294. številka.
Ljubljana, soboto 23. decembra.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
I«riar-i vsak dan, izvzemši poneueljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman ga avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gl<L, sa 6etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meiec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom h*' računa 10 kr. za mesec, 30 kr. lil četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O pravni stvo, na katero naj bc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Govor slovenskega poslanca g. dr. Vošnjaka
o konfiskaciji opozic ij o nalili h listov.
(V seji državnega zbora 18. dec. po stenograf, zapisniku.)
Občudujem zares pogum, s katerim gosp. pravni minister nezaslišano tlačenje in moj-stro vanje časnikarstva v Avstriji skuša opravičevati, pozivaje se na povestnico, kot zadnjo sodnico.
Da, gospeda moja, ako se bode kedaj pisala zgodovina parlamentaričnih ministerstev v Avstriji od leta 1861 sem, bode gotovo ini-nisterstvo Auersperg-Lasser-Glaser pod imenom konfiskacijskega ministerstva v njej živelo dalje. (Pravo! na desni.) Tako fanatično, kakor pod to vlado, se časnikar-, stvo še uij nikdar tlačilo in proganjalo; niti pod Čmerlingom, akoravno pod njim opozicija tudi nij imela dobrih ur, niti pod meščanskim ministerstvom, najmanj pa pod zanič e v a n i m i „ reakcijonarnimi" grofova kitni miniBterstvi Belcredi, Potočki in Hehenwart. Marveč je ravno pod vodstvom teh mož časnikarstvo v Avstriji precej dosti svobode imelo (pravo! na desni), ker je znano, da se je pod temi ministerstvi najmanj uradovalo proti časnikarstvu.
Pa so bili to tudi možje plemenitega mišljenja, ki so se vojskovali s poštenim orožjem in odprtim vizirom, ki javnega mišljenja nijso s tlačenjem opozicijonalnega časnikarstva ponarejali, nego so z javnim delovanjem svoje cilje hoteli doseči.
Še le temu ministarstvu, ki se se svojim liberalizmom tako rado baha, bilo je prihranjeno, da s podtnknenjem objektivnega postopanja in policije, da s pridržanjem časniškega koleka časnikarstvo sploh zavira, da z deligernnjem porotnih sodišč bistvu porotne sodbe sploh škoduje, in da končno z vplivanjem na državna pravdništva in na deželna in tiskovna sodišča čast 8 o d-nij ponižuje. (Klici na desnej: čujte ! čujte.) Tukaj v prestolnem mestu se s časniki še nekaj prizanesljivejše ravna, v provincijalnih mestih pa so novine popolnem izročene volji državnih pravdnikov in političnih uradov. Kako pa bi tudi moglo drugače biti V Državnega pravdnika nihče ne vpraša o premnogih konfiskacijah časnikov, marveč so mi znani slučaji, da se je državni pravdnik moral pred svojimi višjimi uradi zagovarjati, ker tega ali onega lista nij bil konfiscirah (Klici na desnej: čujte!) Pri višjih državnih pravdništvih se nurnree nekontiscirani časniki še enkrat natanko pregledajo, in potlej se posamezne številke državnim pravdništ-vom se svarilom — ali da govorim v vrad-
niškim žargonu — z „nosovi" nazaj pošljejo; ti se morajo potem stoprav odgovarjati in opravičevati, zakaj so te liste svobodne pustili. Konfisciranje se smatra torej za hvalevredno dejanje, in hvalijo in povišujejo se taki (Jržavni pravdniki, ki morejo pokazati največ konfiskacij. (Klici na desnej: čujte!)
Tu se lehko misli, da število konfiska cij vedno narašča in da ne preteče en dan, da bi jeden ali več časnikov ne bilo konfisciranih. Le pogledite vendar uradni list „Wie-ner Zeitung" pa boste večkrat videli, da so cele strani polne „izpoznanj" in konfiskacij-skih potrjen j. Tukaj imam en uradni list „Wiener Zeitung" od 13. dec t. 1. in nahajam v njem samo petnajst takih „izpoznanj", in sicer iz vseh dežel monarhije in vseh jezikov, ki se v njih govore. Tu figurira „Spreeh saal des Beamtentnges" zaradi članka 25.00U gl. gospoda pl. Nordlinga", „Slovenski Narod" v LJubljani dvakrat zaradi zločina in prestopka, „Innsbrucker Tagesbote", „Deutsche Volkszei-tung" v Pragi, „Arbeiterfreund", „Čech" iz Prage. »Politik", „Gleichheit" v dunajskem Novemmestu zaradi članka „Hoch die Press-freiheitt" — tako ironičnega vsklika v Avstriji državni pravdnik vendar ne sme trpeti (veselost) — „svobodny občan" v Pragi zaradi članka „tiskovna svoboda v Avstriji," potem pride „koruna češka" v Kolinu, poljski časnik „Sczcutek" v Lvovu, in takoj potem zaradi enakopravnosti en rusinsk časnik, končno tudi dva Italijanska časnika, v Trstu in Splitu, da so vsi jeziki zastopani in vse dežele.
Vzel sem si trud, in sem „izpoznanja," ki jih je „Wiener Zeitung" prinesla od 1. do 15. dec. t. 1., pa sem našel, da je v tem kratkem času OO takih izpoznanj objavila. (Klici na desni: čujte!) Pride torej na vsak mesec nekako 200 in na vsako leto 240O „izpoznanj," in ker se vsako „izpoznanje" trikrat objavi, okolo SOO konfiskaij časniških na to leto, dočim se v vseh letih od 1867 do 1871 nij zgodilo toliko konfiskacij.
Še le pod tem ministerstvom so konfiskacije razvidno naraščale se. Leta 1872 jih je bilo uže 592, leta 1873 597, leta 1874 452, za leta 1875 nij dat, za leto 1876 se jih pa ceni lehko na 800.
Vse te konfiskacije se zgode vefjidel na podlagi §. 65. kazenskega zakonika, torej zaradi motenja javnega miru, ali pa na podlagi §. 300 zaradi prestopka kaljenja javnega mini. Ta dva §. ij. sploh v osodi avstrijskih časnikov igrata žalostno ulogo.
Kaj pa nij vse kaljenje javnega miru v očeh avstrijskega državnega pravdni k a V Čuditi se mora človek le, da se mir posebno v provincijalnih mestih zares ne kali
vsak dan, ker toliko teh motilcev mini, vsi ti časnikarski uredniki in korespondeoti opo-zicijonalnih listov, ki se po nazoru državnega pravdnika vsak dan krive store takih zločinov in prestopkov, brez sitnostij hodijo mej prebivalstvom (veselost). O trpljenji opozijonal- * nega časnikarstva na Češkem, Tirolskem in Goriškem so uže drugi poslanci govorili v tej slavni zbornici in so je   resnično narisali.
Dostaviti hočem le, da je položje opozi-cijonalnega časnikarstva na Kranjskem torej slovenskega Časnikarstva, še veliko hujše. „Slovenski Narod," ki v Ljubljani vsak dan izhaja, se je to leto uže petdesetkrat konfiscira), in drug list, ki vsak teden trikrat izhaja, vsaj dvanajstkrat do petnajstkrat. (Klici na desni: čujte!)
Vsaka, tudi najnedolžnejša kritika, katere si bodi osobe, ki sme nositi pred svojim imenom črke „c. kr." prouzročuje brez usmiljenja, da se list konfiscira in razloček je le v tem, da državni pravdnik v kritiki osobe ki spada k prvemu do osmemu dijetnemu razredu, torej s zlatim ovratnikom, vedno vidi z ločin po §. 65, pri nižjih uradniških kategorijah od osmega do dvanajstega dijetnoga razreda pa le prestopek proti javnemu miru voha. (Veselost!) Mej te nižje kategorije pa državni pravdnik, ako se mu ravno zdi, šteje tudi avtonomne organe, občinske predstojnike, dalje šolske nadzornike, ekspe-dijente privatnih poš t itd., ako ti slučajno pripadajo k ustavovernej stranki.
Iz kake obskurne vasi kritikuje kdo občinskega predstojnika, ki po njegovem nazoru ne zastopa dobro interesov občine pri komisiji za urejenje zemljiščnega davka. Kdo drug piše, da poštni ekspedijent neče rabiti slovenskih poštnih tiskovin; list se konfiscira. Zopet nekdo drugi jevposlal „poslano" s svojim podpisom, pritožujoč se o surovosti župana onega mesteca; list se konfiscira itd* in infinitum. (Veselost.)
Zadnji čas je bil v Ljubljani nek list konfisciran zaradi dopisa, ki je prinašal le glavne stvari iz govorov državnih poslancev brez posebne kritike. Gospoda poslanca dr. Kuss in dr. Demel, ki sta se v strankarskej konferenci nekoliko ostro izrekla proti m i n i s t e r s t v u, bi, ko bi šlo po volji ljubljanskega državnega pravdništva, se-d e 1 a uže na zatožni klopi zaradi zločina kaljenja javnega miiu, ker se je tudi list, ki je poročal o omenjeuej seji ustavoverne stranke, konfiscirah
Ako slučajno taki konfiscirani listi pridejo občinstvu v roke, se ono čudi, zakaj se je prav za prav konfiskacija zgodila, ker zastonj išče po listu ostrega izraza.
Slavno »odliee v Ljubljani potrjuje Kar brez v nega obotavljanja
vsako konfiskacijo brez izjeme, in vsako ugovarjanje tam je brez vsega upanja da se list oprosti, ker se zdaj pri stotinah konfiskacij niti ena sama nij ovrgla po sodišči.
Pa kaj se moremo pa tudi nade-jeti od takega sodišča, ako je eden njegov član pri takem slučaji, kose je obsojal slovensk časnik, rekel: „Jedes slovenische Blatt verdient schon a 1 s solches  konfiscirt  zu werden.u (Veselost.)
Slavna gospoda! Končati čem svoj govor. Tako pretirana občutnost vlado proti naj-lahnejši sapici javnega mišljenja dokazuje velikanskoslabost nervov, katero bolestno stanje kakor znano, cel organizem hromoten dela. Mi, od svoje strani le želimo, da se ta potrebni razdiralni proces kmalu izvrši na dobro Avstrije, kajti ta politični si-stem in njegovi zastopniki so Avstriji škodili uže več, nego za d ost a. (Veselost na levi, — Pravo! pravo! na desni.)
Specijalni poročevalec dr. Demel je mej drugim odgovarjal dr. Vošnjaku in rekel: „Tiskovna svoboda je po mojih nazorih podloga države. Pa je nekako časnikarstvo, ki hodi čudna pota. Ali nij to res čuden pot, ako klerikalno časnikarstvo vernike proti njih lastnemu škofu šunta? In na Kranjskem je tako. Klerikalni listi tam, kakor se mi poroča, šuntajo narod proti škofu Pogačarju, katero ravnanje sicer nij v njihovej naravi. Ta lastnost časnikarstva se mi zdi tako čudna, da se res lehko se stališča nepristranosti pravno pa tudi notranje ministerstvo vprašata: Kaj je temu uzrok? Strankarstvo ne more biti; saj je to ena in ista stranka; mora biti torej poseben uzrok. Tega denes iskati nij moj nalog. Pa ne oziraje se na to posebnost, je morebiti posebej na Kranjskem ravnanje proti časnikom opravičeno, ker poroča se mi, da so cele vasi bile tako nesrečne, da je velik del njih moškega prebivalstva bil zaprt, ker se je krivega storil nepostavnostij, na podlagi Sčuvanja javnih listov."
Na to odgovarja dr. Vos u Jak: Gospod poročevalec skuša ravnanje proti opozicijonal-nemu časnikarstvu na Kranjskem s tem opravičiti, češ, da se v njih hudo napada ljubljanskega škofa Pogačarja, vsled katerih napadov se je ljudstvo vzburilo in Be nepostavnosti krivega storilo.
Jaz konstatiram, da Še noben opozicij o-nalen list na Kranjskem nij bil konfisciran zaradi napadov na škofa; itak morem konstatirati, da mi nij znano, da so bile cele vasi na Kranjskem zaradi nedostojnega obnašanja proti škofu zaprte. Mislim pač, da je to očito le fantazija poročevalčeva, in zares ne vem, iz katerega vira je to pripovedko zajel.
Politični razgled.
Hotrttnje dežele.
V Ljubljani 22. decembra.
Ces<wr je 19. t. m. ministra Auersperga k sebi poklical. Ne ve se pa, ali je nagodba z Ogersko ali kako drugo vprašanje uzrok tega zvanja. — Te dni ima biti velik mini-sterski shod, pri katerem bode sam cesar predsedoval.
MMtžftviti je odložen in se bode
okolo 20. januarja sklical k zopetnej seji s posebnim pismom, — če se mej tem kaj posebnega ne prigodi, kakor dunajska poročila pravijo.
iPtttimi ttMtskit vprašanje, to je pridruže nje Dalmacije  k  Ilrvatskej,  se zopet
bolj oglaša v novinstvu in bode valjda tudi v prihodnjem deželnem zboru na vrsto prišlo.
<»,[*■»■* Ki minister Tisza je rekel te dni v klubu svoje stranke, da ogerska vlada v na godbenik obravnavanjih ne bode odnehala Ker je tudi Lasser dejal, da cislejtansko ministerstvo nij pri volji odnehati, in ker je tu in tam budget votiran, mogoče je, da se mi-nisterstva zmene, kajti krona mora na to gledati, da se do kake nagodbe pride.
V nun U" države. Dogodek v vmltt se zdaj pojas-
njuje: Avstrijska monitorja sta na Donavi tik pri tvrdnjavi manevrirala. Straža pri tvrdnjavi jima je klicala, da sta preblizu priplula, naj se odmakneta, in ker tega ni j sta storila stre-lila. Na jednem monitorji je bil avstrijski kon zul knez \Vrede, ki je na čolnu zapustil brod ladije in se v Belgrad prepeljal, prej pa uka zal, naj monitor na tvrdnjavo nazaj strelja. Eden monitorjev je dvakrat v tvrdnjavo streljal iz 24funtnega Krupovega kanona. Pri tem manevru je na avstro-ogerske j ladij i s a m e j nesreča prigodila i se, da je granata raztreščila se in vojake, ki so kanon nabijali ranila. Srbija bode vsako zadostenje za oni strel dala. Knez sam je to obljubil. — Ne niski judje v „N. Freie Prsse" psujejo zato Srbe z „gesindel", katerim je treba vrat zaviti in s kolenom na prsi jih na tla pritisniti. Tako govore oni politiki, ki so Turke zagovarjali, ko so konzule morili . . . . »Pester L." divja na Srbijo, „Fremdenblatt" in „N. W. T." pišeta kako bode magjarska Avstrija Srbij o zasela in osvojila, stara „Presse" se huduje, da si Srbi, ki uijso mogli Turkov premagati zdaj s tem jezico hlade, da Avstrijo insultirajo. S kratka: prav Brno sodili včeraj, ko smo rekli, da bode ta slučaj sitnosti prizadeval in h kričanju budil.
Svhslei knez je sprejel ostavko celega ministerstva; pravijo, da bo Mari novic sestavil novi kabinet. Iz Rusije je prišel Kvorzov z 32,000 rublji za dobrodejne namene.
Jutri v soboto se začne prava kn *'€**$c*a9 ker je predkonferenca uže 20. t. m. imela zadnjo sejo. Pooblaščenci so se baje zjedinili, svoje predloge v tako obliko spraviti, da bode mogoče vsim strankam prevzeti jih. Tako pravi telegraf, ali mu vere manjka.
Mtu*if<* baje smatra imenovanje Mid-had-paše za direkten poziv na vojsko.
Tudi ttrnšški listi pravijo, da je imenovanje Midhad-paše toliko, kakor da visoka porta otomanska ostalim provincijam neče dati nikake avtonomije.
Dopisi.
Iz Idrije 20. dec. [Izv. dop.] Volitve v mestni zbor so končane.   Idrijska narodna stranka sme biti z izidom popolnem zadovoljna, in tudi je, kajti  recimo  naravnost, največji optimist se nij nadejal tako slavne zmage, kakoršno imamo zahvaliti vednemu trudu znanih značajnih mož in   pogumnemu obnašanju idrijskega prebivalstva.   Ako pogledamo na volitve pretečenih let ter jih primerjamo z volitvami 11. avg. in 15. decembra tekočega leta, smo prisiljeni pripoznati, koliko se da prenarediti in narediti, samo da bije v nekojih prsih srce za blagor občinstva, za rešitev prebivalstva, iz pogubljivih rok brezsrčnih sa-movoljnežev.   Pred nekoliko leti bi si ne bil upal prosti rudar drugače glasovati, kakor se mu je svetovalo od njegovih predstojnikov — pardon, kakor se mu je komandiralo; še poslušal bi ne bil za drugačno glasovanje pridobivaj očega.  Pa saj takrat tacih mož še sploh nij bilo, kateri bi se drznili, proti onim komandantom postavljati kandidate ter osnovati stranko proti absolutizmu glasujočo.   Od tod prihaja, da nekateri klečeplazi še sedaj mislijo, da nema drug pravice zastopati rudarja, kakor rudniški pazniki („aufsichti"), ker le-ti
se izvoljenci „partajičnih Ijudij." A „der Krug peht nur snlange zum Brunnen, bis er bricht"; vedne obljube o izboljšanji financijalnega stanja rudarjev ostale so — obljube. Ljudstvo je začelo sprevidevati, da mu pomoč gotovo ne pride od tam, kjer se mu toliko beseduje o njej, da je rudar, le takrat dober, kadar more služiti kot orodje „gotovim ljudem," sicer pa še prijaznega pogleda vreden nij. In glejte pri nas je veljal dosedaj stalni princip: rudar ostane rudar v vseh razmerah življenja. Rudar nema nikacega prava ampak same dolžnosti. Trajalo je dolgo, da so se ljudstvu odprle oči, da rudar nij le odvisen služabnik, nego tudi svoboden državljan v vseh onih položajih javnega Življenja, katere mu p o-stava odmeri in določi. — Žalostno je bilo gledati, kako da Idrije toliko časa ne obseje blagodejno solnce napredka, da ne pride v Idrijo mož omike, dobrega srca, mož, kateri bi „1 uma svitlim mečem" vodil to dobrodušno, usmiljenja vredno, prebivalstvo idrijsko do boljše bodočnosti, do zavedanja in zahte-vanja pristujočih mu pravic. Sedaj ga imamo g. dr. Jenka, naš je in da je istinito oni mož, katerega je Idrija potrebovala, razvidi naj se iz sedanjih dogodjajev in iz krutega sovraštva ter neprenehljivega preganjanja, katero mu veje od ljudi j, koje bi pač mogli • popisati, kakor zaslužijo, pa jih ne moremo še zarad tiskovne Bvobode vaše. Uže pride čas in mesto.
Iz Radeč 21. decembra. [Izvirni dopis.] Uže je poročal neki dopisnik »Slov. Naroda", da nameravajo tu napraviti novo učilnico. Hiša, katera se bode predelala v Šolo, je uže kupljena in spomladi bodo menda uže začeli zidati in popravljati. Da bi le uže kaj bilo, zelo smo potrebni nove šole. Ljudje so splošno za šolo vneti, le mala peščica jih je, kateri so zoper šolo — zoper vsaki duševni napredek. Mej temi se odlikuje modra, učena furlanska glava. „Dalje, ko otroci hodijo v šolo, manj znajo," to je princip tega gospoda. „Ko izstopijo otroci iz Šole, ne znajo ne slovenski, ne nemški." Gospodine, tako je menda le na Furlanskem, a na Kranjskem ne! Da je šola potrebna, to ve in priznava pri nas skoraj vsak kmet, a vi.... ?
Jaz pa bi dejal, da bi za tega gospoda tudi ne bilo naopačno, ko bi Be vpisal za nekaj let v šolo, bi Be vsaj enega jezika navadil korektno govoriti. Slovenci imamo dalje tudi dosta jezikoslovcev, tedaj ne silite vi mej nje in pomnite: „si tacuisses, philosophus man-sisses I"
4td &t .P ur ha na južnej železnici. 20. decembra. [Izvirni dopis.] V nondeljek 18. t. m. ob V* na eno po polu dne (bil sem ravno v Št. Jurji) je ostrašil Tržane iznenad-jeno zvon, ki je naznanjal ogenj. Gorelo je v bližnjej Novej vasi. Šestletni dečko je v hlevu zakuril, da bi se grel pri ognji, a podnetil je preveč. Pogorel je hlev z mnogo spravljeno živinsko klajo. Zahvaliti se je le slučaju, da je št. Jursko gasilno društvo z dvema brizgal-nicama in drugo potrebno opravo takoj pri rokah bilo. Najprvi je bil vendar zapregel obče spoštovani in pri takšnih prilikah, kakor se sliši, menda uže večkrat prvi, kmetovalec Golež ali po domače Fajk iz Kamena, ki je ravno prilično konje kovat prignal. Brez obotavljanja zapreže v brizgalni voz ter hiti s pridnimi gasilci nesrečniku na pomoč. Tudi drugi so se pridružili gasilcem, ki so tudi eno brizgalnico peš peljali in še le potoma pri-prego dobili, ter vrlo pomagali, da ogenj nij
Teč vpepelil, kakor uže užgani hlev. Lehko bi bila pogorela vsa vas. Vsakako je hvale vredna taka hitra pomoč. Vendar je opozoriti na to, da je nespametno, da gasilci št. Jurskega društva pri takšnih prilikah na pomoč hiteče kmetsko ljudstvo po nemški na nje kriče in rohne, katerih jezika nobeden ne umeje? in sploh se mora reči, da se nekateri s temi par nemškimi besedami, ki jih znajo govoriti, skoraj malo preveč ponašajo. — „Fajerverhauptman" gosp. K. se je sicer pol drugo uro pozneje pripeljal na požarišče, — pa vendar je prišel pogledat svoje hrabre in hitre gasilce. — Ker imam uže pero v roki, naj še nekoliko omenim o blatu tukajšnjega trga. Da si se nekateri z nekovim ponosom nazivljejo „Tržani", a vendar za snago komunikacije po trgu sila malo skrbe. — Po vsem trgu ti je blata tako na debelo, da človek gredoČ komaj obuvalo iz njega izdira, kakor sem se te dni prepričal, — ko sem bil tja prišel.
Cesta se ne posiplje s kamenjem — le z debelim blatom. Pred farno cerkvijo n. pr. je sicer lep prostor, a toliko blata, da bi skoro človek prek grede v njem ostal. Tujci po svojih poslih tja došedši ne sodijo ravno pohvalno o snagi šent-jurskega trga.
Tržani! ne dajte si torej tudi v tej zadevi oporekati.
Domače stvari.
— („DerdummeKerl vonLaibach") ki se tudi „Laibaeher Tagblatt" imenuje, in ki bi od duševne slabote jutri poginil, ko bi žkarij ne bilo, krivo izvaja in pači naš članek {dopis) „misli jednega narodnjaka," ter mu besede pod pero poklada, katerih nikdar pisal nij. Samo na konci dotične notice ga enkrat nekaj resnice obide in tiho prizna, da se njemu tudi — slabo godi. Pač slabše nego ikomu.
— (Vrhniška Čitalnica) napravi v torek 26. dec. besedo in ples v g. Kot-nikovej dvorani. Program je: I. Vašak. „Slo-van", poje zbor. Govor, govori gosp. —s — . „Byvali Čechove", poje zbor. Umlauf: Koncertna fantazija, igra na citre g. A. L. Umlauf: „Idila", igrata na citre gg. J. C. in A. L. W. Holler. „"VVilhelminina polka", igrata na citre gg. J. C. iu A. L. Otto: „Lahko noč", bariton-solo in zbor. II. Živi pregovori. III. Ples. — Začetek ob 7 uri. Kasa se odpre ob Va 7 uri. Vstopnina za ude 50 kr., za ue-ude 30 kr.   K tej veselici uljudno vabi
Odbor.
— („Slovenski učitelj") piše v zadnjoj številki. „Čeravno ima naš list obilo prijateljev, pa tudi obilo duševnih podpornikov, namreč sodelavcev, vendar bi radi s to številko daljno njegovo izhajanje pretrgali. Zakaj pa V Saj ne moremo slovenski učitelji, večinoma še slabo dotirani, toliko časnikov, toliko raznih društev podpirati, toliko novih knjih kupovati — in potem še v skrbi biti radi svojega domoljubja in bati se gotove zamere pri raznih predstojnikih. Najboljše bi zaradi tega bilo, da bi se oba slovenska učiteljska lista v enega samega združila. Toda ica bodoče leto se na eni strani to porazuinljenje še nij moglo dognati, na drugi strani je odbor Učiteljskega društva za slovenski Štajer" obvezan, da ,.Slovenskega učitelja" še v bodoče izdaja". Podobna je s političnimi listi. Preveč nas je. Ali nij mogoče porazumeti se, da bi eni nehali ?
— (Iz Moč pri Mariboru) se „Slov. Učit." piše: Uže več ko pol leta nemarno tretjega učitelja, a najemsčino za šolsko sobo vendar plačujemo. Eden učiteljev je prosil iz Koroškega, ali baje nij bil od deželnega šolskega sveta potrjen, ker nij znal dovolj slovenski. Tako je prav; švabi naj Švabom služijo. Slovenski učitelji pa naj dobro premislijo prej, kakor bodo k nam se prosili, kajti blizo smo „zloglasnomu Radvanju"; a teško je človeku dvema gospodarjema služiti, posebno še v takej sobi rRog mi odpusti greh, ako ne zasluži tega imena), kakoršna je tret jemu učitelju namenjena.
— (Naznanilo in vabilo.) Za slovenske šole še nemarno potrebnega navoda za „nauk o gospodinjstvu1" ki se mora tudi na ljudskih šolah kolikor toliko razlagati. V „društveni tiskarnici" (Vereinsbuchdruckerei) v Gradcu je pa izišla pred nekojim časom nemška knjiga v tej stroki, ki se mora najboljša za namene naših šol imenovati. Učeni pisatelj dr. vitez H e r m a n n, svetovalec v učnem ministerstvu je pisal v njej tako jedernato in pa tako lehko razumljivo, da se je nemškemu učiteljstvu neznano prikupila. Dokaz temu naj služi to, da so mej drugimi v Rottenmannu na zgornjem Štajerskem vzeli 1180 iztisov v Liezenu 420 iztisov, v St. Gallenu 400 iztisov. To izvrstno knjigo je namenil podpisani odbor v slovenskem prevodu v našem organu priobeevati, ako bi bil lastnik nemškega izvirnika brez vse odškodnine v to dovolil, kar pa ni. Toda sama društvena tiskarnica je pa pripravljena, tudi slovensko prestavo založiti, ako bi se jej dalo upanje, da speča kacih 2000 eksemplarov. Da bi ta predobra knjiga tudi v slovenščini na svitlo prišla, vzel bode podpisani odbbr prej šnje število teh knji žic, a ker to še ne bo zadostovalo vabi s tem se gg. čitatelje, da Be blagovolijo pri nas naročiti na to posl. Hermanovo gospodinjstvo, da se moglo toliko naročnikov nabrati, da se društveni tiskarnici v Gradci izplača, založiti jo. Cena knjižici bode menda 40 kr. Oglasila se sprejemajo do 1. februarja 1877. V Ljutomeru 8. debembra. Odbor „ Učiteljskega društva za Blovenski Štajer."
— (Brands te 11 e r) zapusti prihodnji teden ječo v Celji in se bo oddal v Karlovo pri Gradci, da odsedi tam svoj četiriletni zapor. Brandstetter je bolehen in pravi, da bo cesarja prosil, naj mi odpusti nekoliko kazni.
— (Umor.) Na okrožno sodnijo v Celji je prišel od občinskega predstojnika v Ponikvi telegram, da je 15. t. m. zvečer o petih Martin Firar z nožem zaklal Blaža Brgleza. Sodnija išče zločinca.
nih 11 mesecih t. 1. je razvidno, da je Peštan-sko društvo v raznih zavarovalnih branšah prav ugodno delavalo. Peštansko zavarovalno društvo bode imelo 1. 1870 nenavadno velik dobiček, katerega pa bode vodstvo po večjem uporabilo za izdatno pomnoženje poroštvenega (re-serve) zaklada.
* (Strupeno mleko.) Če se kislo mleko dolgo na toplem solncu pusti, naredi se v njem nek strup. Temu je pripisati, da zbole pa leti včasi ljudje po tem, če na solnci stoječe kislo mleko jedo, posebno pa svinje, ker baš za te se pušča še bolj lehkomiselno kislo mleko na solnci.
* (Bo uže boljše.) „W. T." pripoveduje, da je lansko leto začel fabrikant Etz, na Dunaji delati listnice, na katerih je bil vtisnen izrek finančnega ministra: „Bo uže boljše!" Zdaj pa je taista fabrika izdala listnice, na katerih je zapisano: „Je uže boljše!" A žulibng, na drugi strani se čitajo besede: „Pa čudno!"
* (Morilca) je vjela dunajska policija. Zove se Ilumer in je 13. t. m umoril krema-rico Jozefo Stadler v Iladavu pri Išlu ter jej vzel 100 gld. Potepal se je dolgo okolo, a te dni ga je policija vjela na Dunaji, kjer je živel pod napačnim imenom Stadler.
Razne vesti.
* (Študentje) v Insbruku za Tirolskem in sicer italijanski so vpili preteklo nedeljo zvečer tam na Margaretinem trgu ter peli domovinske, t. j. italijanske pesni. Policija jih je mirila, pa nij nič pomagalo, tako dolgo da je enega prijela.  Zdaj so drugi za-
] čeli vpiti:   „Pohite policaje!   Tolčite jih po I glavi".  Eden študentov res vdari enega poli-' čaja precej po glavi, na kar so policaji začeli se sabljami mahati Eden dijakov je bil težko ranjen; policija je odšla v vojno poslopje, mej tem • pa je mestna straža prišla Be sabljami v roci, , pozneje pa še rekvirirana vojaška pomoč z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami. Osein dijakov so zaprli. Po noči pa so patrulje hodile po mestu.
* (Poštansko  zavarovalno dru-!štvo.)  Po sporočilih o delovanji in vspehu
Peštanskega zavarovalnega društva v preteče
Za M. Vilharjev spominek
so dalje daro/ali ti-le čč. gg. in gospodičine
Prenon ... 48 gld. 90 kr. Iz Šont-Vitla nad Ljubljano ju došlo in sicer:
Anton Potočnik .......1   „   — „
Kozina Pavlic........1«   — „
Anton Belec ........T„   — „
Marica F...........1   »   — *
M.cka M.   ..".......1„   — n
T.učinka K.........*   1   „   —   „ \
Dva gospoda ........1   „   — *
Janez Fatur v Zagorji.....—  „   50 „
Franjo Avcin v Trnji.....1   „   — „
Jol-i Kaluža v Koaani.....—  „   50 „
Matija Kaluža na Bufiu   ....   .   —  „   20 „
vkup   .   57 gld. 10 kr. Vsem tem darovateljem a« s tom izreka gorka zahvala, oaobiio pa še gospodični Luciaki K. za marljivo nabiranje doneskov.
Zagorje na Notranjskem, 19. decembra 1H76.
Za odbor: II. Legat.
PhmIuiio.
In der Nummer 283 des „Laib. Tagblat-tes" imputirt mir eine Correspondenz aus Littai de dato 10. December, Verfasser einer Correspondenz in eben diesem Blatte Nr. 282 mit der Bezeichnung „von anderer Feder" zu sein.
Ich venvahre mich gegen eine solehe Au-torsehaft. Wenn auch besagte Correspondenz manehen Gedanken enthalt, fiir vvelehen ich einstehen konnte, so arbeitet meine Feder, ohne Zeitungsschreiber von Beruf zu sein, doch nicht mit so wenig Geschick.
Was der Artikel in der Nr. 283 des „Laib. Tagblattes" bringt von meiner Nicht-vvahl in den Bezirksstrassenausschuss, von der Protektion, der ich mich nicht rlihmen solite, von meineri" Rundreisen etc. lasse ich unberlihrt, weil — nun weil ich Ihre Leser nicht mit "VViderlegungen langweilen \vill. Was die Un-abhangigkeits-Erklarung einiger Gemeindevor-steher des Artikelschreibeus anbelaugt, so komite man da auch von „hinuber und her-Uberschiessen" reden. — Der Artikel-Schrei-ber nennt die Unablntngige, welche den k. k. Beziikshauptmann in den Bezirksstrassenausschuss gevviihlt, ich diejenigen, die mich ge-wiihlt haben. Was aber die Gebahrung mit Gemeindegeldern betrittt, so geht das tiber den Spass, und ich constatire hier die Unrich-tigkeit der Angaben.
Der Bezirksstrassenausschuss hat seit 15. Miirz 1873 bis heute 11.235 fl. 45 kr. ein-genommen, umi fiir Strassenzvvccke verausgabt. Ilievon enttiel auf Kanzleispesen und Iteise-pauschale i'Ur den Obmann 683 fl. 32 kr., fiir Reisekosten der ubrigen sech.s Mitglieder 480 fl. 97 kr., \velche Summe der Auslagen fiir Kanzleispesen und lleisekosten von 11G4 fl. 19 kr. auf vier Baujahre verthoilt per Jahr 291 fl. 5 kr geben, vvobei ich die Bemerkung nicht unterdiucken kanu, dass die Lange unserer
Bezirksstrassen circa 122.000 Meter ist. Der Correspondent spricht von 1000 von Subven-tionen. An Subvention erhielt der Strassenbe-zirk aus dem Landesfonde lft.">0 fl, angewiesen, wovon 8G8 ti. noch nicht behoben sind.
Das sind Zirtern, an \velchen es nichts zu nergeln gibt, und ich fordere jedermann auf, andere Zitfern nachzuweisen. Im Friih-jahre stiirzte ein Last\vagen auf der Uezirks-strasse bei St. Ulrich in den Abgrund. Die Umtlichen Erhebungen des Biirgermeisters von Sagor — und dieser gehort nach der gegne-rischen Auslegung zu den Unabhiingigen — constatirten damals, dass der Fuhrmann die-ses Last\vagens selbst die Schuld an dem VerunglUcken hatte. Wenn diess nicht der Fall gewesen, hiitte die bekannte PMichttreue unseres k. k. Bezirkshauptmanns gewiss den Bezirksstrassenausschuss dafiir verantwortlich gemaeht.
Die Abrutschung bei Hottitseh kam den 18. MHrz d. J. vor.
Vom Bezirksstrassenausschusse vvurde da-rtiber an den hoheu Landesausschuss berichtet. Derselbe sendete den Ilerrn Landesingenieur. Dieser berichtete dann unter Anderm darttber.
Der Bezirksstrassenausschuss \vurde be-auftragt einen Kosteniiberschlag zu machen, und endlich wurde mit der Arbeit begonnen, welche durch die einstweilen am 22. August erfolgte Auflbsung des Bezirksstrassenausschus-ses durch die hohe k. k. Landesregierung gehemmt, jetzt erst wieder begonnen werden kanu, d. h. wenn es die Gunst des Himmels zulassen vvird.
Die pikante Anekdote mit dem zweispu-nigen Wagen, ist ein vvohlfeiler, wenn auch schwacher Witz sammt dem etwas trivialen Schluss und Knalleffekt. Durch das Scheurn eines meiner Thiere wurde mein Wagen be-schiidiget. Ich musste umkehren und den Schaden herstellen lassen, aber in Kotli ist mein vVagen nicht stecken geblieben.
Wohl aber konnte der Fabeldichter selbst im Sumpfe der Lttge einmal stecken bleiben. Ich jedoch vvlinsche ihm, je eher je lieber, jedes „Fortkommen".
Littai am 21. Dezember 18 76.
Carl Graf Pace.
Pridne
agente
inče jako dobro kreditirana bankna hiša za prodajo Brečk in uižavnih papuji-v proti obročnim plačam v vseii vučjih krajih in mestih po jako ugodnih pogojih.
Hiši ponuja kupujoč "mu občinstvu dobičke, kakor nobena druga bankna hifia, zaradi česar se jib več proda in se dohodki agentov s tem pomnožijo.
Ponudbe se naslavljajo na
(389- 3)
Adolfa Kramerja,
bankna in monjična hiša, Pra<a, ovočna ulica št, 17 nova.
Dr. Tanzerjevi
c. kr, priv.
preparati za zoloe:
Antiseptikon-ustna voda, flacon 1 gl., velika šk:itulja zobnega prahu a l gl. doza paste po HO kr. in paketek paste po i!0 kr., se dobivajo i pri njem v Gradci in pri sledečih gospodih: Malir, Birschitz m Businuro v Ljubljani, Marinšek v Loki in v lekarnah v Kranj i in Kamniku. (377—3)
r
Največji sreča na tem svet J
Je pri meni za prijet, *
Pri Andrej Schreyerju kupite Ualantrijske robe in igrače,
Po ceni in lepo vse dobite Tuje izdelke in domače:
Punce, oblečene in v sami srajci, Ognjišča, peči, vozove in konje, Živali vseh vrst, posebni) lepi zajci, Kczljc, krave, pse in osle. Slone, kače in druge zverine, Mačke in tigre, leve in ovce, Ptice in pave, najlepš' peteline! Gosle, kitare, rogove ta lovce, Puške in sablje, bubne in čake, Trompete in flavte vrsto vsake, Orgelce, harmonike velike in male, Jaseljica, gledišča, vodomete prav zale, Železnice lepe i/, ploha in lesa, Kočije, vozičke in barka Noeta, Prodajalnice, zibelke, skrinje in kostne, Hiše in hlevi, tud' lepo postlje. Nove molitvene bukve in drugo drobnijo, Posebno lepi so albumi z:t fotografije, Leteči angelji in veliko brončenih reči, Zgornji, gospodom posebno priporoči.
(374—4)
Dunajska borza 22. decembra.
(Izvirno telegrafiČno poročilo.)
1860 dri. posojilo   .   . 109 50
Akcije narodne banke 817 —
Kredi;ne akcije 134 30
London t96 75
Napol. 10 07
C. k. cekini 5 95
Srebro '14 50
DorŠko olje
Iz sale kitovili Jeter,
iz Bor gena na Nor veg shem ;
rumeno 1 steklenica HO kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanju izogno vtisneno bode moje ime na vsakej Bteklenici.
(.,3-40)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dmiajskej cesti v Ljubljani.
Drug pošten, priden in neoženjen
ki pa nemško razumi in tudi nekoliko govoriti zna, dobo takoj službo.
Natančneje iz dobrotljivosti pri gospe Ani Ilartmann, v Ljubljani, gospodske ulice št. 8, II. nadstropje. (411— l)
Štev. 176G1. (407—3)
Vabilo.
Mnogostranske terjatve katere se posebno v zimskem času na mestni ubožni zavod stavijo, in primanjkljivost mestu na razpolaganje stoječih pripomočkov, da bi se saj večjem delu ubogih pomoglo, napotijo me, se tudi letos dozdaj obstoječe človekoljubne navade držati, po kateri je mogoče pri bližajočem novem letu po milih darovih za uboge od navadnih voščil se oprostiti.
Oprostilni listki za voščila ob novem letu in godu dobodo se od zdaj naprej proti plačilu 50 kr. za vsakega posebej, pri gospodu kupčijske komore odborniku Karel Karingerju in pri mestni blagajnici.
Imena oproštenih bodo se po „Laibacher Zeitung" naznanila, torej naj se ime in stan natančno zaznamovati blagovoli.
Mestni magistrat v Ljubljani,
14. decembra 187G.
h-a. c BPttS*
5 S — o* I E V S N < 1 jr
spi . w
PfTB 1 S
g C: - Cm
5"« w|
.5-
pz t; w ~ d £ o__™
m*
-i h ■
8«: •    g m
I   B 3
O   s'5 Z.
I I
Praktična, primerna
božična in novoletna darila.
Zimske suknje .... po gld. 20,— Kožuhi za na pot . .
*    „ lov . .
Menčikovi.....
Suknje za lov . . . Spalne suknje . . . Hlače iz snovi  .   . .
Najbogatejša zaloga obleke za gospode in dečke.   Specijalitete otroških oblek.
3©pe za, đ.a,m.e.
(387—5)
•v LJubljani,
»TunaasB,
Ijiliinaiiova hiša.
Št. 5667.
hranilnice in zastavljavnice LjuMjansk
Zarad sklepanja računov za H. semester 1876 bo
hranilnica
od 1. do 15. januarja 1877 in
zastavljavnica
od 29. decembra 1876 do 16. januarja 1877
zaprta. C403)
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice |>
v Ljubljani, 13. decembra 1876.
>---v'^
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".
56
HK6A