LANI TRI ORGANIZACIJE  POSLOVALE Z IZGUBO
GOSPODARILI SMO ZADOVOLJIVO!
To pa seveda ne pomeni, da smo s situacijo poslnvanja višldh organizacij združenega dela tako s področja gospodarstva kot negospodarstva povsem za-dovoljni. Res, da je naše gospodarstvo v minulem letu pestila vrsta objektivnih težav (povečini stroški spričo porasta cen repromateriala, novi predpisi), kot je soditi ob tch prvih razpravah ostaja še vedno vrsta prizadevanj in iskanj nedo-rečenih, predvsem znotraj samih delovnih kolektivov. Tako na hitro lahko ocenjujemo npr. da je povsod tam, kjer je samoupravna organiziranost stekla, kjer so bila v večini že uveljavljena načela zakona o združenem delu, tudi po-slovanje boljše, da pa po drugi strani še vedno beležimo niz organizacij združe-nega dela, ki še vedno iščejo pismene povezave z delovnimi organizacijami, s katerimi sicer že imajo določene gospodarske in poslovne interese. Pa tudi od-govorno prizadevanje delovnih kolektivov, predvsem v iskanju optimabiejših proizvodnih programov in takojšnjega nastopa na trgu ob predhodnih skrbno pretehtanih odločitvah, že daje svoje prve rezultate.
Lep primer je TOZD Galanterija Podpeč, ki smo je doslej poznali predvsem kot »izgubaša«.______
Sicer so ob koncu 1978 imele v naši občini izgubo tri organizacije in sicer Iskra — TOZD tovarna elektronskih instrumentov Horjul (izgubo v višini 35 odstotkov pokrila z lastnimi sredstvi, ostali del pa iz sredstev skupnih rezerv OZD), Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo (le 2,6 odstotkov sredstev bodo pokrili sami, ostali del pa ostaja nepokrit) ter Hoja — TOZD Pohištvo (tu bodo z 58 odstotki lastnih sredstev pokrili izgubo sami, ostali del pa iz sredstev rezervnega sklada ostalih TOZD).
Razlogi za takšno stanje pogojujejo v TOZD Posestva povečanje stro-škov repromateriala od 30 do 100 odstotkov ter povečanje osebnih do-hodkov za 22 odstotkov. V ostalih dveh organizacijah pa so krivci izgub predvsem slaba notranja organizacija dela, slaba tehnična opremljenost ter s tem povezana nizka produktivnost dela.
Lani smo zabeležili tako na področju industrije rast proizvodnje 8,6 od-stotka (planirali smo 7,5 odstotka),zaposlenost se je gibala v mejah planirane — 2,5 (plan 2,3)prav tako pa je zabeležen porast produktivnosti — lani kar 5,9 odstotka (planirano 4,4 odstotka). Tem dokaj ugodnim rezultatom botrujejo predvsem povečana produktivnost ter boljše izkoriščanje skupnih in delovnih kapacitet. Devet trgovskih organizacij na področju naše občine je lani pove-čalo prodajo za okrog 23 odstotkov.
In kakšna je bila blagovna menjava s tujino? Porasla je za 41,5 odstotkov, izvoz za 54,3 odstotka in uvoz za 26 odstotkov. Tako je bil izvoz kar za 12 od-stotkov večji od planiranega, uvoz pa je dosegel le 81 odstotkov planiranega. Ugodna je bila tudi racionalna usmerjenost izvoza, predvsem na vzhodnoe-
vropsko področje ter dežele v razvoju.
Oziraje se na finančne uspehe poslovanja pa lahko ugotavljamo, da je ob upoštevanju novih zakonskih določil primerljivost podatkov v zaključnih raču-nih omejena, na kar vplivajo tudi številne spremembe o samoupravni organizi-ranosti. Tovrstna analiza je v občinskem merilu zajela 21 delovnih in temeQnih organizacij združenega dela, ki skupno ustvarjajo okrog 60 odstotkov družbe-nega proizvoda.
Iz nje je razvidno, da je bilo gospodarjenje dobro, ekonomičnost ostaja na isti ravni, v porastu je rentabilnost, precej pa je porasla produktivnost. Za osebne dohodke smo namenjali 21,8 odstotka več, za razširitev materialne osnove dela, za rezervni sklad in druge sklade pa smo namehili 27,4 odstotkov čistega dohodka.
Ob delitvi ostanka dohodka na sklade še vedno hitreje rastejo sredstva,na-menjena skladu skupne porabe ter ostalim, medtem ko delež poslovnega sklada pada. Pa še to. V 13 delovnih organizacijah od skupno 77 so se osebni dohodki oblikovali neodvisno od dogovorjene mase po ponovnih sporazumih. Zanimivo je, da so med temi »kršilci« tudi tisti, ki poslujejo z izgubami, ozi-roma na meji rentabilnosti.
Lansko poslovanje sta ocenjevala že izvršni svet in komite ZKS, na aprilski skupščini pa bodo o njem spregovorili tudi delegati. Vsekakor bo v prvi vrsti potrebno povsod tam, kjer so bili rezultati gospodarjenja na meji zadovoljivosti (oziroma se s takšnimi rezultati srečujejo že nekaj let) npr. Utensilia, Hoja— TOZD Pohištvo, Iskra Horjul in TOZD Posestva ter Alu-pluto plasti-ka, kritično oceniti dejansko situadjo in z odgovorno akdjo samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov pristopiti k trajnejšemu saniranju stanja.
Tudi sicer, takšno je bilo stališče izvršnega sveta, bo potrebno marsikje zao-striti tudi odgovornost individualnih poslovodnih organov, saj se v vsebinskem pogledu prizadevanja ne premikajo. Ocene o poteku akcije zaključnih raču-nov so sicer pokazale vrsto kvalitetnejših in razgibanih razprav o poslovanjih med samimi člani delovnih kolektivov, to pa je verjetno le enkrat ob letu pre-malo, zato je bila povsem na mestu pobuda, da se tudi predvideni obračuni problerhsko obravnavajo. In povsod tam, kjer ob času »zaškriplje«,mora biti izdelan akcijski program, v svoji vsebini naravnan k učinkovitemu poseganju v odpravo slabosti.
Vse to, kar je bilo izrečenega ob teh razpravah, pa mora biti prav tako nujno prisotno tudi ob ocenjevanju uspešnosti v organizadjah s področja negospo-darstva, za kar pa velja v prvi vrsti izdelati učinkovitejše kazalce poslovanja!
Žal pa te pripombe in stališča IS v gradivu za aprilsko sejo skupščine delega-tom niso posredovane!