis Sub. N. P. št. 657.25 z dne 30. I. 26.
Prošnjo ASK. Primorje z dne 3. II. se do« stavi JN&u.
(Seja p. o. z dne 10. II. 26.)
V nedeljo dne 14. t. m. se določijo v od« igranje sledeče tekme: popoldne ob 15.30 piv. tekma ASK. Primorje : 2SK. Hermes. Igrišče ASK. Primorje. Službujoča odborni« ka LNP: za red. nadzor, g. Bucik, blag. nadz g. Buljevič.
Igrišče SK. Ilirije ob 10.30 prv. tekma SK. Ilirija rez. : 2SK. Hermes rez. Službujoči odbornik LNP za red in blag. nadzor, g. Re« panšek, popoldne ob 14. tekma za zimski po kal: SK. Jadran : SK. Svoboda. Službujoča odbornika LNP: g. Kunaver za blagajno, g. Bcdjanič za red. nadzor.
Opozarjajo se klubi, ki nastopajo, da do« ločijo po tri starejše reditelje ter zmožnega in vestnega stranskega sodnika. Pri prv. tek mah vodijo blagajno vedno prvoimenovani klubi, ki prejmejo vstopnice pol ure pred pričetkom tekme od službujočega odborni« ka LNP«a, ki vrši blagajniški nadzor, ter morajo po dokončani tekmi inkasirani znesek in vstopnice ponovno predati temu odborniku.
Proti klubom, ki bi ne upoštevali teh pod« saveznih odredb, bo LNP prisiljen nastopiti z denarnim kaznimi.
Nalaga se klubom, da opremijo svoje re« ditelje z rediteljskimi znaki, katere naj no« sijo vidno na rokavu. Ostali sklepi p. o. se objavijo prihodnjič.
Službeno Iz LNP. Danes, v petek, ob 20. seja k. o. v kavarni Evropa. Na isto se po« zivljata igr. Urbančič Z. (SK. Svoboda) in Zalokar (ASK. Primorje). — Tajnik II.
Nogometne prireditve v nedeljo. V ne« deljo dne 14. t. m. se odigrajo sledeče prv. tekme: na igrišču Primorja prv. tekma, ki spada k jesenski sezoni, med ASK. Primor« ie in ŽSK Hermes, a na igrišču Ilirije dopol dne prv. tekma med rezervama SK. Ilirije in ŽSK Hermesa. Popoldne pa odigrata tek mo za zimski pokal SK. Jadran in SK. Svo« boda.
Iz Sekcije ZNS Ljubljana. (Službeno.) Z ozirom na opetovane urgence s strani ZNS pozivamo poslednjič vse zamudnike, da vpošljejo najkasneje do 15. t m. slike za album, ker bo v nasprotnem slučaju Zbor postopal napram njim. Sodniki, ki bi bili za« držani, javijo to vsakokrat najkasneje do petka opoldne Sekciji potom službene knji« ge v kavarni «Evropa». Z ostalimi razpola« ga Sekcija povsem v duhu obstoječih pravil. Opozarjamo vse sodnike in klube, da velja« jo za vmetavanje žoge pri outu vsa prejšnja določila z edino spremembo, da mora stati igralec izven igrišča. — Tajnik.
Nov svetovni rekord Hoffa. Hoff, ki se nahaja v Ameriki na ženito vanj skem poto« vanju, je preskočil v svveatorju in v dolgih hlačah 4 m ter s tem izboljšal svoj lastni svetovni rekord za 1 cm. To je svetovni re« kord na pokritem terenu.
Prihodnje tekme praške Sparte. Ter« minska lista praše Sparte za prihodnji čas je nastopna: Sparta nastopi 14. t. m. proti Viktoriji Žižkov, 21. t. m. proti Slaviji, 28. t. m. proti ČAFK., 7. marca proti Nuselske« mu, 14. marca proti dunajskemu Slovanu, 1. aprila pa proti Uruguaycem.
Obligatni pouk v plavanju so uvedli na ljudskih šolah na Madžarskem. To umest« no naredbo nameravajo raztegniti na vse državne šole.
Hrvatski veslaški klub v Zagrebu je na svojem zadnjem občnem zboru izvolil za predsednika dr. Stoparja.
Odbor Ljubljanskega športnega kluba sklicuje redni občni zbor kluba za poslov« no leto 1925. za dne 26. februarja 1926. 6b 20. uri v restavracijo Slon. Dnevni red vse« buje v statutu predvidene točke. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši ob 20.30 drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. — Odbor.
Karel Koželuh, svetovni prvak profesio« nalnih tenis igračev se je odrekel vsem športom razven tenisu.
Vremensko poročilo od 11« t. m.
Kranjska gora'ob 7. zjutraj: Temperatu« ra -f 1 C, barometer stoji, sneg pršič; san« kal išče neuporabljivo.
Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj: Tempe« ratura + 5 C, megla, dež. Zimski šport ne« mogoč.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (8. t. m.)
Pšenica- baška, 4 vagor.i 295; baška, 2%. 9 vagonov 300. Oves: baški. 1 vagon 185. T u r š č i c a: baška, nova. 4.5 vagona 110; baška, marc-april, 6 vagonov 127.50; baška, za ma', 5 vagonov 135: sremska, nova, 5 vagonov 114—115: sremska, marc-april, 3 vagoni 130. Moka: baška, »Os«, 1 vagon 508; baška »2« za februar-marc, 5 vagonov 485. Otrobi: baški, jutaste vreče, 3 vagoni 132.50. Tendenca nespremenje na.
Dunajska borza za kmei"ske produkte. (10. t. m.) Tendenca dalje zelo mirna. Posli v žitu so se močno zmamšali. ker imajo mlini velike nerazpečane zaloge. Pšenica in rž delocra cenejši. Notirajo vključno blagov nopremetni davek brez carine za 109 kg v šilingih: pšenica domača 40—40.50. mad žarska potiska. 79-80 kg 44.50—47 rž: maTchfeldska 27—2730: ječmen: domači 30—36. slovaški 35—37: turščica 20.25—21.25; oves: 28—29; pšenična moka >0«• domača 74—78. madžarska za carinjena 74—78, jugoslovenska 71—74.
—	Kongres plinarn v Zagreba. V dneh 20. in 21. t. m. bo v Zagrebu Drvi kongres vseh mestnih plinarn v državi. Svo:o udelež bo so že priglasile razen ene vse plinarne. Skupno je vseh plinarn v državi 14, od katerih vsaka bo poslala po več svojih zastop nikov. Svrha sestanka je medsebojno spoznavanje in skupno pretresale vseh aktucl nih vprašanj, ki zadevajo plinarsko stroko, ter dogovor o merah, ki naj bi iih plinarne podvzele v raznih skupnih potrebah.
= Sklicanje tarifnega odbora. Iz BeogTa da poročajo, da se bo sestal tarifni odbor vendarle že 27. t. m. in da torej sestanek ne bo odgoden. Na dnevnem redu te važne seje bo: 1.) Primeriame stare prometne tarife z novo ratificirano. 2.) Razprava o uni-ficinani klasifikaciji. 3.) Vprašanje izjemnih m izvoznih carin. 4.) Vprašane uvedbe pri staniških tarif. 6.) Slučajnosti.
= Drugo žrebanje dobitkov Vojne škode. Po odredbi finančnega ministrstva se bo 16. t. m. izvršilo drugo žrebanje dobitkov Vojne škode. Žrebanje bo v generalni direk ciji državnih dolgov v Beogradu.
= Zanimanje za naš težki apnenec. Neki interesent iz Poljske se zanima za naslove posestnikov ležišč težkega apnenca, ki bi se hoteli baviti z eksploatacijo takega apnenca za izvoz v Poljsko. Interesenti naj pošljejo natančne naslove Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Lipski pomladni velese:'em (28. t. m. do 6. maTca t. 1.) Potovanje v Lipsko III. razred brzovlaka tja in nazai s petdnevnim bivanjem v Lipskem s popolno oskrbo stane približno 1650 Din. Brezplačni vizum (ki ga v Liubliani posreduje častno zastopstvo Lipskih velesejmov Stegu in drugi. Dunajska cesta l) s 14 dnevno veljavo ni ome jen samo na Lipsko temveč omogoča potovanje po vsej Nemčiji. Za potovanje skozi Avstrijo ie potreben tranzitni vizum, katerega na željo tudi preskrbi zastopstvo; stane 30 Din.
= Banatsko vinsko tržišče. Iz Vršca po ročajo: Na banatskem vinskem tržišču vlada velika stagnacija. Kupuje se le za lokalne potrebe. Zaloge vina v Vršcu in Beli Crkvi so velike. Pri vinogradnikih se giblje jo cene med 3 do 4.50 Din liter po kakovosti.
= Reparacije za januar t. I. Po poročilu generalnega agenta za plačevanje reparacij v januarju t. 1. ie bilo prejeto 90.420.730 zla tih mark, a izplačano 89.380.936 zlatih mark Naša država ie prejela 1.859.832 zlatih mark
= Nov konkurz v Beogradu. Nad znano beograjsko delikatesno veletrgovino Perola ki obstoja že 50 let. ie bil otvorjen konkurz. Aktiva se ceniio na 2 milijona, pasiva pa na 5 milijonov dtnariev.
= Obtok novčanic v Avstrija se ie po izkazu 7. t. m. zmanjšal za 45 milijonov na 778 milijonov šilingov. Podloga se je znižala v istem času za 4.5 milijona na 489 milijonov šilingov.
—	Valovanie francoskega franka. Tečaj francoskega franka na svetovnih tržiščih je bil te dni nazadoval, včerai pa se je za ma lenkost popravil. V Curihu ie včerai notirala deviza na Pariz 19.1625 proti 19.15 predvčerajšnjim.
= Pred ponovnim podaljšanjem rumun-skega moratorija. Po vesteh iz Bukarešte je rumunska vlada predložila osnutek zakona o ponovnem podaljšanju moratorija za tri mesece.
= Uradne notice na berlinski borzi z iajci so bile 8. t. m. a) domače nemško blago: velika, popolnoma sveža, žigosana iajca 11 —20. sveža, preko 55 g. 18. sveža pod 55 g 15; inozemsko blago: posebno velika jajca 22, velika 18.5, normalna 13.5—14.5, majhna in umazana 10—10.5, majhna v apnu 10— 10.5, danska v apnu 16.5 pfeniga za komad. Blaga primanjkuje.
= Insolvenca v moravskl tekstilni industriji Iz Olomuca poročajo, da ie otvorieno poravnalno postopanje nad tvrdko Fr. Mit-tag, jun., mehanična tkalnica in barvarna v Sternbergu. Pasiva se ceniio na 1.4 milijona Kč.
= Obtok novčanic v Češkoslovaški se je
po izkazu 7. t. m. zmanjšal za 230 milijonov na 7.015 milijonov Kč.
= Madžarske kronske novčanice se jem ljejo iz prometa. Iz Budimpešte poročajo; Vodstvo Madžarske narodne banke ie v so glasju z madžarsko vlado odredilo, da se vzame iz prometa del madžarskih kronskin novčanic do 31. julija t. I. Gre za 10.000, 5000, 1000 in 500 kronske novčanice veinte-ga formata, ki so bile emitirane 1. januarja 1920., ter za 25.000kronske novčanice, ki so bile izdane 15. avgusta 1922. Po poteku tega roka se bodo mogle še izmenjati do 31. iu-lija 1929. pri Madžarski narodni banki. Pozneje izgube veljavo.
= Uvedba nove madžarske valute na madžarskih državnih železnicah. Direkcija ' madžarskih državnih železnih ie sklenila, da že s 1. julijem t. 1. preide na novo valuto (pengo), ne da bi čakala zakonitim potom odrejenega roka za prehod na to valuto, to je 1. januaria 1927. Poslovno leto madžarskih državnih železnic se začenja s 1. julijem in se bo torei s tem dnem uvedel pen-Z5.
= Kriza v nemški sladkorni industriji.. Iz
Berlina poročajo, da ie sladkorna rafinerija Halle odpovedala s 15. t. m. vsemu svojemu delavstvu. Odpoved se utemeliuie s slabim gospodarskimi stanjem sladkorne industrije, ki da onemogoča nadaljevanje obrata pod sedanjimi delovnimi pogoji. Podjetje se bo pogajalo z zastopniki delavstva in j skušalo doseči odpomoč v svrho ponovne I upostave obrata.	«
= Naraščanje nezaposlenosti v Poljski. Iz Varšave poročajo: Po podatkih državne ga urada za delovno posredovan e ie v -dobi od 23. do 30. jantarja t. 1. naraslo število nezaposlenih za 3730 oseb in znašalo 359.119 oseb.
= Nazadovanje poljskega žitnega izvoza.
Iz Varšave poročajo: Žitni izvoz iz Poljske ki ie v decembru 1925. močno rarasel, je v zadnjem času zopet znatno padel. Vzrok stagnacije ie v močnem nazadovanju žitnih cen na inozetnskiii tržiščih.
— TcžkoČ3 v plačilnem prometu z Bol ga;sko. češkoslovaški listi se prltožuejo, da imajo v zadniem času tvrdke. ki dobavljalo blago v Eolgarijo, velike težkoče v tem pogledu, da Bolgarska narodna banka odkianja izdajanje inozemskih valut ra tuj račun, in to celo v prireru. da se položijo vse potrebne priloge. S tem se izplačevanje terjatev inozemskih tvrdk zelo otežuje, ker te tvrdke bo'.'gar:'i denar glede na dejstvo, da kurz leva še ..1 stabiliziran-, ne morejo sprejeti brez rizika.
bene
II. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke novpraševa nja. druge ponudbe in v oklepaiih kupčiski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76— 78. Vojna škoda 280—282. zastavni Krani-ske 20—22 komunalne Kraniske 20-^22, Celjska posojilnica 200—202. (202). Liubliar,-ska kreditna 200—0. Merkantilna 100—104, Praštediona 955—972 Slavonska 49—0. Kre ditni zavod 175—185, Strojne 0—125. Trbov lje 370—390. Vevče 110—0. Stavbna 90— 100. Šešir 115—120 (115). — Blago: les-tramt na podlagi note. fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 320—320, (320); bukovi železniški pragovi: 2.51 m dolž. 13X23X13, 28—0; 2.45 m dolž., 12KX22X12^, fco vag. nakl. post. 24—0; hrastova drva, suha, cepar.ice. fco vag. Postojna 0—21: bukova drva, suha, ico vag. meja Postojna 0—25; bukovi hlodi, gladki, ravni, 2.59. 3. 4, 5 m dolgi, od 25 cm napr., fco vag. nakl. post. 0—225; bukovi plohi neobrobijeni, 50, 60, 70, 80, 90 mm. od 2—5 m dolž.. naiveč 4 m fco vag. nakl. post. 0—470: bukovi plohi, parjeni, od 27—100 mm, večinoma 27 in 38 mm, I., II.. 2 m napr. z 10% izpod 2 m. fco vag. Postojna tranz. 0—1100: hrastovi plohi neobrobijeni. 80, 90. 110 cm. fco meia 2 vagona 950-^950, (950): late 25'25, 50/50, fco meja 1 vagon 540—540 (540); tramiči 3/3—4/5, fco Sušak 342—0; poljski pridelki: pšenica: baška. fco nakl. post. 0— 292.50,^ sremska, fco vag. nakl post. 0—290, turščica: času primerno suha. fco sremska postaja 0—121, času primemo suha, fco slav. post. 0—123, inzulanka, več kot času prim.. suha. za mletev spos.. par. Ljub-0—185, um suš., fco vag. baška post. O— 142, umetno sušena, fco Postojna tranz. O— 182.50; ječmen: 62 kg. fco vag. baška post. 0—155, pomlad, pivovarn., 66/67 kg, par. Ljubliana 0—260: oves rešetani. fco slav. p. 0—190; ajda domača, fco vag. prekm. po.5t. 0—260; rž: domača, fco vag. prekm. post. 0—210; 71/72 kg, par. Ljubliana 0^220; proso rumeno, fco vag. prekm. post. 0— 210, rumeno medjim., fco Ljubl:ana 0—220; otrobi- drobni, pšenični, fco vag. nakl. p. Vinkovci 0—115, drobni, pšen., par. Ljublja na 0—140; ježice, zlatoru'mene. fco vag. dol. post. 250—0; konoplja v steblih, fco vag. slav. post. 0—90: cement nespremenjeno.
ZAGREB. V bančnih vrednotah nekoliko večji promet. Do večjih tečajnih sprememb ni prišlo. Industrijski papirji so prilicuo zanemarjeni. Vojna škoda ie slabša. Promptna se ie trgovala po 278—279. — Dinar je v Curihu slab. Na zagrebškem deviznem tr žišču je bila tendenca čvrsta Narodna banka je intervenirala. Skupni promet v devizah ie znašal 15 mili'onov dinariev. Noti-ra!e so devize: Dunaj 800—804. Berlin 1356.3—1.357.6, Italija izplačilo 228.97-230.17 ček 228.9— 230.1, London izplačilo 276.79— 277.79, ček 276.57—277.77, Nevvvork ček 56.79—57.09, Praga 168.2—169.2. ček 168.14 —169.14. Stookholm ček 153.3—1537. Švica 1095.44—1099.14, ček 1094.75—1098.75, valute: dolar 56.1—'56.4: efekti: ban"tr• Eskomptna 121.5—122, Poljo 17.5—19, Kreditna Zagreb 132—133, Hipo 66.5—67.5. Jugo 106—107, Ljubljanska kreditna 200—0, Pra štediona 955—970, Slavenska 50—51. Narod na 0—4350; industrijski: Šečerana 425—440, Isis 60—65, Gutmfinn 300—325. Slavoniia 45—46, Trbovlje 375—390. Vevče 110—120: državni: investicijsko 77—0, agrarne 44—45 Vojna škoda, promptna 278.5—279. za iebru ar 276.5—279.
BEOGRAD. Devize: Atene 83—84, Dunaj 800—801, Berlin 1355—1356. Budimpešta 0.0798—0.0799. Bruseli 257.5—258.75. Bukarešta 24.25—24.6. Itali ta 229.3—229.5, London 276.9—276.95. Nevvvork 56192—55.93. Pariz 210.75—211.5, Praga 168.5—16S.6. Svi ca 1096—1C96.5. Madrid 2284-22S7.
CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.675, Newyork 519.25, London 25.255, Pariz 19.1625, Milan 20.96. Praga 15.3875. Budimpešta 0.00728. Bukarešta 2.235. Sofija 3.70, Dunai 73.075.
TRST. Devize- Beograd 43.55-43.85, Dunaj 347—351. Praga 73.25—73.75, Pariz 91.25—91.75, London 120.45—120.65. Nevv-york 24.65—24.85. Curih 477—479. valute din ar'i 43.25—43.795. dolarii 24.60—24.89, 22 zlatih frankov 94—97. zlata lira 478.25.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.465— 12.5C5, Berlin 168.93—169.43. Budimpešta 99.45—99.75, Bukarešta 3.03—3.05. London 34.52—34.62. Milan 28.61—28.73. Newyork 7C9.35—711.85. Pariz 26.19-26.35. Praga 21.0125—21.0925. Sofiia 5.04—5.1*. Varšava 96.55—97.03. Curih 136 68—137.10. Valute: dolarii 709.25—713.25.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.525. v Berlinu 7.37. v Londonu (opoldne) 278. v Newyorku (zaključno 10. t. m.) 1.76 in tri četrtinke.
lit? Podijivosti svojo lite.
Trsci cj m v
.AdeunaPatt:
arižanka slovi ':ot lena žena •i o, ker uporablja za lice emu zijo
VISAGINE \DELINA PATTi
5'ek'eničica stare ) n 30 — in se I biva v veh le-rnah, diogeri-in parfumeri-G'av. zaloga • Jugoslavijo : ..',-ereb, Gajeva ' udea 8.
Iz živ
Lia de Putti in njeni dolgovi
Negalantno je govoriti o dolgovih kake dame. pa makar to bila filmska diva. Toda z Lio de Putti je že tako, da postaja slavna ne le na platnu, temveč tudi po svojih aferah. Nedavno je padla z okna globoko na cesto, a je kmalu okrevala. Zdaj zopet ima nepri-like z dolgovi, ki dopuščajo obilo opravljanja in s tem reklame med filmsko publiko.
Zadeva je namreč v tem, da je Lla de Putti po uspehu v novem filmu »Variete* in po svojem okrevanju od padca z okna dobila ponudbo od neke ameriške filmske družbe, da bi v Ameriki glumila v nekaterih novih filmih. In sicer za tedenski honorar 4000 dolarjev (okrog 225.000 Din). Lia de Putti je ponudbo sprejela ter pred par dnevi natihoma odpotovala iz Berlina z namenom, da se za kratek čas ustavi še v Parizu, nato pa odjadra preko velike luže v ameriško Dolarijo, obljubljeno deželo vseh filmskih veličin.
Toda za Lijin nenadni odhod je do-znala neka velika berlinska modna tvrdka, ki je za svojo odjemalko brzojavno poslala v Pariz rubežno naročilo, ker ji Lia de Putti dolguje za razne toalete in okrasja preko 100.000 zlatih mark (okroglo 1,300.000 Din), kar zares niso mačje solze za takšno mlado umetnico, kot se šteje Lia de Putti. In res. jedva je Lia v Parizu izstopila iz ekspresnega vlaka, ji je bil brzojav berlinske tvrdke promptno predočen z namigom, da Lia pač ne more in ne sme nadaljevati vožnje . . .
Tako se je glasila prvotna vest. Druga, ki prihaja iz Berlina, pa javlja, da je Lia de Putti srečno pasirala Pariz, pač pa je bila ustavljena v Cherbour-gu. odkoder je hotela nastopiti direktno pot v Ameriko. In še to pravi, da Lia ni bila zadržana zavoljo omenjenih 100 tisoč mark, marveč zaradi celokupnih svojih visokih dolgov, ki jih je zapustila v Berlinu. Ne ve se še. ali se bo potratna Lia morala vrniti pred oči svojih upnikov, pač pa se pričakuje, da utegne ameriška filmska družba poravnati njene obveznosti, da bo Lia lahko nadaljevala svojo Pot v blaženo Dolarijo. družba pa celo afero izkoristila za reklamo . . .__
Blagajna vesti v Ameriki
Ameriško finančno ministrstvo razpolaga s posebno ustanovo, ki je mogoča pač samo v Ameriki. Ta ustanova se imenuje »blagajna vesti* in se lahko pohvali z velikanskimi uspehi. Neprestano prejema blagajna anonimne po-šiljatve denarja, ki se stekajo vanjo v obliki prostovoljnih glob ali pa kot odškodnina za dejanja, radi katerih peče ljudi slaba vest.
Posebno pridno se oglašajo s pošiljat vami takj ljudje, ki jim vest očita, da niso čistili rok v tem ali onem pogledu ter jih posebno teži prikrajševanje državne blagajne pri plačevanju davkov. «Blagajna vesti* obstoja že nad sto let; vanjo je priteklo v tem času nad 600.000 dolarjev (okrog 33 milijonov našega denarja).
Prispevki so sicer skromni ter znašajo običajno samo par centov. Najdejo sc pa včasih tudi taki, ki prispevajo prav čedne vsote. Tak prispevek je dal n. pr. neki trgovec, ki je prikrajšal uržavo za 30.000 dolarjev. Mož je poravnal svoj prestopek s tem. da je nakazal ta denar «blagajni vesti*.
Posebno vneti prispevkarji v to blagajno so otroci. Njihovi darovi so običajno čisto malenkostni in prihajajo v obliki poštnih znamk. Pisma, ki jih prejema uprava blagajne s takimi darovi, pa so genliiva. Cestokrat vsebujejo nauke in pridige, da se ne sme varati države in da je treba spoštovati in ceniti poštenje.
Pri nas je institucija «blagajne vesti® popolnoma neznana, pa dasi bi bila potrebna kakor marsikje drugod, je le vprašanje, kako bi se obnesla.
Lov na leve v Afriki
Na Dunaju je te dni predaval knez Thurn-Taxis o svojem lovu na leve v Afriki. Nevarno ekspedicijo je začel na vzhodni obali Abesinije nedaleč od Vik-torije-Njanse. Tam se je sestal z nekim specijalistom za lov na leve, mr. Bla-ckom. ki tvega že 25 let svoje življenje ter se izpostavlja opasnostim, zraven pa uživa, kadar se mu nasmehne sreča ter izvabi v past kralja živali. Ta mr. Black je dobil pred 25 leti od angleške vlade dovoljenje, da sme ustreliti na afriškem ozemlju tri slone. Dovoljenje pa je prostovoljno podaljšal, ko je videl, da se je njegova praksa sijajno uvelja-\ ila. Vlovil ie v tem času okoli 300 slonov. a tudi več levov je končalo pred njegovo smrtnonosno puško.
Temu izkušenemu lovcu se je torej pridružil knez Thurn-Taxis, prvi Evro-peiec. ki mu je mr. Black dovolil, da ga sme spremljati na lov. Pripravila sta dva zložljiva šotora in vzela s seboj tamošnje domačine iz plemena Askarij-cev.
Bilo ie zelo vroče, kljub temu, da so se v daljavi belile gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Ekspedicija se je pomikala skozi kraje s pičlo vegetaci-io. Niene muke so bile velike. Vsem tirugiin nadlogam se je končno pridružil še dež in lovci so morali gaziti cele dneve in cele noči skozi velika močvirja. Ker angleške oblasti kontrolirajo
početje takih lovcev za zabavo, je imela ekspedicija še bolj težavno stališče. Morala je paziti na to, da ne prekorači dovoljenja. Sprva je lovila antilope in zebre, in ko se je zadostno preskrbela z njihovim mesom, ki ga je uporabila za vabo pri lovu na leve, so se lotili lovci svoje poglavitne naloge. Lov se je vršil ponoči s pomočjo reflektorjev, ki so sicer večkrat spravili lovce v življensko opasne položaje, toda lovska sreča je bila ekspediciji zelo mila. V
razmeroma kratkem času je padlo šest levov, ki sta jih mr. Black in knez Thurn-Taxis poslala v London prepa-ratorju v delo.
Poleg levov je ekspedicija lovila tudi bivole. Lov nanje je bil enako opasen in težaven, ker so morali lovci plezati po precej visokem skalovju. Vendar je prva ekspedicija kneza Thurna-Taxisa tako osrčila, da jo je sklenil ponoviti. Izbral pa si bo to pot za izhodišče svojega lova izvor Modrega Nila.
František Jan Škroup
komponira v listopadovi noči leta 1834. ob postelji svoje bolne žene pesem «Kde domov muj* brez slutnje, da ustvarja svojemu narodu himno in sebi najkrasnejši spomenik. Posnetek iz originalnega novega češkega filma «Josef Kajetan Tyl», ki znači prominenten uspeh češke filmske industrije.
Preizkušnje britanske zračne plovbe
Iz Londona poročajo o velikem načrtu angleškega zračnega brodovja, ki se bo letos dne 1. marca dvignilo na polet v Heliopolisu ter bo preletelo zračno pot od Kaira do Kapstadta. Polet ima namen preizkusiti moč in silo angleške zračne mornarice, predvsem pa ugotoviti, kakšna je njena organizacija.
Na tem poletu bodo morala letala preleteti 5206 milj. Pristala bedo spotoma v Assuanu, Chartumu, Malakalu, v Mongaliji, na sudanskem ozemlju, dalje v Kisumu in Mvanzi, v Tabori, Aberzornu, Broken-Hilu, v Livingsto-nu, Bulla\vayu, v Pretoriji, Johannes-burgu, Bloemiontainu in končno v Kap-stadtu. Angleška vlada se je sporazumela z belgijskimi oblasti ter je dobila dovoljenje, da smejo letala deloma leteti čez belgijsko posest, to pa radi tega, da si prihranijo velik ovinek, ki bi ga sicer morala storiti.
Cas celokupnega poleta je preračunan na 6 tednov in letala bodo v glavnem zasledovala isto smer kakor letalec Allan Cobham, ki je trenutno v Jo-hannesburgu, kjer je moral prekiniti svojo vožnjo radi obolelosti svojega strojnika. Poskusni polet britanskih zračnih edinic bo merodajen za ukrepe pri reorganizaciji angleškega zračnega prometa v bližnji prihodnosti.
Mlada žena in mož v talar ju
Dunajska policija je nedavno prejela ovadbo mlade ženske, poročene z doktorjem Štefanom Szemzukom iz Cije-szanov v Galiciji. Ovadba vsebuje nekaj prav zanimivih mest, ki so posebno značilna za preteklost moža, ki ni doktor filozofije, prava ali kake druge stroke, temveč teologije.
Dr. Szemzuk je bivši duhovnik. Študiral je najprej v grško-ortodoksnem seminarju za svečenike v Przemyslu, odkoder seje preselil na Dunaj, kjer je prestopil v rimsko katoliško vero, bil posvečen in stopil v svrho študij v samostan. Na dunajski univerzi je bil končno promoviran za doktorja bogoslovja.
Toda svečeniški poklic ga je kmalu začel dušiti, zato je mož odložil črno suknjo in se posvetil juridičnemu študiju. Že takrat je imel opraviti s sodiščem radi neke ženske, ki ji je obljubil zakon. Seznam njegovih prestopkov se je nato množil in dr. Szemzuk je končno zaradi grdih pregreškov zoper nravstvenost bil obsojen na štiri leta ječe.
Kazen je prestal in jedva je prišel na svobodo, se je seznanil z gospo Jelli-nekovo, ki je bila ločena od svojega moža majorja. Dama je imela precei veliko premoženje. Pristala je na zakonsko zvezo in po poroki je par odpotoval v Galicijo k Szemzukovim staršem. Tu pa je morala dama dožive« -~lo neprijetno razočaranje. Komaj je prišla na njegov dom, so jo moževi sorodniki napadli in oplenili. Morala jim je izročiti vso svojo opravo, ves denar, dragoceni nakit, ki ga je imela pri sebi in še so jo prisilili, da ie podpisala izjavo, katere ni razumela. Po tem nesramnem napadu so jo zaprli v sobo ter jo imeli 14 dni pod ključem in strogim nadzorstvom.
Razume se, da je ta vest, ko se je raznesla po časopisju, vzbudila upravičeno ogorčenje in velikansko senzacijo, tembolj ker je sklenil dr. Szemzuk, da zopet obleče svečeniško haljo ter se skesano vrne k Bogu, katerega je bil že zavrgel.
i in pasja pravica
Na Dunaju se vrši že nekaj časa živahna kampanja, ki je razdelila prijazni dunajski svet v dva tabora. Na eni strani stoji dunajska mestna občina, ki je obdavčila lastnike psov z visokimi davki. V nasprotnem taboru so lastniki pasje zverjadi, ki niso baš redki.
Mnogi ljubitelji psov so se morali radi visoke davčne obremenitve že ločiti od hišne živalice, ki jim je bila zelo ljuba in draga. Ker niso mogli plačati davka, so izročili pse društvu za zaščito živali, ki ima v avstrijski presto-lici mnogo privržencev. Kmalu pa ni bilo društvo več kos svoji nalogi. Velikega števila psov ni moglo rediti, ker so bili stroški previsoki, zato se je odločilo za pokončavanje psov na ameriški način, to je potom elektrike.
Ostali prijatelji in lastniki psov, ki jim je magistrat izpulil iz žepa denar za davke, so se sedaj organizirali in zahtevajo pravico tudi za hišne čuvaje in prijatelje. Njihova poglavitna zahteva je uvedba posebnega voza na električni železnici, v katerem se bodo vozili samo psi.
Radi zabrane, ki pravi, da je prepovedano jemati pse v tramvaj, v lokale in stanovanja, se dviga velik protest vseh pasjih prijateljev, ki groze, da bodo koncem februarja uprizorili na dunajskem Ringu demonstracijo, kakršne Dunaj še ni videl. Zbralo se bo baje nad 100.000 ljudi, vsak bo imel s seboj svojega psa in začelo se bo zavijanje in lajanje, kakršnega še ni bilo, odkar so zapustili Turki dunajsko predmestje. Škoda, da se bo vršila ta demonstracija že potem, ko bo konec pusta.
X Zaroka v Horlhyjevi hiši. Najstarejši sin madžarskega državnega upravitelja Hors thvja, Nikolaj Horthv, se je te dni zaročil s konteso Consuelo Karoly, hčerko grofa Emerika Karolvja. Zaročencu je 25 let, ne* vesta je nekoliko mlajša.
X Nevesta angleškega prestolonaslednik ka in modni krojači. Modni krojači v Ames riki na vso moč želijo, da bi bila zaroka med angleškim prestolonaslednikom in pa švedsko princezinjo Astrid skoraj objavljc* na. Obenem je njihova srčna (in denarna) želja, da bi se mladi par skoraj vzel, kajti od vitke postave švedske pricezinjc si obes tajo velikega zaslužka. Sodijo namreč, da bo Astrid kot angleška kraljica dajala smer novi modi in da bo njen mož pri tem zelo popustljiv.
X Nov preparat zoper sifilis. V »Praktič* nem zdravniku*, ki izhaja na Češkem, obs javlja praški venerolog dr. Svestka zanimiv članek o nekem novem preparatu, ki bo ba« je odprl novo polje zdravljenja sifilisa. Pre« parat se razpečava kot stovarsol v Franciji, kot spirocid pa na Nemškem. Sestavil ga je profesor Levediti, član Pasteurjevega instis tuta v Parizu. Stovarsol se zavživa v obliki pastilje. Baje učinkuje zdravilo osem dni po infekciji s prav dobrim uspehom.
X Najdaljši telefonski kabel na svetu. Pred dobrim mesecem dni so izročili pro* metu najdaljši telefonski kabel na svetu. To je kabel, ki veže mesti Newvork in Chis c; go. Kabel meri 1368 kilometrov; najdalj* ši kabel v Evropi (Berlin=KoIn) se ne more meriti ž njim niti oddaleč, ker je samo 232 km dolg. Ameriški kabel ima 750 vodov, 2o0 za telefonsko in 500 za telegrafsko službo.
Razkošno!
Monnmentaino I
Senzacionalno!
Veličasten filmski veieumotvor iz dobe kralja Riharda Levosrčnega.
V glavnih vlogah: krasna ENID BEUNET znana iz velefilma .Morski vrag* in slavni DOUGLAS FAIRBAN:<S ki je zaradi svoje izvanredne gibčnosti zvan .Človek iz gumija' ali .Človek brez kos'i". Krasna igra. Bogata vsebina. Kolosalna režija Bogata oprema. Velikanski uspeh pri včerajšnji premijeri. Viteške igre. Križarski boj Ljubezen in kri. Zahrbtnost in maščevanje. Robin Hood in lepa nuna. Vratolomne pustolovščine. Ivan Mali in Rihard Levosrčni, Krasna Marian in njena ljubezen. Vsled velike dolžine filma (Popis v naših Izložbah) se vrše predstave točno ob:
3., 5., 7. in 9. uri.
Pri vseh predstavah svira znatno pomnoženi umetniški orkester samo izbrane več:noma Cene navadne!	Wagnerjeve skladbe.	Cene navadne!
ELKIiI KiKO MATICA
vodilni kino v Ljubljani Telefon 124.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri. Petek, 12.: Zaprto.
Sobota, 13.: »Ani Christie«. Premijera. Izv Nedelja. 14.: ob 15.: «Vdova Rošlinka». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pegica mojega srca«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 15.: »Henrik IV.» D. Torek, 16.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri. Petek, 12.: «Trubadur». Gostovanje Rober*
ta Primožiča iz Zagreba. F. Sobota, 13.: «Don Juan*. D. Nedelja, 14.: ob 15.: «Zvedave ženske*.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv Pondeljek, 15.: «Don Juan». B. Torek, 16.: Zaprto.
Sreda, 17.: »Večni mornar*. Premijera. Izv.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri. Sobota, 13.: «Cigani». D. Premijera.
Ljubljanska onera. V Mozartovi operi Don Juan poje naslovno vlogo baritonist Aleksander Balaban. Ker gospod Balaban ni mogel priti pravočasno iz Beograda v Ljubljano, zato se poje opera Don Juan me sto danes, jutri v soboto 13. t. m. za red D, kakor je bilo to prvotno določeno. Danes zvečer pa se poje opera Trubadur z Robertom Primožičem iz Zagreba v vlogi grofa Lune. V tej operi pojo glavne vloge: ga Žaludova, vlogo Leonore, Azuceno ga Thier rvjeva, In cz ga Ribičeva, naslovno vlogo Manrica poje g. Knittl. Ferranda g. Zupan. Predstava se vrši za red F.
Narodno gledališče v Ljubljani. V nede ljo, 14. t. m. bodo v ljubljanskem Narodnem gledališču tri predstave. Drama igra popoldne ob • treh Golarievo veseloigro »Vdovo Rošlinko« z go. Juvr.novo, g. Cesarjem in g. Kraljem- v glavnih vlogah. Zvečer ob osmih bo prva repriza Američana Evgena O' Neilla drame »Ana Christie« z go Na-blocko, gg. Levarjem in Cesarjem v glavnih vlogah. V operi bodo peli ob 15. popoldne Wolffa-Ferrariia komično opero »Zvedave ženske«, ki se odlikuie po izredno 1'ubki vsebini in glasbi in spada med neoporečne uspehe letošnje gledališke sezone. V glavnih vlogah nastopijo ga. Lovšetova, ga. Pottče-va, gna Potučkova. ga. Ribičeva, gg. Bano-vec, Janko, Rumpelj, Šubclj, Zupan itd. Vse te predstave so ljudske in veiiaio za nje izdatno znižane cene. Opero dirigira ka-pekiik g. Neffat, režira režiser g. Bučar.
Premijera »Ciganov« na mariborskem odru. Za predpust se ie odločilo mariborsko gledališče, da vprizori zabavno malo-■mestno šaloigro priznanega hotni oris t ič neg a pisatelja Milčinskega. »Cigani« (izdani v zbirki »Slovenske Talije« pod psevdoni-nom Jakob Dolinar). V igri nastopajo pristni malomestni tipi. ki iih ie Milčinski naravnost mojstrsko karakteriziral. Dasi so »Cigani« dramatični prvenec pisatelja, se po kvaliteti lahko merijo z marsikatero burko tujega izvora.
Koncert društva »Drave« v Mariboru in v Celju. Društvo »Drava« v Mariboru prire di svoj letni koncert dne 13. marca v Got-zovi dvorani v Mariboru, dne 18. marca pa v Celju. Izvajala se bo Sattnerieva »Jefte-jeva prisega« s soli in orkestrom. Na koncertu bo sodeloval tudi operni basist g. Rumpelj iz Ljubljane. Razen tega se bodo izva'ale najircderneiše skladbe za ženski, moški in mešani zbor. Občinstvo opozarjamo na koncert, in prosimo, da si nabavi vstopnice že v predproda.ii, ki se začne te dni.
Nagrade »Jadranske Straže« za najbolj še povesti iz pomorskega življenja. Jadran ska Straža v Beogradu razpisuie tri nagra de za najboljše novele in povesti iz našega pomorskega živPenia. Značai vloženih po vesti mora biti novelističen. ali pa mora vsebovati opise naših pomorskih mest. mor ja v splošnem ali takih dogodkov, ki so po svoji prirodi ali pa zgodovini v zvezi z našim morjem. Prispevki nai ne bodo dali ši kakor pet do šest na stroj pisanih strani pisarniškega papirja. Nagrade znašajo: Prva 1000 Din. druga 600 Din in tretia 400 Din Dela so pisana lahko v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. Rokopisi naj se pošljejo v posebni zalepki, prispevek pa naj bo opremljen s šifro.
Koncert beograjskega akad. društva »Obilič« z Mozartovim sporedom. Dne 17.
t. m. priredi akademsko pevsko društvo »Obilič« v Beogradu koncertno produkcijo, ki ima na programu izključno Mozartove skladbe. Med drugim se -bosta izvajala uver tura in zbor duhovnikov iz opere »Čarobna piščal«.
Odhod dveh beograjskih pevcev v ino zemstvo na štud:je. Od Beograda jemlieta te dni slovo dva pevca, ki odhajata na izpopolnitev glasbenih študij v inozemstvo. Prvi pevec ie g. Ertl. član opernega gledališča, drugi oa g. Vasilij Zarič. Ertl. ki ie v Beogradu zelo priljubljen, se ie poslovil od publike z nastopom v Verdijevi »Traviati«. g. Zarič pa s koncertno prireditvijo. Slednji odhaja v Italijo.
Društvo za srbski jezik in srbsko knjK ževnost v Beogradu je imelo v sredo, dne 10. t. m. občni zbor. na katerem ie govori! prof. Ibrovac o Forielovih neznanih Predavanjih o naši narodni poeziji. M. Budimir-Pa o sodobni fofkloristiki. Trifun Gjukič je obravnaval postanek pesmi > Onamo onanv Bran. Mitjkovič pa aktualna vprašanja srb skega književnega jezika.
Nastop mlade pianistke v Beogradu. Dne 7. marca bo koncertirala v Beogradu mlada pianistka gdčna Milka Giaja. Program njenega koncerta obsega skladatelje: Bacha, Rameauja, Schumanna. Smetano. Dvoraka, Fibicha in Miloieviča.
Knjigo o čeških gledališčih in o gledali ških umetnikih je napisal znani hrvaški publicist g. Božo Lovrič. Delo izide v Zagrebu.
Tridesetletnico oderskega delovanja oh haja letos češka igralka Mari'a Habnerje-va. Dama je članica Nar. divadla v Pragi ter si ie stekla za razvoj oderske umetnosti na Češkem velike zasluge.
Nov praški trio. V Pragi so se združili v nov trio profesorji glasbene akademije: Franc Langer (klavir), Willy Schweyda (violina) in Mauritis Franck (čelo). Skupina priredi vrsto komornih večerov že v najkrajšem času.
Ivan Cankar v »Književni Republiki.. Krležova »Književna Republika« objavlja v 9. in 10. šetvilki II. letnika Cankarjevo »Hišo Marije Pomočnice« v nepodpisanem prevodu, katerega je bržčas oskrbel izdajatelj revije, pisatelj Miroslav Krleža. Prevod je gladek in se bere čisto kakor slovenski original ne da bi pri tem trpela barvitost Cankarjeve dikcije.
Literarno-koncertna soareia beograjskih visokošolk. Društvo slušateiiic beograi skega vseučilišča priredi v kratkem literar-no-koncertno soareio, na kateri bo r>ei._ operna pevka ea Liza Popova pesmi Mu-sorgskega in Griega. Gdčna Rozalija Ada-ny bo svirala Lizsta, Milica Kostičeva p-bo čitala odlomek iz svoie knjige »Zapiski izgubljene deklice«, ki se pripravlia za tisk.
Razstava Miodraga Petroviča. V prostorih beograjskega Novinarskega kluba se je te dni otvorila razstava slik Miodraga Petroviča, slikarja impresionistične smeri. Petrovič je študiral v Parizu in uspeva posebno v portretnem in pokrajinskem sKkar stvu.
VVagnerjeva »VValkiira« v Zagrebu. Ni
rodno gledališče v Zagrebu pripravlia prav kar Wagnerievo »VValkuro* z Rusinjo so Ivonyjevo v naslovni vlogi ter s tenoristom Skupjewskim v vlogi Siegmunda. Par ti jo Siegelinde bo pela ga Sughova, vlog i VVotana pa g. Marko Vuškovič. Dirigiral bo g. Milan Sachs.
Dva nova nastopa tenorista Skupjew-skega v zagrebški operi. V Zagrebu pride prav kmalu na oder Saint-Saensova opera »Samso-n in Dalila«. Vlogo Dalile bo pela ob tej priliki ga Pospišilova, vlogo Samsona pa ruski tenorist g. S'kupjewski, stalni gost opernega gledališča v Zagrebu. Skupjewski se pripravlja tudi na vlogo v Wagnerjevem »Parsifalu« in bo pel v tej operi za velikonočne praznike.
Kans Duhan v Zagrebu. Baritonist Hati^ Dulian, znani član dunajske Državne opere ki slovi kot izboren koncertni pevec, nastn pi na koncertu v Zagrebu v soboto, dne 20. t. m.
Razstavo slik pokrajinskega in portret-nega značaja s tihožitji pripravfia v zagreb škem salonu Ullrich ga Lucija Kučera-Buh mcistrova.
Turneja ljubljanske opere do Bosni in Dalmaciji. Sarajevski listi javljajo, da sc ie dosegel med gledališko upravo v Sarajevu in vodstvom Nar. gledališča v Ljubljani spo razum glede gostovanja ljublianskc opere v glavnem mestu Bosne. Ljubljansko gledališče je v Sarajevu znano in na dobrem glasu še izza predvojnih časov. Gostovanje jt predvideno za šest večerov in med drugiiri deli se bosta izvajali tudi operi -Manon« a ti < Boris Gudunov«. Verjetno je tudi. da pojde ljubljanska opera iz Sarajeva v Mostar. r tam pa v Dubrovnik in Split. Turneja bi tem primeru trajala mesec dni.
Sokol I. v Ljubljani priredi v neder* dne 14. februarja tekmo moške dece v telovadnici šole na Ledini. Začetek ob 2. pop. Vabimo vse ceni. starše, da prisostvujejo tekmi in se radujcio nad uspehi svoje rcia-<Jir.e. Telovadna akademija se bo vršila v nedei.io 14. marca v Uuionski dvorani. Društveni javen nastop vseh telovadnih oddelkov bo 6. janija na Taboru. — Zdravo! — Predniački zbor.
Ir*- -"V ^ ^^r	-A- -A. V^;
PLESNE TOALETE NA IZBIRO IN PO NAROČILU!
Modni atelje
MARIJA ŠARC
Kongresni trg 4/L
t i
Za vinski sejem v Ptuju
Meseca marca lanskega leta sem pod £orn im naslovom objavil v časopisih čla-n.-k z žclio, da razmišljajo o tej, za ptujski c.kraj tako važni zadevi vsi v poštev pri-l;:;'ajočL Apel ni ostal takrat le glas vpijočega v puščavi! Na podlagi ustmenih sporočil ter številnih dopisov sem se uve-ril. da vlada med večino vinogradnikov ptujskega okraja vsestransko zanimanje za to idejo. Zal, je bilo takrat le malo odziva in zanimanja baš od stranii onih r.iktoriev, kateri so po svojem položaju in dolgoletnih strokovnih izkustvih naravnost poklicani v to, da prevzamejo tozadevno iricijativo ter pripomorejo oži vo tvoriti I. vinski sejem in razstavo v Ptuiu za ptujski
i o obsežnosti tvori ptujski okraj največji vinarski okoliš mariborske oblasti, in bi kot tak že a priori moral korakati vsem drugim na čelu.
Samo obžalovati je torej, da se posveča tako malo pažnje temu zelo važnemu gospodarskemu vprašanju, katero je, kakor sem to že lansko leto povdaril, naravnost živlienskega pomena za vse vinogradnike ptujskega okraja.
Kakor znano, si je I. vinski sejem v Središču (januarja 1925) tako dobro utrl pot, da nru je sledil istotam letos uspešno II. vinski se'em, ki je bil vsestransko izpopolnjen. Lc častitati moramo tamošnji vinarski zadrugi, ki koraka po pravi poti naprej, ter nam je kot taka lahko svetel vzgled agilnosti, napredovanja in samopomoči!
Tudi I. vinska razstava, združena z vinskim sejmom v Ivanikovcih (dne 10. dec.
1V25) je dobro uspela. Priredila jo je tamošnja mlada, toda zelo agilna vinarska zadruga v dovršeni obliki, kakor to pri-stoja slovesu znamenitih ljutomerskih vin. Iz ptujskega okraja ie razstavila tam edi-nole hranilnica iz Podlehnika, koje vino so uspešno tekmovala z najboljšo jeruzalemsko kapljico.
Vinske razstave ter sejmi v Središču in Ivanjkovcih so pota. po katerih moramo čimpreje začeti korakati vinogradniki iz Haloz, Slov. goric itd. Popravimo, kar se ie na tem polju zamudilo in ne čakajmo, da propadejo naši manjši, gospodarsko šib-
ki, toda mnogoštevilni prodnoenti-vinograd-nikil Osobito, ko ni prav nobenih vsčjih ovir, niti iinancijelnih, kajti slična prireditev kaor v Središču ali Ivanjkovcih krije režijske stroške sama. Potrebno je le poguma, iniciiative ter požrtvovalnega strokovnega vodstva!
Samoumevno ne more v tej, za celi okraj gospodarsko tako pomembni prireditvi prevzeti inicijative kak posameznik, ali pa par v vinogradništvu in kletarstvu zaostalih bajtarjev. Zganiti se morajo naše vinarske zadruge, n. pr. »Vinarija«, vsi posestniki vzornih in boljših vinogradov kakor štajerska hranilnica itd.! Potem veletvrdke Cuček, Fiirst in tako naprei. Sed nadalje mnenja, da razumete oba gg. poslanca za ptujski okraj naše težnje; istotako je gotovo, da nam bo lokalna oblast pomagala pri tem za okraj tako važnem gospodarskem delu. Tukaj čaka hvaležna naloga predvsem g. okraj, ekonoma. Skratka vsi, ki smo prizadeti, moramo stremeti za tem, da pridemo iz mrtve točke naprej, da stopimo v kolo drugih resnih tekmecev, ter s tem pomagamo našim, za svoj obstoj težko se borečim vinogradnikom!
Emeran Stoklas.
opisi
RIBNICA. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da se izpremene v nedeljo 14. t. m. na sokolski maškeradi »Ribniške Benetke« v »Morsko obalo«. Krmarjem posameznih bark in barčic se naroča, da se držimo ta dan v ribniški luki še strogo starega cestnega reda. Najlepša ženska maska dobi od ribniškega pomorskega poveljstva krasno darilo. Na molu »Prdboj« bo igrala godba dravske divizijske oblasti. Vstopnina 10 Din.
IZ BELE KRAJINE. Zadnji čas je priobčilo »Jutro« iz Bele Kraline več dopisov, med drugimi tudi o dogodku v šoli na Planini nad Semičem. Nekateri' izmed teh dopisov pa so bili tako pisani, da se jih je utegnilo razumeti dvoumno. To Je menda zakrivil neuglajen slog. Na Planini se je dogodil izreden in žalosten dogodek,
da so nemški in nemčurski učenci dejansko napadli v šoli učiteljico, kl jim radi svojega odločnega in narodno zavednega nastopa seveda ni preveč povšeči. Nemci in namčurii bi se je pač radi iznebill in mesto nje dobili narodnostno hladno slovensko učiteljsko moč, ali še raj še kar nemško učno moč in nemško šolo. Kakor se vidi, Je kočevska peščica Nemcev zelo drzna ta jim žilica še vedno ne da miru. Vendar pa ni resnično, kakor so poročali nekateri listi, da se šolska oblast ne briga za te dogodke in da preiskava ne bo Imela ni-kakih uspehov. Resnici na ljubo je treba povedati, da je sresko poglavarstvo v Črnomlju ukrenilo v okviru zaikona vse potrebno, da se taki dogodki več ne ponove. Uvedla se Je podrobna in natančna preiskava, ki se še vedno nadaljuje. Bilo so zaslišani starši in učenci ter učiteljica, Starši, ki so bili zaslišani, so obžalovali dogodek in obljubili, da bodo z vso odločnostjo ln resnostjo preprečili vsako nameravano demonstracijo s strani svojih otrok v šoli In izven nje. Vsi so tudi izjavili, da so učenci prišli do teh dejanj spontano In brez vsakega hujskanja. Ko bo preiskava zaključena, bodo vsi krivci eksemplarično kaznovani V šoli na Planini Je danes vse v najlepšem redu. Otroci zahajajo redno k pouku, ki se vrši točno in nemoteno.
SEVNICA. Redki užitek so imeli Sevni-čani v nedeljo 7. t. m. Kvartet ljubljanskega »Zvona« pod vodstvom gosp. Zorka Prelovca ter koncertna solistlnja gdč. Šp. Rarošakava in operni pevec gosp. Leopold Kovač so posetiU Sevnico ter očarali s prelepo slovensko pesmijo poslušalce napolnjene dvorane hotela Triglav«. Zelo so ugajale fino proizvajane pesmi in občudovali smo krasne glasove. Občinstvo Je bilo najboljše razpoloženo in lepo uspeli večer Je zapustil v vseh navzočih najugodnejši spomin. Obiščite nas še vrli pevci. Na svidenje v bližajoči spomladi!
KRŠKO. Podružnica Kola jugcslovenskih sester v Krškem je o tvorila 16. novembra 1925 desettedenski kuharsko - gospodinjski tečaj. Dne 31. januarja se Je vršil zaključek z banketom, kateremu je prisostvovala tudi nadzornica gospodinjskih šol gospa Jerica Zemljanova. Tečaj je z veliko spret-
nostjo vodila ga. učiteljica Ljudmila Svetel-Čermakova, praktično prikrojevapje in šivanje pa je poučevala ga. Marija Lavriče-va. Rednih gojenk je štel tečaj 21 in sicer večinoma okoliška dekleta. Med kraiko odmerjenim časom so priredili tudi dve igri, katerih čisti dobiček so porabili za kritje stroSkov pri prvi in drugi čajanki, h katerima so bili povabljeni tudi starš gojenk. Poleg rednega tečaja pa je ga. Svetlova vodila še večerni tečaj, ki se je vršil 3-krat na teden ter je štel 11 mestnih gojenk. Bodi izrečena najprisrčnejša zahvala gospej predsednica Anici Rendlovi, ki je dala pobudo za ta prepotrebni tečaj in bila 10 tednov v živem stiku ž njim. Nadalje gospodu župniku Turšiču, ki Je dal na razpolago svojo kuhinjo, cbednico in druge pritikline. Potem obiteljema Gregorčičevi in Rumpretovi ter vsem drugim, ki s0 na ta ali oni način pripomogli, da je tečaj dosegel tako lepe uspehe.
BREŽICE. V našem malem mestecu Je predpustno življenje letos bclj mirno, kakor druga leta. Cel0 sokolski ples ni bil tako obiskan, kakor pač taka prireditev zaslu® hi naši ljudje se premalo zavedajo svojih narodnih dolžnosti. Mogoče pa bo v soboto dne 13. februarja bolj živahno v Nairodnem domu, kjer priredi ta dan naš godbeni klub v Narodnem domu v veliki dvorani veliko maškerado, katero mora obiskati vsak Brežčan, kakor okoličan. Posebno Je dolžnost ljubiteljev glasbe, da te prireditve ne zamude, ker je čisti d-biček namenjen za nabavo novega glasovrija.
BRASLOVČE V SAVINJSKI DOLINI. Dne 9. t. m. Je slavila gospa Marija Pauer iz ugledne .Tanove rodbine, zdrava in krepka, na skromen način v krogu svojih otrok, vnukinj, vnukov in pravnukinj 90-letnico svojega rojstva. Iz svojih ranih let se še dobro spominja, kaj je ljudstvo pripovedovalo o Francozih in nekaterih francoskih generalih. V pestrih barvah in krepkih po-
Cvetličarka iz Potsdamskega trga
bo filmska senzaci a Ljubljane. Seveda pride v kino „Dvor"
tezah, odgovarjajočih resničnemu doživetju prikazuje revolucijsko leto 184(\ ko je naš narod 'začel dvigati skupno z ostalimi narodi svojo glavo in glas po rvcbodi. V 17. letu svoje starosti sc je poročila z g. Paurom, rodom iz Radgone in živela dolgo vrsto let ž njim v srečnem zakonu. Ob njeni 90-letnici ji kličejo vsi njeni mnogo-brojni čestiloi, prijatelji in znanci: »Ostanite nam še dolgo sveža in zdrava!«
ŠMARJE PRI JELŠAH. V Šmarju je sedež sreza, sodišča, davkarije in drugih uradov. Še vedno pa krožijo govorice, da bo poglavarstvo premeščeno v Rogaško Slatino. Ce bo kdaj do tega prišlo, bo to krivda tudi šmarskih voditeljev. Posebno okrajni zastop bi moral delovati na to, da se prepreči vsaka namera preselitve sreza, k:>-jega sedež je določen v Šmarju. Ker pa nima srez potrebnih obsežnih uradnih prostorov na razpolago in morajo uradniki iskati stanovanja v drugih krajih, je mogoče, da se premestitev urada vendar izvede. Potem bo v sedežiu sreza tudi sodišče in davkarija. In kaj ostane potem v Šmarju? V Rogaški Slatini je že zbran denar za postavitev velike stavbe za vse te tri urade in z zgradbo se baje prične že to leto? Nameravalo se je v Šmarju kupiti stavbo, kjer sedaj srez uraduje, kar bi bilo zelo pametno. A kdo je bil proti? Kaj pa dela občinski odbor? Tudi od te strani smo pričakovali neke ukrenitve, a zaman. Zganimo se in delajmo, dokler je še čas. Poglejmo nadalje naše okrajne ceste in okr. zastop. Lansko leto je bilo razpisano mesto tajnika pri okrajnem zastopu. Bilo je več prosilcev, a imenovanja nobenega. Zakaj ni bilo oddano tajniško mesto, Nadalje vprašam, kaj je z okrajno cesto? Posetni-ki tovorniki avtomobilov in drugi plačujejo grozne doklade, a o kakem izboljšanju ceste ni niti govora. Naj se za delovanje odbora zanima tudi g. poglavar, občina in drugi. Nadalje je treba uradnikom preskrbeti stanovanja. Kje ste odločilni faktorji, čemu v tem oziru nič ne ukrenete? Ali je res treba, da v vsem nazadujemo? Ali je treba, da se morajo uradniki stiskati po zakotnih stanovanjih, da celo v drugih krajih morajo stanovati. Na noge in na delo! Vaše življenje mora biti delaven dan.
Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I •—. Najmanjši in e tek Din 10*-%
Dne 14. svečana ee vrši
v škoiji Loki velika maškerada
v znamenju časa — lomi gj vsak po 8voje. 3237
Pevski odsek sckol. društva Ljubljana II
priredi v sob to dne 13 tm ob 20. uri zirečer v salonu gostilne Mrak na Rimski c.
prijateljski sestanek
celokupnega moškega in ženskega članstva. — Na programu pevske točke ter solospevi. Vabimo vse prijatelje društva. — Pevski odsek.	3521
Sokol v Ribnici
priredi v nedeljo 14. t. m. pri Cenetu
veliko maškerado
(NTa morski obali*. Godba (irav. divizijske oblasti. —
Vstopnina 10 Din. 3429
Mestna Orjuna
Hrastnik-Dol
priredi v soboto dne 13. t. ra. ob 8. uri zvečer v ero-stilniških prostorih Roša vehio maškerado. Kdor se hoče pošteno zabavati, naj ne zamudi prilike. 3314
Podoficirsko podp. društvo
ljubljanske garnizije priredi v soboto dne 13. februarja t. 1. ob 20 uri v prostorih ljubljanskega «Nar. doma*
podoficirski ples
K obilni udeležbi prireditve ffl vabijo vsi bivši dl. si. podoficirji, rezervni in vpo-sojeni oficirji, uradništvo i} drugo cenjeno občinstvo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen samo za ■0!irode!re namene, se predramila hvaležno soreejmajo. Vstopnina za o3ebo 15 Din.
3302
Pozor!	Pozor!
Lepe maske
^'a veliki maškeradi Soko-* v Mostah, ki se vrši dne t. m. v Sokolski dvo-: . na Selu. pridejo v bo-cafeni razporedu na vrsto -11 i krasne narrrade iia nsj-'Dpse maske. Torej vse le-' maske, ki mislite tekmovati. v nedeljo v Moste.
V.uje priznana srodba 'Sloga.. Zdravo! — Odbor.
3444
klnja (likvidacijska) seja 'Umskega komiteja za
Vi. Slovanski večer
vrši danes v petek ob '■v. uri v tajništvu Jadra-na- Vljudno vabimo, da se cenjene dame seje za-cps!jivo udeleže. Prireditveni odbor.	3537
pravljice za deco
franes v petek prednaša pri Ateni v dali dvorani Nar. _ff:na pravljice ga. Skerlj-■ ivedova. Začetek ob 5 [opoldne. Vstopnine ni, podajo sc postovoljni pri-sP?vki v kritje stroškov.
3523
Keglaški klub Triglav
Priredi na pustno nedeljo
maškarado
T gostilni Drašček, Bohoriča 9. Cel večer volijo ■ ime in gos»x>dje. Najlepši maska dobi 250 Din.
3534
Pevski odsek Grafika® v Ljubljani
priredi na pustno soboto dne 13. februarja 1926 v dvorani .Kazine*
II. zabavni večer
s petjem humoristienih zborov, kupletov ter plesom, s sodelovanjem mnzike Dravske divizije. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 15 Din.
Tamburaško društvo «Zrinjski»
priredi Ine 13. t. m. v prostorih gostilne »Zlatorog*
zabavni večer
s plesom. — Vabijo se vsi prijatelji tambnrašev. Začetek ob 8. uri. Dostojne mpske dobrodošle. — Brez vstopnine. — Odbor. 3507
Ljubeznjivi ljubljanci, Predragi nam kranjci Ne bodite zaspanci. Pripeljite se z masko in z napolnjeno taško
v Škoijo Loko na ples
dne 14. svečana ob 20. uri.
3258
Narodna čitalnica
v Šiški
priredi v soboto dne IS. februarja t. 1.
elitno maškerado
Dostojne maske dobrodošle
3525
SnažHca jedilnega orodji*
sprejme restavracija hotela «Slon*.	3403
Marljiva sobarica
izobražena in poštena, ee sprejme takoj. Naslov v upravi cJutra».	3402
Učenko
močno in zdravo, sprejme večja manufakturna trgovina na deželi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro c Krepka*.	3252
Drvarji - šveleraši
se sprejemajo za izdelovanje bukovih pragov v akord — vsaki dan večje Število. Franc Hočevar, gostilna pri postaji Semič, Dolenjsko. — rogoji ugodni in dobra plača.	2921
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobro izurjenega sprejme takoj Ivan Torčič, brivec v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko.	3493
Skladiščnik
za zalogo kuriva, mlajši, trezen, absolutno pošten in zanesljiv dobi mesto. Kavcija v vrednosti 5000 Din pogoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravo cJutra* pod cSkladišče 99» 3501
Potnikom
kateri obiskujejo posebno večja mesta, letovišča in trge, se nudi prodaja dobro idočega predmeta — lep zaslužek. Cenjene ponudbe z navedbo stroke na A. Peterlin ml. nasl., Bob, Vel. Lašče,	S514
2 kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Ribizl Rudolf, p. Dol. Hrastnik.	8532
Mesto sluge
pod <1166» in stenotipisti-nje pod «V Ljubljani 1166» zasedeno	8506
Lesno podjetje
na Bledu sprejme moško ali žensko pisarniško moč s prakso v lesni stroki in znanjem italijanščine. Nastop po možnosti takoj. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse in spričevali na upr. cJutra* pod cBled*.	3503
Vajenca
za brivsko obrt sprejme takoj Albin Šinkovec, brivec na Viču.	3499
Dekle
pošteno in 6nažno, ki zna dobro kuhati, se išče. Ako mogoče, predložiti izpričevala. — Naslov v upravi cJutra*.	3535
Koncipijenta
s substitucijo sprejme s 1. majem t. 1. dr. Frane F r 1 a n, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
3495
Starejšega Žagarja
samskega stanu išče Iv. češenj, Vižmarje nad Ljubljano.	3520
Iliromant
psihoirrafolog in fizionomist N. S a d 1 u c k i sprejema dnevno od 9—12 dopoldne in od 2—7 popoldne. Ne-Irojna zahvalna pisma od k'?entov. — Kranj, hotel «Stara pošta» št. 6. 3519
Postrežnico
pridno, snažno in pošteno, ki bi hodila od sedmih zjutraj do petih popoldne — išče družina z otroci. — Naslov pove upr. <Jutra».
3508
(išče!o* Kontoristinja
z večletno prakso, samostojna. išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cTakoj 24».	3453
Gospodična
trg. naobražena, z večletno pisarniško prakso, išče mesto blagajničarke, gre tudi kot pomoč v trgovini. Vešča je 6lov. in nemškega jezika, deloma srbščine Kraj poljuben. — Cenjene ponudbe na upravo <Jutra» pod c§t. 24».	S316
Trg. pomočnica
mešane stroke, išče primerne službe. Nastop po dogovoru. Pisma pod značko cDobra moč* na upravo cJutra*.	3215
300 Din nagrade
dobi. kdor preskrbi službo skladiščnika ali kako drugo primerno mesto treznemu in zanesljivemu bivšemu podoficirju, vajenemu tndl pisarniških poslov. — Naslov pove upr. «Jutra*.
8500
Zanesljiva oseba
Kdo me vzame kot dru-žabnico brez kavcije v kako restavracijo, gostilno ali kaj primernega. Sem v tej stroki popolnoma iz-vežbana, boljša oseba, prvovrstna kuharica ter dobra gospodinja. — Dopise prosim na upravo cJutTa* pod značko »Dobra moč*.
3450
Plačilna natakarica
z dobrimi spričevali Seli službe v gostilni ali kavami v Mariboru. Pismene ponudbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod šifro »Natakarica*.	8538
Gospodična
iz boljše hiše bi šla k otrokom in kot pomoč pri gospodinjstvu. Dopise na upr. .Jutra* pod .Boljša hiša*.
3533
Pisarniška moč
s prakso išče službe. — Nasl lov pove upr. .Jutra*.
S536
2 mlada potnika
začetnika, vešča risanja in hitrega računanja, iščeta službe. — Dosedaj sta biia eden mlekar in drugi 'mizar Naslov v upr. .Jutra* pod «St. 8000».	3496
Gospodična
iz dobre hiše išče službo čez dan v gospodinjstvu, trgovini ali k otrokom. — Ponudbe na upr. .Jutra* pod .Dobre reference*.
8509
Pekovski mojster
išče dela v mestu ali na deieU. Gre tudi u pomočnika. Ponudbe na upravo •Jutra* pod .Pek*. 3498
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
popolnoma veš8 svoje stroke, išče zaposlenja. Cenj. dopise na upravo .Jutra* pod šifro .Dober delavec*.
Mlajša moč
išče službe pisarn, ali trg. sluge. Ponudbe na npravo .Jutra* pod .Sluga £106».
3497
	
	
premog- WoUova l/H.	-Cebin Telefon: 56. 481/1
Voz Landauer
dobro ohranjen, m po telo ugodni ceni proda. Poizve se v trgovini Ivan Perdan nasledniki ▼ Ljubljani, Krekov trg.	8146
Stavbeniki, pozor!
Prodan i nosilke (traver-
ze) po 5.60 m dolge, profil 36. — Anton Petkovlek, Dol. Logatec.	3434
Kostumi za maske
obleke n ples, obleke u gospode, plaiii, čevlji, runa draga oblatila, vaze, servisi, pahljač«, nakit), note, knjige, pravi Utarj*-rezi in raznovrstno blag« se proda v Maribora, Aleksandrov* cesta 84, pritlična veža m desno,	8S40
Radio
aparate in dele najceneje pri J. Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a
Bmamamsmmaa
4 železopločevina-ste table
v velikosti po 4.60 X 1.30 m se prodajo. Naslov pove nprava .Jutra».	3360
Vreče za oglje
ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo .Jutra» pod Miro .Vreče za oglje». 3546
Prodam:
2 nova namizna telefonska aparata, 1 dobro ohranjeno registrirno blagajno in 1 blagajno «Wertheim», pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod šifro .Telefon*.
3541
Trebušni pasovi
gumijasti in prsni držalci pravkar došli. Besednik in drug. Ljubljana, Prešernova ulica 5.	8390
200 klafter
bukovih cepljenih drv na licu mesta prodam po 250 Din klaftro ali na naložene franko postaja Sv. Lovrenc na Pohorju po 375 Din proti takojšnjemu plačilu. Popp, Maribor, Ribniška 2.
3539
Prodam oleandre
ovijalke voščenke in gomolje kane. Naslov pove nprava .Jutra*.	3427
Opalograf
> r o i a brivec Eijakovid, trnovo, Cerkvena ulica 1.
3487
«Ford» avto
malo rabljen, 1 leto star, prodam. Naelov pove upr. .Jutra*.	3480
Otroški voziček
dobro ohranjen se poceni prod* v Strelilki ulici SO/1 3478
Iz zapuščine E. K. Ljubljana, Bleiweis-sova cesta št. 11., I. nadstropje od 3—5 ure popoldne so
dragocenosti, porcelanski servisi, slike, knjige vseh vrst, slovenske in nemške, stari Valvazor, znanstvene knjige, curka minerali]
m po nizki ceni!
MMMNM
Maska Harlekin
svilena, se proda. Naslov pove uprava cJutra*. 3523
Brzojavne droge
borove, nekaj tisoč komadov od 7—13 m dolge, kupim proti takojšnji dobavi. Naslov pove upr. cJutra* 8435
Dobro sesalko
(Druckpumpe) za preizkušanje parnh kotlov, kupi Frančiška Rozman, Stožice št. 50.	3425
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod cDobro ohranjen* na upr. cJutra*.
3415
Ježice
vagonske kakor tudi manjše množine kupim. Ponudbe z najnižjo ceno na naslov: Stellwag, Bršljin — Novo mesto.	3479
Steklenice «Rogaška Slatina*
očiščene, v vseh velikostih kupuje «Zora>, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2. Pošljite ponudbe z navedbo velikosti in razpoložljive množine. Cene po dogovoru.	3249
Priklopni voz
(Beivvagen) dobro ohranjen, ki pristoja za vozilo B. S. A. SyaHP (499 kem) kupim — Ponudbe na naslov: M. Rakusch, Celje.	3082
Pisalni stroj
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe z navedbo cene in type na Zadružno hranilnico, registr. posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani.	3510
Štirisedežnl avto
v dobrem stanju, se kupi za trgovska potovanja. — Plačilo proti garanciji v obrokih. Ponudbe na upr. .Jutra* pod šifro .Avto 1925».	3482
Vago
(Schieberwage) od 1000 do 1500 kg, dobro ohranjeno, kupi Mihael Kavčič, Sp. Šiška.	3481
Prazne sode
za žganje, ca 1000 litrov in male do 60 litrov kupim Cenjene ponudbe z navedbo cene in števila sodov poslati n» naslov. A. Roječ, Stična.	3405
Železna blagajna
št. 3 se kupi za kmečko hranilnico in posojUnico v Dolnji Lendavi.	8491
Kupim sode
od 60 litrov naprej, rab-
jene in nove. Naslov	pove
npr»va «Jutra».	8526
Pridelki
Sir
Is trapUtovski, kg 20 Din, delavski, kg 15 Din, Ia ojer la tilziter. kg 13 ..narjev, dokler traja zalog*, razpošilja po poiti, na leljo proU povzetja mlekarn* La»nloky, Drf*-novae.	8382
Lepega sena
polsladkega, im* vej vagonov naprodaj no Jako rrxki eeni Franc Maatnak, ielezniel 8277
S-. Jurij ob Julnl
rm
Novoizgrajena hiša
enonadstropna, z velikim vrtom, na prometnem kraju tik Ljubljane, primerna za večjo obrt, tovarno, zavetišče, sanatorij itd. se takoj proda. Plačilni pogoji zelo ugodni, tudi na obroke. Naslov pove upr, .Jutra*.	8426
Posestvo
v Savlnski dolini, z vodno močjo, v bližini rudnika proda Marija Boh, Trbovlje I.	3408
Hiša
trinadstropna, s kavarno, na prometnem kraju, se proda. Naslov pove uprava «Jutra».	2978
Stavbo
primerno za tvorniško podjetje iščemo v najem ali nakup v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro cTovarna» na cPropaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova ul. 7/II 8364
Hišo
na prometnem kraju pri cesti proda Marija Boh. Trbovlje I.	3407
Manjši lokal
na leepm kraju v mestu, se proda. — Naslov pove uprava cJutra*.	3457
Velika klet
pripravna za skladišče itd. se odda. Naslov pove upr. <Jutra».	3484
Iščem 2 sobi
v centru mesta od 1. marca, in sicer 1 za pisarno,* 1 pa za stanovanje za dvo osebi, ako mogoče tudi s hrano za 2 osebi. Cenjene ponudbe z označbo cene na upr. .Jutra* pod šifro .2 sobi S. b.»	3330
Opremljeno sobo
išče mlad. soliden gospod. Cenjene ponudbe pod .Dom samca* na upravo .Jutra*.
3069
Stanovanje
dobi, kdor odkupi istotam pohištvo. Naslov se izve v trafiki pri sv. Petra cerkvi 8446
Stanovanje
2 sob, kuhinje ln pritlklin se takoj odda. Naslov v upravi .Jutra*.	8547
Gospodična
se sprejme na hrano ia stanovanje. Ogleda se od 8—12 dop. in od 8—6 pop. Naslov pove upr. .Jutra*.
•	3530
Zdravnik
pripravnik liče čisto stanovanje v bližini državne bolnice. Cenjene ponudbe na npr. .Jntra* pod šifro »Zdravnik*.	8524
Krasna soba
šolnina, z elektrik«, t L
nadstr. v novi vili, se odda Naslov pove upr. «Jutra».
3522
Iščem stanovanje
* novi rili, i» iio«r v hll-«ai Blelveisove eeete, ob-stoječ, iz S—3 sob, kuhi-nje b kopalnice. Plača ee tndl sa par mesecev naprej Pod značko »Sfinga* na nntaro »Jotra*.	8518
Opremljena soba
čedna, z 2 posteljama, se takoj odda. Naslov pove uprava .Jutra*.	3492
Mesečno sobo
s hrano oddam v sredini mesta. Naslov pove uprava .Jutra*.	3527
Damske klobuke
svilene in spomladanske od 120 Din naprej priporoča modni salon M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ul. 27 2910
Dama
fino naobražena, zelo premožna, simpatična, stara 44 let, se želi spoznati z dobro situiranim gospodom kavalirjem iste starosti, v svrho ženitve. Samo resne ponudbe pod značko .Harmonija 2123*.	3529
[* T. RABIČ ^
^o. Ljubljana ^v-orskn^
Družabnika
s ca 150.000 Din k dobro idočemu podjetju iščem. Ponudbe na anončni zavod .Apollo*, Ljubljana, Stari trg.	3502
Iščem posojilo
60.000 Din na vknjižbo ali garancijo, proti visokim obrestim do žetve hmelja. — Ponudbe na podružnico .Jutra* v Celju pod šifro »Hmelj*.	3518
ti?'.
Varan
išče prijatelja. — Pisma t naslovom na upr. »Jutra* pod »Varan*.	8488
Moj!
Veselim se svidenja. Piši Vroče Te poljublja Tvoja ženka.	8483
Mladenič
ieli znanja z gospodično z dežele, staro 25—30 let, z nekoliko premoženja. — Vdove niso izključene. Naslov pove uprava »Jutra: pod šifro »Holland 1894».
3511
Mladenič
se ieli spoznati z gospodično z deiele, staro 20—25 let, z nekoliko premoženja. Vdove niso izključene. Naslov pove uprava »Jutra* pod »Niederland 1899».
8512
Mladostni sen
Dvagnite pismo v upravi »Jutra..	8477
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: A. K., A. N A. H., Bližnja pomlad, Berger, Caru-ga, Cirkularist, Drogi, Goldinarji, Gramofon 1926, Hrana, Hitra odločitev, Hi-acinta, Hoffmann, Jolanda, Inienjer, Karikatura, Kle-petulja-Brfljin, K. W. R., Mihela, Marljivost 125, Medsebojno spoštovanje, Manon, M. P. 80. Marmor, Nada, Oprema, t. Podbor-šek, Poštena 3242, Posojilo 1625, Podjetna 1894, Poštena 1794, Plačam takoj, Pomladna tajnost, Parcela 1715, A. Potočnikova, Plačljivo v obrokih. Pomlad 1878, Roman 23. Besna moč 18, Resen kupec, Stranski zazlulek. Stalno 921, Šesta, Strojno vezenje, Stajer-ka, Sigurna, Tajnost 9160, Upa-'e I. Značaj 14, Z»-neeljiv* b poštena, 21 va.
Klavir
dobro ohranjen, se kupi na obroke. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cKlavir 2109*.	8505
Pianino
dobro ohranjen, se vzame v dobre roke v najem. — Ponudbe na upr. cJutra* pod cPazljiva*.	3486
Zlata zapestnica
verižira se je našla na tehničnem plesu v Unionu. — Dobi se na Kongresnem trgu št. 2/II, levo. 3545
Modni listi
za krojače in Šivilje s slovenskim poukom in veliko sliko, polletno 120 Din. — Krojna šola Stari trg 19/1. 1. marca nov krojni teča.i za šivilje.	3348
Maska se posodi
na Sv. Petra ce6ti 58/11, levo.	3504
Maska pierotka
se posodi. Kongresni trg št. 8/II, levo.	3517
Kdo izmed poklicnih
igralcev
ali boljših diletantov bi bil pripravljen sodelovati pri turneji v mesecih marcu in aprilu. Pevci imajo prednost. Ponudbe pod značko cResnost 200* na upravo cJutra*.	8516
Sv. Jurij ob Ščavnici
Naša C. M. podružnica j« priredila dne 17. januarja v prostorih g. predsednika M. Domanjka plesni venček v prid imenovani družbi. Cisti dobiček znaša 700 Din Vsa čast nekaterim požrtvovalnim članom!	3515
Otomune
afrik modroce, ž.mnice, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nuai po znatno znižanih cenah
Fran Jager, tepetnik,
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 27. Popravila točno in ceno. ■BMMMMBBra
Hrano iščeta
2 osebi v boljši hiši v bližani glavnega kolodvora. Cenjene ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cHrana* 3335
Export — Import
Trgovinski časopis Com-mercio Italo - Jugoslavo — Viale XX Settembre 65, objavlja naslove uvoznih in izvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe in povpraševanja po robi vsakršna branže. — Oglasna pristojbina za objavo 3 lire.	2932
Štirisedežen avto
zamenjam proti malemu doplačilu za močno motorno kolo, k«akor dndian* ali cHarley-Davidson*. Naslov v upravi cJutra*. 8490
Priporočamo
novo izdajo
romanov i
Cyclamen
BroS. 23 Din, vez. 27 Din. pošt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din. vet. 23 Din. pošt 1-25 Din
Izdala Jih f«
Tiskovna zadruga r Ljubljani
Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo
Hearn — Baukart
Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo.
Broširana knjiga velja Din 28*—, v celo platno vezana Din 38*—.
Izdala jo je
Knjlgeroa Tistovne zadruge
v Ljubljani.
Prešernova ul. nasp. glavne pošte.
Sax Rohmer:	42
Rčeči četektiu
Stražnik je odšel in zaprl vrata. Kerry je položil svojo palico na inizo in izpljunil gumi v ogenj v peči. Iz žepa svoje suknje je vzel svež komad in si ga vtaknil med zobe. Nato je vzel stol, sedel poleg peči in strmel v žerjavico.
Sin Sin Wa je iztegnil roko in odprl omarico.
—	Policija! Policija! je zakrakal vran.
—	Spati moraš, Tling-a-Ling, je dejal Sin Sin Wa.
Vzel je iz omare malika z zelenimi očmi, ga postavil na mizo fn zaprl vrata omare. S kosom mehkega usnja, ki ga je od časa do časa vtikal v pločevinasto posodico, je začel snažiti odurni kip.
29 poglavje. Up in strah.
Monte Irvin je dvignil glavo in žalostno pogledal Margareto tialley. Mir je vladal v knjižnici stare hiše v Prince's Gate. Le ogenj v kaminu je komaj slišno prasketal. Margaretine sive oči so s skrbjo gledale moža, ki je sedel v velikem, usnjatem naslonjaču in je bi! videti popolnoma uničen.
—	Opojnine! je zamrmral. Opojnine!
Njegovi tovariši iz mestne hiše bi težko spoznali ta glas, tako se je spremenil, in čudili bi se tudi njegovemu obrazu, ki je postal ves drugačen.
—	Ali v resnici razumete, dragi gospod Irvin, zakaj sem vam to povedala? je dejala Margareta prepričevalno. Br. Burton je sicer dejal, da vam tega ne smemo praviti, toda on ne ve, da me sprašujete vsako malenkost. J a z pa mislim, da je bolje če zveste resnico, čeprav je strašna, bolje je kot da...
Kot da sumim... še strašnejše, je zašepetal Irvan. Morda imate prav. Miss Halley. Jaz sem vam zelo, zelo hvaležen, da ste mi to povedali. Verujte mi. nikoli ne bom pozabil...
Umolknil je in dvignil oči. Pogled mu je obvisel na sliki njegove žene. potem pa je dejal:
—	Ce bi bil le vedel.
Irvin je sprejel strašno odkritje mirneje, kot je Margareta pričakovala. In to jo je še potrdilo v njenem mnenju, da je bilo pravilno, razodeti resnico.
—	Jaz bi vam stvar že zdavnaj odkrila, če bi bila od tega odkritja pričakovala kak uspeh. Odkrito moram reči, da sem upala, da bom Rito v doglednem času odvadila njene strašne navade.
—	Ali se opojnine niso omenjale v zvezi s tem slučajem? jc vprašal Monte Irvin brezizrazno. Namreč v časopisih?
—	Za enkrat še ne, je odogovorila. Toda eden današnjih večernih listov že nekaj namigava. Zato sem se odločila, vam vso zadevo točno odkriti, preden vam pridejo na ušesa razna nejasna sumničenja.
—	Hvala vam, je dejal, še enkrat najiskrenejša hvala. Ali morda veste, v kaki družbi je Rita dobivala te opojnine in jih zavživaia?
Margareta se je za trenutek obotavljala, potem pa je dejala:
—	Mislim, da Nina ve.
—	Njena služkinja?
—	Mislim, da mora ona vedeit.
—	Policija jo je že spraševala, je odgovoril. Gotovo jo nadzorujejo.
—	Sicer sem pa mnenja, da nima pojma o službi, ki se bavi s prodajo opojnin, je dejala Margareta. Bila je le zaupnica pri nakupovanju. Prepričana sem. da je tudi ubogi Sir Lucien zavžival opojnine.
—	Mislite? je vprašal Irvin tiho. Mislite, da je on tisti, ki je Rito navadil uživati opojnine?
Margareta se je ugriznila v ustnice in gledala na tla na rdečo preprogo.
—	Nočem obtežiti moža, ki se ne more braniti. Toda... včasih sem bila mnenja, da je bil on tisti.
Nastal je molk. Obadva sta imela isto misel, a noben si ie ni upal izreči v besedah.
—	Kot vidite, je nadaljevala Margareta, je jasno, da so Kazmo ščitili ljudje iz najvišjih krogov, ki so udani opojninam, in čisto izključeno je, dobiti od teh ljudi kakih informacij. Razen tega imajo ti ljudje velik vpliv. Sicer ne mislim, da se ga bodo posluževali, da ščitijo Kazmo, pač pa, da ščitijo same sebe.
Monte Irvin jo je prestrašeno pogledal in dejal:
—	Ali mislite, da je v interesu teh krogov, da ostane cela zadeva kolikor mogoče nejasna?
Margareta je pokimala.
—	Opojnine so se silno razpasle in to najbolj v najvišji družbi. Ker so pa postale naravnost nezaslišano drage in jih je težko dobit , si nihče ne upa javiti prodajalcev policiji. Vendar sem prepričana, da policija ni zapletena v to zadevo, nasprotno, storila je svojo dolžnost. Na žalost se ji ni posrečilo, odkriti družbe prodajalcev.
— Tudi lord Wrexbourough je mnenja, da policija ne mor* odkriti družbe.
—	Mogoče.
—	Zato je menda poveril zadevo enemu svojih uradnikov?
—	Mogoče.
Monte Irvin je opazoval Margaretino lice in kljub žalostnemu izrazu je opazil, da gleda nekako bolj zaupno. Vendar ni dejal drugega, kot sledeče:
—	Vsaka pomoč pride prav. Lord Wrexborough je vaš stric, Miss Ha!ley, tocia, ali mislite, da je to tajno postopanje notranjega ministrstva napram policiji pravilno?
Margareta je za trenutek molče strmela v preprogo na tleh, potem pa je dejala:
—	Ne, pošteno ni. po mojem mnenju. Jaz se pa počutim sokrivo pri vsej stvari, kajti kot zdravnica marsikaterih žensk, ki so udane zavživanju opojnin, sem svetovala svojemu stricu k temu koraku.
Monte Irvin je globoko vzdihnil in nehote je pogledal na telefon, ki je stal na stranski mizici. Margareti se je zdelo, da neprestano pričakuje, da telefon pozvoni in da zve strašno novico. Kadarkoli se je pes, ki je ležal na rogoznici pred kaminom, zganil ali pa začel gledati proti vratom, se je Irvin vznemiril.
—	Ta negotovost, je dejal hlastno, to je najtežje!
O, gospod Irvin, vaš pogum je občudovanja vreden, je resno odgovorila Margareta. Toda — naglo je popravila, kar je rekla — vsi so prepričani, da se Riti ni nič hudega zgodilo. Ni izključeno, da so ji morilci rekli, da se tekom gotovega časa ne sme javiti in tako se je nekje skrila in čaka.
Monte Irvin jo ie po teh besedah živahno pogledal.
P'
MICl MALUS roj. OKORN FRAN MALUS
poročena dne 10. februarja 1926. Tržišče - Btzeljsko - Zagreb

Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana. Masarykova cesta 9., nasproti carinarnice. Vse informacije brezplačno'
Salonska obleka
. prvovrstna, skoro nova za slokega gospoda, se ugodno proda.
:-: Naslov pri upravništvu .Juha". :-:
• je b l Dunajski jesenski velesejem
LoKal 1925 tako »sPešen?
mm • ker nudi na Dunaju, osrednjem trgu /afn srednje Evrope, 7003 razstavimlcev ■'•"f svoje proizvode v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah 1
Zato obiščite
10. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
7.—13. marca 1926.
Posebne prireditve: Mednarodna razs'ava avtomobilov in motornih koles .Elektrika * poljedelstvu" — Lovska razstava — Razstava hranil in u itnln.
Potni vizum nepotreben!
Z velesejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod čez mejo! Znižana voznina po jugoslovanskih in avstrijskih železnicah in po Donavi.
Pojasnila vsake vrste in velesejmske izkaznice se dobe pri
Dunajskem Aeimii d. i ln Ifll
in pri častnih uradn<h zastopstvih v Molil: ant:
AVSTRIJSKI KONZULAT, Turjaški trg štev. 4; ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI, Aleksandrova cesta štev. 8: JOSIP ZIDAR, 755-a Dunajska cesta štev. 31.
HHSESKaHHHHHHHHe
I raitp Mm v II i razredni Mi
Radi reklame prodajamo naslednje dni pa-tijo šatuli z našim' prvovrstnimi in poznanimi pro:zvod . V vsaki 20. šatulji se nahaja po '/4 srečke drž. razredne loterije, s čimer je vsakem i našemu odjemalcu dana mo nost dob ti, poleg naše prvovrstne in ce-•tene parfunierije v srečnem slučaju še
1,000.080 DINARJEV*.
V zelo elegantni šatulji se nahaja: 1 velika steklenica Eau de Colognea prima, 1 Poudre des Perles Fines, 1 Crčme Ninette, 1 Shampooing, 1 Dryodont pasta za zobe in 1 paifumska esenca „Le Rdve'. Vse to za neverjetno nizko ceno 150 dinarjev
mesto 250 Din, ako nam vpošljete denar naprej. (Po povzetju 5 Din več). Interesentom dovoljujemo vsako kontrolo
Srečke zamenjavamo na naše stroške do konca kola, v kolikor ne bi bile preje izžrebane.
kraljevi SHS dvorni dobavitelj.
Pošljite denar takoj na naslov: DEPOT OR5AV, LJUBLJANA 1/49, ker je število šatulj omejeno. 7S4-a
Mestni pogrebni cavod
Preminul je nenadoma naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod
JANKO PFEIFER
stud. mr.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 13. t. m. ob 3 uri pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1926.
Ivan in Ivanka Pfeifer, stariši — Vladimir, Marjan, Fr. cler. Vladimir, Joško, bratje — Ivica, sestra.
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dne 10. februana 1926 ob 9. uri zvečer v starosti 67 let, previden s tolažili sv. vere preminul naš ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod
Ivan Mokorel
čevljarski mojster v Tržiču.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 12. februarja popoldne na pokopališče v Trž.ču.
V Tržiču, dne 11. februarja 1926.
Ivana, soprosa — Josip, Ivan, B a ž, sinovi —
Ivana, Frančiška, hčeri — Tomaž Jankovič,
morn. pcroč., zet, Frančiška Mokorel roj. Juvan, sinaha.
SKlišeje vseh vrst
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
»JUGOGRAFIKA« K L ISA RNA
F L.JCBIj.JAM. SV. PETRA NASIP si 23. dNaroČiia sprejema tudi oglasni oaaelek uprave „ jutra", Prešernova ulica i.
gwgtsMwssa Dobro idoča
trgovina umetnega in naravnega cvetfa
na drobno in debelo v glavni ulici Zagreba, z lepimi velikimi prostori, se zaradi obiteIjskih razmer proda strokovnjaku. — Kapara 200 000 Din, ostalo plačljivo v obro<ih — Samo resne ponudbe naj se pošljejo pod šilro .Cviječe P-137" na Interrekbm d. d., Zagreb 1-78, Strossmayerova ul. 6.
"esejj. fisasai aa bbbbbbbbbb!sbbbbb
sledeče ko čine lepo obtesanega lesa: 150 kom 8x10 cm 4 m dolžine
100	. 8x10		5		m
150	. 10x10		4		
1:0	. 10x10	„	5		
100	. 10x10	„	6		
lr0 200	. 10x13		5		m
400- 0J	. Itxl3		6	»	»
50	. 1 x!3		7		
100	. 10x13		8		
30	. 13x16	9	4	9	*
100	„ 13x16		5		*
100	. 13x16	»	6	»	»
i Ponudbe raj .se pošljejo na trgovino 1 drva Adam Šntuc, Hrtkovci (Srijem). ; Cene postavno \agon Nildnci (via Ruma ali s splavom Sava Hrtkovci).
i
isesa©©©©©©©©©«©*
Pri podpisanem sodišču bo dne 25. februarja 1926 ob 10. uri dražba zemljišča vi. št. 346 k. o. Statenberg, pošta Makole, obstoječega iz grada in gospodarskih poslopij, cenjenih na 524.0( 0 Din, ter zemljiških parcel in pritiklin, cenjenih na 458.038 Din 22 p.
Najmanjši ponudek: 567.358 Din 80 p, vadij 98.203 Din 82 p.
Mm sodišče v Slovenski Mm,
odd. II, dne 9. februarja 1926.


i Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno j vest, da je naša ljuba dobra mati, teta, j sestra, gospa
Ivana tojt f.Kp!
gostilničarja in posestnica
danes v četitek 11. t. m. po mukepo!ni bolezni, previdena s tolažili svete vere, za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne lajnke bo v soboto | zjutraj iz hiše žalosti v Bukovici št. 11 | na pokopališče v Vodice.
Bukovica, 11. februarja 1926.
Žiluioii c<?oc;.
Opozarjam®
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od „mal'h oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2«—
DG
Hipotekama banka
J&sgosEnvanskih hranilnic
afpolekarnu V LjIlbljailŠ
i——i (prej Kranjska deželna banka) i_i
izvršuje vse banfine posle in transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjilice in «eko£i račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup in prodaja valut In deviz.
68 •
E3
RENAULT*
AVTOMOBILI
-danes neprekosljivi=
za avto-takse in kot osebni, za zdravnike in pot-n ke, tovorni in avtobus-vozovi, ker so najsolid-nejši, najtrpežnejši in nafcenefii pri vporabi.
Zastopstvo za Slovenijo: A. Lam pre t, Ljubljana,
Dunajska cesta 22.
12663 a
i ————
a Milili
Si	je začel izhajati.
Prva številka v jako elegantni povsem novi opremi aU prinaša: Pesmi Pavla Golie, Ivana Cankarja, Frana Ellerja, §9 Ivo Peruzzija, romana Juša Kozaka in Franceta Bevka, eseje o Tolstem in r)ietscheju, o razstavi poitretnega slikarstva na j^Bj Slovenskem ter zgodovinski čianek. Prvi pojav Antov. Poleg gšj	tega: Književna poročila in Kronika,
ra Naročila na 46. letnik, ki velja za celo leto r-gj 120 Din, za inozemstvo 150 Din, še vedno
sprejema
H Knpgarna Tiskovne zadruge
S	V Ljubljani.	Sil
g
SfSKlSSHSHBiž li


v LJUBLJANI
prodala premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v cei h vagon h po originalnih cenah premogovnikov za domato uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inezemski premog in koks
vsake vrste hi vsakega izma ter pripo raca posebno prvovrstol češkoslovaški io angleški feoki ia livarne In iotr.Uo »porabo, kovaški premog, črn! premog ie Cnkete
Naslov: Prometni zavod za premog, i i ? nosljani
Miklošičeva cesta štev. 15/1.	ro-«
i
Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij; «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar. Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani