STANOVANJSKO PODJETJE »FOND« Povzetek poslovnega poročila o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v letu 1973 SKLAD STANOVANJSKIH HIŠ Karvec leta 1073. je imel PONO v upravljanju 12.18fi ttanovanjskih enot, s 604.000 kv. m površtne, v skupni revaloriziranl vrednosti 739 milijonov din. Reaina vred-noet teh stanovanj pa zna&a danes okoli 2,3 milijarde din. 9 tisoč aili 74,5 % stanovanj je v družbeni lastnoii, oatalih 25,5 '/* pa v etažni lastnini občanav. Suirostjia struktura stanovanj je zelo ugodna, saj je kar 85,6 °/o stanovanj navejšega izvora (od 0 do 20 let), medtem ko je 0,8 % ati 97 stamavanj agrajenih pred ye* kot 100 leti. Vredmostno raamerje med starum m novim sldadom pa je kair 92,8 % : 7,2 % v korist stanovanj zgra-Jenih v zadnjih 20. letili. . Vsa stanovanja so Skoraj ovrednotena s 1,406.502 toč-knml, kar pomeni, da odpade v povprečju na stanovanije 114 todk (sistem to&kovanja vz leta 1965). Zanimiv je podatek, da je v etažni lastaini kar 47,4 % »tanorvanj zgrajenih' v zadnjih treh letih ter da stanuje v weh stanovanjiih, s kateriml goepadari POND, okoli 40 tisoč stanovalcev ali skoraj 1/S vseh prebhraicev Ljub-Vjsme. Slanovamja, s katertali gospodari FOND, se nahajajo T pretežni meri ria območju občin I^jubljama-Bežigrad . (ca 52%) in IJiibljaoa-Most-e-Polje (ca 34%). Ostalih 14% ge nahaja na območju ostalih ijubljanskih. občin oz. dru-god. Medsebojno raamerje med vlagatelji stanovanj, tei) Je 275 in Fomdran, je urejeoo s pogodbami. Med največje vlagatelje spadajo: obfiina LJubljana-Bežigrad, občina Mo-6te-Polje, ki sta vložlli stanovanja splošnega Ijudskega premoženja (SLP), Jugoslavanska Ijudska armada, Upra-va jaivne varnosti Ljubljana, Klinifine bolnišnice, Sklad borcev, Koanunalnl zavod za soclalno zavarovanje, Zava-rovalnica Sava, Toplama, Iskra, Satiutaus, Geološki aa-vod, Elma CsmuCe, Podjetje za PTT protnet, Casopisno in grafično podjetje Delo, feolirka, GospMarska zbornica SRS itd. Stenovanjsko podjefcje POND je bdlo ustanovljemo bb kancu leta 1965 kot stanovanjsko podjetje BežigTad, kate-pemu se je leta 1967 pridružilo stanovanjsko podjetje Md-Sce-Polje. Skupno Je bilo ob združitvi obeh podjetij 8.031 stanovanj. V naslednjih šestih leUh se je število dvignilo m 51 %, kax pomenl, da je biJo letno povečamje števfla Btanovanj v povpredju 8,5% aii 686 enot. POSLOVNI PROSTORI V stanavanjskih hiSah, s katerimi gospodari FOND, je 241 lokalov, skupne površine 24.750 lcv. metrov, v vredno-Btl 17,7 milijona din. PovpreCna veMikost lokala je 101,5 fcv. m; povpreCna revalorizirana vrednost lokala je 73-500 dinarjev, 1 kv. metra pa 715 din, kar dokazuje, da gre predvsem za slabe poslovne prostore, ki se nahajajo pre-težno v starih stanovanjskih hišah, fri sw bili nacionalizi-rani zaradi tega, ker eo prekorafievali dopustni eenzus 70 kv. m. Tako ugatavitev potrjuje budi starostna stjruktura1 lokaJov, pri kateri prevladuje tisti s starost.jo preko 20 le s 76,1 H nad 23,9 °/o noveJSinu od 20 let. STANARINA IN NAJEMNINA Dohodek od stamarm Je anašal v let.u 1973 16,38 mili-Jona din, s tem da so stanovaJci prispevaili 15,08 milijona din, 1,1 milijona pa so predstavljale subvencije. EStažni lastnikl so prispevali 2,18 milijoma din, tako da J» btl celolen dahodek od 9.000 družbeniJi Jn prispe-vek oi 3.177 ebažnolastniSkih stanovanj 18.34 milijona din. Najemnine Mkalov so prines!« 2&6 miiijona din, tako da Je skupni dohodeik 20,92 milijona din. Struikiura sredstev celotnega dahodka podjetja je na-' slednja: - Vse gradivn. fci pa objavljamo na straneb 6 in 7, nam jc posredovala oheinska skupsčina IJubljana-Bežigrad. 1I8EHVBIIIIIUIIBS6! Ttn:::::i:i:mitHi»it:Rtnutmit:in:::ti 100,0 % Dohodek lz stanarin in najemnin se Je v letu 1973 po-večal v primerjavi z letom 1972 za 6,7 % (nova stanova-nja), ceaofcni dohodek podjetja pa se je poveial za 14,0 %, predvsem zato, ker se Je dohodek, Ki ga je ustvarUa de-lovna skupnost, povečal za sikoraj 39 %. Celoten dohodek pCidjetja je anašal 28,91 rniilijona din, od tega ustvarjeno ie stanarun in najemnin 20^2 milijona din in iz drugito dejavnosti 8,00 milijoma din ali 27,7 % (obrtne delarmice, projektiva, gradbeni nadzor, komercia-la in podobno). Ko obravnavamo vprašanje dohodika iz najemnin in stanarin in njegove delitve, moramo opozoriti na na-slednje pokazatelje: 1. Dohodek iz stanarin iin najemnin je dalo v po vprečju le 33,8 din/kv. m dohodka letao aM 2,82 din me-sečrao. Povprečna stanaorina od najemnih stanovanj je bffla 3,08 din na kv. m mesefino, povprečna nfljemnina je bila 8,7 dim na kv. m, etažnl lastnikj pa so prispevali k vadrževanju v povprečju 14 din za površinski meter. 2. Zaradi zamrznjemih stanarin — za staoovanjsko podjetje smo prišli v situacijo, ko stroški tekočega vzdrže-vanja odvzamejo skuipni masi stanarin že skoraj 1/3 sred-' stev. V zadnjiii treh letih so swo*kii tekočega vzdrževanja narasli za skoraj 100 %, medtem ko se sredstva za inve-sticijsko vzdrževanje znižujejo na radun tekočega vzdrže-vanja v takem obsegu, da se je obseg tega vzdrževanja skrčil do take mere, da že resno ogroža najnujnejše vzdrževanje stanovanjskih hiš. Sredstva za razši^jeno re-produkcijo iz stanarioi so zreducirana na niC, tako da ni nikakršne možnostl ve6 za pokrivanje potreb po tekočem in imvesticijskem vzdrževanju anotraj stanarine. 3. V zadnjih desetih let* so oene stanovainjskiin po vršinani naras-Ie za voč kot 300%, vendar se aa ugotav-ljanje vrednosti stanovanj še vedno upošteva povprečna vrectnost 1 kv. m stanovanjske površine iz leta 1964, kar nam daje seveda 3-krat manjSo nabavno vrednost stano-vanj kot je to v resnici, to pa med drugim potneni, da dana<šnje stanafine ne krijejo več mti amortizacije novo-zgrajenih stanovanj, zato je za vsakega upravljalca sta-novanj vsalro novo stanovanje le finančna izguba, ki jo mora pokrirati na račun dohodka iz obstoječega stano-vanjskega sklada hiž. ' Ob taki situaciji goiovo ni težko razumeti staine kon-flikte med stanovalcl, hišmmi sveti in stanavanjskim pod-jetj«n, ker nujna vzdrževalna dela niso opravljena. Težje pa je seveda razumeti tiste, tci bi tjili po zakatiu (!) dolžni omogočrti izločit«v ia stanarine obraitavalne stxo ške. V kolikor v tekočem Ietai ne bo prišlo do sprejetja odloka o izločitvi obraitovalnih stroškov iz stanarin ¦» Ljubljani (druge slovenske občine so to že atortle), bodo morale samoupravne stanovanjske skupnostl, ki bodo. s 1. 7. 1974 preiraele upravljanje s stanovanji, zaračunati te stroške v breme občinskilh pjoraiunov. Za primer deainvestiranja na stanovanjsken1 podro«-ja vzemimo domače in fcuje izkušnje, kl vse po vrsti iz-hajajo iz tega, da mora leitna stanarina predstavljati okoli 4 % vrednosti stanovanja. Ce bi v naših razmerali upo-števali to ekonomsko pravilo, potem bi morala znašati skupna J«tna stonarina od 9.000 najemnih staoiovanj okoll 64 milijonov din, ne pa 15. milijonov, kolikor Jo v resnici ustvarimo in kar predsta^lja le 0,94 % od realne vred-nosti stanovanj lebno. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ Obseg Investicljskega vrdrževanja je podan v prilože-nih tabelah poslovnega poročHa, opossoriti pa moramo. da p)an za leto 1973. ni bil v celoti reaiiaran predivsem žato, fcer nekateri izvajalci nlso izvršfll pogodbenih otvveznosU az. so bila dela opravljena po 31. 12. 1973. Stroiki tekočega vzdrževanja so značalj v minulem letu sfcoraj 6 milijonov din, od tega odpade na: — maitesrialne stroške m zavarovanje hii 3^7 milijoina din — na osebne dohodke hižnikav in snažilk ter zakonske obveamoeti 2,63 milljooa dia. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA V letu 1973 je mvesfciralo jn vselilo 78 stanovanj na Crriučah, v vrednosti 12^ milijooov din ln prifielo z gradnjo naslednjili 104 stanovanj, kS bodo veljala okoli 20 miiijonov din in bodo vsedjena v letu 1974. Nadaije sodeluje FOND kot imvestitar z obCino Ljubljana-Beži-grad, Mestao skupščino, Sosesko, Ljubljansko banko in GIPOSS pri lzgradnjj nove stanovanjske soseske BS-3 Sto-žice, z 2.664 stanovanji, od katerih bo šlo v gradnjo v letu 1974 okoli 600 stanavanj. Poleg tega bo POND kupil v štepanjskem naselju za potrebe solidanvoetnega stano vanjskega sklada Se 56 stanovanj. Sredstva za izgradmjo stanovanj j* podjetje pridobilo od solidarnostnega slda-da, Ljubljanske banke, organizacij zjdruženega deia m obšanov, ki Jcupujejo etažnolastnižlca stanovanja. ; DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Sirše družbene toterese zastopajo dve skupščinl sta-novalcev, za področje občine Ljubljana-Bežigrad in Ljub-ljana-Moste-Polje ter zbor vlagateljev, ki so se sestali v preteklem letu enkrat — oto potrjevanju poslovnega poro-CiOa za leto 1972 in sprejemamju programa Investicijske-ga vzdrževanja za leto 1373. Svet predstavnlkov družbene skupnosti je kot najvišji iavršilni orgatn, ki ga sestavljajo predstavniki stanovalcev in vlagateljev, zasedal v minulem letu 4-kxat na skupni seji z delavsikim svetom pajjetja. HIŠNI SVETI Pn Fondu je vloSenih 499 stancKvanjsldh hlš, ki iaspol-njujejo pogaje za formiranje h^nega sveta. Ob koncu Teta 1973 je obstajalo 363 hifinih sveto? ali 42 več kot v letu 1972. DELOVNA SKUPNOST PODJETJA V podjetju je bilo v preteklem letu v rednem delov-nem razmerju 170 ljudi. Na podlagi pogodb o delu pa je bilo zaposlenth še 173 delavcev (čiščenje in vzdrževanje zgradb). Organiizacijsko je biJo podjetje razdeljeno na sektor-je- splo&ni, tehnifim, finančno-računskd, stanovainjsko-ko-mercialni sektor, projektivni biro, obrtne delavnice, hišni-ki in kurjači. Od 28. 12. 1973 dalje posluje podjetje s rirmo: FOND, stanovanjsko podjetje Ljubljena, TopniSka 58, o. sol. o., s temeljniimi organizacijami: . : 1. TOZD za graditev tn vzdrževanj« ; 2. TO^p obrtne delavnice 3. TOZD senris hiš 4. delovno slruipnostjo skupnih služb. Taka oblika organiziranosti podjetja omogofia delov nl skupnosti Fonda lažjo prflagoditev in vldjučitev po-trebam bodofcih stanovanjskitr skupnosti, ki bodo potre-bovaJe specializlrane organiaaraje združenega dela za apravljanje strokoraih nalog s podrodja stanovanjskega gospodarstva. FORMIRANJE SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA Fondu je biio » preteiklem lefcu aaupano strokovno delo pri farmiranju solidarnostnega stanovanjskega skla-da za obmodje Ijubljanskih obdtn. FOND je zagotovrl naj-nujnejše kadre in prastare, s Cuner je amogoCil pričetek uspo&nega dela solidarnoetnega stanoranjslkega slklada.