Leto VH., štev. 105.
Poštnina plačana v gotovini.
V Celju, v nedeljo 13. meja 1923*
Posamezna štev. I Din:
Državna licejska knjilica .
c' v*y O'1" v Ljubljani
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva u!. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telef. int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
Stane mesečno ....... 20 Din,
za inozemstvo.....................30	Din.
.	_	'	v	LJub|jani
Glasilo jSiomaMsticne stranke Jugoslavije
 ~ o* -------------------------------------------------------
Oglasi: prostor 1X.65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Z.
Klic matere!
Dete moje, tvoja mati te kliče, i/. srca se ji je porodil ta klic in v srce naj se skrije tvoje. Ali moreš ti v svoji mladeniški razposajenosti spoznati vso njeno bol, ki jo čuti kot poštena in ljubeča mati, ker še nima vseh otrok v svojem objemu!?-' Ti, ki si potomstvo trpečih ljudi, ti, ki si edina nada bodočnosti naše, ali te ne ganejo vroči klici matere Svobode, ki bi te rada okrasila z najlepšim, kar ima, z mflgočno vihrajočo zastavo proletariata, ki jo boš nosilo naprej pred nedo-glednimi vrstami — svojih prednikov.
»Kultura« je napisano na tej rdeči zastavi. Rdeča je ! Zakaj ? Ali moreš samo odgovoriti? Glej, vsa po nedolžnem prelita kri trpinov pred teboj in v sedanjosti jo je obarvala in pritisnila tako nanjo neizbrisen madež svojega zločinstva.
In »kultura« je zapisano na nje rdečem polju. S kulturo zaVihra ta zastava v zmago, s srčno in nedolžnosti polno kulturo, s kulturo ljubezni, a ne s kulturo mečev in farizejskih križev.
Dete moje, mati te kliče ! Kdor ima izmed otrok v kaki družini količkaj čuta do svojih starišev in vzgojiteljev, kdor ni popolnoma podivjan in okužen od blatnih bolezni buržoazije, ta se nikdar ne upa ustavljati se klicu svoje matere, kajti on ve, kaj zapoveduje četrta božja zapoved. Njemu je sveta dolžnost, brati vsako željo materi iz oči in jo v hipu izvršiti. Njemu ni greh, če ne gre vsako nedeljo k maši, ali vsak teden k spovedi, njemu se ne zdi pregrešno, vedeti resnico o »dušnih pastirjih«, ne, njemu je v srce vcepljena bojazen pred drugim, večjim grehom: neposlušnost do klica lastne matere in neizpolnjevanje njenih .želj.
Tako je pravo krščansko vzgojeno dete in tako tudi mora biti, pa naj bo potem krščeno ali nekrščeno.
Mladina proletarska, ali si razumela, kdo je mati, ki te tako vabljivo kliče v svoje objeme? Ali se zavedaš, da si ti poklicana nositi zastavo proletariata pred bojnimi socialističnimi vrstami, zastavo, ki je vsa oškropljena s krvjo že iztrpelih in še trpečih vrst proletariata, zastavo, ki nosi v sredini napis »Kultura«? Dosti je takih, ki se ne zmenijo za klic matere Svo-
bode, ki jim je socializem in trpini in njih hlapčevstvo samo deveta briga: kaj hočemo, so pač tako vzgojeni.
Zavedni in mladi borci, ki veste, da moramo stopiti s kulturo v boj s sovražniki proletarcev, vzbudite se vsaj vi in stopite neustrašeno na noge. Vsi korporativno ustanavljajte socialistična kulturna društva »Svobode« in v njih pridno delajte, pridobivajte novih članov, da čimpreje dospete z načelno zastavo do prve križevopotne postaje, kajti naša pot. bo dolga.
Ne ustrašite se, prijatelji dragi, te trnjeve poti, sledite klicu matere Svobode, kajti vedite, da na koncu naše križeve poti ni Golgate, temveč gora Nebo, s katere se je vzdignil Kristus na mesto svoje slave !
Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata.
(Po Radničkih novinah.)
Podružnica Saveza Grafičkih Rad-nika v Beogradu je po nalogu svoje centrale iz Zagreba dne 9. aprila poklicala Glavni radnički Savez in Centralni radnički sindikalni odbor na važen sestanek v svoje poslovne prostore. Do sporazuma niso prišli, ker se je C. R. S. O. zavzemal za edinstveno fronto, G.R. S. pa za celotno organizacijsko edinstvo proletariata*. Delegati C. R. S. O. so skušali vplivati na nekatere delegate G. R. S., da se priključijo njihovemu mnenju in so hoteli sklepati na vsak način po svoje. Delegati G.R.S. so med diskusijo izjavili, da je nemogoče sklepati o tem brez glavnih pred-staviteljev proletariata in ti sta: Socialistična stranka Jugoslavije in Neza-visna radnička partija. Zastopniki C. R. S. O, so se radi odzvali tej izjavi in skupno so določili 12. april za sestanek vseh proletarskih skupin. Ta do-
* Op. ur.: Važno za nas v Sloveniji, kjer delujejo neki možje v Strokovni komisiji, ki je k temu Savezu priključena, v baš nasprotnem smislu!
sedaj prvi podobni sestanek v naši državi je vbujal zanimanje vseh proletarskih kategorij. Dostop k sestanku je bi) radi tesnosti prostorov dovoljen ie časnikarjem proletarskih listov in nekaterim odbornikom raznih organizacij.
Ko so se zbrali vsi delegati, je otvoril konferenco sodrug Drag. Popovič, predsednik podružnice S. G. R. Najpreje je zaprosil predstavnike raznih organizacij, naj poročajo imena delegatov. Navzoči so bili: Za Glavni Radnički Savez delegati: Luka Paviče-vič, Miloš Timotič in Sava Jovanovič; za Socialistično stranko: Živko Topa-lovič, Nedeljko Divac in Sava Muzi-kravič; za Centr. radn. sindikalni odbor: Milivoje Kalevič, Janko Petakovič in Milan Grojič; za Nezavisno radn. partijo: Mihajlo Todorovič, Aleksa Re-brič in Dimitrije Alempijevič in za Savez graf. radn.: Stojan Maksimovič, Sava Durašinovič, Dragomir Popovič (preds.), Vranko Mihajlovič in Mihajlo Vnjadinovič.
Sodrug Popovič izjavi, da je ta sestanek sklican na predlog G. R. S. z dne 9. aprila in sicer zato, da se doseže stik proletarskih oganizacij. poli-
MILENIN :
Tone Seliškar: Trbovlje.
(Epilog.)
Trate Seližkarjevega Parnasa niso posute s cvetjem in solzami zaljubljenih petošolcev, kakor je bilo to dose-daj v naši poeziji splošna navada. Pesnik je hotel v svoji zbirki pokazati, da poezija ni samo niz abstraktnih pojmov, okorno skrpanih fraz in slučajnih srčnih krčev, ki kaj radi zgrabijo mladega fanta, če pregloboko pogleda v čašo dobrega vina ali v črne oči svojega dekleta, da je lepota tudi tam, kjer kraljuje trpljenje, pomanjkanje in naporno delo za vsakdanji kruh, da je človeštvo kakor nesrečen jetnik, priklenjen na oni pravljični skali, ki mu kljujejo razni potvorjeni in nalašč za to prikrojeni bogovi srce in meso. Odgrnil je zaveso, ki zakriva podivjanost svetovne človeške družbe, zbral je okrog sebe one maloštevilne trezne in značajne ljudi, ki so z lastnim zamoniklim razumom prišli do spoznanja, da bo treba temeljito obračunati z zastarelim svetovnim naziran-
jem in pokazal jim je spačeno lice naše kulture v pravi luči. Žal, da tega svojega namena ni dosegel v polnem obsegu. Oni, ki bi ga lahko razumeli, so sprejeli slovenskega apostola miru in ljubezni z nekimi prirojenimi predsodki in deloma tudi umazamo zavistjo, ki jo v našo veliko sramoto pozna tudi umetnost. V svojih hlapčevskih dušah niso našli odmeva za moralno klofuto v obraz požrešnih pijavk na telesu človeštva, ker za beraške groše in navidezno slavo sami pomagajo tem pijavkam piti kri in izsesavati mozeg nezavednih siromakov. Da bi se zamislili v Seliškarjeve pesmi bolj globoko, da bi jih primerjali z dejanskimi razmerami in skušali najti lepoto v teh resnih, pravičnih, če tudi pogosto krutih besedah, zato so naši intelektualci deloma nesposobni, deloma pa preleni. Ni čudno torej, da so storili z mladim pesnikom kratek in najbolj preprost proces. Ugotovili so, da ni zabrenkal na pravo struno in so ga z mirno vestjo poslali v pokoj, dasi ima do splošnega presojanja in odobravanja več pravice kakor marsikateri drug jezdec nadu-
šljivega Pegaza. Je pač tako in ne drugače. Kdor ne meša stare godlje in ne premleva že stokrat prekuhanih in prebavljenih misli, ne sme na vzvišeni Olimp naše umetnosti. Tam so sami gromovniki, ki jih poznajo že vrabci na strehi, in kdo bi si drznil trditi, da to niso vsega spoštovanja in občudovanja vredni junaki ? Naj živi starina in cokla, ki ovira pravi razvoj človeštva na zemlji! Toda zdi se mi, dasi osebno ne poznam Seliškarja, da mu ni posebno hudo pri srcu, da ga je večina slovenske inteligence tako neprijazno sprejela. Nihče ni prerok v domovini in bržkone tudi naš Tone ne bo. Vsaj sedanje polcolenje mu te pravice ne bo priznalo. Upajmo pa, da bo narava usmiljena in bo storila v našo splošno korist čudež, da bodo namreč puhle glave rodile pametne ljudi. In takrat bo Seliškarjeva zbirka dobrodošla tudi med inteligentnimi sloji.
Drugi pa, ki jim je pesnik pravzaprav posvetil svoje delo, ker je sam idejno in dejansko med njimi, ga, žal, v premnogih slučajih ne bodo razumeli,
ali pa, kar je še bolj verjetno in žalostno, ne bodo niti brali njegovih pesmi. Saj bi lahko malodane na prste sešteli naše proletarce, ki so v njegovi osebi določili svojega pesnika, svojega misleca, in ga poznajo ne samo po imenu, marveč tudi po treznem svetovnem naziranju in globoko čuteči duši. O njegovi zbirki, ki je last in moralna uteha vseh zatiranih, večinoma molči baš proletariat in to je dokaz, da je ta del naše družbe v intelektualnem oziru zaostal daleč za drugimi narodi. Res je. da človek, ki mora v potu obraza skrbeti za svojo družino, pogosto nima časa, da bi stikal po literaturi in napenja) že itak preveč obtežene možgane, toda dokler bo to v bistvu popolnoma napačno prepričanje prevladovalo med našimi siromašnimi sloji, se življenjske razmere ne bodo zboljšale, pač pa bo borba za obstanek od dne do dne težja. Zganiti se je treba, misliti je treba z lastnimi možgani, za plugom in motiko, v tvor-nici in rudniku je treba z največjim zanimanjem slediti vsemu, kar se zgodi na domačih tieh in za mejo, premišije-
tične in sindikalne. On želi, da dosežemo polno organizacijsko edinstvo celokupnega proletarskega gibanja, da bo odslej:	ena buržoazija in en
proletariat. Njegova organizacija upa, da ta sestanek ne bo škodoval, temveč koristi! vsem. Poziva in prosi navzoče, da naj se drže med diskusijo reda, naj pozabijo prošlo, samo da se Prvi maj praznuje edinstveno. Opravičuje s. Jošta, centralnega Saveznega tajnika, ki je predsedoval zadnjemu sestanku, ker je moral radi neobhodno potrebnih organizacijskih poslov odpotovati v Zagreb. Pooblastil je podružnico, da nadaljuje započeto akcijo. Nazadnje prosi Popovič naj izvolijo predsednika in tajnika te konference.
Sodrug Pavičevič vpraša, ali je podvzela podružnica sklicanje te konference po nalogu centrale, kar mu sodrug Popovič potrdi in sicer se je zgodilo na temelju odločbe kongresa, ki je poveril centralno upravo Saveza, da upostavi ponovno edinstvp proletariata v naši državi. Sodrug Pavičevič izreče upanje, da to ni zadnji sestanek in predlaga, da se v predsedništvu vrstijo tu zastopane organizacije, kar pa ne prepušča debati. Sodrug Aleksa Rebrič je mnenja, naj predsedujejo sklicatelji; nasprotno je izjavil sodrug Stojan Maksimovič, da naj predsedujejo grafičarji, da ne bo očitanj predsedništvu glede pristranosti.
(Dalje prih.)
Kapitulacija.
Takozvani Akcijski odbor, se-stoječ iz zastopnikov različnih organi-cij, tudi državnih nameščencev, je zopet upognil svoj tilnik, in brezobzirno kapituliral pred Pašičevo vlado. Tako pompozno proglašena protestna stavka 5. t. m. je šla po vodi. Od komunistične revolucionarne organizacije do klerikalne Prometne zveze so upognile • hrbet, lepo odšle iz Beograda ter nam prinesle nekaj fraz, s katerimi pitajo sedaj državne nameščence po shodih.
Kdaj bo tega konec? Ali še ne pridete, ljudje, k pameti, da vsi vaši akcijski odbori, mešani kakor pšenica z ljuliko, ne oponirajo nobeni vladi, najmanj pa vladi, katero vodi radikalna stranka z lisjakom Pasičem na čelu, ki jo podpirajo sedaj še naši klerikalci? Sedanja vlada zelo dobro ve, da toliko časa, kolikor bodo obstajale različne organizacije železničarjev in javnih nameščencev, Jse jim ni treba bati in tudi ne imeti ozir na takozvane Akcijske odbore. Ker to, kar je danes skupaj, lahko jutri razpade. Kje je temu odpomoč?
Če hočemo vlado privesti do tega, da nas bo res upoštevala, potem si moramo ustvariti enotno organizacijo,
vati in presojati je treba svetovni položaj, poslušati, kaj govore trezno misleči možje, ločiti je treba plevel od zrna, verovati v lastno silo in obrniti hrbet pastirjem, ki so nas pripeljali na rob prepada. In v tem oziru je Se-liškarjeva zbirka kakor nalašč primeren pripomoček za razumevanje današnjih krivičnih razmer. Naj bi padlo seme iz njegove duše na rodovitna tla in obrodilo stotere sadove.
Končno še nekaj. Kot kritik po poklicu smatram za svojo pravico in dolžnost spregovoriti nekaj besed o Seliškarjevi muzi. Ni prav, da je šla med sajaste sestre v tvomico, kjer si utegne umazati svilena krila in polomiti nežne nohte. Muza je silno občutljiva gospa in spada med najboljšo družbo. Klanja se tako graciozno in dostojanstveno, da jo občudujejo vse Parižanke. Če poljubi včasih kakemu starejšemu zaslužnemu gospodu ali visokemu državniku roko, kdo bi ji zameril? Korektnost in fino vedenje
ki bo stala na stališču razrednega boja. Imeti mora svoj program, od katerega ne sme niti za piko odpasti. Če si ne more vsega naenkrat izbojevati, mora pa sukcesivno teren pripravljati.
Tovariši železničarji in javni nameščenci, ne pride v poštev samo strokovna organizacija, temveč tudi politična. Ko bomo imeli tudi močno politično organizacijo, potem bodo tudi vlade, pa naj bi bile ro radikalne, klerikalne ali demokratske, upoštevale sužnje, katere danes poznajo le po njih lepih uniformah pri volitvah. Brez močne politične organizacije, ki stoji na stališču razrednega boja, ni pričakovati nobene zmage za delavstvo, najmanj pa za državne sužnje Roke k srcu, javni nameščenci in železničarji, premislite, kdo vas danes zastopa : Klerikalci s svojo versko dema-gogično politiko ; demokrati, kateri so bili v vladi, niso do zadnjega trenutka nič naredili za proletariat; radikali so pa itak znani kot sovražniki tega sloja.
Torej zastopstva nobenega. Na milost in nemilost smo izročeni poro-dici v Beogradu.
Pridimo k pameti, pustimo osebnosti na stran, strnimo vrste, toliko politično, kolikor strokovno v eni organizaciji. Stopimo v vrste socialistične stranke Jugoslavije z našimi sotrpini in zmaga bo naša. Ne bo nam treba upogibati tilnik pred vladami, ker če bodo vsi trpini enkrat čutili v sebi, da spadajo k veliki mednarodni družini, če bodo organizirani v revolucionarni družini, če bodo organizirani v revolucionarni socialistični stranki, potem ne bo šibkosti v nas in tudi sedanji samopašniki in politični špekulanti bodo izginili. Proletarci, združite se — to nam bodi geslo.
Železničar, ki ne da na gnilo slogo nič več.
Politične vesti«
* Debato o razliki med našimi in svojimi inserati je načel »Glas Svobode«. K temu sledeče: Mi objavljamo svoje oglase čisto na koncu, na zadnji strani. Buržoazija, kije imela z nami kaj opravka, se tega kotička brani. Prav tako, kakor je tudi pri poštenih komunističnih listih na pr. »Humanite«. Vaši od črezvičajskih judovskih miliarderjev s poneverjenimi fondi za gladujoče ljudstvo plačani inserati pa se začenjajo že v uvodnih člankih. Za rezervo skrbijo črnuhi, ki ž njimi sedite v občinskih svetih v enotnih frontah in pa radikalni reptilni skladi, zaradi katerih hodite v Belgrad Izjavljat, da je država v nevarnosti in
je/poglavitna čednost izobraženega človeka. Zato pa ne razumem, da je naš Tone tako neusmiljen. Kaj hoče doseči s svojimi pesmimi? Menda vendar ne misli, da bo gospa Muza vložila prošnjo za sprejem v vevške papirnice. To bi bila jako kočljiva zadeva. Zdi se mi, da tu ne bo vse v redu. Veš, Tone, če si imel namen početi s to neomadeževano devico razne nedostojne stvari, potem ti tudi jaz ne odpustim smrtnega greha. Ne gre, da bi pljuvali morali v obraz. Tudi tvoj Pegaz mi ni všeč. Grivo ima samo na eni strani, sedlo ga preveč tišči in stremena vise nekie v bližini repa, kar je vsekakor nezaslišano že zato, ker jezdec ne leze na konja od te strani. In sploh tudi malo preveč hrza pod teboj. Nikar, kljuse je staro, lahko mu ziomiš hrbet Sicer pa upam, da sem storil svojo kritično dolžnost in kdor misli drugače, naj se ogiasi.
da zato železničarski in drugi proletariat nima pravice zahtevati od svojih odiračev človeško žjvljenje, ne sme stavkati. Nadaljujte — polen imamo še na razpolago!
* Majhen privesek k bajki o raznih ljudeh in kozlu. (Na zahtevo bomo to bajko onim, ki je ne poznajo, še priobčili.) »Ven z »Naprejem« iz delavskih hiš !« kliče »Glas svobode«. »Naprej« odgovarja:	Kjer je »Glas svobode« notri, tam gre »Naprej« sam ven !
* Verifikacijski odbor je prišel končnoveljavno na cilj svojega pota. Verificiral je vse mandate, samo 69 mu jih ne ugaja. Poročila o tem se morajo natisniti in razdati v teku treh dni. Pri debati smejo gospodje govoriti le pol ure, pa nič več in nič manj. Njihovo prebijanje itak ne bo prineslo nobenih koristnih sadov, kajti njiva, ki ima samo staro slamo v sebi, ne rodi. dokler ta slama ne zgnije.
* Uradniški sodni dan se je približal z najhitrejšimi koraki. Vsa ministrstva bodo reducirala najmanj 10 odstotkov svojega uradništva, predno bodo gg. ministri razpravljali o uradniškem zakonu. V slučaju potrebe jih bodo pa zopet ♦sprejeli nazaj, to se pravi, tiste, ki jim bodo radevoljno šli lizat pete.
: Orjunskim mladeničem so vzeli korajžo. Pokrajinska uprava je v Uradnem listu štev. 44 prepovedala nošenje orožja osebam, ki še niso dovršile 30 let, ker se v zadnjem času ponavljajo spopadi med pripadniki raznih političnih organizacij, pri katerih se uporablja strelno orožje, in ker je zaradi teh pojavov osebna in lastninska varnost ogrožena. Prepoveduje se vsako zbiranje ljudi v gručah in korakanje v strnjenih vrstah ali gručah po ulicah, cestah in trgih z očitnim namenom, da se izzovejo nasprotne skupine ali posamezniki oziroma, da se ogrozi varnost osebe in tuja lastnina.
* Italiji se cede sline po nemškem bogastvu, kakor je videti iz njene politike. Brezpogojno zahteva od Nemčije plačilo, njen odgovor bo popolnoma različen od odgovora Anglije. Italijanski inženirji so se vsidrali v Po-ruhrju in delujejo v franc.-belgijski gospodarski komisiji.
* Fašisti so se razpasli tudi po Švici in so že začeli pridno delovati. Ruski delegat Vorovski je v Lozani postal žrtev njihove blaznosti, dva druga delegata sta tažko ranjena. Vsi so prišli kot delegati sovjetske vlade v Lozano na pogajanja. Atentat se je izvršil iz političnih nagibov, atentatorjevo ime pa še ni znano ; faktično pa je švicarski državljan"in italijanskega pokolenja. Švicarska vlada je ta čin svojega državljana obžalovala.
* Angleži obžalujejo, da so Francozi zasedli ruhrsko ozemlje, vendar pa ne dopuščajo, da bi zahtevala nemška vlada odpoklic francoskih čet, predno se začno neposredna pogajanja Njihov kabinet bo zahteval od Nemcev več nego eno in pol miliarde funtov šterlingov in bolj točne garancije.
* Angleška modrokrvna pasma ljudi je izginila s površja. Ukinjenie plemstva je predlagal bivši tajnik Asquith in član delavske stranke Arthur Ponsonby. Delavstvo je sprejelo predlog soglasno, konservativcem pa se je stožilo po lepo kliširanih plemiških listinah; vendar je zmagala večina in — konec je plemstva. Naj počiva v miru!
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši ih najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
Demagoštvo krščanskih soc. v Vevčah
Dne 4. maja t. I. bi se morala vršiti mezdna razprava za delavstvo, zaposleno v papirnicah Vevče, Medvode, Gorine, na temelju preložene spomenice z dne 29. marca t. 1. pod opr. st. 116/23, po Osrednjem društvu kemičnih delavcev ravnateljstvu Združenih papirnic Vevče, in ne na temelju spomenice JSZ, ki je bila poslana šele 7. aprila 1.1. (prepozno, obenem pa je bila še pretirana, kakor se je menda izrazil g. Cvikelj). Mezdna razprava, Ri bi se morala vršiti ob zastopstvu in
v uradu inšpekcije dela, se je preložila radi seje upravnega sveta, za skupščino omenjene družbe, ki se je vršila 5. maja t.!. Dne 4. maja dopoldne pa je izdala neka elita oziroma družba jezuitskih hlapcev neke vrste letak, ki ima namen ščititi njihove zvijače, s katerimi so varali in še varajo delavstvo v Vevčah. V letaku navajajo : 1. da je upravni svet na njih pritisk pristal, da se vršijo pogajanja za izboljšanje mezd delavstvu, ki bodo veljavne od dne 1. maja t. I. Pojasnilo: Upravni svet je imel namen pogajanje zavleči po ravnateljstvu Združenih papirnic. Da je pristal na pogajanje, je samo ob sebi razumljivo, ker so mezde papirniškega delavstva za veliko industrijo skoro najslabše. To je pojasnila tudi deputacija zaupnikov ne samo od vaše krščanske strani, temveč tudi od delavstva, ki se zaveda razrednega boja. Da pa stopi Povišanje mezd s 1. majem v veijavo, je jasen dokaz, kako je ravnateljstvo in upravni svet Združenih papirnic sprejel spomenico po Osrednjem dr. kem. del. vsaj toliko na znanje, da se zadnji sklenjeni dogovor z dnem 1. maja t. I razveljavi in na ta način stopijo v veljavo novi mezdni pogoji, kakor tudi druge ugodnosti z istim dnem.
Nam očitate da igramo kot socialni demokratje nečedno vlogo zato, ker nismo počakali do dneva vložitve vaše spomenice, to je do 7. aprila Pojasnilo: Samo ob sebi razumljivo, da smo strogo razredni v boju za obstanek, da nismo in ne bomo igrali nobene nečedne uloge, kakor jo
vi nam očitate, da ne bomo vas na kolenih prosili za vaš jezuitski enotni nastop z nami, temveč da bomo ob vsakem času naše delo razredno izvajali brez vsake vaše pomoči.
V letaku izjavljate, da se vršijo pri inšpekciji dela neka razpisana pogajanja brez vednosti vas in vevške družbe. Pojasnilo: Da, pogajanje je bilo razpisano na željo zaposlenega delavstva v papirnicah in Osrednjega društva kemičnih delavcev po zastopstvu urada inšpekcije dela radi neoa-govarjanja in zavlačevanja zboljšanja mezd s strani upravnega sveta, ozir. ravnateljstva papirnic. V glavnem pa radi vas, ki ste pretrgali enotni nastop na ta način, da ste vaše zahteve zavlekli in prepozno vložili in da so bile zahteve celo po mnenju vaših”za-stopnikov iz Ljubljane pretirane. Da bi se pa pogajanje razpisalo brez vednosti Združenih papirnic Vevče, Medvode, Goričane in se vršilo brez vednosti vas kršč. soc., pa ni mogoče. Združene papirnice so bile čisto gotovo obveščene ter so celo naprosile inšpekcijo dela, da se radi skupščine Združenih papirnic mezdna razprava preloži. Tako je bilo obveščeno tajništvo Orednjega društva. Da se pa pogajanje vrši, katero je bilo, kakor že omenjeno, potem preloženo, o tem so vas naši zaupniki dostojno obvestili. To je resnica. Torej lažete in ste lažnjivci. Ne verjamemo vam več, ker se bojite poštenega boja, ker se bojite svete resnice. Delavstvo, ki* ga danes varate,
vas bo sodilo in za kazen iz Vevč, Medvod in Goričan zapodilo. Zapomnite si to! Tovariši in tovarišice, v vaši J SZ imate v načelstvu ljudi, ki ki želijo biti ali pa so že patrioti vevške družbe, pa ne v korist podjetja, temveč v kofist njih samih. Sodrugi v Vevčah, Medvodah in Goričanah, na de!©! V boj na pravični obstanek nas delavcev, ki smo si v delu in v življenju popolnoma 'enaki, brez razlike vere in narodnosti. Na delo za enotno organizacijo papirniškega delavstva, ki naj bo razredna in nam vsem pravična!
Papirniški delavec.
Dnevne vesti«
Pošiljajte odslej vse dopise, prispevke, obračune, naročnino i. 1. d. na uredništvo oz. upravo oz. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Celju, Strossma-jerjeva ul. 1/1, poštni predal 43.
Žrtev kapitalističnega nasilja je posta! pomožni delaveč Ivan Belej iz Štor s svojim razumom. Pretekli teden je občina Teharje potom policijskih organov Kisingerja in Rebaršaka pustila odvesti zblaznelega Ivana Beleja v umobolnico. Imenovani je bil nekaj mesecev zaposlen pri tvrdki K. Pertinač, ša-motna tovarna v Štorah. V delavskih krogih govore, da sta omenjenemu k umobolnosti mr.ogo pripomogli kapitalistični tvrdki A. Westen v Celju in inž. Hruška v Štorah, kjer |so Ivana Beleja radi stavke preganjali- Nesrečnež zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke brez vsakih sredstev. Gospod župan v Teharjih menda misli, da bo družina sedaj živela od milosti božje in da je dovolj socialno, če se umo-bolni odpravi na varen prostor, družina pa naj čaka, da jo doleti ista usoda, ali pa, da od gladu ... Ali ni dolžnost vsake občine skrbeti za občane, posebno pa za reveže take vrste ?
-j-' Socialni minister očitno skrbi za invalide in njih podpore. Vedno proglaša tozadevne revizije, pa nikdar ne opazi, da je strašno skromen v svoji darežljivosti do najhuje prizadetih žrtev svetovne vojne.
Osrednji odbor S.P. D. v Ljubljani naznanja, da sta bili Spodnja koča na Golici in Kadilnikova koča vrh Golice otvorjeni 9. maja. Koči sta preskrbljeni z dobro jedjo in pijačo, kakor tudi z lepimi fotografičnimi razglednicami.
Ljubljana.
1 Zgradba Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Poročajo nam, da so podrobni načrti za novo zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani že izdelani. Palača se bo zgradila na južnem delu stavbišča ob Miklošičevi cesti v nekoliko manjšem obsegu, kakor je bila prvotno zasnovana. Zgradba bo še vedno zelo obsežna in ne bo dosti zaostajala za justično palačo brez kaznilnice. V palači bodo nastanjene pisarne okrožnega urada in nie-gove ljubljanske poslovalnice, razni specialni ambulatoriji, mala bolnišnica izvenijubijanske člane, Rentgenov zavod, kopališča, lastna lekarna itd. Na razpolago bo tudi dvorana za zbore m poljudna predavanja za člane. Minuli petek se je vršil komisionelni ogled na licu mesta in ima Okrožni urad že stavbno dovoljenje. Nadaljevanjem gradnje se prične še ta mesec.
Celje.
c Za borzo.dela v CeSju. Okrožna strf>k. komisija v Celju je poslala j^tni občini dopis, v katerem pred-•8** na; bi $e po točki 106. zakona 0 :;Jščiti delavcev ustanovila za Celje m okolico tako nujno potrebna kra-
jevna borza dela. To potrebo bi lahko dokazali z obširnim statističnim materialom. Pa je nepotrebno, ker ve že itak vsakdo, da mesto z razvito industrijo, kakor je Celje, brez take ustanove ne more obstati, zlasti če pomislimo, da jih imajo v krajih, ki glede delavnega trga, kakor ga imenujejo, ne zavzemajo tako važnega mesta. N. pr. Ptuj. Okrožna strokovna komisija je bila doslej edina, ki je v tem oziru precej delala, nima pa prostih rok,, ugodnosti nobenih, drugega dela pa tudi več nego preveč. Za krajevno borzo dela je bila svoj čas že zapo-četa akcija, ampak ni imela uspeha, ker je vsak uspeh onemogočilo finančno vprašanje oz. vprašanje honoriranega nastavljenca, ki je bil že določen. O vsem tem je bila na ponedeljkovi seji občinskega sveta obširna debata, pri kateri so si bili vsi klubi v tem edini, da je treba nekaj napraviti, kar se za Celje kot enega izmed industrijskih centrov spodobi. Tekom debate je zadeva dozorela. Razni govorniki so poudarjali, da občina sama ne more borze dela ustanoviti, temveč da je to stvar socialnega ministrstva. S. Leskošek je proti temu poudarjal, da morejo pa občine glede podružnic dati iniciativo, kar se pa tiče honorarja, ga mora dajati država, ki pobira prispevke. Končno se je spreiei sklep, da se bo občina še natančneje informirala pri centrali v Belgradu. kateri bo ustanovitev drž. kraj. borze dela v Celju tudi nasvetovala. Vse nadaljnje je sedaj odvisno od hitrosti oz. počasnosti uradnega konjička.
c Kvalificirani in nekvalificirani hiperpatrlotje našega mesta se po pretežni večini zbirajo v kavarni »Evropa«. Tam premlevajo gnilo rženo slamo, ki jo sami imenujejo nacionalno politiko. Huj, kar glava me je bolela, ko sem imel čast v četrtek dopoldne slišati v tej kavarni, da se moderni doktorji in uradniki dvajsetega stoletja še navdušujejo za »carstvo Jugoslavijo«. Pa še Bolgarov ne puste v miru, ne, vsi dobesedno želijo, da bi bili ti enkrat le tako pametni, pa bi zapodili Koburža-na Borisa in prišli v »njihovo carstvo« za snažilce čevljev ali kaj podobnega. Tem demokratarjem naj rimski pesnik še enkrat zatrobi : Quamquam sint sub aqua, sub aqua maledicere temp-tant! (Op. ur. : To namreč pomeni približno: Čim manj jih je, tem huje stegujejo jezike in kvakajo.)
c Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju se zahvaljuje ss., kateri so darovali društvu kake prispevke, zlasti pa	Antonu Kokolu
(100 Din), Iv. Gumzeju (100 Din), Iv. Svetlu (30 Din), Iv. Špegliču, zlatarju (20 Din), Jošku Gorjancu (20 Din), Rudolfu Čebularju (20 Din). Tudi vsem tistim, kateri so na dan Prvega maja darovali manjše vsote je društvo nad vse hvaležno. Upamo, da bomo mogli v najkrajšem času vsem, ki nas podpirajo, pokazati sadove našega kulturnega in izobraževalnega dela.
stranke«
Na občnem zboru kraj. pol. organizacije v Šoštanju je bil izvoljen naslednji odbor: predsedstvo ima Franc Stutz, podpredsedništvo Anton Koradej, tajništvo Josip Tekavc, namestnik Rudolf Bolha, blagajno Anton Arzenšek, namestnik Ivan Ivančič. Odborniki so Cerkovnik, Rožič, Rogelšek, Verdnik. Verhovnik, Rudolf Ravlen. Franc Schvcarz. Vsi sodrugi so iz Šoštanja.
Mestnik „Svobode11.
Svoboda - Celje. Danes popoldne, 13. t. m., ob 14. uri vsi na člansko zborovanje socialistične kulturne organi-
zacije »Svobode«'v Celju, ki se vrši v gostilni »pri Jugoslovanu« v Gaberjih. Sodrugi, žrtvujte par uric za proletarsko svobodo, vsi moramo za njo delati ne zanašajte se na posamezne, kajti samo ti vam ne bodo prinesli odrešenja, Daj zgled mladini vsaj v tem, da prihajaš redno na zborovanja, ki so kulturnega pomena za vzgojo proletarskih sinov in hčera. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Mesečna članarina je 1 Din in pristopnina tudi 1 Din. Posebno pa še opozarjamo vse sodruge člane socialistične stranke, da se oni v prvi vrsti udeleže zborovanja.
Dopisi.
Zidani most. Dne 10. maja jeribo-lovski paznik med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom potegnil žensko truplo iz Savinje. Omenjena je imela krilo iz klota modre barve, nove Čevlje iz boksa, črne nogavice. Listin ni imela nobenih, vendar je bila najbrže oženjena, ker je nosila poročni prstan in še prstan brez kamna. Utopljenka je srednje starosti od 25—30. Bila je obtolčena po glavi in desni nogi. Najbrže se je zgodil zločin nad njo. Orožništvo vodi preiskavo. Truplo so odpeljali v Loko pri Zidanem mostu.
Šoštanj. V nedeljo ti. maja se je zgodil zopet nov slučaj pretepa, kakor jih imamo dosti na dnevnem redu. Ubijanje, ropanje, napadanje ljudi, to ni nič več novo. Šli so razni kierikalni pretepači k Sv. Florijanu molit s povzdignjenimi rokami za zaščito pred ognjem, prej pa so ga seveda še spili kak literček, da jih Bog prei usliši. Takemu sledi večinoma pretep, če ne pred cerKvijo, pa potem po poti, tako da bi človek mislil, da se nahaja v kakšnem zverinjaku. V tem so najbolj izurjeni klerikalni lajbgardisti. Po poti ne pustijo nikogar pri miru, če jim ni po voiji in ne piska v njihovo piščal. Dva naša sodruga sta šla popoldne na sprehod proti Sv. Florijanu in srečala to druhal. Nič slabega nista mislila. Naenkrat udari eden klerikalcev enega izmed sodrugov po prsih, nato je vsa klerikalna tolpa začela udrihati iri kamne metati, tako da sta dobila telesne poškodbe. Dobila bi od teh zverin še več udarcev, pa isti trenotek sta prihitela na pomoč dva druga sodruga in sta razpršila črno svojat. Zdaj nam je ta klerikalna banda že do grla. V cerkvi stoji kakor največji svetnik in povzdiguje roke, zunaj pa je največja zverina, tako da človek ni več varen, če je sam od doma. Škandal za one, ki imajo vsak dan polna usta besed, izobrazbe pa niti toliko, kolikor najbolj neumni bikec! Imen danes ne povem, če bo pa treba, jih bom da! na razpolago.	Mimoidoči.
V Guštanju se je vršila slavnost 1. maja precej šifajno. Ob pol 5. uri zjutraj je bila budnica po trgu. Okna delavskih hiš so bila jako krasno ovenčana, z njih pa so vzklikali veseli klici: »Živel l.maj! Živela solidarnost I« Ob pol 8. smo se zbrali na sejmišču pri majskem drevesu, ki so ga obkrožili godbeniki in krasno svirali. Proletarci z ženami in mladino so se zbrali v zelo velikem številu. Od tu se je aranžiral sprevod po štiri in štiri, na čelu kolesarji z okrašenimi kolesi, za njimi jezdeci, za konji mladina, ženske, za ženskami godba, za njo nosilec zastave in pa moški. Sprevod se je začel pomikati na glavni trg. Pred občinskim uradom so čakali obč. svetniki z županom, ki je spregovoril v kratkih besedah pozdrav na vse navzoče in nato podal besedo kovinarskemu tajniku Golmajerju, ki je tudi na kratko obrazložil pomen manifestacije 1. maja. Nato so stopili obč. svetniki v naše vrste in v najlepšem redu smo kora-
kali skozi trg proti Prevaljam. Od daleč smo opazili rdeče, vihrajoče zastave Prevaijčanov in Lešanov, kateri so nam prišli za dobrega pol pota naproti. Uvrstili so se po ravno istem redu, kakor smo bili mi. Otroci so veselo prepevali, godbe svirale, navdušenja je bilo toliko kakor še nikoli, čeprav so se klerikalci prizadevali pokvariti 1. maj kolikor mogoče. Najeli so za procesijo k Sv. Križu tudi godbo za čimvečjo udeležbo. Na Prevaljih je bil pred poslopjem kons. društva pripravljen okrašen oder za govornika Uratnika in Golmajerja. Iz Guštanja grede smo opazovali razliko med posameznimi trgovci. Brata Brundula sta odprla na 1. maja že ob pol 8. trgovino, da bi klerikalni procesiji pokazala. da nista z nami, čeravno so se trgovci obvezali, da bodo vsi imeli zaprto. I ako sta se ta dva le razkrinkala. Si bomo zapomnili take »Arbeiter-freunde !«
— V Curihu stane 100 dinarjev
5 80 švic. frankov ; 100 nem. avstrijskih kron 0 007825 švic. frankov, torej 13 para; 100 mark je 00142 švic. frankov. V Zagrebu velja 1 dolar 9475 Din.
— Iz Poruhrja smemo zopet izvažati, kar hočemo ; francoska vlada je na prošnjo našega poslanika to zopet dovolila, ker je imela naša država tam mnogo naročil na račun reparacij.
3£uStus*a.
»Ljubljanski Zvon« priobčuje 'v aprilski številki sledečo vsebino : Stanko Vurnik: Po zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva.*— Marija Kmetova : V meteže. (Dalje prihodnjič.) — Stano Kosovel: Podoknica. — Dr. Ivan Prijatelj:	Poezija »Mlade Poljske«
(Konec prih.) — Iz beležnic Jos. Murna-Aleksandrova:	Legenda. Ko je je-
sen. Prosinec. Prišlec. Zapuščena polja. Vse bil le blesk ie. Pojenec. Ah, ve esence, tinkture. Seljska nedelja. Kot vetrec. Dekličja žalost. Gozd. — Soren Kierkegaard - Vojeslav Mole:	Aforiz-
mi. — Mirko Pretnar: Odhajajoči. — Ivan Zorec: Ljubice tri. (Konec.) -Dr. Ivan Lah: Nazori o poklicu slovanstva. (Konec prih.) — Miran Jarc : Črni čarodeji. (Dalje prih.) — Književna poročila: Juš Kozak: Ivan Pregelj. O priliki njegovega dela »Plebanus« Joannes. (Konec.) — J. Kelemina: H. Ibsen-Voj. Mole:	Gospa z morja. —
Dr. Fr. Ilešič:	Prispevek k zgodovini
slovensko-srbskih literarnih odnošajev. (Konec prih.) — Dr. Ferdo Kozak: Dr. I. V. Novak:	dr. A. Novak: Pfehled-
nč dčjiny literatury češkč. — Lucien Tesničre: U. Hubert Noodt: L’ occi-dentalisme d’ Ivan Tourgučnev. — Kronika: Ivo Zoran: Rapsod govori.— A. D.: »Salon neodvisnih«. — A. M. E.: Glosa.
Naročajte dnevnik „NAPREJ“ in tednik „LJUDSKI GLAS“!
Izdajatelj: Zvonimir Bemot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koren.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli ? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feller-jev Elzafluid ! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj učinkujoč kakor francosko žganje! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka ; razpošilja : lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA. Elzatrg, štev. 252, Hrvatsko.
Upton Sinclair:
79. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
»Tukaj je mašinist, kateremu se zelo mudi na delo. Morda je pobegnil od žene, haha.
»Večje število fantov odrine v vežbališki tabor nocoj,« pravi saržent.
»Vežbališki tabor?« jeknc France, »jaz hočem v Francijo.«
Saržent se nasmeje. «flli pričakujete, da vas pošljemo čez morje, preden vas preizkusimo ?«
»Tega ne pričakujem, ampak —
France je hotel biti na straži. Kaj, če bi ga vzeli kot delavca, potem pa mu potisnili puško v roke?
Saržent je nadaljeval:
Ce ste dobro izurjeni v svoji stroki, ne boste dolgo čakali iukaj. Zelo potrebujemo takih delavcev v Franciji in ne bonio zapravljali vašega časa.*
Toda Francetu je bilo še nekaj na srcu, kar je moralo na dan.
»Ne vem, če me sploh vzamete; ne veste še, kdo sem. Jaz sem socialist, pravi mednarodni socialist«
Odleglo mu je. Uporno je uprl roke v bok ir. gleda! sar-ženta, kakor bi hotel reči:	^Naglej sc me! Zdaj veš, kdo
sem!«
»Mislil sem — tako ste vsaj rekli — da ste mašinist.
»Da, mašinist in — socialist tudi. Bil sem v stavki v Em-pire pred par leti in od tedaj sem na črni listi. Nobena večja tovarna me noče vzeti v delo.«
Zopet se je razkorači!, češ — takšna revolucionarna zverina sem jaz.
»Hm« — je odvrnil saržent bolj šaljivo ko resno »potem je res škoda, da postopate v tem mestu. Kar v armado!«
»Ali vzamete takega človeka kakor sem jaz ?« se čudi France.
»Nam je treba ljudi, ki se razumejo na stroje in ki bodo delali ko vrag za poraz kajzerja. Če vi spadate med te ljudi, potem nas ne briga vaša vera. Večja četa zapusti mesto nocoj «
mm
m
Tr
kip ni. rt
France je bil presenečen. Mislil je, da ga postavijo na cesto, ali če ga že vzamejo, da bo imel dovolj časa, vso stvar dobro pretehtati in premisliti ter se posloviti od svojih prijateljev. Toda saržent je bil hladen in neizprosen kakor jeklo. Kdor prostovoljno vpraša za službo v armadi, dokaže s tem, da je navdušen za boj proti Hunom. Cemu nepotrebne besede? France ni imel časa, priložnosti, ne poguma, da bi bil ugovarjal, in sram ga je bilo, odkloniti službo. Sam ni vedel, kako in kdaj se je zaprla past — in pošast militarizma ga je ugrabila!
Sedite, je dejal saržent, France je sedel na stol zraven pisalne mize.
Vaše ime?
France Kremen.«
Naslov?
Ga nimam; pri prijatelju stanujem.«
•Prijateljev naslov?«
In vprašanja so sc vrstila, kakor je bilo treba. Kje je Fraircc delal zadnjikrat, kakšno je bilo delo, ali ima kakšna poročila itd. Povedal je vse : kako so ga odslovili in zapisali na črno iisto v frontami; Empire ga je tudi posadila na cesto in zaznamovala med črne«; bil je aretiran in zaprt zaradi socialistične agitacije na ulicah v Lecsvillu, in aretiran vsled bombne zarote, ki sta jo skovala Knmme in Heinrich von Holst. Saržent je mirno zapisaval brez opombe, ampak pri bombni zaroti je odložil pero in zapičil svoj pogled v Kremena.
Zarota se mene čiste nič ne tiče,« pojasnjuje Francc.
Ali morete dokazati?«
»Sem že dokazal.«
Komu ?
»Gospodu Harrodu, agentu justičnega departementa.
Saržent je vzel telefon in poklical poštno poslopje. Francc je poslušal polovico pogovora: ali bi bil g. Harrod tako prijazen, da pogleda v zapisnike v zvezi z Francetom Kremenom, ki bi se rad vpisal za prostovoljca v mehaniškem oddelku motorskega zbora? Pogovor se je zavlekel, Harrod je govoril in France je bil zelo nervozen. Ali najbrž ni bilo nič hudega; saržent je obesil slušalo rekoč: »Dejal je, da ste. samo tepec in da vam naj časti-tam, ker se niste dali ujeti.«,	Dalje	prih.
Tvor niča.
Sprejemam v popravilo damske slamnike in moške klobuke iz klobučevine. Imam tudi v zalogi nove klobuke iz klobučevine za gospode.
Val. Maček, Domžale 124, Slovenija.
1000 frankov mesečne
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim. 10 Din v bankovcih pri:
E, Back, Wien VI,
Gumpendorferstrasse šlev. 109/14.
Pomožni strojnili
vešč montaže in vseh strojnih del pri strojih za obdelovanje lesa se sprejme v takojšnjo ali skorajšnjo službo na Gorenjskem. Stanovanje z električno razsvetljavo v novi hiši na razpolago. V poštev pridejo !e trezne in svoje stroke popolnoma vešče moči. Samci imajo prednost. Pismene ponudbe z natančnim popisom svojega znanja in dosedanjih služb na upravo tega lista.
Pristni
tirolski lodni
za športne obleke
solidno in trpežno blago pri tvrdki
fa* & E« SkaSaeree
Ljubljana, Mesini t«*g it. 10.
Ženske, +
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom.
¥ posebnih slučajih
zahtevajo žene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo
specielno sredstvo.
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
El. M. iei VI, GroploMr. 109/14.
Zamenjam
stanovanje
v Ljubljani (2 sobi in kuhinja) proti stanovanju v Celju. Čimprejl Ponudbe z natančnimi podatki pod »Zamenjava« na upravo »Napreja«.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska, ulica štev. J
registrovana zadrucja z omejeno zavezo.
K
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA UREDBA ZATISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
S T E E O Tl PIJ A	LITOGRAFIJA
Bremen
New-York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi.
Nagle in varne ladje.
»George Washington«	»Amerika«
»President Roosevelt«	»President	Marding«
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski list štev. 218. Ugodna prilika za prevažanje blaga.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
Objava.
Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb:
Alllanz, Atlas, I. allgemeiner Beamtenverein, Gisela-Verein, Januš, Universale, Wiener stad-tische Versicherungsanstalt (vse na Dunaju), in Erste Militardienst-Versicherungsanstalt
v Budimpešti
se najvljudneje pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake na tistih, da se jim bodo zavarovalne glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.
Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zglasile do konca meseca julija 1923, se pa bodo pozvale pismenim potom oziroma jih bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu.
lstotako se naj zglasijo stranke, čijih zavarovalne police so radi smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb še riiso bile likvidirane, v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot.
V interesu vseh prizadetih strank je, da se zglase v najkrajšem času pri podpisanem ravnateljstvu. —
Uradne ure od 8. do 13. in od 15 do 17.
Zavarovalna družba na življenje ,Feniks‘
S Ravnateljstvo zafSlovenijo in Dalmacijo: v;Lj ubij a"ni^ Cankarjevo nabrežje štev 1.