ISSN 1318 - 8313
murnu
GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA
ZBORNIK OBČIN
Grosuplje 2006
G ROS UPLJE IVANČNA GORICA DOBRE POLJE
ZBORNIK OBČIN
GROSUPLJE
IVANČNA GORICA DOBREPOLJE
in i
w
GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA
24
GROSUPLJE 2006
ZHORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE
Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: Irance Adamič, Ivan Ahliii, Mihael (ilavan, Ivan (iramlovcc. Roža Kek, Tine Kurent, Jožef Marolt, Jakob Miiller, Danijel Zupančič.
(ilavni urednik dr. Mihael Glavan 1295 Ivančna Gorica, Stična 140, tel, ((II) 7X 77 232
Odgovorni urednik Ivan Ahlin
1240 Grosuplje, Taborska 17, tel. (01) 78 71 117
Lektor in korektor Jakob Miiller
Računovodska in administrativna dela Rezka Uučar
Naslov uredništva in uprave: 1290 Grosuplje, p. p. 29 Transakcijski račun pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, št.: 02022-00176338X1
Zbornik izhaja s prispevki vseh treh občin in podjetij, ki so navedena v oglasnem delu
Grafična priprava in tisk Partner graf d.o.o,, Grosuplje Kolodvorska 2, tel.: (01) 7X6 II 77
Naklada X00 izvodov
VSEBINA
ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE, 24 PODROČNA ZGODOVINA
France Adamič: Mala kronika občine Grosuplje (6)........................................................................5
Anka Vidovič Miklavčič: Občine Krka, Stična, Št. Vid pri Slični, Višnja (iora in Videm-Dobrcpolje v obdobju 1929-1941 .......................................................................................'7
NAŠE OBČINI- IN OBČANI
Janez Lesjak: Občina Grosuplje v obdobju 2004 do 2005 .............................................................29
Jernej Lampret: Občina Ivančna Gorica v letih 2004 do 2005 .......................................................37
Anton Jakopič: Občina Dobrepolje v letih 2004-2005 predvsem v znamenju iskanja
dodatnih virov z.a investicije...........................................................................................................41
Ivan Ahlin: Nekaj podatkov iz popisa prebivalcev leta 2002 ........................................................47
Ivan (irandovec: Tovarna, ki je dala pečat dobrepoljski dolini ......................................................65
Stane Škulj: SO let Stolarnc Dobrepolje .........................................................................................75
Tina Shawish: Gradnja doma za starejše občane na Vidmu ...........................................................79
Jožef Marolt: Anton Pečnikar 70 let ter Pivnica in pivovarna Anton ............................................XI
Štefan Plankar: Veliko več kot le dobra pekarna............................................................................X5
ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST
Jakob Miiller in Marija .lancž.ič: Naši ljudje in kraji v Slovencu (nadaljevanje)............................87
Milan .levnikar: Opis glasbenega dogajanja v Višnji Gori v preteklem stoletju ..........................113
Mihael Prijatelj: Šentpavclski govor in Slovar slovenskega knjižnega jezika .............................127
Ana Fabjan: Dvorec Ganitschhof - Gajniščc in ne Gomniščc .....................................................135
Leopold Sever: Sledovi življenja iz preteklih geoloških dob.......................................................'39
KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI
Mihaela Steklasa: Janez Miklič (Brdavsov Ivan) - osemdescllelnik ............................................161
Tine Kurent: Izšla je še ena knjiga o Louisu Adamiču ................................................................»63
Jožef Marolt: Razstava likovnih del Gorana Horvata v Kogast d.d.............................................165
Ana Fabjan: Znanstvenica z Malega Vrha pri Šmarju Sapu ........................................................'67
Mihael Glavan: Odšli so................................................................................................................169
GRADIVO
Drago Samec: Bibliografija domoznanskih publikacij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in
Dobrepoljc za leti 2004 in 2005 ...................................................................................................'73
Marija Samec: Bibliografija člankov občin Dobrepolje, Grosuplje m
Ivančna Gorica za leti 2004 in 2005 .............................................................................................199
Grosuplje - mesto .........................................................................................................................227
PODROČNA ZGODOVINA
MALA KRONIKA OBČINE GROSUPLJE (6)
France Adamič + *
HOSTAN.ISKI GRAD
Višnjegorsko posest so v 13, stoletju razdelili na več samostojnih enot. Od leta 1223 do 1233 so bile oblikovane posesti praproške graščine, šmarske župnije in stiškega samostana. Leta 1468 je kralj Ferdinand dovolil kranjskemu deželnemu upravitelju Jakobu pl. Lambergu, da na mestu starega gradišča, imenovanega Gradec - Burgstall, zgradi grad z imenom Wcissenstcin - Boštanj. Zemljišče je pripadalo srenji sosednjih vasi: Zagradca, Velikega in Malega Mlačevega ter Šmarja. Pri tej odločitvi je prišlo do zapleta in nasprotovanja stiškega opata, ki je upravljal več posesti na Dolenjskem, Spor je razrešila deželnoknežja komisija in do 1558 je bilo poslopje z utrdbami sezidano. Leta 1620 sta bila Boštanju priključena pristava Zavrli in gozdovi na Gradišču (486 m). V posesti Lambergarjev je Boštanj ostal do 1652, koje Janez Adam (41653) prodal vso posest gospodu Kberhardu Leopoldu Ursiniju grofu Blagaju (+1680) za 47.000 goldinarjev.
Sledilo je šest rodov Blagajcv, zadnji, Ludvik (+1897), je ob razprodaji praproške graščine (1884 1889) kupil praproški mlin in približno en hektar travnika na obeh straneh potoka Grosu-pcljščica. Ludvikov stric Rihard Ursini grof Blagaj (1786-1858) seje poročil s sedemnajstletno baronico Antonijo, lastnico polhograjske graščine. Leta 1849 je bil izvoljen za prvega polhograjske-ga župana in začel poslovati v slovenskem jeziku. Kot tajnik Kranjske kmetijske družbe in posestnik je pospeševal kmetijstvo, uvajal pridelovanje sladkorne pese, svilorejo in gojil vrtnice za pridobivanje rožnega olja. Po njem je botanik 11. Frevcr rumeno jožefico imenoval Blagajcv volčin (Daphne blagavana L.). Leta 1838 si je prišel ogledat nahajališče rumenega volčina v Polhov Gradec saški kralj Friderik August. Na obisk spominja obelisk z, latinskim napisom. (Proteus 1974/75, 286.)
Ludvikova vdova Matilda (1865 1958) je leta 1901 podarila boštanjsko posest nečakinji Tereziji Ursini Laucr, ki se je poročila z Ludvikom I azarinijem (1850-1930), lastnikom čušperške graščine. Baron seje pečal s filatelijo in genealogijo. Njegove zbirke hranijo v Zgodovinskem arhivu mesta Ljubljane. Terezija je rodila sina Ludvika (1907), zadnjega boštanjskega barona, ki gaje izobraževal domači učitelj, kmetijstva pa so ga učili oskrbniki oz. upravniki, med njimi Eisenzapf, Rozman in Lenič. Lazarini je bil 1933 izvoljen za podžupana občine Grosuplje, po razdelitvi občine 1935 pa za podžupana občine Slivnica - Žalna. Leta 1941 je Ludvik Lazarini optiral za Nemčijo in se že poleti izselil v Spodno Avstrijo, kjer jc dobil urejeno graščino. S seboj je odpeljal vse premičnine: pridelke, živino, orodje in stroje (tudi prvi traktor) in vso stanovanjsko opremo (pohištvo, umetnine in arhiv). Z njim je odšlo tudi nekaj domačinov (postrežnica, dekle in hlapca), od katerih se jih je nekaj vrnilo med vojno ali po vojni.
"Zaslužni prof. Biotehnične fakultete v Ljubljani. +2004.
Ob kapitulaciji Italije seje v grad zateklo nekaj enot prostovoljne protikomunislične milice (MVAC), sledili so spopadi s partizani, ki so grad po obstreljevanju in bombardiranju zavzeli. Od 10. do 14. septembra 1943 jc pogorel del ostrešja, vendar bi bilo mogoče poslopja zavarovati pred propadom, toda za to takrat ni bilo sredstev, še manj pa pripravljenosti in volje. Tako se eden najlepših gradov na Kranjskem ni ohranil. Nasprotno, ljudem, ki so gradili in obnavljali svoje domove, je bilo dovoljeno, da so rušili zidove in odpeljali tudi vredne kamnoseške izdelke. K sreči je ostal ob severnem krilu oglat stolp, kjer bo še mogoče postaviti muzej za zgodovino gradov v občini Grosuplje, ki so bili vsi uničeni ali poškodovani.
Leta 1941 je B OŠ tanj prevzela italijanska družba limona v Ljubljani, 1945 je prišel v upravo Državnih posestev Slovenije (GUPOS), 1969 je pripadel Kmetijskemu gospodarstvu Grosuplje, 1972 Agrokombinatu Barje in nazadnje postal TOZD podjetja Ljubljanske mlekarne. V okviru limone jc bil upravnik Boštanja Martin Čakš, ki gaje vodil še po vojni s pomočnikom Alojzem Petkom. Po združitvi posestev je bil za glavenga direktorja imenovan Jaka Perovšek, po priključitvi k Ljubljanskim mlekarnam je sodil pod upravo glavnega direktorja ing. Janeza Pcrovška, kateremu so sledili ing. Jože Plešnar, Franc Martinec in Janez Perovšek. Po prvih demokratičnih volitvah so se kmetijska posestva osamosvojila in bila v skladu z zakonom podrejena Skladu kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije kot prehodni obliki pred denacionalizacijo ali privatizacijo.
BF.LTRAMOVI IZJEROVE VASI
Priimek Bcltram jc razširjen v Gorici in v južnem delu goriške okolice, tudi v Trstu se tako pišejo Slovenci in Italijani. Pradcd Jožef je bil kmet v Bukovici pri Volčji Dragi, kjer je bil rojen tudi kasnejši naš občan Franc Beltram (1873-1945), poročen z Julijano, roj. Kosmina, z Gorjanskega na Krasu.
Franc Bcltram je služboval kot železniški uslužbenec v Gorici. Zaradi službenih premestitev se jc družina selila iz kraja v kraj, se pred I. svetovno naselila v Ljubljani, Spodnja Šiška 142, med vojno pa se spet preselila v Jerovo vas 5, kjer jc bil rojen njihov zadnji otrok, sin Anton. Oče Franc jc v tem času služboval kot vlakovni sprevodnik na progi Ljubljana Novo mesto Bubnjarci.
Franc Bcltram je bil družbeno ozaveščen in načitan. Na Grosupljem je politično nastopal ob prevratu, še posebej ob občinskih volitvah 1919 ali 1920. Ker je bil krščansko usmerjen, sc je priključil listi Slovenske ljudske stranke z nosilcem in kandidatom za župana Janezom Žitnikom - Bubnom z Grosupljega. Takrat jc bil s podkupovanjem za župana izvoljen Alojz Kadunc - Podježar, ki se jc podredil politiki liberalcev Ivana Rusa in Franca Javornika. Slednji je vodil občinsko gospodarstvo in se zavzemal za gradnjo ljudske šole na Cerkvenem hribu na Javornikovi parceli, česar oblast ni dovolila. Denar za gradnjo šole jc bil nabran iz obdavčenja alkoholnih pijač, ki pa ni bil uveden v vseh gostilnah. Zaradi velike škode, ki je nastala, je Beltram javno napadal, na sestankih in v tisku, nesmotrno gospodarjenje z občinskim premoženjem, še posebej Javornika. Tudi sam je bil osebno napadan, tako daje na koncu nastala afera, ki se je končala na sodišču. Odškodninska zadeva je bila odložena v arhiv brez kazni za povzročitelje, Beltrama pa so obsodili na dva meseca zapora zaradi žaljenja časti. Ker jc v tej zadevi doživel razočaranje, seje politično radikalizirah Iz Krekove Krščansko socialne stranke se je vključil v Socialno demokracijo in se končno odločil za avtonomistično Republikansko stranko, ki jo je tedaj vodil Albin Prcpeluh. Izdajali so časnik Avtonomist (1922-1924) in nato Slovenski Republikanec (1925). Beltram je širil oba časopisa, v katerih jc objavljal prispevke iz svoje občine. Pridobil je tudi nekaj somišljenikov, med njimi Jožeta Adamiča z vzdevkom Prcpeluh ali Zveličar, Martina Pcrovška, I. Koloviča idr. V zaporu se je Beltram naučil izdelovati sirkovc metle, kar jc počel šc potem v Jerovi vasi. Koje dobil službo pri upravljanju posestva pri Jak i lu v graščini Boštanj pri Sevnici, se je preselil tja. Na robu občine Blanca (Pcčje 25) sije 1928 kupil posestvo,
kjer jc živel z ženo in najmlajšim sinom. Vas Pcčjc, kjer je Bellram umrl 31. 12. 1945, sedaj sodi v občino Sevnica.
V družini Franca Beltrama se je rodilo devet otrok.
Ciril, rojen 1X99 v Bukovici, umrl 1917 v kraju Whitwell v Angliji. Kot vojak v prvi svetovni vojni je služboval v financarski službi. Pozneje je bil zastopnik zavarovalnice Slavija', lastnik žagarskega obrata na Ljuti pri Konjicu (Hercegovina), zasebno pa seje ukvarjal s fotografijo, slikarstvom in rezbarjenjem.
Olga, umrla v Jerovi vasi 1919 zaradi španske bolezni, je pokopana na Grosupljem.
Terezija, rojena 1901 v Velikih Zabijali (Vipava), umrla 1971 v ankaranski bolnišnici, iz Jerove vasi se je poročila in živela v Konjicu in Mostarju, kjer je pričela s pletilstvom. Po drugi svetovni vojni seje vrnila in imela svojo delavnico v Sevnici in skupaj s hčerko v Piranu.
Metod, rojen 1905, umrl 19XX v Novem mestu, je delal v finančni službi. Bilje glavni računovodja pri podjetju Gorjanci.
Lojze, rojen 1909 v Šturjah pri Ajdovščini, umrl 1967 v Ljubljani. Pisal je otroške pesmi in uganke. V knjižni obliki sta izšli zbirki Pesmi za malčke (1937) in Uganke (1990), številne pa so bile posamične objave v mladinskih in drugih listih.
Jožko, roj. (?), umrl. 1939.
Metod, Lojze in Jožko so se v času bivanja v Jerovi vasi šolali pri salczijaneih na Rakovniku, slednja pozneje še v Veržeju in na Radni, Lojze in Jožko sta bila leta 1933 na Državnem sodišču za zaščito države v Beogradu zaradi levičarske propagande obsojena na zaporni kazni: prvi na pol leta, drugi na dve leti in pol. Jožko jo je prestal v Srcmski Mitrovici.
Julijana, rojena 1914 v Ljubljani (Šiška), skupaj z dvojčico Heleno, kije umrla mesec dni po rojstvu v Ljubljani. Leta 1935 jc odšla v Beograd, kjer je opravila tečaj za otroške negovalke in potem delala na lil. Interni kliniki v zdravilišču Soko Banja do odhoda v partizane. Po vojni jc končala srednjo medicinsko šolo in službovala v Glavni vojaški bolnici Vojne medicinske akademije na različnih oddelkih vse do upokojitve 1966 (s činom majorja). Od 1956 je delovala tudi pri Rdečem križu kot "nastavnica za zdravstvenu prosvjetu". Pisala je tudi strokovne članke s svojega področja, za filmsko masko v filmu Variola Vera pa je leta 19X2 celo prejela zlato areno. 19X9 so ji podelili medaljo "Florence Nightingalc".
Anton, rojen 1919 v Jerovi vasi, umrl 1975 v vasi Pečjc 25 pri Sevnici. Kot očetov naslednik je obdeloval zemljo in delal v tovarni Lisca kot skladiščnik.
Bcltramova družina je v Jerovi vasi 5 živela okoli deset let. Fantje so po osnovni šoli nadaljevali izobraževanje pri salczijaneih, starejša hčerka seje zasebno učila šivanja, mlajša, Julijana, je na (irosupljcm končala osnovno šolo in se z vlakom vozila v Ljubljano v prvi razred meščanske šole do konca šolskega leta. ko seje družina že preselila v boštanjsko graščino, kjer seje zaposlil oče. Drugi razred je obiskovala v Ormožu, kjerje stanovala pri sorodnikih. Sin Anton je hodil v šolo v Boštanju in v Sevnici.
Njihovo posestvo v Jerovi vasi je kupil Miha Adamič za svojega sina Jožeta, čigar nasledniki še zdaj tam živijo in kmetujejo.
V gradivu, ki gaje zbirala in hranila gospa Julijana Bellram, so shranjeni tipkopisi Lojzeta Beltrama, med njimi tudi zbirka pesmic Sonce v Kurji vasi. pa ludi tipkopisi in nekaj objav očeta Franca Beltrama.
ŠINKOVČEVI IZ TOVARNE NA GROSUPLJEM
Nekdanja vas Grosuplje je bila znana kot furmanska postojanka ob križišču državne ceste Ljubljana-Novo mcsto-Zagrcb in deželne ceste Grosuplje Krka-Črnomelj- Metlika Karlovac, pozneje pa je postala zanimiva zaradi križišča dolenjske in kočevske železnice. Po prvi svetovni vojni je bila predvidena gradnja podaljškov teh prog in zveza z morjem na Sušaku - Reki, zato je Grosuplje postalo zanimiva lokacija za industrijo. Ker je bilo zemljišče okoli železniške postaje v lasti trdnih zemljiških posestnikov (Košak, Javornik, Rus), torej nedosegljivo, je Anton Šinkovec leta 1919 s posredovanjem mesarja Franca Javornika kupil njivo Antona Štrublja (Finžgarja), gozdove Alojza Koprivca (Tišlcrja) z Grosupljega in Ane Adamič iz Praproč v skupni izmeri okoli 4 ha. Na teh zemljiščih je bila do jeseni istega leta pod streho 200 m dolga vrvarna, 1921 so zgradili tcrilnico, skladišča in podaljšali vrvarno na 300 m. Pri delih so zaposlili 120 gradbenih delavcev, med njimi so se številni priučili za vrvarje, terilce, predilec in druge poklice. Vrvarski mojstri so prišli s Šinkovcem iz Kranja, med prvimi Franc in Ivan Bajžclj, .laka Hafner in Anton Nadižar, med domačini pa so se med prvimi za nova dela usposobili Ivan Knep z Gatine, Miha Javornik s Perovega, Pepca Kovačič, Ivana Mahkovcc in Marija Pcrovšek, nekaj kasneje pa Alojz Ahlin, Anton in Janez Zupančič in drugi. V upravi so v prvem obdobju delali knjigovodja OtO Jack, Minka Globokar, Viktor Kozamernik, Viktor Paumseiss in Vlado Simončič. Število zaposlenih v tovarni je kmalu naraslo na 152.
Zaradi razširitve tovarne in dograditve pisarn in stanovanj, izgradnje strojnice in skladišč je Šinkovec leta 1923 reorganiziral poslovno in finančno poslovanje. Ustanovil je firmo Mehanična vrvarna, tcrilnica in predilnica lanu in konoplje d. d. Grosuplje, zaloge v Ljubljani, Celju in Mariboru. Med delničarji so bili poleg Antona Šinkovca še Josip Javornik iz Žalne, Lco Matajc iz Kranja, Kari Polak iz Tržiča, Franc Medic in Trgovska banka iz Ljubljane. Tovarna je izdelovala vrvi, motvoz, štrange in aftrc, dobavljala je opremo za vojaško konjenico in ladijske vrvi za mornarico. V letih 1926 1927 je Sovjetska zveza z dampinškimi cenami preplavila evropsko tržišče tudi z lanenimi in konopnenimi izdelki, kar je v splošni gospodarski krizi povzročilo tudi krizo v Šinkovčcvi tovarni. Delničarji so zahtevali poravnavo, konkurzna masa je ostala Kreditni banki d. d. Ljubljana, kije za stečajnika postavila dotedanjega komercialista ing. Metoda Dularja, ki je tovarno saniral. Leta 1929 je bila oblikovana tovarna Motvoz, in platno, za njenega direktorja pa je bil imenovan Metod Dular.
Anton Šinkovec seje preselil iz "vile" v Brinjski grad. Ustanovil je komanditno družbo z. o j. v prostorih nekdanje Koprivčevc gostilne v Rogovili ter od dr. Frana Kosa vzel v najem gospodarsko poslopje, zgradil industrijsko lopo za tovarno konjskih pokrival in kocov, toda gospodarska kriza in večja konkurenca pri dobavah za vojsko je v letih 1932-1933 prekinila razvoj te dejavnosti. Anton Šinkovec je potem vodil skladišče in prodajalno izdelkov tovarne Motvoz, in platno v Celju, leta 1940 pa je odšel v Lcskovac, kjer je bil tehnični vodja za lanene izdelke v tovarni Vlada Ilica. V nejasnih okoliščinah ob odhodu četnikov in Nemcev iz Leskovca jeseni 1944 je bil ubit, vendar njegovega trupla nikoli niso našli. Njegova družina seje preselila v Novi Sad, kjer seje hčerka Jerica poročila z oficirjem Šeferjcm. Po preselitvi vdove in Šeferjcvih v Ljubljano (Pražakova 18) je sin Peter odšel v Avstralijo.
Anton Šinkovec je na Grosupljem pričel proces, ki je pospešil družbeni in gospodarski napredek takratne in današnje občine. Kot začetnik industrializaejc v našem okolju si zasluži priznanje.
VIRI
Zbornik občine Grosuplje I, 1969, IX, 27 in 115 118.
DULARJEV! 17, TOVARNE NA GROSUPLJEM
V naši občini priimka Dular ni bilo ne v spominu nc v matičnih knjigah. Prvi tega imena Metod Dularje prišel v Šinkovčcvo Mehanično vrvarno, tcrilnico lanu in konoplje d. d. Grosuplje X. oktobra 1925. Sprejetje bil za vodjo pisarne in računo vodjo, potem 1928 za upravitelja stečajne mase, 1934 za prokurista in 1936 za direktorja tovarne Motvoz, in platno d, d.
Metod Dularje bil rojen 12. 6. 1899 v Novem mestu. Njegov oče Jožef je bil puškar, mali Marija, roj. Pogačnik, iz Podnarta, je delala pri novomeškem proštu. Metod je 1917 maturira! na gimnaziji v Novem mestu, zatem dokončal enoletni komercialni tečaj, 1925 pa diplomiral na Visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu. Med študijem je služboval pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, pri veletrgovini Strmecki v Celju in pri tvrdki Majolika v Zagrebu.
Na Grosupljem je rešil tovarno propada. S spretnim nakupom konoplje se je tovarna pojavila na trgu z izdelki po konkurenčnih cenah. Akumulacija in ugodni bančni krediti so omogočili modernizacijo opreme in proizvodnih postopkov. V tridesetih letih mu je uspelo razširiti obrate in na novo zgraditi mokro predilnico, tkalnico in belilnico za laneno platno. S pomočjo sodelavcev, zlasti Martina Zupančiča, seje povečalo pridelovanje lanišča na Dolenjskem in v Beli krajini, nakup novih angleških tkalskih strojev pa je omogočil razširitev izbire izdelkov in izboljšavo kakovosti. Z razvojem tovarne sta se večala zaposlenost in dohodek pa tudi prispevki v občinski proračun. Leta 1925 je tovarna zaposlovala okoli 100 delavcev in nameščencev, 1946 pa že 486.
Zaradi političnega delovanja jc bil Dular zaprt že pred vojno in potem še dvakrat med vojno, zato je 1944 odšel v Italijo, od tam iz Barija v osvobojeni Beograd, kjer je opravljal različne naloge, med drugim je bil tudi predstojnik urada za cene in vodja skupine za pripravo predpisov za uvedbo enotnega in obveznega cnakoličnega računovodstva za vso Jugoslavijo. Ta način računovodstva je Dular uvedel v poslovnem sistemu Motvoz in platno že v tridesetih letih. Po vrnitvi iz Beograda je bil izvoljen za profesorja Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je predaval ekonomiko in organizacijo industrijskih podjetij, obenem pa je še naprej sodeloval z gospodarstvom. Za Motvoz in platno jc izdelal tehnični, ekonomski in investicijski elaborat za modernizacijo ter več let ostal svetovalec vodstvu tovarne.
Metod Dular je bil soustanovitelj Društva oz. Zveze ekonomistov Slovenije, prejel je diplomo častnega člana Zveze ekonomistov Slovenije, red dela z rdečo zastavo (1961) in več priznanj gospodarskih združenj in podjetij. Umrl je 8. 8. 1990 v Ljubljani.
Oženil seje s poštno uslužbenko Marijo, rojeno Kovačič v Poreču. Imela sta hčerko in sina Marjana, ki jc bil rojen 1928 in ima trgovino z antikvitetami in galerijo Ažbc na Mestnem trgu 18 v Ljubljani.
VIRI
Univerza v Ljubljani L, 147 148; UL 11.. 170; UL lil., 215 217. Zbornik občine Grosuplje 16, 187- 1X8 s sliko. Zbornik občine Grosuplje IX, 30-31.
BUČARJEVI IZ STRANSKE VASI
Priimek Bučar je razširjen na Notranjskem in na Dolenjskem, zlasti v Krški dolini. V slovenski kulturni in znanstveni zgodovini je zapisanih več Bučarjev: politika Janez (1848-1898) in France (1923), pevce Franjo (1861-1926), pesnik Ivo Ivanovič Bučar (1856 1907), zgodovinar Josip (1876-1951), pisatelj in entomolog Julij (1857- 1919), igralka Metka (1903 1988), veterinar France (1926), zdravnik Žiga (1830-1897), vinogradnik Vekoslav in drugi, ki so se razselili širom Slovenije.
V domovinski knjigi matičnega urada občine Grosuplje je kot najstarejši Bučar vpisan Anton (1860-1938), posestnik, rojen v Stranski vasi 5, "Pri Bučarju", na križišču stare državne ceste proti Dolenjski in ceste proti Brinju in Pcrovcmu. Oženil se je z Marijo Ogrinc (1873-1952) z Zgornje Slivnice. V zakonu jc bilo rojenih devet otrok.
Marija - Micka (1898 1992) je odšla v Ameriko, kjer seje poročila s Hrvatom Rudcličcm iz Like in živela v državi Utah. Imela sta več otrok, ki živijo v ZDA. Eden od njenih sinov seje smrtno ponesrečil v letalski nesreči v ZDA. Micka je okoli leta 1990 ob obisku Slovenije prišla tudi na Grosuplje. Spremljala stajo sin John z družino in hčerka Mary.
Anton - 'Ione (1899.....1962) je bil v mladih letih v severni Afriki. Po vrnitvi jc živci in delal v
Ljubljani. Oženil se je z Uršo Kocjan (+1989) s Ccrovcga. Imela sta tri otroke: Tončko, Janeza in Jožeta. Hčerka Tončka je bila bančna uradnica, omožena z. računovodjem in sodelavcem na Biotehniški fakulteti Slavkom Jankovičem. Kot upokojenca živita v Savskem naselju v Ljubljani. Janez jc bil sodelavec Oddelka za notranje zadeve v Celju, kjer še živi s svojo družino. Jože jc diplomirani inženir kemije in z družino živi v Vižmarjah.
France (1903 1945) jc z notarskim zapisom po očetu Antonu podedoval Bučarjevo posestvo v Stranski vasi. Oženjen jc bil s Frančiško Maver (+1983) iz Malih Lipi jen. Takoj po koncu druge svetovne vojne so ga s transportom odpeljali v Kočevje. Njegovo ime jc zapisano med žrtvami te vojne na spominski plošči na stari cerkvi na Grosupljem. V Francetovi družini, kije živela v Bučarjevi rojstni hiši, je bilo rojenih šest otrok. Sin France je sprva kmetoval na domu, kasneje pa seje preselil v novozgrajeno hišo z gostinskim lokalom na Kadunčcvi cesti 2, ki ga upravlja sin Toni (4. rod.). Drugi sin, Rajko, je gradbeni tehnik in kot upokojenec živi v Mariboru. Tretji sin, Milan, upokojeni strojni tehnik, živi v obnovljeni Bučarjevi hiši na Adamičevi 19 s tričlansko družino. Hči Tončka, rojena skupaj z dvojčico, kije tragično umrla že v otroštvu, seje izšolala v gostinstvu, se še dodatno izobraževala in skrbela za mlajši rod. Z možem živita v svoji hiši na Grosupljem na Veselovi c. Dve njuni hčeri sta omoženi in z družinama živita na Grosupljem (5. rod).
Roza (1905) je bila omožena s Francetom Smolctom, delavcem na železnici. Po drugi svetovni vojni sta sc preselila v Srbijo, kjer sta nazadnje živela v Indjiji v Srcmu. Otrok nista imela.
Jožef - Pepe (1906 1981) je bil vseskozi zaposlen kot delavec v Motvozu in platnu, stanoval pa jc z družino pri Ahlinovih v Brinju. Oženil seje s Pcpco libcrl (+1982) z Rudnika, kije občasno delala kot pletilja. Njuna hčerka Jožica kot upokojena tkalka živi v Levstikovi ulici 6 na Grosupljem.
Francka (1909) seje učila pletilstva in nekaj časa delala v tovarni Motvoz in platno. Po poroki z mlinarjem Francem Zavratnikom seje preselila v Slovensko Bistrico, od tam pa s štiričlansko družino v Maribor, kjer živi pri sinu, kovinarju Franciju.
Ana - Ančka (1910-1995) seje omožila z mehanikom in šoferjem Francetom Mehlctom -Frtičarjevim Francem s Frticc na Perovcm. Med drugo svetovno vojno sta se preselila v Italijo in živela v Padovi. Po letu 1970 sta večkrat obiskala Grosuplje, po moževi smrti pa jc prihajala Ančka sama ali v spremstvu otrok. Njun najstarejši sin, rojen na Grosupljem, živi oženjen z domačinko v Kanadi. Drugorojenec Božo je mehanik. Živi v Padovi in ima dva sinova, ki sta tudi že oženjena, in hčer Gabrijelo Jelko, ki omožena prav tako živi v Padovi. Vsi trije Ančkini otroci so že večkrat bili na obisku na Grosupljem. Ančkina sestra, dvojčica, je kot osmi otrok v družini zgodaj umrla.
Alojz - Lojze (1913-1952), najmlajši otrok, se je izučil za ključavničarja in se oženil z Jožefo Javornik i/ Šmarja. Stanovala sta na Grosupljem in bila zaposlena v tovarni Motvoz in platno. V družini so bili rojeni štirje otroei, od katerih je eden umrl, preden je dopolnil prvo leto.
Sin Lojze jc gradbeni tehnik in diplomant Višje upravne šole v Ljubljani. Nazadnje je bil zaposlen kot vodja splošnega sektorja pri Komunalnem podjetju Grosuplje. Poročil seje z županovo tajnico Rezko Kovačič z Lobčka. Zakonca živita Pod gozdom c. VI/I in imata dva sinova. Mitja (1966) je elektrotehnik - elektronik. Jurij (1971) pa ekonomist.
Marjan (1945), drugi sin Alojza st., jc strojni ključavničar, živi na Kovačičevi cesti na Grosupljem in ima z, ženo Stanislavo dve hčeri: Petro (1978), diplomirano japonologinjo in sociologinjo kulture, ter Heleno (1981), študentko bibliotekarstva in nemščine.
Hčerka Jožica (1952 2003) je bila poklicna kuharica v Kopru in sta možem Josipom I legom imela hčer Janjo (1977), študentko slikarstva, in sina Tomaža (1986), študenta elektrotehnike.
VIRI
Podatke je posredovala Rezka Bučar, roj. Kovačič. v pismih z dne .I 5, 1996 In 14. 10. 1998.
ŽITNIKOVI - MATIČKOVI I/, ŠMARJA
Priimek Žitnik je razširjen na obrobju Barja in v farah šmarske in sosednjih dekanij, kjer je bilo med naročniki Mohorjevih knjig zapisanih skoraj 30 družin s tem priimkom. Ime je izpeljano iz besede žito. Žitniki so bili pobiralci desetine v žitu. Nekateri izpeljujejo etimologijo iz besede ščit, nosilec ščita naj bi bil ščitnik - žitnik. Med znanimi Žitniki so bili: Ignacij (1857-1913), duhovnik, novinar, urednik Slovenca, deželni in državni poslanec, dr. medicine Jože Žitnik, specialist za kirurgijo, in njegov sin dr. veterine Jernej Žitnik iz, Šmarja.
Matičkov oče Jožef Žitnik je bil rojen v vasi Vino v šentjurski (ari. Kot mlad krojaček je prišel v šmarsko župnišče, kjer ga je župnik naučil mežnarskih opravil. Postal je cerkovnik in organist, poučeval je cerkvene pevce in šolsko mladino ter organiziral cerkvene prireditve, procesije, ohceti in romanja. Njegov sin Franc (1884-1938) je bil posvečen v duhovnika 1908, služboval in umrl je kot župnik v Stopičah pri Novem mestu. Odlikovanje bil z redom sv. Save V. razreda. Jože Žitnik (1906-1973) je maturiral v Ljubljani (1925) in diplomiral iz medicine v Gradcu (1932). Služboval je v mariborski bolnišnici, od 1941 pa na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer jc kot specialist za torakalno medicino in onkologijo dosegel mesto primanja. Objavil jc več pomembnih razprav in knjigo Rak, bolezen naših dni (1966). Oženil seje z radiologinjo dr. med. Danico Flis. Njun sin Jernej je dr. vet. medicine in deluje kot področni veterinar v širšem okolišu občine Grosuplje. Hčerka Minca je diplomirala iz umetnostne zgodovine.
VIRI
Semalizem Ljubljanske škofije 1933, 113 in nadškofije 1993. 477. SBL 15. 1976 77
ŽITNIKOV] - TRGOVČKOV1 IZ MALE STARE VASI
Praded Žitnikov seje priženil iz Račne v Malo Staro vas 1, po domače k Javomiku. Oče Jože, rojen 1876, jc bil sin celozemljaka. V njegovi družini seje rodilo šest otrok, trije fantje in tri dekleta.
France (1872) je ostal doma in prevzel .lavornikovo posestvo. Imel je sedem deklet in enega sina. Hči Marija (1905) se je primožila h Kocjanu, po domače k Jurcu, v Veliko Staro vas 2. Hči Frančiška (1907) seje primožila na posestvo h Grablovcu na Rdeči Kal pri Trebnjem. Imela je tri fante in tri dekleta. Hči Alojzija (1909) seje primožila na posestvo Belič, Vič pri Ljubljani. V zakonu je bilo pet otrok, ki so vsi končali ljubljanske šole. Četrta sestra Uršula (1911) se je poročila s posestnikom in usnjarjem Martinom na Lobček pri Žalni. Rodila je štiri otroke, ki so vsi prišli do svojih poklicev. Angela (1913) je prevzela domače posestvo in prav tako imela štiri otroke. Jožefa (1914) seje omožila v Polje pri Ljubljani in tudi imela štiri otroke. Olga (1921) seje omožila na Pijavo Gorico pri Škofljici, a v družini ni bilo otrok.
Anton (1874) se je priženil na drugi Španov grunt v Dobjcm. Z ženo Frančiški), roj, Perme, nista imela otrok, zato sta posvojila nečaka Jožeta (1907), ki je pozneje prevzel posestvo, in FVanceta Kometa, nezakonskega sina ženine sestre Helene, ki je odšla v Ameriko. Koje France dorastel, sc je priženil na posestvo Jakopec na Veliki Lipoglav, kjer sedaj njegova hči vodi posestvo in trgovino.
Jože (1876) je dobil četrt Javornikovcga posestva, se izučil tesarstva in dobil obrt tesarskega mojstra. Zgradil si je dom z gospodarskimi poslopji in sc oženil z Marijo Rome - Španovo iz Velike Stare vasi 1. Rodilo se jima je sedem otrok: šest fantov in eno dekle. Jožeta (1907) so dali v posvojitev stricu Antonu in Frančiški Žitnik, rojeni Rome, na posestvo v Dobjc. Delal je na posestvu in tesaril z očetom. Bilje zelo delaven in uspešen. Oženil se je s Primčcvo Angelo s Police. Umrl je v prometni nesreči v Šmarju - Sap 1961.
Anton (1909) je sprva pomagal očetu pri tesarjenju, potem je trgoval z živino skupaj z mesarjem Volkarjcm s Poljanske ceste v Ljubljani, nazadnje pa je razvil lastno trgovino z živino. Leta 1937 sc jc oženil z Antonijo Babšek, posestnico na Barju, Babna gorica 2. Njuna najstarejša hči Antonija (1938) seje 1960 omožila z, Antonom Vrbinccm, gostilničarjem na Peruzzijevi cesti 105 v Ljubljani. Druga hči Anica seje primožila na posestvo Erklavc na Lavrici. Sin Milan (1942) se je izučil tesarskega poklica, sc oženil z Metko in vodi posestvo v Babni Gorici na Barju. Oče Anton je umrl v prometni nesreči v Trebnjem 1968.
Tretji sin Ivan (1911-1998) je sprva pomagal očetu na domu, nato jc kupil mlin in žago na Perovcm, dobil mlinarsko in žagarsko obrt in v svojih obratih zaposlil mlinarja in Žagarja. Razvil je tudi prevozništvo in nabavljal živino za klavnico F,mona v Zalogu. V zakonu s Tonijevo sta imela tri otroke. Ivan, dipl. ing. strojništva, je direktor voznega parka v SCT Ljubljana. Vlado, dipl. ing. elek-trostrojništva, je sedaj programer za strojno obdelavo in knjigovodstvo na fakulteti. Anton jc strojni tehnik.
Edina hči Marija (1913) jc ostala doma in sc omožila z Elikanom.
Četrti sin Milan (1915) je maturira] 1936 in dve leti študiral medicino na univerzi v Ljubljani. Ker tedaj študija ni bilo mogoče dokončati v Ljubljani, jc odslužil devetmesečni vojaški rok v Mariboru, potem pa sc 1939 zaposlil na pošti. Od 1955 do 1961 jc delal v finančnem sektorju in sodeloval v programu Ekonomika in reorganizacija PTT službe iz proračunskega poslovanja na gospodarski račun podjetij PTT. Ob deluje študiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu in dosegel visoko izobrazbo. Leta 1961 je bil imenovan za direktorja gospodarskega sektorja pri podjetju PTT promet Ljubljana. Zadnja leta pred upokojitvijo 1979 jc bil svetnik za gospodarsko poslovanje. Oženil se je (1944) z Marijo Babšek. Kupila sta hišo na Dolenjski cesti 69 v Ljubljani in imela tri otroke, ki so vsi dosegli visoko izobrazbo.
Rudolf (1921)je končal šolo za gluhoneme v Ljubljani. Leta 1943 so ga ustrelili Italijani, ko sc je vračal iz Ivanovega mlina na Perovcm v Staro vas. Stane (1923), najmlajši, je umrl že v otroštvu. V Mali Stari vasi sta bili še dve družini s priimkom Žitnik.
Družini Žitnik in Rome sta sorodstveno povezani, odkar se je Jože Žitnik (1876) oženil s Frančiško Rome (Španovo) iz Velike Stare vasi. Njen nečak jc magister ekonomije Rudolf Rome, prvi novi
grosupeljski župan. Daljni sorodnik je tudi Filip Rome (Kocjanov), ki seje po maturi vpisal na Rudarsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1942 so ga Italijani odpeljali v Gonars, ob vrnitvi so ga pri Dolgem mostu zajeli partizani. Do konca vojne je bil v NOV, potem je delal v Iskri v Kranju in kasneje bil direktor strokovne šole Iskra v Novem mestu. Poročen je bil z Dragico, direktorico Pošte v Novem mestu.
PERMETOV1 - CIGANOVI Z GROSUPLJEGA
Domače ime Ciganovi se je ohranilo, ker si je pred skoraj 170 leti neki Cigan na Bubnovcm vrtu postavil kočo, po njegovem odhodu pa je priučeni kolar Janez Pcrme (1KG2) tam zgradil hišo, skedenj in delavnico. Rojenje bil v Ponovi vasi ali v Št. Juriju. Iz tega okolja izhaja tudi župan Jožef Perme (1874-1940), ki je 1926 odkril Županovo (Taborsko) jamo. Prizadeval si jeza napredek širše okolice in vsestranski razvoj. Kolar Janez Pcrme je sprva popravljal kmečke vozove, brane in pluge, pozneje je izdeloval nove vozove in pluge, kijih je ponujal na kramarskih sejmih v Zdcnski vasi, na Grosupljem in v Višnji Gori. Oženil se je s sosedovo Marijo, rojeno 1X59, ki mu je rodila štiri sinove.
Janez Pcrme - Johan seje zaposlil na železniški postaji Grosuplje. Skrbel je za prevzem in odpremo blaga ter skladiščenje pošiljk.Oženil seje z Rozo s Spodnje Slivnice, ki je po moževi smrti kot vdova in delavka preživljala in vzgojila štiri sinove.
Ivan (1914) je končal nekaj razredov srednje šole, nato vstopil v vojaško podčastniško šolo in se usposobil za vojnega pilota. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske 1941 seje vrnil domov in se zaposlil v tovarni Motvoz in platno. Po povojni nacionalizaciji je bil imenovan za sekretarja tovarne Prizadeval sije za normalizacijo obratovanja in zaposlovanje. Vzorno je uredil materialno evidenco in strokovno zasedbo v obratih. Bilje tudi pri sodnik na ()krajnem sodišču na Grosupljem za kazenske in politične razprave ter več let tajnik oz. gospodar Ribiške družine Grosuplje.
Jože - Pepe (1917) je končal pešadijsko smer vojaške akademije in dosegel čin podporočnika. Med vojno je bil v partizanih vojni pilot in dosegel čin polkovnika - pilota.
Lado- Ladislav (1921-1971) je bil v partizanih od vsega začetka, zato je prejel spomenico 1941 in bil upokojen kot poročnik.
France Pcrme (1X94) je bil čevljar, politični aktivist in partizan. Po vojni je delil kulaška posestva in upravljal družbeno premoženje. Oženil seje s šiviljo .loželb Pcrovšek, Šrangarjevo Pcpco (+1997). Pred drugo vojno sta stanovala v Brinju 15a in si kasneje zgradila hišo v Rožni dolini ob Cesti na Krko. Imela sta hčerko Pepeo - .ložefo (1921), ki je končala trgovsko akademijo v Ljubljani in se zaposlila v pisarni tovarne Motvoz in platno na Grosupljem. Že leta 1941 seje vključila v OF kot terenska aktivistka. Belogardistična Črna roka jo je ubila januarja 1944 na Urhu pri Ljubljani. Umrla je mučeniške smrti.
Alojz Perme (1X95) seje zaposlil na železniški postaji Grosuplje, služboval pa je tudi v Novski in drugod na Hrvaškem. Oženil seje s Frančiško - Francko Galc, kije bila domača in modna šivilija. Imela sta sina Alojzija (1924), ki je diplomiral na Hlekrotehniški fakulteti v Ljubljani in dosegel položaj in čast rednega univerzitetnega profesorja.
Jože Pcrme - Ciganov Pepe (1902). kolar in mizar z delavnico v starem železniškem vagonu na domačem dvorišču, je bil tudi mežnar pri cerkvi sv. Mihaela na Grosupljem ter soorganizator gasilskih in verskih prireditev.
VIRI
Poročili Ivana Permela in Ivana Ahlina, 16. 8. 1997. Avtorjevi osebni spomini in zapiski.
VODIČARJEV]
Kod Antona Galcta z Grosupljega
Najstarejši sin Karla Galcta st., Anton Galc - Vodičar, rojen na Ahlinovi domačiji v Gornjem koncu vasi Grosuplje, je opazoval vedno živahnejši promet na dolenjski cesti in na cesti proti Krki in Suhi krajini. Pri Šrangarju je postavil lesenjačo in začel prodajati voznikom pijačo in prigrizke. Posel je dobro napredoval zlasti ob žegnanjih in romanjih. Zasnubil je mlado in podjetno Minko iz Križmanovc družine na Grosupljem. Zgradila sta si pritlično, s slamo krito hišo, napravila gostišče, ki gaje vodil Anton, in trgovino z mešanim blagom, ki jo je vodila Minka. Kasneje sta dodala še furmanski hlev in priveze zunaj ter uredila skromno prenočišče za furmane in sobo nad kletjo za boljše goste. Pri razprodaji Lukmann-Tschinklovcga posestva je Anton kupil večjo njivo v Dolu in gozd v Kamni gorici. Tako seje Vodičarjcva posest iz kočarije razvila do pol grunta.
V družini Antona in Minke (ialetove so se rodili trije fantje: Tone, Ivan - Johan in Jože - Pepe. Najstarejši sin je bil določen za naslednika Vodičarjeve domačije s trgovsko-gostinsko dejavnostjo, toda v mladosti se je zapletel s sosedovo hčerko Angelco Pangrc, bogato Resnikovo nevesto. Po sporu s starim Resnikom, ker je bil še brez premoženja, je Tone odšel v Ameriko, kjer je imel strica. Kot drugi prišleki je tudi Tone sprva delal v rudniku, kasneje v gostinstvu in pekarstvu, leta 1919 pa se vrnil in se oženil z Angelo (1891). Imela sta štiri otroke: Angelo (1919), Antona - Tončka (1921), Zorko (1922) in Stanko (1923). Na Resnikovi njivi v Rožni dolini (nasproti Ulčarja) je Tone zgradil hišo, pekarno in prodajalno ter gospodarsko poslopje, kjer je med drugim gojil konja za dostavo kruha odjemalcem v širšem okolišu. Pekarna je dobro uspevala in pritegnila kupce iz domače okolice: z Mlačcvega, iz Zagradca, Račne in Žalne. Med obema vojnama so na Grosupljem poslovale tri pekarne: Galctova, Novakova in Potočnikova. Tonetova družina je živela sama zase, otroci so sc šolali in pridno pomagali v pekarni. Med drugo vojno je Tonček vstopil med protikomunistične borce, bilje ujet na Turjaku, a seje z intervencijo Jožeta Galeta rešil. Zaradi takih razmer je Tonetova družina v maju 1945 odšla na Koroško in s Tonetovim ameriškim potnim listom prek Italije v Ameriko, kjer sc nadaljuje Vodičarjcv - Galetov rod.
Drugi Vodičarjcv sin Ivan - Johan Gale se je leta 1918 vrnil zdrav s Soške fronte, kjer se je priučil v mesarski stroki in se kot pomočnik v Javornikovi mesarji po nekaj več kot enem letu izpopolnil za samostojen poklic. Na dvorišču Vodičarjeve domačije je zgradil klavnico, ledenico in prodajalno mesa ter uspeval kljub konkurenci celo v gospodarski krizi. Tedaj se je odločil in zgradil za tedanje razmere obsežno gospodarsko-stanovanjsko poslopje. V pritličju je bila mesnica, trgovina in gostilna, v nadstropju pa stanovanja in dve ali tri sobe za goste. Na vrtu je postavil pokrito kegljišče, pod hlevskim napuščem pa mostno tehtnico. V gostilni so se zbirali okoličani, ki so imeli opravke v naselju ali pa so se vračali s sejmov ali iz mesta. Posebno živahno je bilo ob nedeljah in praznikih, ko so se po glavni maši sestajali kmetje in kulaki ali pripadniki ljudske kmečke in liberalne stranke. Mladi gospodar Johan seje 1919 oženil z Malensko Katinko Tome, ki je rodila sina Ivana in štiri hčere. Hčerka Pepca seje poročila s partizanom Dobrovnikom, ki je med NOB utonil v Soči, njen drugi mož pa je bil Viktor Baraga. Hčerka Tinka je za moža dobila partizanskega oficirja Lada Permeta, hčerka Ivanka je vzela partizana Novaka, hčerka Anica pa seje omožila z Bučarjevim fantom. Vodičarjeve so skupaj imele enajst otrok, ki so si pridobili poklice, nekaj pa jih je tudi študiralo.
Po vojni je bila Vodičarjcva domačija, trgovina in gostilna nacionalizirana. Stanovanja so obdržale hčere, sin Ivan pa je na nekdanjem vrtu prek glavne ceste zgradil večjo stanovanjsko hišo, na dvorišču stare domačije pa za preživetje avtopralnico. Po denacionalizaciji obnavljajo nekdanje Vodičarjeve dejavnosti na gruntu in v obrteh.
Tretji sin Jože Gale, Vodičarjcv Pepe, je v mladosti preživel paralizo, ki gaje deloma ohromila na obe nogi, vendar seje premikal brez opore z močnimi nagibi v desno in levo. Bilje prodajalec v
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIV, 2006
15
materini trgovini z mešanim blagom. V zelo omejenem prostoru je stal pult za strežbo, zadaj polica za drobno blago, v kotu večje kante za olje, ocet, špirit in petrolej. Ves prostor je zaudarjal po slabem tobaku in žganju, ki so ga v kotu ob pultu pokušali stalni pivci. V tem vzdušju je ubogi Pepe prebil štiri ure dopoldne in štiri popoldne, šest dni v tednu in v nedeljo dopoldne, kajti največ prometa jc bilo prav ob nedeljah in praznikih. Bival je v podstrešni sobi nad kletjo onstran dvorišča. O Pepelu kroži tale anekdota. Med okupacijo so italijanski vojaki kupovali kozmetične izdelke in drobno blago. Neki vojak ni bil zadovoljen s ponujeno brilantino, Pepe pa: "Imam še eno altro, pa je kvesta boljša!"
Trije rodovi Vodičarjev: Ivan Jane: dale /.. //., in III.
Družinski odnosi v Vodičarjevi družini niso bili najboljši. Fantje očeta Antona Galeta niso marali. Vsi so bili zadirčni nanj, žena pa mu ni odpustila nekega skoka čez plot in ga ni pustila k sebi (dokler ti ne zraste nov!). Zato je bil stari Vodičar zagrenjen samotar, izločen iz družine. Toda čas s tretjim in četrtim rodom poravna že pozabljene odnose in ustvarja nov način življenja in blaginje.
VIRI
Po ljudskem izročilu in spominih avtorja. Pismo Sonje Novak Gale. 25. II. 1998.
Fotografije: Ljubljanske novice. II. II. 1994. 9-10; Jadran Vatovee.
OBČINE KRKA, STIČNA, ŠT. VII) PRI STIČNI, VIŠNJA GORA IN VIDEM -DOBREPOLJE V OBDOBJU 1929-1941
Anka Vidovir Miklavčič*
UPRAVNA UREDITEV
V prispevku borno na kratko orisali nekatere segmente preteklosti petih občin in s tem odgrnili nekatere tančice dogajanj iz obdobja 1929-1941. Občine Krka, Stična, Št. Vid pri Stični in Višnja Gora so sodile v litijski, Videm - Dobrepoljc pa v kočevski okraj. Seveda so segmenti opisov dogajanj v posameznih občinah vsebinsko tesno povezani s širšimi dogajanji ne le v okviru okrajev, marveč tudi v okviru Dravske banovine, kot so tedaj upravno imenovali Slovenijo, ki je bila ena od banovin Kraljevine Jugoslavije.
Občina Krka, kije imela sedež na Vidmu (zdaj del Krke), je merila 1939. leta 33.35 km2 in štela 1.765 prebivalcev, od tega 840 moških in 925 žensk. Stična 43,24 km2, 2.560 prebivalcev, 1.229 moških in 1.331 žensk, Št. Vid pri Stični 56,53 km2, 3.294 prebivalcev, 1.490 moških in 1.804 žensk, Višnja Gora 48,47 km2, 2.365 prebivalcev, 1.130 moških in 1.235 žensk.1 Od obravnavanih občin je bila največja Videm - Dobrepoljc, ki je merila 97.98 km2 in imela 4.211 prebivalcev, moških je bilo 1.977 in žensk 2.234.2 V mestu Višnja Gora, kije bila po odločbi ministra za trgovino in industrijo 22. decembra 1936 proglašena tudi za turistični kraj,' je bil tudi sedež okrajnega sodišča, pod katerega so sodile občine Krka, Stična, Št. Vid pri Stični in Višnja Gora/ Videm - Dobrcpolje je sodilo pod okrajno sodišče v Velikih Laščah.' V zdravstveno občino s sedežem banovinskoga zdravnika v Višnji Gori so sodile občine Krka, Št. Vid pri Stični in Višnja Gora," občina Videm - Dobrcpolje pa je sodila v zdravstveno občino z banovinskim zdravnikom s sedežem v Velikih Laščah.'
V cerkveno-upravnem pogledu so bile v dekanat Šmarje vključene župnije Potica, Stična, Št. Vid pri Stični in Višnja Gora," v dekanat Ribnica župniji Dobrcpolje in Struge," v dekanat Žužemberk pa župnija Krka."'
SKUPŠČINSKE VOLITVE 8. NOVEMBRA 1931, GOSPODARSKA KRIZA
Z uvedbo šestojanuarske diktature 1929, z ukinitvijo ustavno-parlamentarncga sistema, z novimi zakoni in po razpustu političnih strank s »plemenskim obeležjem« je strankarsko-politično, socialno, prosvetno-kulturno in gospodarsko življenje v marsičem dobilo nove smernice. Na podlagi nove, oktroirane ustave septembra 1931 so že 8. novembra istega leta potekale v državi skupščinske volitve na edini vsedržavni listi, katere nosilec je bil general Petar Živković. V času predvolilne agitacije so bili privrženci razpuščene Slovenske ljudske stranke oziroma dr. Antona Korošca, ki so se zavzemali zaavtonomislično-lederativni položaj Slovenije, hudi nasprotniki unitaristično-centralistični usmeritvi vladne politike. V volilnem boju so delovali prikrito in agitirali za volilno abstinenco skupščinskih volitev.
* Znanstvena svetnica Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani v pokoju, lirilejeva 16, 10(11) Ljubljana.
Poglejmo, kako so se kraji na območju obravnavanih občin udeleževali volilnih sestankov in shodov ter kako so glasovali. Za litijski okraj, kamor je spadal sodni okraj Višnja (iora, so bili določeni trije okrajni kandidati, in sicer Milan Mravlje, geometer in posestnik, njegov namestnik (ividon Birolla, industrialec v Zagorju, Alojzij Turk, trgovec iz. Višnje Gore, njegov namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah, in dr. Vinko Zoreč, odvetnik v Beogradu, sicer pa iz Višnje Gore, njegov namestnik jc bil Anton Kovačič, posestnik in gostilničar na Selu v občini Bukovica." Med prvimi so potekali v začetku novembra istega leta shodi Alojzija Turka v občini Krka, zatem v Velikih Laščah in Velikem Gabru. Kot poroča unitarno glasilo Jutro, so bili shodi povsod dobro obiskani in prisotni so agitirali za veliko udeležbo na volitvah. Pri tem je poročevalec ugotavljal, daje bila nasprotna agitacija privržencev dr. Korošca majhna in daje imela le začasen uspeh. Poleg Turka sta govorila še dr. Vinko Zoreč in pa posestnik z Muljave Kutnar, kije orisal težave, ki tarejo kmete, toda ob tem je izrazil svoje »popolno zaupanje v državo«. Zborovalci so sc, kot je poročal dnevnik Jutro, razšli s sklepom, da bodo »do zadnjega moža izvršili svojo dolžnost« in sc udeležili državnozborskih volitev.17
Večji shod okrajnega kandidata dr. Vinka Zorca jc v tem času potekal v Višnji Gori v gostilni Nadrah. Poročevalec je v Jutru zapisal, daje bil shod dobro obiskan, saj so se ga udeležili domačini in iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev. Zorcc je govoril o gospodarskih težavah kmeta in obrtnika ter pozival volilec, naj se polnoštevilno udeležijo bližnjih skupščinskih volitev. Udeležence sinula jc nagovoril tudi ljubljanski veliki župan dr. Lukan, ki je pozival, naj se vsi polnoštevilno udeležijo volitev. Zanimivo jc omeniti tudi nekdanjega oblastnega poslanca iz vrst Slovenske ljudske stranke Jožeta Erjavca, kije poudaril, da bodo prišli na volitve tudi privrženci razpuščene Slovenske ljudske stranke, »ki pametno sodijo in ki vedo ločiti državne in narodne interese od osebnih in strankarskih interesov,«" Zorčev namestnik Anton Kovačič pa je posebej poudaril pomen teh volitev za državo, ki si prizadeva uveljaviti v polni meri jugoslovansko nacionalno idejo.14
Toda volitve so pokazale, daje bila v litijskem okraju volilna udeležba samo 43.06 odstotna in da je od 9.862 volilnih upravičencev glasovalo le 4.247 volilcev. Alojz Turk je dobil 476, dr. Vinko Zore 1.016 in Milan Mravlje, kije bil dejaven tudi v vodstvu krovne mladinske kmečke organizacije Zveze društev kmetskih fantov in deklet, s čimer jc imel vpliv med liberalno usmerjeno kmečko mladino, 2.755 glasov. Z največ glasovi je bil tako za narodnega poslanca v litijskem okraju izvoljen Milan Mravlje.1' Obenem pa volilni rezultati nakazujejo, da se veliko privržencev Koroščevc sicer razpuščene Slovenske ljudske stranke volitev ni udeležilo.
Nekoliko boljše jc bilo v kočevskem okraju, ki je zajemal tudi občino Videm - Dobrepoljc. V okraju je bilo 9.721 volilnih upravičencev, od tega jih jc volilo 6.485 ali 67 %, ki so vsi oddali svoj glas edinemu kandidatu, rojaku iz Velikih Lašč Ivanu Puclju, ki je postal narodni poslanec kočevskega okraja."1
Velika gospodarska kriza je prizadela poleg delavstva predvsem kmečko prebivalstvo. Leta 1932 so kmetje močno občutili denarno krizo. V Št. Vidu so npr. moški v gostilnah pogosto tarnali, da so pri prodaji živine cene zelo nizke, saj »da kar kmet proda, malo velja«, medtem ko imajo obutev, obleka in drugi industrijski izdelki visoko ceno. To jc tudi obdobje, ko so se kmetje znova zadolževali, da so zmogli plačevati obresti. Iz takšnih hudih stisk tudi šentviški kmetje niso videli izhoda.1
Tudi v Višnji Gori so bili kmetje v hudi stiski, tedaj celo na živinskih sejmih niso dobili tistega, kar so si obetali.1" Vendar jih povsod niso pestile enake stiske. Bili so primeri, ko so v tem času tudi tamkajšnji kmetje imeli toliko denarnih sredstev, da so ponekod »popravljali svoja gospodarska poslopja«, od teh je eden zgradil celo nov hlev."
KATOLIŠKA PROSVETA
Četudi sta bili v prvem letu kraljeve diktature razpušeeni katoliški orlovska in orliška organizacija, so Prosvetna društva še nadalje delovala. Mladeniči in mladenke, prej delujoči v orliških organizacijah, so se združevali v fantovske odseke in dekliške krožke v okviru župnijskih Prosvetnih društev. Ker jim je bila telesna vzgoja oblastno prepovedana, to je gojil le privilegirani državni Sokol kraljevine Jugoslavije (SKJ).jc bila katoliška mladina dejavna zlasti v pevskih in gledaliških odsekih pa tudi v snujočih se odsekih Katoliške akcije (KA). V Dobrepoljah je imelo kulturno-prosvetno delo lepo tradicijo. Še v času delovanja Janeza Ev. Kreka je učitelj Fran Jaklič zasnoval tri pomembne organizacije, in sicer Posojilnico, Kmetijsko zadrugo in katoliško Bralno društvo. Fantje in mlajši možje so se zbirali okrog učitelja in sc vedoželjno usposabljali za zadružno, kmetijsko in prosvetno delo. Leta 1895 ustanovljeno Bralno društvo je imelo prve prostore v Štihovi hiši in velik dogodek je bil, koje čez dve leti (1897) sam Janez Ev. Krek blagoslovil društveno zastavo v Dobrepoljah. Leta 1932 so obujali spomine na prve požrtvovalne člane omenjenega društva v Dobrepoljah in 18. septembra istega leta slovesno proslavili 35-letnico društvenega delovanja. Ob tej priliki so počastili Frana Jakliča z diplomo častnega člana društva, ki jo je umetniško izdelal prof. France Kralj. Proslavo so popestrili s prosvetno razstavo in z izvedbo »domače izvirne igre »Zadnji Čušperški gospod« avtorja Franceta Brenka,'" kasneje znanega slovenskega kulturnega delavca na področju kinematografije, kije pisal filmsko zgodovino in bil pedagog na Akademiji za igralsko umetnost oziroma Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo.-1'
OBČINSKE VOLITVE 1933
Z ustanovitvijo vsedržavne Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (.IRKD), ki se je po kongresu julija 1933 v Beogradu preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), seje tudi v Ljubljani maja 1932 ustanovilo njeno banovinsko vodstvo. Nova stranka, kije gledala na državo kot na »socialno edinico«, jc sprejela načelo intervencije države proti kapitalističnemu redu in se zavzemala za solidarnost med posameznimi sloji »jugoslovanskega naroda«. S tem naj bi bilo tudi konec strankarskih razprtij med »liberalci in klerikalci«. V tem t. i. prehodnem obdoju, v katerem naj bi se uveljavila »socialna miselnost«, je bilo zelo pomembno ustanavljali društva in stanovske organizacije na temelju jugoslovanske ideje in državnega unitarizma. Nekaj teh je delovalo tudi v omenjenih občinah, še posebej pa strankine krajevne organizacije, vendar je obstajala povsod tudi močna opozicija, kar seje pokazalo zlasti na volitvah.
Tudi na obravnavanem območju so se volilci dobro pripravljali na občinske volitve, ki so bile 15. oktobra 1933. Volilni boj je potekal v ozračju napetosti in groženj, ponekod ga je spremljalo tudi fizično nasilje, ki so ga izvajale okrajne in lokalne oblasti režimske JNS nad privrženci razpuščenc Koroščeve SLS. V tem volilnem boju namreč Koroščcvi privrženci, ki so podpirali Slovensko deklaracijo, ki je zahtevala zedinjeno in samoupravno Slovenijo, niso mirovali, temveč so se dejavno vključevali v volilni boj. »Klerikalni punktaši«, kot so jih imenovali zvesti pristaši politike JNS v Dravski banovini, torej privrženci dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja, so postavljali kompromisne ali celo opozicijske liste. Rezultati občinskih volitev so bil naslednji: v litijskem okraju je bilo 10.357 volilnih upravičencev, glasovalo jih jc 8104, JNS je dobila 4.019, kompromisna lista 1.292, opozicija 2.492 in socialisti 301 glas. V občini Krka jc zmagala lista JNS, prav tako v Stični, kjer jc imela sicer kompromisna lista kar številne volilne glasove. V občini Št. Vid pri Stični je zmagala opozicijska lista Ignaca Pevca, kije bil privržen Koroščcvi Slovenski ljudski stranki, v Višnji Gori pa kompromisna lista s kandidatom Jožefom Erjavcem, kije bil prav tako privrženec dr. Korošca.' Naj v ilu-
stracijo navedemo zanimivo kratko notico, objavljeno naslednji dan po volitvah v Jutru z naslovom »Polom punktašev v Stični«. S tem so mišljeni privrženci dr. Korošca, ki so podpirali že omenjeno Slovensko deklaracijo, imenovano tudi »Koroščcve punktacije«. V Stični so namreč zmagali unitaristi (vsedržavna stranka .INS) nad »izrazito punktaško brezkompromisno listo«. Toda njene zveste volilec je premagala »kmetska mladina, ki je prišla v strnjenih četverostopih na volišče ter samozavestno in cnodušno oddala svoj nadebudni glas napredni listi«.-' Tuje mišljena kmečka mladina s širšega območja Stične, organizirana v treh Društvih kmečkih fantov in deklet, katerim je bila naklonjena tedanja vlada JNS.
V kočevskem okraju je bilo 10.696 volilnih upravičencev, volilo jih je 7.972. JNS je dobila 5.808, opozicija 2.164. JNS je občinsko upravo dobila v 12, opozicija pa le v dveh občinah. V Dobrepoljah je zmagala opozicijska lista, njen kandidat je bil Jože Strnad, privrženec sicer razpuščenc katoliške SLS."
ZVEZA DRUŠTEV KMETSKIH KANTOV IN DEKLET (ZDKFID) IN SOKOL
V okviru Slovenske kmetske stranke, ki seje v času diktature vključila v vsedržavno unitaristič-no Jugoslovansko radikalno kmečko demokracijo (JRKD), kasnejšo Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), so na podlagi idej slovanskega agrarizma delovale tudi mladinske organizacije. Krovna Zveza kmetskih fantov in deklet seje ustanovila 21. decembra 1924 v Ljubljani in seje v organizacijskem delovanju zgledovala po češki kmetsko-mladinski organizaciji. V programu je poudarila, da si bodo v kulturno-političnem delu prizadevali za »kulturni napredek in civilizacijo celega naroda«. Da bi gospodarsko dvignili kmeta, so načrtovali uvajanje novih metod naprednega obdelovanja zemlje, politično in socialno-gospodarsko izobrazbo kmeta in zlasti mladine, z odpiranjem kmetijskih šol pa bi prispevali k višji kmetijsko-strokovni izobrazbi/' Ta podeželska društva so podpirala praviloma liberalno oziroma unitarno pa tudi levičarsko usmerjeni učitelji. Zlasti učitelji kot člani krovne Kmečke prosvete so sodelovali bodisi kot režiserji, zborovodje, vodje društvenih orkestrov, pogosto pa so tudi predavali na raznih tečajih. Kmečka mladina, privržena idejam slovanskega agrarizma in po uvedbi diktature kralja Aleksandra 1929 idejam jugoslovanskega unitarizma, seje organizirala tudi v krajih, ki so predmet naše obravnave. Med prvimi, leta 1928, so ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet (DKFiD) v Krki pri Stični. Bilo je dokaj delavno, vendar med katoliško usmerjenimi prebivalci niso našli pristašev.''' V vseh obravnavanih občinah, zlasti v Vidmu - Dobrepoljah, so namreč prevladovale katoliške gospodarske in prosvetno-kulturne organizacije, ki so zdaleč presegle organizacije v libcralno-unitarncm taboru. Leta 1933 so ustanovili DKFiD v Dragi pri Stični na pobudo Alojza Potokarja, predsedniške posle društva pa je kar nekaj let opravljal Anton Mchle iz Spodnje Drage. Člani omenjenega društva so bili iz vasi Hudo, Spodnje in Zgornje Drage, Stranske vasi in Stične. Članov naj bi bilo 50, članic pa 25. Društvo ali posamezniki so bili povezani s člani sokolskega društva iz Ivančne Gorice, nasploh je DKFiD pritegovalo somišljenike širšega območja Stične.'' Društva kmetskih fantov in deklet so občasno obiskovali strankini prvaki, predvsem pa narodni poslanci. Poslanec Milan Mravlje, ki je bil tedaj član nadzornega odbora krovne Zveze kmetskih fantov in deklet, je med drugimi okraji obiskal društva tudi v litijskem okraju. V krškem Vidmu sc je ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet leta 1928 in poskrbelo za dramski odsek in knjižnico. Ob koncu tega leta so člani razveselili domačine s prireditvijo, na kateri je bil prisoten eden pomembnih strankinih voditeljev tedaj še Slovenske kmetske stranke, namreč Ivan Pucelj, sicer posestnik iz Velikih Lašč. Toda društvo seje glede na prevlado katoliško usmerjenih prebivalcev kmalu razšlo." V Strugah so ustanovili društvo marca 1930 ob podpori župana Franca Hočevarja, na občnem zboru pa je zastopal krovno Zvezo kmetskih fantov in deklet njen idejni vodja in odličen organizator dr. Janžc Novak. Za predsednika društva so izvolili Antona Puglja. Zlasti je bil uspešen pevski zbor, ki
gaje vodil učitelj Majnik iz Zvirč. Z ustanovitvijo preosnovanega Sokola kraljevine Jugoslavije decembra 1929 je večina članov tamkajšnje DKFiD bila vključena tudi v sokolsko četo. Toda leta 1933 je društveno življenje zamrlo in prenehalo z javnim delovanjem.'"' V občini Videm - Dobrcpoljc v kraju Ponikve so ustanovili DKFiD leta 1933 na pobudo Alojza in Eda Zgonca. V društvo so se vključili tudi člani razpuščenega društva Videm - Dohrepolje. Veliko moralno oporo so dobili v Velikih Laščah, kjer sta delovala gasilska četa in sokolsko društvo. Najbolj pa je DKFiD v Ponikvah sodelovalo s sosednjimi tako v Velikih Lipljenih kot v Škocijanu pri Turjaku pa tudi na Velikem Osolniku.'" Člani v Ponikvah so skupaj s tamkajšnjim gasilskim društvom vsako zimo uprizorili vsaj tri igre, bili pa so dejavni tudi na športnem področju." Tudi obravnavana društva so na občinskih in skupščinskih volitvah glasovala proti Koroščcvi Slovenski ljudski stranki oziroma kasnejšemu slovenskemu delu Jugoslovanske radikalne zajednice v prid liberalno-unitarnim kandidacijskim listam. Toda v drugi polovici tridesetih let so se tudi obravnavana društva bolj ali manj odtegnila varuštvu unitarne Jugoslovanske nacionalne stranke in ponekod bolj ali manj prišla pod vpliv aktivistov Komunistične stranke Slovenije Nekateri člani društev so postajali njihovi simpatizerji ter sprejemali Ijudsko-frontno osvobodilno gibanje.'' Sokolsko društvo so ustanovili v Višnji Gori 1922 in po začasnem mrtvilu je 1926 spet začelo delovati." Tu so ustanovili tudi Strelski klub Lastovica leta 1931'4, v Št. Vidu pri Stični pa strelsko družino leta 1933.'''
ZDRUŽENJE BORCEV JUGOSLAVIJE (BOJ)
Tako kot v drugih okrajih je tudi v litijskem in kočevskem zajelo prebivalec bojevniško gibanje Združenje borcev Jugoslavije (Boj). Banovinski odbor za Dravsko banovino Boja je bil ustanovljen konec januarja 1934 v Ljubljani, njegov predsednik pa je postal Avgust Kuster. V Združenje so se vključevali vojni veterani, dobrovoljci, vojni invalidi, rezervni oficirji in četniki, sicer pa pripadniki tako katoliškega kot liberalno-unitarncga tabora. Gibanje Boja seje hitro širilo po vsej Dravski banovini. V glasilu Prelom (1934-1935) so se oglašali tudi iz krajev obravnavanih občin. Med prvimi je prišel dopis iz Strug pri Dobrepoljah. Dopisnik pritrjuje pisanju Preloma o zahtevah po iztrebljenju korupcije, »ki grozi upropastiti vse javno življenje in gospodarstvo«, in da mora v državi zopet zavladati poštenje in zakon. V dopisu je tudi rečeno, da se je na tem območju navdušilo kar veliko prebivalstva za bojevniško gibanje. Ko so leta 1933 doživeli hudo razdejanje ob poplavah, so prav na pobudo bojevnikov leta 1934 s solidarnostnimi akcijami prebrodili najhujše težave. S tem so pridobili veliko simpatij, zato da si želijo čim prejšnjo ustanovitev krajevne organizacije Boja."' Po velikem shodu Boja v Novem mestu 8. aprila 1934 so se navdušili tudi privrženci gibanja v Stični, kjer so pripravljali ustanovitev krajevne organizacije Boja in pa javen shod, ki naj bil 22. aprila." V Št. Vidu pri Stčni pa je na binkoštni ponedeljek 21. maja 1934 potekal mogočen shod za šentviško občino. Ob veliki državni zastavi, kije plapolala na mlaju, so postavili visok govorniški oder. Shoda seje udeležilo, po poročanju Preloma, skoraj »vse moško prebivalstvo pa tudi šentviško ženstvo«, vodil gaje predsednik pripravljalnega odbora Ignacij Pevce, domači pevski zbor je zapel državno himno in pa pesem Doberdob, slovenskih fantov grob. Domačin Pevec je pozival udeležence, naj opustijo vse »strankarske razprtije ter se združijo pod okriljem nadstrankarskega gibanja Boja za blagor kralja, naroda in države«,"1 namreč le v slogi bodo zmožni premagati težko gospodarsko krizo. Predsednik banovinskega odbora Boja Avgust Kuster je nato govoril o idejnih smernicah bojevniškega gibanja, tajnik tega odbora Vladislav Fabjančič pa 0 pravilih Boja. Shoda seje udeležil tudi okrajni načelnik Podboj.'1'
Bojevniški shod je potekal aprila tega leta tudi v Ivančni Gorici pod predsedstvom Bcršnjaka, na katerem seje zbralo okrog sedemsto udeležencev. Govorili so člani banovinskega odbora Boja iz
Ljubljane. Stane Vidmarje poročal o gospodarskem stanju v državi, kapetan Artur (tudi Ture) Šturm O nasprotnikih bojevniškega gibanja, Vladislav Fabjančič pa o njegovi ideologiji. Poročevalce je v Prelomu zapisal, da je »zborovanje izvrstno uspelo« in daje ljudstvo, ne oziraje se na prejšnjo ali zdajšnjo strankarsko pripadanost, »v našem taboru«.4"
Tudi prebivalci na področju Vidma - Dobrcpolj so vneto podpirali bojevniško gibanje. Velik zbor »kmetskih borcev« je potekal 10. junija 1934 v Dobrcpoljah. Glasilo Prelom je zadovoljno poročalo, da so tedaj doživele Dobrepoljc »svoj veliki dan«. Tabora naj bi se udeležilo okrog tri tisoč ljudi, med njimi so bili »konjenica borcev« in »kolesarski oddelek«. Prišlo je ljudstvo ne le z Vidma -Dobrcpolj, temveč tudi s Turjaka, iz Sodražice, Velikih Lašč, Ribnice in še od drugod. Poročevalec je navdušeno pisal, daje bilo ljudstvo »pomlajeno, radostnih lic in žarečih oči« in da »vse veruje in pričakuje, da prihajajo boljši dnevi enakopravnosti, pravice, poštenja, za katerimi pride gospodarska obnova«, s tem pa se povrne tudi blagostanje naroda.41
Tega dne je najprej na Vidmu potekala spominska slovesnost pred spomenikom padlih v prvi svetovni vojni. Domači moški zbor je zapel »pretresljivi Doberdob« in »Vigred se povrne«, uniformirana godba pa je zaigrala »Oj ta soldaški boben«. Anton Drobnič, predsednik pripravljalnega odbora krajevne organizacije Boja, je nagovoril udeležence, ki so prihiteli z velikimi upi na tabor. Ob spominjanju na bojno tovarištvo med prvo svetovno vojno, v kateri so mnogi žrtvovali svoja življenja, je med drugim povedal, da preživele obvezuje k oporoki: »Kot bratje med seboj se ljubite, s krvjo zapisanih besed ne pozabite!« Po tej slovesnosti sta na taboru v Dobrcpoljah govorila Kozina in Vladislav Fabjančič, oba iz Ljubljane, in ribniški rojak Nosan.1' Dne 15. avgusta 1934 pa so imeli v Dobrcpoljah ustanovni občni zbor krajevne organizacije Zveze združenj borcev Boj. Za predsednika jc bil izvoljen že omenjeni Anton Drobnič, posestnik iz Podgoricc.4' Naj zapišemo, daje bil Drobnič izvoljen tudi kot odbornik v novoizvoljeni osrednji (banovinski) odbor Boja. Na rednem občnem zboru banovinskoga odbora H. decembra istega leta pa so obravnavano območje zastopali delegati iz Dobrcpolj, Strug in Št. Vida pri Stični," kar dokazuje, da seje bojevniško gibanje na tem območju precej razmahnilo in utrdilo.
SKUPŠČINSKE VOLITVE 5. MAJA 1935 IN OZIVL.IF.NA KATOLIŠKA PROSVETNA DRUŠTVA
Dr. Anton Korošec je bil v času vladavine JRKD-.INS oblastno interniran zaradi pobude in objave žc omenjene Slovenske deklaracije, katero so privrženci unitarizma in centralizma obsodili, da »rujc proti Jugoslaviji in uganja separatizem«. "Toda ko seje po smrti kralja Aleksandra (atentat 9. oktobra 1934 v Marscillu) dr. Korošec vrnil v Beograd, se ni odločil za sodelovanje z opozicijo v volilnem boju za skupščinske volitve, marveč znova za volilno abstinenco. Bržkone je takrat žc računal z drugačno vladno kombinacijo, h kateri je pristopil po padcu vladavine Bogoljuba .Icvtića. Koje zatem prišla 24. junija 1935 na oblast vlada dr. Milana Stojadinovića, je postal dr. Korošec notranji minister, ki je dosegel, da je bila leta 1933 oblastno razpuščena katoliška Prosvetna zveza kmalu obnovljena. Poleti 1935 in tja do pomladi 1936 pa tudi še kasneje so se obnavljala prosvetna in izobraževalna društva, med njimi tudi v župnijah obravnavanih občin. V ribniškem okrožju Prosvetne zveze so delovala prosvetna društva v naslednjih župnijah: v Strugah (Pri Cerkvi) in Dobrcpoljah, v stiškem prosvetnem okrožju pa v župnijah na Krki, Polici, Stični, Št. Vidu pri Stični in v Višnji Gori.4'" V okviru teh prosvetnih društev so sprva delovali tudi fantovski odseki in dekliški krožki. Toda težnje po samostojnosti obeh organizacij so zmagale Kot naslednica oblastno razpuščenih orlov decembra 1929 se je krovna Zveza fantovskih odsekov (ZFO) ustanovila na ustanovnem občnem zboru 17. oktobra 1937 v Ljubljani. V glasilu ZFO Kres so poleg idejnih člankov objavljali tudi organizacijska poročila. V knjižici mladinologa dr. Jožefa .Icraja Vzori slovenskih fantov, ki je izšla 1937 v
Ljubljani, pa so bila poglobljeno opredeljena načela in naloge. Kol prosvetna organizacija slovenske katoliške mladine sije prizadevala svoje člane versko-nravno, kulturno-prosvetno in telesno-kulturno vzgajati. Osnovna organizacijska enota so bili fantovski odseki, ki so se pretežno v letih 1937-1939 ustanavljali v okviru omenjenih župnij." Tudi v teh odsekih so fantje obiskovali članske sestanke, t. i. »fantovske večere«, na katerih so se seznanjali z versko-nravno, socialno-gospodarsko, narodno in državljansko vzgojo. Ob tem pa so gojili veščine govorništva. Župnijski fantovski odseki so prirejali telovadne nastope, prosvetne tekme v poznavanju socialnega nauka Cerkve, tedanje zakonodaje in kmetijskih strok ter se zlasti udeleževali številnih prosvetnih taborov in strankinih shodov, največkrat v novih fantovskih uniformah.
Prosvetna društva, fantovski odseki in dekliški krožki ter druga versko-cerkvena društva na Dolenjskem so sc od pomladi 1936 pripravljala na »stiske dneve«, ki so potekali 15. in 16. avgusta istega leta. Tedaj so obeležili s slovesno proslavo 800-letnico delovanja stiškega samostana in hkrati obletnico II. evharističncga kongresa za Jugoslavijo, kije bil konec junija 1935 v Ljubljani. Stiski menihi so v teh stoletjih veliko naredili za verski, kulturni in gospodarski preporod slovenskega naroda in s tem postavili Stični še poseben spomenik.4* Katoliški tisk. ki je prinesel kar nekaj poročil 0 veličastni proslavi, je zapisal, daje bila posebno lepa nočna procesija osem tisoč mož. in fantov, ki seje vila »kot pet kilometrov dolga ognjena reka iz doline navzgor do vinograda«, kjer so prišli na goro Tabor. Cerkvenega obreda na dvorišču samostana pa naj bi se udeležilo nad petnajst tisoč ljudi. Mnogi so prišli iz dekani j Trebnje, Žužemberk in Šmarje, ki so nekdaj spadale v versko-upravnem pogledu pod stiski samostan. Slovesnosti so se udeležili poleg ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana in lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča še upokojeni nadškof dr. Anton B. Jeglič in škof z. otoka Krka dr. Josip Srebrnič, kije kot begunce med prvo svetovno vojno našel v stiškem samostanu varno pribežališče.4'' Prišli so tudi dr. Anton Korošec in dr. Marko Natlačen, ban Dravske banovine, ter dr. Juro Adlcšič, ljubljanski župan, in drugi zastopniki političnih in kulturnih organizacij. Slovesnosti pa so sc udeležili tudi cisterijani iz sosednjih samostanov. »Svatovsko okrašena samostan in okolica« sta še posebej poudarjala pomen praznovanja. Zbrano ljudstvo je prisluhnilo govoru nadškofa Jegliča, škofa dr. Rozmana, stiškega opata dr. Avguština Kostclca, ki je nosil vso težo priprav in izvedbe slovesnosti, in predsednika krovne Katoliške akcije dr. Stanislava Žitka iz. Ljubljane.'"
V drugi polovici tridesetih let so poleg živahnega organizacijskega dela glede na novo vlogo katoliških društev v smislu kulturnega apostolata prirejali priljubljene prosvetne tabore, ki so ponavadi izzveneli v manifestacijo verskega in narodnega prepričanja hkrati pa tudi državljanske zavednosti. V nedeljo 18. junija 1939 je potekal prosvetni tabor v Dobrcpoljah. kjer so slovesno odprli katoliški prosvetni dom, imenovan Jakličev dom. Zasluge za zgraditev tega velikega poslopja imata predvsem župnik Anton Mrkun in kaplan France Nahtigal, seveda ob podpori požrtvovalnih župljanov. Obenem je bila razstava igrač in lutk, ki ponazarjajo različne narodne noše" Že prejšnji večer, v soboto 17 junija so sc pred župniščem zbrali številni farani in zatem v dvorani novega doma proslavili l()-letnico delovanja duhovnega svetnika Antona Mrkuna. Na bližnjih dobrepoljskih hribih so zagoreli kresovi, priredili so tudi naklado, ki jo je spremljalo grmenje številnih možnarjev in slišale so se tudi petarde. Naslednji dan, 18. junija seje zbralo iz bližnje in daljne okolice okrog dva tisoč ljudi, med njimi je bil tudi narodni poslanec kočevskega okraja Alojzij Riglcr, kije na skupščinskih volitvah decembra 1938 dobil v Vidmu - Dobrcpoljah veliko glasov na listi dr. Korošca. Iz Ljubljane sta prišla predsednik krovne Prosvetne zveze za ljubljansko skotijo univerzitetni profesor dr. Franc Lukman in minister za gradbe dr. Miha Krek. Slavnostni govor je imel dr. Lukman, ki je orisal zgledno osebnost tedaj že pokojnega učitelja in pripovednika Franca Jakliča, saj je s prosvetnim in gospodarskim delom mnogo prispeval k razvoju dobrepoljskega območja. Po Lukmanovi blagoslovitvi domaje bila v dvorani akademija, zatem pa seje »razvila živahna ljudska zabava«. Dr. Krek pa sije s poslancem Riglerjem ogledal Struge in okolico, kjer je nedavna poplava napravila veliko škode."
V Dobrcpoljah je zlasti v drugi polovici tridesetih let cvetela domača obrt, znana je bila posebej po lepi izdelavi lutk in lesenih igrač. Po dveh tečajih, ki sta se odvijala v letu 1937, so dobili obrtniki kar lepo število naročil, pri deluje sodelovala tudi tamkajšnja mladina." Svoje izdelke so razstavljali tudi v novem prosvetnem »Jakličevem domu«.
VSEDRŽAVNA STRANKA JUGOSLOVANSKA RADIKALNA ZAJEDNICA (JRZ)
Po proglasu Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) 12. septembra 1935, v katero je stopila tudi Koroščeva Slovenska ljudska stranka, so sc vključevali katoliško opredeljeni možje in fantje v JRZ tudi na obravnavanem območju. V litijskem okraju so okrajni odbor JRZ sestavljali naslednji: predsednik Hinko Lebinger, posestnik in trgovec iz, Litije, podpredsednik Lovro .levnikar, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Stični, tajnik Anton Gornik, dekan v Šmartnem, in blagajnik Vinko Lovšin, župni upravitelj v Litiji.*1 V Višnji Gori seje ustanovil krajevni odbor JRZ 13. oktobra 1935. Za predsednika jc bil izvoljen Franc Štrubelj, za podpredsednika Fran Vozelj, za tajnika Vinko Vidic ter še 18 odbornikov." V občini Krka so 20. oktobra istega leta ustanovili krajevni odbor JRZ. Za predsednika so soglasno izvolili Antona Zupana, za podpredsednika Alojzija Intiharja, za tajnika Frana Rebolja in za blagajnika Alojzija Globokarja ter še 14 odbornikov. Katoliški dnevnik Slovenec je na kratko poročal, da seje 27. oktobra istega leta ustanovil krajevni odbor JRZ še v Št. Vidu pri Stični."1
Krajevne organizacije JRZ so imele vsako leto občne zbore, na katerih so strankini veljaki in narodni poslanci orisali delo v narodni skupščini in pojasnjevali pomembnejše notranje in politične dogodke ter obravnavali politični položaj na lokalni ravni. Naj omenimo le sestanek krajevne JRZ v Št. Vidu pri Stični 7. aprila 1940. Prisotni narodni poslanec litijskega okraja dr. Jože Lavrič, kije bil tudi tajnik krovne Kmečke zveze v Ljubljani, seje v svojem govoru pomudil predvsem pri političnem položaju nevtralne Jugoslavije, koje Evropo žc vrtinčila 2. svetovna vojna."
KMEČKA ZVEZA (KZ)
Decembra 1935 v Ljubljani obnovljena Kmečka zveza (KZ) je v svojem programu stremela, da bi združila slovenske kmete v stanovsko-strokovno in kulturno organizacijo. Kmečka zveza naj bi izbojevala kmetom vse pravice na poglavitnih področjih javnega življenja. Zato naj bi kmetu vzbudila stanovsko in državljansko zavest, ga gospodarsko dvignila in ga pridobila za zadružno misel in njene organizacije. Zlasti pa si jc prizadevala za čim prejšnjo ustanovitev Kmetijske zbornice, se zavzemala za socialno zavarovanje poljedelskih delavcev, nasploh naj bi se socialna vprašanja reševala po načelu vzajemnosti med raznimi sloji državljanov,'* Vodstvo Kmečke zveze, ki si je prizadevalo, da bi vključevalo kmečko prebivalstvo obeh spolov in vseh starosti, seje zgledovalo po notranji organizacijski strukturi belgijske Bocrcnbond (Kmečke zveze), v katero so bili vključeni damski kmetje.Sprva jc KZ vključevala kmete, kmalu zatem pa tudi kmečke žene in kmečko mladino. Osnovna celica kmečko-stanovske organizacije, v katero so se vključevali predvsem privrženci Koroščcvc Slovenske ljudske stranke, je bila krajevna Kmečka zveza. Organizacijska mreža seje po vsej Dravski banovini najbolj širila v letih 1936 do 1938 in pri tem obravnavane občine niso izostajale.'1"
Krajevna Kmečka zveza seje 2. avgusta 1936 ustanovila v Višnji Gori'1' inje prva začela delovati v višnjegorskem sodnem okraju. Na ustanovnem občnem zboru seje v Prosvetnem domu zbralo nad 50 mož in fantov. Član banovinskoga vodstva Kmečke zveze Bcnko je navzočim govoril o pomenu stanovskega organiziranja slovenskih kmetov, o programu, nalogah in poslanstvu Kmečke zveze,
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna (iorica. Dobrcpoljc XXIV. 2006
25
0 vlogi »kmečke zbornice« in se pomudil pri vprašanju vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Za predsednika krajevne Kmečke zvez v Višnji Gori je bil izvoljen Štrubclj s Police ,u
Pozno poleti, 6. septembra 1936 je bila ustanovljena Kmečka zveza v občini Krka.''' V Št. Vidu pri Stični so ustanovili krajevno Kmečko zvezo 31. januarja 1937,''" v Vidmu - Dobrepoljah pa 3. januarja 1937." Krajevne Kmečke zveze so na svojih vsakoletnih občnih zborih sledile socialno-gospodarskim in političnim ciljem banovinskoga odbora Kmečke zveze in Kmetijske zbornice, ustanovljeni poleti 1937. Obe pa sta bili politično vpeti v stranko JRZ. Krajevne Kmečke zveze so svoje zahteve bodisi z lokalno perečimi ali splošnimi vprašanji izpovedovale v resolucijah in jih pošiljale okrajnemu načelstvu ali vodstvu bamovinc. Pri tem ne gre prezreti tudi odločne zahteve po ustanovitvi »samostojne banovine Slovenije«. Tudi v obravnavah krajevnih KZ so v sprejeti resoluciji to zahtevo močno poudarili, tako npr. na svojem občnem zboru v Št. Vidu pri Stični januarja 1941 Tu je bil zelo dejaven tudi dekliški odsek Mladinske Kmečke zveze Naj še zapišemo, da so ustanovili v Št. Vidu pri Stični 20. maja 1940 konjerejsko društvo in organizirali samopomoč, ki jo je vodil posestnik Franc Petan." V tem času so v Stični dobili po daljših pripravah vodovod. Iz studenca »Pri Maklenovem« je črpal električni motor vodo 39 m visoko v dva zbiralnika. Na ceveh je bilo vgrajenih devet hidrantov za gasilne namene in pet izlivk za potrebe vaščanov, kar 18 hišnih posestnikov pa je napeljalo vodo v svoja poslopja. Finančna sredstva so prispevali država, banovina in pa tamkajšnji prebivalci.''*
OBČINSKE VOLITVE 25. OKTOBRA IN 6. DECEMBRA 1936 TER SKUPŠČINSKE VOLITVE 11. DECEMBRA 1938
Poleg delujočih strankinih organizacij JRZ, v katero so se posebej vključevali in jo podpirali tudi člani Kmečke zveze in nasploh kmečko prebivalstvo, jc v letu 1936 tudi obravnavano območje zajela živahna politična dejavnost za občinske volitve. V okraju Litija so prešle z občinskimi volitvami vse tedanje občine v roke vladajoče JRZ. Volilni boj med privrženci JRZ in nasprotniki, zbranimi v skupni opoziciji, je bil dokaj oster, volilna propaganda pa v znamenju boja za prevlado enega ali drugega političnega tabora v občinski politiki. Na volilnih shodih JRZ, ki so številčno presegali politične nasprotnike, so zlasti strankini aktivisti grmeli proti tako imenovanim »gospodarskim listam«, ki so propagirale, da je v občini pomembno gospodarstvo, politika pa nima pri tem nič opraviti."" Gospodarsko listo so namreč sestavljali privrženci opozicijske JNS, torej privrženci dr. Alberta Kramcrja in Ivana Puclja, posebej privrženci razpuščene socialistične stranke in privrženci dr. Vlatka Mačka, hrvaškega voditelja Hrvatske seljačke stranke (Hrvaške kmečke stranke). Slaba občinska politika v času režima JNS, ki jc naredila tudi mnoge krivice in s tem priklicala hude zamere, jc številne volilec prepričala, da se bližajo boljši časi, ko bo v občinah gospodovala Koroščeva JRZ. Tako jc značilno, daje v nedeljo 25. oktobra 1936 v občini Videm - Dobrcpoljc od 1.149 volilnih upravičencev glasovalo 928 volilcev ali 80%, lista JRZ pa jc dobila vseh 928 glasov in s tem 24 občinskih odbornikov. Boljše rezultate je tega dne imela opozicijska skupina v občini Krka, Stična in Št. Vid pri Stični. V Krki je bilo 511 volilnih upravičencev, volilo jih je 377 (73,77 %), JRZ jc dobila 209 glasov in 15 odbornikov, skupna opozicija pa 168 glasov in 3 odbornike Podobno je bilo tudi v Stični in Št. Vidu. V Stični jc bilo 734 volilnih upravičencev, volilo jih je 570 (77.75%), JRZ je zmagala s 411 glasovi in dobila 17 odbornikov, opozicija pa 129 glasov in le 1 odbornika. V Št. Vidu pri Stični jc bilo 766 volilnih upravičencev, volilo jih je 611 (79,76%), JRZ jc dobila 499 glasov in 23 odbornikov, opozicija pa 112 glasov in 1 odbornika."1 V občini Višnja Gora so potekale občinske volitve 6. decembra istega leta. Volilnih upravičencev jc bilo 688, glasovalo jih je 505 (73%), JRZ je s 455 glasovi in z 18 odborniki premagala opozicijo, kije dobila samo 50 glasov in nobenega odbornika.'
Po razpustu narodne skupščine je dr. Milan Stojadinovič sredi oktobra 1938 odprl volilno gibanje in začela seje ostra volilna agitacija strank za zmago na skupščinskih volitvah 11. decembra istega leta. Tudi v kočevskem in litijskem okraju se je zvrstilo kar nekaj shodov. Občino Videm - Dobre-polje je 21. novembra 1938 obiskal predsednik JRZ Dravske banovine in notranji minister dr. Anton Korošec. Spremljal gaje okrajni kandidat višji veterinarski svetnik Alojzij Rigler.7' Prebivalstvo Škocijana in drugih vasi je na okrašenih vozovih z godbo pričakalo dr. Korošca na postaji Dobre -poljc in ga spremljalo v vas Videm. Prihod visokega gosta so spremljali topiči in navdušeni klici, pozdravni nagovor pa je imel župan Strnad. Minister dr. Korošec je v dvorani Prosvetnega doma v poldrugi uri govoril o notranji politiki in o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije. Okrajni kandidat Alojzij Rigler pa je pozival volilce, »da moramo složno voliti listo, na kateri je naš voditelj dr. Anton Korošec.«71
Tudi v Strugah so imeli 27. novembra istega leta politični shod JRZ, na katerem so govorili že omenjeni kandidat Alojzij Rigler, Jože Langus in duhovni svetnik iz Dolenje vasi Karelj Škulj.74 V občini Višnja Gora so se dobro pripravljali na volitve in sodili, da so »naši volilci povečini strnjeni v vrstah JRZ «, saj so se navduševali za okrajnega kandidata dr. Jožefa Lavriča, že omenjenega tajnika Kmetijske zbornice v Ljubljani.7' Podobno so se opredeljevali tudi na Polici in pozivali volilce, naj glasujejo za listo dr. Stojadinoviča in s tem za dr. Korošca.7''
Na kratko bomo predstavili volilne izide v obravnavanih občinah. V okraju Kočevje je v občini Videm - Dobrepoljc bilo volilnih upravičencev 1.124, volilo jih je 939, Rigler je dobil 840 glasov, opozicija pa 99 glasov.77 V okraju Litija so obravnavane občine izvolile dr. Lavriča, kandidata na Stojadinovićevi listi, ki je premagal kandidate na listi dr. Vlatka Mačka in na listi dr. Dimitrija Ljotica.V občinah litijskega okraja je bilo v Krki volilnih upravičencev 468, volilo jih je 335, dr. Lavriču so oddali 230 glasov, opozicija pa je dobila 105 glasov. V občini Stična je od 734 volilnih upravičencev volilo 585 volilcev, dr. Lavrič je dobil 525, opozicija pa 60. V Št. Vidu pri Stični je bilo 774 volilnih upravičencev, volil je 601 volilce, dr. Lavriču so od vseh teh občin oddali največ glasov, in sicer 583, opoziciji pa le 18 glasov. V Višnji Gori je od 676 volilnih upravičencev glasovalo 577, za dr. Lavriča 570, za opozicijo 6, za listo dr. Dimitrija Ljotića I, medtem ko v drugih obravnavaih občinah litijskega okraja Ljotiću niso oddali niti enega glasu.7*
Katoliški politični tabor na Slovenskem, h kateremu so v pretežni meri pripadali tudi prebivalci obravnavanih občin, je s smrtjo dr. Antona Korošca 14. decembra 1940 v Beogradu izgubil svojega dolgoletnega voditelja. Njegov naslednik je postal dr. Fran Kulovcc, kije imel velike zasluge, da se je razmahnila katoliška kmečko-stanovska organizacija Kmečka zveza tudi na obravnavanem območju in si prizadeval za uresničitev dolgoletnega ideala : »slovenske avtonomije« tedaj v obliki banovine Slovenije Toda vojni dogodki v Evropi so tudi to prizadevanje spravili za nekaj časa v ozadje. Sicer pa so kmetje že čutili pomanjkanje živeža, zlasti kruha, namreč letina 1939 ni bila zadovoljiva, v letu 1940 pa so vremenske neprilike marsikje opustošile žitna polja.7'' K temu naj dodamo, da je prebivalstvo vse bolj pestilo vojno gospodarstvo z racionalizacijo hrane, ki jo je po začetku druge svetovne vojne septembra 1939 uvajala tudi jugoslovanska država. Vojaški in politični dogodki v l;.vropi so namreč ogrožali tudi Jugoslavijo, vojna vihra je bila vse bolj pred vrati in z okupacijo Jugoslavije aprila 1941 je zajela tudi prebivalec obravnavanih občin.
/) Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju I. julija 1939 z dvema zemljevidoma. Priredil državni statistični urad v Zagrebu. Ljubljana 1939, str. II).
2) Prav lam, str 9.
3) Prav tam, str. 33. 47.
4) Prav tam, str. 25.
5) Prav tam, str. 24.
6) Prav tam. str. 44.
7) Prav tam, str. 43.
8) Obči šematizem Katoličke crkve u Jugoslaviji. Izdanje Akademije »Rcgina apostolorum«. Izradio dr.Krunoslav Draganovič. Sarajevo 1939, sir. 282. 283.
9) Prav tam, str. 303. 304.
10) Prav tam, str. 307.
11) Jutro, I. novembra 1931, št. 253. str. 2.
12) Jutro. I. novembra 1931, št. 253, str. 3. Shodi v višnjegorskem okraju.
13) Jutro. I. novembra 1931. št. 257, str 2.
14) Prav tam.
15) Jutro, 10. novembra 1931, št. 260.
16) Jutro. 10. novembra 1931. št. 260.
17) Domoljub, 10. februarja 1932, št. 6. str. 80.
18) Domoljub. 10. februarja 1932. št. 6, str. 80.
19) Domoljub. 8. februarja 1933, št. 6, str. 77.
20) Domoljub. 14. septembra 1932, št. 37. str. 478. Društvena proslava. Dobrepolje: primerjaj Domoljub, 25. januarja 1933, št. 46. str. 54.
21) Primerjaj Silvan Furlan. France Brenk. Enciklopedija Slovenije. 1. zv. A-C. Ljubljana 1987, str. 366.
22) Jutro (ponedeljsko), 16. oktobra 1933, št. 42.
23) Slovenski narod. 16. oktobra 1933, št. 236. Polom punktašev v Stični.
24) Jutro, 17. oktobra 1933, št. 243.
25) Več o tem Anka Vidovič-Miklavčič. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Ljubljana 1994, str. 10 23. 193 198.
26) Vekoslav Perpar. Kmečka mladina na Dolenjskem. Zbornik Pot kmečkega ljudstva v Osvobodilno fronto. Zbrala in uredila Drago Košmrlj iti Janko l.iška. Ljubljana 1986. str 211.
27) Prav tam. str. 212.
28) Prav tam. sir. 214.
29) Prav tam. str. 215.
30) Prav tam, str. 214.
31) Prav tam. str. 214,215
32) Prav tam. str. 211. 212. 215. 216.
33) Arhiv Republike Slovenije. Društveni kataster, št, 8488.
34) Arhiv Republike Slovenije. Društveni kataster, št. 7869.
35) Arhiv Republike Slovenije. Društveni kataster, št. 7896.
36) Prelom, 12. aprila 1934, št. 13. str. 4.
37) Prelom, 19. aprila 1934, št. 14, str. 4.
38) Prelom, 24. maja 1934, št. 19. str. 3.
39) Prav tam.
40) Prelom, 19. aprila 1934. št. 14. str. 4.
41) Prelom. 14. junija 1934. št. 22. str I.
42) Prelom. 14. junija 1934. št. 22. str. I.
43) Prelom. 6. septembra 1934, št. 34, str. 2.
44) Prelom. 13. decembra 1934. št. 48. str. I
45) Izgubljeni spomin na Antona Korošca (Iz zapuščine Ivana Ahčina). Ur. Bojan Godeša, Ervin Dolenc. Založba Nova revija, zbirka Korenine. Ljubljana 1999. str. 86.
46) Društveni koledar Prosvetne zveze. Ljubljana 1940. str. 116.
47) Društveni koledarček Zveze fantovskih odsekov. Ljubljana 1941. str. 174.
48) Domoljub, 19. avgustu 1936, št. 34.
49) Dr. Josip Srcbrnič je bil za škofu na otoku Krku imenovan leta 1923. France Dolinar Srebrn ič Josip. Enciklopedija Slovenije, zvezek 12. Ljubljana 1998, str. 246.
50) Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, julij avgust 1936, št. 7-8, str. 57. 58; Domoljub. 19. avgusta 1936, št. 34. Pri belih menihih v Stični.
51) Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, junij 1939, št. 6. str. 46.
52) Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, julij avgust 1939, št. 7 8, str. 58, 59.
53) Domoljub. 29. decembra 1938, št. 52. str. II s sliko.
54) Slovenec. 10. novembra 1935, št. 259.
55) Slovenec, 17. oktobra 1935. št. 239 a.
56) Slovenec. 31. oktobra 1935. št. 251 a.
57) Domoljub. 11. aprila 1940, št. 13.
58) Anka Vidovič-Miklavčič, Kmcčko-stanovsko gibanje v klerikalnem taboru 1935-1941. Revija Borec, XL11. januar 1990.
59) Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Ljubljana 1994. str. 139. 140.
60) Več o ustanovitvi, organizacijskem razvoju in dejavnosti Kmečke zveze Anka Vidovič-Miklavčič, Kmcčko-stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Slovenskem 1935 1941. Revija Borec, XLII. januar 1990, št. I. str. 70-143.
61) Arhiv Republike Slovenije, BAN 16-2. jase. 19.40-21.800/1937.
62) Domoljub. 5 avgusta 1936, št. 32.
63) Arhiv Republike Slovenije, BAN-2. fa.se. 9.140-10.600/1936.
64) Arhiv Republike Slovenije. BAN-16-2. jase. 28.801-31.000/1937.
65) RS. BAN 16-2. jase. 1201-2401/1937; Domoljub, 7januarja 1937, št. 1 a.
66) Primerjaj Domoljub. 22 januarja 1941, št. 4.
67) Domoljub. 29. maja 1940, št. 22.
68) Domoljub. 14. avgusta 1940, št. 33, str. 10.
69) Primerjaj Domoljub, 21. oktobra 1936. št. 43,JNSin »gospodarske liste«.
70) Domoljub. 28. oktobra 1936, št. 44.
71) Domoljub. 10. decembra 1936, št. 50.
72) Domoljub, 30, novembra 1938, št. 48, Videm - Dohrepolje.
73) Prav tam.
74) Domoljub. 30. novembra 1938. št. 48. Struge.
75) Domoljub, 30. novembra 1938. št. 48. Višnja Gora.
76) Domoljub, 7. decembra 1938, št. 49, Polica pri Višnji Gori.
77) Domoljub, 14. novembra 1938. št. 50, Dohrepolje.
78) Domoljub. 14. decembra 1938, št. 50. Volilni izidi v Sloveniji. V Domoljubu ni jasno, ali velja številka 578 ali 577, mi smo se odločili za 577.
79) Domoljub. 14. avgusta 1940. št. 33.
NAŠE OBČINE IN OBČANI
OBČINA GROSUPLJE V OBDOBJU 2004 DO 2005
Janez Les jak*
GROSUPLJE JE POSTALO MESTO
V obdobju 2004-2006 je za Občino Grosuplje značilno predvsem delo in priprava za izvajanje velikih investicij na področju osnovnega šolstva, otroškega varstva in kulture - knjižničarstva, na področju komunalne dejavnosti in urejanja prostora pa se izvajajo priprave za gradnjo zadrževalnikov, s katerimi se bo preprečila poplavnost Grosupeljskega in Radenskega polja.
1. maja 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, konec leta 2005 pa je državni zbor naselju Grosuplje podelil status mesta.
Glede na to, da politično-teritorialna organiziranost Slovenije ni v skladu z evropskimi normami in prakso (Slovenija nima regij, ki so uveljavljena praksa v EU), so sc že na samem začetku pojavile velike težave pri koordinaciji in možnostih za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Poleg tega občina Grosuplje teritorialno pripada osrednji Ljubljanski regiji, ki je po normativih EU že razvita regija, zato ni pričakovati večjih spodbud in ugodnih finančnih podpor za to področje. Od leta 2002 aktivno sodelujemo v dejavnosti in projektih Regijske razvojne agencije (RRA), preko katere kljub slabim obetom pričakujemo določen priliv ugodnih sredstev iz evropskih strukturnih in razvojnih skladov na prijavljene in izvedene projekte
V obdobju 2004 do 2005 smo v skladu z izhodišči Načrta razvojnih nalog za srednjeročno obdobje na področju družbenih dejavnosti načrtovali izgradnjo nove sodobne knjižnice Grosuplje. V ta namen smo v celoti odkupili nekdanjo Koščakovo hišo, katero bomo adaptirali in dogradili. Projekt je ocenjen na 640 mio SIT, kijih bo v večini zagotovila Občina Grosuplje, Ministrstvo za kulturo pa bo prispevalo sredstva v višini 30 mio SIT. Na projektnem natečaju je zmagal projekt arh. Florjančiča, ki pa se je v fazi izdelave gradbene dokumentacije zavlekel, tako daje izgradnja prestavljena v leto 2006.
Za potrebe razširitve kapacitet otroškovarstvenc in vzgojne dejavnosti smo v letu 2003 odkupili objekt trgovske družbe VELE pri OŠ Louis Adamič Grosuplje. Trgovska družba Mercator pa nam je za donacijo izdelala projektno in gradbeno dokumentacijo za adaptacijo objekta. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v letu 2005, vendar seje zaradi prerazporejanja proračunskih sredstev izvedba prestavila v leto 2006,
Zaradi prostorske stiske ob uvedbi devetletkc smo načrtovali v letu 2004 adaptacijo objekta POŠ Polica. Na ta način bi omogočili otrokom na področju KS Polica ugodne bivalne in učne pogoje, dokler ne bi bila zgrajena nova POŠ na Polici. Od celotnega projekta smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morali odstopiti, saj nam UE Grosuplje dovoljenja ni izdala z obrazložitvijo, da na Polici nimamo javnega vodovoda. V letu 2005 seje pripravljala gradbena dokumentacija in ostali pogoji (dokup zemljišča) za izgradnjo nove POŠ Žalna, katere izgradnja jc načrtovana za obdobje 2005 do 2006. S temi investicijami bomo odpravili najbolj pereče probleme na področju pomanjkanja ali neprimernosti prostorov v osnovnih šolah, otroškem varstvu in knjižnici.
Investicije v izgradnjo in vzdrževanje infrastrukturnih in komunalnih objektov v občini so žal podrejene odpravljanju velikih problemov v družbenih dejavnostih. Vendar bomo morali na tem
'Župan Občine Grosuplje,
področju v bodoče najti prepotrebna sredstva, saj z rastjo prebivalstva v občini, predvsem v naselju Grosuplje nastajajo resni problemi.
V letih 2004 in 2005 smo zgradili vodovod na Ilovo Goro in s tem v naselja Velika in Mala Ilova Gora ter Gabrje pripeljali zdravo pitno vodo. V tem projektu sodeluje tudi Občina Dobrepolje, ki bo preko tega vodovoda povezala tudi naselje Hočcvje. Pospešeno se je delalo na pridobitvi vseh soglasij in dokumentacije za izgradnjo ceste in vodovoda na Hudo Polico, vendar vseh soglasij žal še nismo uspeli pridobiti. Skoraj neverjeten je odpor nekaterih prebivalcev do ureditve teh perečih razmer. Upamo, da nam bo v letu 2006 uspelo ta projekt zaključiti in s tem zagotoviti zdravo pitno vodo v vseh naseljih v občini. Ob tem pa že nekaj let poteka dejavnost za legalizacijo nekaterih starejših vaških vodovodov. Predvsem na Polici, v Gorenji in Dolenji vasi, Dobjem in ostalih zaselkih severno od avtoceste, ki so si v preteklosti vodovode zgradili sami in na črno. Zakonodaja na tem področju zahteva vključitev vaških vodovodov v javni sistem, vendar se uporabniki temu upirajo, ravno tako pa ni predvidenih postopkov za legalizacijo.
Mnogo slabše so razmere na področju čiščenja odpadnih vod, kjer bomo morali v tem obdobju in v bodoče narediti mnogo več, kot smo do sedaj. Manj kot 50 % občanov ima urejeno kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda. V obdobju 2004 do 2005 smo nadaljevali z izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v najbolj problematičnih in urbanih predelih. Največji projekt je bil dokončna izgradnja kanalizacije v naselju Spodnja Slivnica, v naselju Grosuplje pa bo ob rekonstrukciji in prenavljanju ulic obnovljena tudi kanalizacijska napeljava. Na Občini smo izdelali študijo čiščenja odpadnih voda v občini, ki bo osnova za izdelavo projektov za čiščenje odpadnih voda, s katerimi bomo kandidirali tudi pri evropskih skladih v sklopu državnega projekta Čista Krka in Čista Ljubljanica.
Za odpravo poplavne ogroženosti smo do konca leta 2005 intenzivno pripravljali vse prostorske podlage in projektno dokumentacijo za izgradnjo vodnega zadrževalnika Bičje, država pa nas je ponovno tako kot že vrsto let izločila iz programa izgradnje zadrževalnika Veliki potok. Tako je sedaj ta projekt preložen na leto 2007 in 2008 brez vsake garancije, da bo do realizacije dejansko prišlo. S tem pa nastajajo v Grosupljem velike težave, saj nam te iste pristojne službe zaradi poplavnosti izredno otežujejo pridobivanje vodnogospodarskih soglasij pri nadaljnji gradnji, še zlasti v gospodarski coni Rožna dolina. Predvsem je ogrožena novogradnja in razširitev dejavnosti Pekarne Grosuplje in izgradnja mostu in ceste čez Grosupcljščico pri Gasilskem centru. Za ta projekt smo pridobili tudi evropska sredstva, ki bodo nakazana v letu 2006, če bo zaradi omenjenih težav do izgradnje mostu sploh prišlo.
Na področju izgradnje in vzdrževanja cest je najpomembnejši projekt rekonstrukcija republiške ceste Grosuplje Cikava, ki gaje pričela po dobrih desetletjih zahtev in obljub izvajati država. V tem projektu bo občina sodelovala z izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, avtobusnih postajališč in razsvetljave. Največji poseg na občinskih cestah je bil narejen na posodobitvi ceste Mala Vas Št.Jurij. Rekonstrukcija te ceste se bo v naslednjih letih nadaljevala do Ponove Vasi in Grosuplja. V Grosuplju so se izvedle posodobitve nekaterih najstarejših ulic: Gesta pod gozdom. Prečna e, ulice v Brinju in Trubarjeva c.
V proračunu smo zagotovili večino sredstev za izgradnjo nove mrliške vežice v KS Šmarje, sofinancirali pa smo podobne aktivnosti tudi v drugih KS. V Grosuplju je bil na natečaju izbran idejni projekt za poslovilni objekt na pokopališču in v teku je priprava prostorske in gradbene dokumentacije za njegovo izgradnjo.
V polnem teku je gradnja novih stanovanjskih naselij Dvori in Sončni dvori s skupno kapaciteto preko 460 stanovanj. Ko bodo v vsa nova stanovanja prišli novi prebivalci, se bo mesto Grosuplje že približalo številu 8000 prebivalcev, kar bo nedvomno zahtevalo nove pristope k urejanju razmer in problemov, nastalih s tako intenzivno priselitvijo.
Nadaljevale so sc izgradnje v gospodarskih conah TOC III in Pentlja, tečejo pa tudi priprave za sprejem prostorskih aktov za novo gospodarsko cono Jug (za Motvozom).
FINANČNA REALIZACIJA
Viri prihodkov v občinskem proračunu iz naslova primerne porabe so bili zagotovljeni na podlagi oeenc Ministrstva za finance. V bodoče se pričakuje izrazit dvig sredstev iz naslova dohodnine stalno zaposlenih občanov, kar bo rezultat povečanega priseljevanja novih občanov v naše okolje. Pričakujemo, da bo ta del izvirnega prihodka občine izrazito naraščal glede na intenzivno gradnjo strnjenih stanovanjskih kompleksov predvsem v naselju Grosuplje. Vendar se bo z višanjem tega prihodka sorazmerno zmanjševal transfemi prihodek finančne izravnave, ki ga občina še prejema s strani Ministrstva za finance. Zato večjih premikov navzgor v občinskem proračunu še nekaj časa ne moremo pričakovati.
PREGLEDNICA I: PRIHODKI
v mio SIT
NAMEN	REALIZACIJA				INDEX
	2004	v %	2005	v%	02/03
1. DAVČNI PRIHODKI	1.718	66,7	1.774	61,0	103,3
1. Uavki na dohodek in dobiček (dohodnina)	1.221	47,4	1.229	42,3	100,7
2. Davki na premoženje	252	9,8	277	9.5	109,9
3. Domači davki na blago in storitve	245	9,5	268	9,2	109,4
2. NEDAVČNI PRIHODKI	5S4	22,7	645	22,2	110.4
1. Udeležba na dobičku in prihodki od premoženja	50	1,9	146	5,0	292,0
2. Takse in pristojbine	11	0,4	12	0,4	109,1
3. Denarne kazni	1	0.0	1	0,0	100,0
4. Prihodki od prodaje blaga in storitev	11	0,4	7	0,2	63,6
5. Drugi nedavčni prihodki	511	19,9	479	16,5	93,7
3. KAPITALSKI PRIHODKI	113	4,4	132	4,5	116,8
1. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	84	3,3	30	1,0	35,7
2. Prihodki od prodaje zemljišč in nematerial. premož.	29	U	102	3,5	351,7
4. PREJETE DONACIJE	1	0,0	26	0,9	2.600
1. Prejete donacije iz domačih virov	1	0,0	26	0,9	2.600
2. Prejete donacije iz tujih virov	0		0		
5. TRANSFERNI PRIHODKI	158	6,1	219	7,5	138,6
1. Transfemi prihodki iz drugih javnofin. institucij	158	6,1	219	7,5	138,6
SKUPAJ:	2.574	100,0	2.796	96,2	108,6
DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0	0,0	110	3,8	
1. Zadolževanje pri poslovnih bankah	0		110	3,8	
2. Zadolževanje pri državnih skladih	0		0		
SKUPAJ:	2.574		2.9(16		112,9
Grafični prika/.
3.000
2.500
2.000
o 1.500
1
>
1.000 500 0
645
1.718
1.774
\ TRANSFERNI PRIHODKI I 4. PREJETE DONACIJE J t KAPITALSKI PRIHODKI I 2. NEDAVCNI PRIHODKI I 1 DAVČNI PRIHODKI
LETO 2004
2005
Uprava Občine Grosuplje organizacijsko deluje v okviru štirih uradov. Ti so:
- Urad za splošne zadeve,
- Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance,
- Urad za komunalno infrastrukturo,
- Urad za prostor.
Vsak urad predstavlja neposrednega uporabnika občinskega proračuna inje nosilec odgovornosti za realizacijo planiranih nalog na področjih, kijih pokriva.
v 000 SIT
	2004	2005
Urad za splošne zadeve	329.175	351.425
Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance	1.092.858	1.127.071
Urad za komunalno infrastrukturo	871.215	1.053.580
Urad za prostor	29.273	33.710
SREDSTVA PO URADIH ZA LETO 2004	
Urad 2B	Urad za
prostor	sploftne
1% V	zad«vi
	
/ ^	r       \             Urad za
V	HB gospodarstvo.
Urad za          L J	družba rt«
komunalno j	\J          dajavnostl in
Infrastrukturo I	
38%      / ^^km	
	
SREDSTVA PO URADIH ZA LETO 2005
Urad za komunaho infrafitrukturn 41%
Po veljavni zakonodaji v Občini Grosuplje sprejemamo proračun za dveletno obdobje. Tako je bil proračun za leto 2004 sprejet na redni seji Občinskega sveta 19. 2. 2003, prvi rebalans 28. 1. 2004 in drugi rebalans 6. 2. 2004. Proračun za leto 2005 je bil sprejet 28. I. 2004 in prvi rebalans 16. 2. 2005. Oba proračuna sta bila razvojno naravnana. Kljub izrazitem pomanjkanju denarnih sredstev smo v optimalnem obsegu realizirali tudi vse ostale obveznosti občine na področju socialne varnosti, športa, kulture, podpore kmetijstvu in na ostalih izvirnih občinskih dejavnostih.
PREGLEDNICA 2: PORABLJENA SREDSTVA PRORAČUNA PO GLAVNIH NAMENIH
v mio SIT
NAMEN	PORABA		INDEX 02/03
	2004    v %	2005    v %	
skupaj denarno in % od skupnih sredstev	2.322 100,0	2.965 100,0	127,7
1. Tekoče obveznosti 2. Razvojne naloge 3. Proračunski presežek ali primanjkljaj	1.391 59,9 931 40,1 252 10,9	1.615 54,5 1.350 45,5 -169	116,1 145,0 -67,1
Grafični prika/.
3.500 3.000 2.500 2000 I 1.500 1.000 500
		1.350
931		
		
1.391		1.615
		
I 2.  Razvojno nalogo
II Tekoče obveznosti
Vrednostno je bilo realizirano 63% vseh investicij. Sem štejemo poleg novogradenj tudi investicijsko vzdrževanje in obnove ter nakupe za potrebe investiranja. Gre za investicije, ki jih je izvajala občina direktno, in tudi za transferna sredstva, namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju, ki jih je občina za te namene nakazovala posrednim uporabnikom (javnim zavodom, društvom itd.).
PRLOLLDNK A 3! REKAPITULACIJA ODHODKOV
v mio SIT
NAMEN	PORABA				INDEX
	2004	v%	2005	v%	02/03
A. SPLOŠNA PORABA	358	15,4	422	14,2	117,9
1. Delovanje organov občine	98	4,2	126	4,2	128.6
2. Delovanje uprave občine	217	9,3	247	8,3	113,8
3. Druge javne potrebe (društva, neprolit organizacije)	15	0,6	11	0,4	73,3
4. Obramba	4	0,2	6	0,2	150,0
5. Javni red in varnost	24	1,0	32	1,1	133,3
B. DRUŽBENE DEJAVNOSTI	1.009	43,5	1.160	39,1	115,0
1. Osnovno izobraževanje	306	13,2	277	9,3	90,5
2. Socialno varstvo	94	4,0	110	3,7	1 17,0
3. Predšolska vzgoja	391	16,8	451	15,2	115,3
4. Kultura	131	5,6	211	7,1	161,1
5. Šport	79	3,4	89	3,0	112,7
6. Zdravstvo	8	0,3	22	0,7	275,0
C. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA	792	34,1	1.087	36,7	137,2
1. Energetika	75	3,2	61	2,1	81,3
2. Cestno gospodarstvo	432	18,6	547	18,4	126,6
3. Komunalno gospodarstvo (Varstvo okolja)	180	7,8	240	8,1	133,3
4. Stanovanjsko gospodarstvo	76	3,3	170	5,7	223,7
5. Urejanje prostora	29	1,2	69	2,3	237,9
D. GOSPODARSKI RAZVOJ	149	6,4	271	9,1	181,9
1. Kmetijstvo	26	1,1	44	1,5	169,2
2. Razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva	3	0,1	9	0,3	300,0
3. Turizem	11	0,5	20	0,7	181,8
4. Urejanje stavbnih zemljišč	94	4,0	161	5,4	171,3
5. Poslovni prostori	15	0,6	37	1,2	246,7
E. SRED. REZERV, OBRESTI, BANČ. SIR.	14	0,6	25	0,8	178,6
1. Sredstva rezerv	2	0,1	13	0.4	650,0
2. Obresti za kredite	12	0,5	12	0,4	100,0
SKUPAJ:	2.322	1(10,11	2.965	100,0	»27,7
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpolje XXIV. 2006
35
Graf porabe v letu 2004 in 2005:
■ e. sred. rezerv. obresti. banc str. □ d. gospodarski razvoj
P c gospodarska infrastruktura i"! H   I »|.;l l/IJI NI   I H ,IA\/N( 'Ml
■ a. splošna poraba
LETO 2004 2005
PREGLEDNICA 4: IZDATKI PO EKONOMSKI KLASIFIKACIJI
v mio SIT
NAMEN	PORABA				INDEX
	.'004	v%	2005	v%	02/03
A. TEKOČI ODHODKI	48«)	21,1	585	19,7	119,6
1. Plače in drugi izdatki zaposlenim	127	5,5	147	5,0	115,7
2. Prispevki delodajalcev za socialno varnost	21	0,9	23	0,8	109,5
3. Izdatki za blago in storitve	330	14,2	393	13,3	119,1
4. Plačila domačih obresti	9	0,4	9	0,3	100,0
5. Rezerve	2	0,1	13	0,4	650,0
B. TEKOČI TRANSFERI	902	38,8	1.030	34,7	114,2
1. Subvencije	17	0,7	19	0,6	111,8
2. Transferi posameznikom in gospodinjstvom	456	19,6	556	18,8	121,9
3. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	141	6,1	152	5,1	107,8
4. Drugi tekoči domači transferi	288	12,4	303	10,2	105,2
C. INVESTICIJSKI ODHODKI	541	23,3	791	26,7	146,2
1. Nakup in gradnja osnovnih sredstev	541	23,3	791	26,7	146,2
D. INVESTICIJSKI TRANSFERI	390	16,8	559	18,9	143,3
1. Investicijski transferi	390	16,8	559	18,9	143,3
SKUPAJ:	2.322	100,0	2.965	100,0	127,7
Grafični prikaz
3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0
559 I		□ d. investicijski transferi D c investicijski oohodki H b tekoči t ran sferi
390 j 541 1 902 1 489 f^l	1.030 1 535 1	* a. tekoči odhodki
OBČINA IVANČNA GORICA V OBDOBJU 2004 DO 2005
Jernej Lampret*
CILJE STREMIMO DOSEČI
Za nami je desetletno delovanje novonastale občine Ivančna Gorica. Ob jubileju in praznovanjih smo analizirali naše delo in pritrjevali, da je naša občina v okviru možnosti in pristojnosti, ki jih ima, dosegla zavidljive rezultate. Nova organiziranost slovenskih občin spodbuja zainteresirane ljudi, dejavne na širšem, kulturnem in družbenopolitičnem področju, da preko krajevnih skupnosti razrešujejo specifične probleme in soustvarjajo tudi na lokalni ravni. Dvanajst krajevnih skupnosti ima v občini Ivančna Gorica pomembno mesto.
PRIHODKI V LETU 2005
VIRI FINANCIRANJA:			
Dohodnina		754.051.000,00	SIT
Finančna izravnava		474.755.000,00	SIT
Transferi iz državnega proračuna (za loti	tvo, kmetijstvo in gozdarstvo ter /a okolje in prosto	» 133.600.000,00	SIT
()stali prihodki iosuiH ,iavk>. i.,i,,i,......„■ k.,/,,,	in drugi nedavčni prihodki, kapitalski prihodki)	397.430.010,00	SIT
SKUPAJ		1.759.836.010,00	SIT
Z aktivnejšim pristopom občine do sprejetih programov in s finančnimi sredstvi jc motiviranost za delo zelo narasla. Dobri rezultati dopolnjujejo ustvarjalnost občanov s tenkočutnim pogledom do bivalnega okolja. Čutiti je potrebo po združevanju ljudi na podeželju. Posamezniki kot osebnosti pripadajo svojemu kraju. Ne bomo se začudili, če pevsko društvo ali dramska skupina z desetletno zgodovino že dobiva priznanja na območnih in regijskih tekmovanjih.
Večja motiviranost z identiteto, sposobnosti in boljša materialna baza jc vzpodbudila posameznike in celo gospodarske subjekte, da so s svojo prepoznavnostjo v interesu boljšega poslovnega rezultata in osebnega zadovoljstva z donatorskimi sredstvi prispevali k dvigu kvalitete glede na državna ali mednarodna merila.
Dobre rezultate dosegamo v športu na najrazličnejših tekmovanjih v domovini in izven nje. Ob tem se krepi tudi javna sfera, kije kritična do programov občine in drugih porabnikov javnih sredstev, še posebno na tistih področjih, kjer jc v ospredju življenje ljudi na robu in enakopravnejši pristop do dobrin, ali na področju razvejanega razvoja infrastrukture na vseh območjih občine.
Občinski svet in uprava, odgovorna tudi za lokalno zakonodajo in izvedbo načrtovanih ciljev, se velikokrat in vse pogosteje znajdeta v primežu možnosti in želja. Posrednik jc država, ki s svojimi uniformiranimi kriteriji nc deli sredstva po specifičnih potrebah naše občine (prevozi učencev, velika razsežnost komunalnih vodov v geografsko veliki občini, stalno priseljevanje in nove potrebe po
*Župan Občine Ivančna Gorica.
38
Jernej Lamprct
vrtcih, šolah, zdravstveni in socialni oskrbi). Slabo se presoja mejna pristojnost med državo in občino, saj je npr. muzej glede na svojo ponudbo oz. vsebino lahko tako občinski kot državni.
Za nameček seje tu umestila še Evropa s svojimi predvsem okoljskimi vprašanji, povezanimi s človekovimi pravicami, Romi, čisto vodo, odplakami, odpadki...
Občina mora nameniti za osnovno dejavnost, če želi ohraniti visoko naravnani standard, kar 85 % vseh svojih prihodkov. Zato za nadaljnji razvoj in nove investicije z višjimi standardi in normami ostane premalo sredstev. Kako torej zagotoviti visoke standarde in še najti sredstva za investicije in obveznosti, ki jih predpisujejo resorni zakoni? Te je v praksi težko uresničevati, zato ne prispevajo k demokratičnim in pluralnim pogledom. Uporabniki z enostranskim razumevanjem zakona pa hočejo od župana in občinskega sveta, da se zakon uresniči. Evropska in republiška sofinancerska sredstva pa ob velikih investicijskih potrebah lokalnih okolij vsiljujejo programiranje in usmerjanje. Občinski svet ostaja čedalje bolj administrativno birokratsko telo. Nekatera ministrstva so glede evropskih in republiških sredstev agresivnejša od drugih, zato se po načelu vzemi ali pusti nekateri deli infrastrukture mnogo hitreje razvijajo kot drugi.
STRUKTURA PRIHODKOV V LETU 2005
Transferni prihodki
(fin. Izravnava, sredstva iz državnega proračuna)
35%
Kapitalski prihodki
(prihodki od prodaje osnovnih sredstev, prodaja zemljišč In nematerialnega premoženja)
4%
Občinski svet seje po določenih izkušnjah že izoblikoval v pragmatično telo. Tudi občinska uprava je v dopolnjeni kadrovski sestavi kos svojemu delu na tistih področjih, kjer so problemi razrešljivi, saj oblast številne pristojnosti prenaša na lokalno raven. Letni programi oziroma proračuni niso in ne morejo biti vezani na 31. december, kot je bila prejšnja praksa, temveč morajo biti čedalje bolj usmerjeni na daljše plansko obdobje. Prenos sredstev občinskega proračuna v prihodnje programsko leto ne kaže na slabo realizacijo, temveč na ekonomsko porabo ob zaključku večjih projektov ali na prepotrebna sredstva, ki so nujna ob pričetku gradnje večje investicije Strokovni kader, ki s tehničnim pristopom izvršuje programske naloge, postaja odločujoči člen pri porabi javnih sredstev in s svojo močjo lahko preraste lokalno okolje in stopi pred politični sistem. To je lahko tudi slabo, saj se ob zamenjavi tehnične s politično odgovornostjo krivi vedno politične dejavnike.
Prostorski akti občine morajo biti usklajeni z državno zakonodajo in usmeritvami. Zato se postopek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno prične v občini, zaključi pa se na državni ravni. Isto velja za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj upravna enota izda fizični ali pravni osebi
(udeležba na dobičku in dohodki od premoženja, takse in pristojbine, dename kazni, prihodki od prodaje blaga in
stontev, drugi nedavčni prihodki)
9%
Davčni prihodki
(davki na dohodek in dobiček, davki na premoženje, domači davM na blago in storitve)
52%
izvedbeni akt. Če se postopek začne na občini, bi se moral tam tudi zaključili, saj občina odgovorno usmerja svoj razvoj, še posebno zato, ker gre za pozidavo njenega območja.
V preteklem letu smo v občini sprejeli nov dolgoročni plan skupaj z, nekaterimi zazidalnimi načrti za stanovanjsko in obrtno dejavnost. Še naprej se kaže velik razkorak med prodajno ceno in majhnim vložkom za opremljanje stavbnih zemljišč. To dejstvo posledično slabo vpliva na odnose med občino in investitorji. Zaslužek imajo le prodajalci in družbe, ki se ukvarjajo s preprodajo stavbnih zemljišč. Opaziti je, daje nakup zemljišča velik strošek pri sami gradnji, zato graditelji želijo na čim manjši površini zgraditi tak objekt, ki bi nudil ob prodaji čim večji profit, ne glede na izgled objekta, utesnjenost, neurejenost parkirnih mest, zelenic in drugih javnih površin.
V občini je veliko stavbnih zemljišč in veliko možnosti za gradnje, vendar se težave kažejo v lastnini in na samem trgu, kjer je vse več taktiziranja ob premajhni konkurenci v določenem predelu občine. Obdavčena bi mora biti tako pozidana kot nepozidana stavbna zemljišča, kajti če je zemljišče opredeljeno kot stavbno, mora biti čim prej na trgu.
Z dograditvijo Osnovne šole Stična v Ivančni Gorici sc jc v letu 2004 v upravljanje oddala tudi novozgrajena športna dvorana, ki služi osnovnošolcem in ostalim uporabnikom. V preteklih letih se je pokazala upravičenost le velike investicije, saj so tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča dobili lasten objekt, v katerem izvajajo zahtevne srednješolske programe Novi objekt osnovne šole je že ob začetnem obratovanju doživel veliko pohval tako glede kvalitete gradnje kot tudi ekološke umestitve v prostor.
Občinski proračun je žc v letu 2005 namenil več kot tretjino sredstev tudi za prizidek in adaptacijo osnovne šole v Šentvidu pri Stični. Gradnja sc bo pričela v letu 2006 in zaključila v jeseni 2007. Medtem bodo potekala pripravljalna dela za adaptacijo šole na Krki in se ustvarjali pogoji za začetek gradnje šole tudi v Zagradcu. Da bi razrešili težave na vzgojno-varstvenem področju v Ivančni Gorici in hkrati uredili ustreznejše prostorske pogoje za delo Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, načrtujemo nov vrtec v občinskem središču. V družbenih dejavnostih se program investicij uresničuje počasneje, kot bi bilo potrebno glede na zakonodajo oz. občinske planske usmeritve.
Geografsko razvejana občina z, bogato društveno dejavnostjo in s tradicionalnimi prireditvami potrebuje za svojo redno dejavnost veliko sredstev, če želi izpolniti kvalitetnejše programe. Tudi z investicijskim vzdrževanjem kulturnih, krajevnih in gasilskih domov v mnogih krajih (Zagradec, Krka, Šentvid, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Temenica, Sobrače) smo prispevali k boljši materialni osnovi. V izgradnji je še gasilski dom v Ambrusu in na Vrhu nad Višnjo Goro. Stalna skrb za kulturno dediščino se kaže v renoviranju in ustvarjanju boljših pogojev z najrazličnejšo ponudbo (samostan Stična, Muzej Muljava, Leskovcc, Vrh nad Višnjo Goro...). Pohvaliti jc potrebno tudi naše župnijske upravljavec, ki skrbijo za sakralne spomenike, temelj in ponos kulture ter zgodovine naših krajev. Težko si predstavljamo naše lepe cerkve brez vlaganja sredstev cerkvenega občestva.
Občina pomaga pri oskrbi varovancev, ki želijo kljub starosti ostati čim dalj časa v domačem okolju. Velik del stroškov nameni tudi za oskrbo v domovih in v drugih zavodih tistim občanom, ki ne morejo sami poravnati stroškov. Tudi humanitarna in druga društva, ki na najbolj pristen način prepoznajo težave sokrajanov, nudijo veliko pomoč. Čedalje večjih jc, ki skrbijo za boljše počutje duševno in telesno hendikepiranih oseb.
STRUKTURA ODHODKOV V LETU 2005
Na gospodarskem področju lahko izpostavimo nekaj gospodarskih subjektov, ki omogočajo zaposlitev našim občanom. Podjetje Akrapovič in njegov lastnik je s smelo podjetniško logiko doseglo izvoz kvalitetnega prodajnega artikla na najzahtevnejše trge. Z novo proizvodno halo in s širjenjem zmogljivosti seje zaposlitev v podjetju še povečala. Gospod Igor Akrapovič je prejel priznanji -Podjetnik leta in Delova osebnost leta.
40
Jernej Lampret
Transferni prihodki
(fin. Izravnava, sredstva iz državnega proračuna)
35%
Kapitalski prihodki
\
(prihodki od prodaje osnovnih sredstev, prodaja zemljišč in
(davki na dohodek in dobiček, davki na premoženje, domači
Davčni prihodki
(udeležba na dobičku in dohodki od premoženja, takse in pristojbine, denarne kazni, prihodki od prodaje blaga in
davki na blago in storitve)
52%
storitev, drugi nedavčni prihodki)
9%
Livar d.d. Ivančna Gorica je v ustaljenem delovnem okolju največja gospodarska enota, ki že vrsto let ob istem številu zaposlenih z boljšo tehnologijo dosega vedno vidnejše rezultate na zahtevnem tržišču. Livar obstaja žc petdeset let po zaslugi številnih uspešnih delavcev, ki so ustvarjali za podjetje, z zaslužkom pa bogatili svoje domove in razvijali podeželje. Vodstvo podjetja skupaj z lastniki še naprej skrbi za ekonomsko rast in občanom prijazno delovno organizacijo.
Večjih ekonomskih pretresov, zlasti zapiranja delovnih mest v naši občini v tem obdobju ni bilo. Bližina glavnega mesta in nekaterih večjih delovnih okolij omogoča, da je veliko aktivnega prebivalstva zaposleno, pa čeprav ob vsakodnevni delovni migraciji do 30 km. Zahvaliti se moramo tudi manjšim obrtnikom in podjetnikom naše občine, ki zaposlujejo več kot 20 % aktivne delovne sile.
Javno komunalno podjetje skupaj z občino, ki je delni lastnik, skrbi za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje odplak in za odvoz odpadkov. Prav na teh segmentih še vedno čutimo prepočasno vlaganje. Na Polževsko planoto je žc pritekla voda iz vodovoda. Investicija se zaključuje z izgradnjo sekundarnih vodov. Prav tako se zaključuje osnovni projekt vodovoda na Visoki coni Stična. Za nekatere višje ležeče dele, ki še nimajo javnega vodovoda, pa se pripravljajo projekti in ustrezen vir vode. Kar nekaj krajevnih vodovodov še nima pravega upravljavca, ki ga zahteva zakon, zato je potrebno, da se v prihodnje opredeli odgovorna institucija za distribuiranje pitne vode.
Izredno velika sredstva so bila namenjena petletni investiciji na čistilni napravi v Šentvidu pri Stični. Druga največja čistilna naprava, poleg centralne v Ivančni Gorici, je zahtevala velika sredstva občine in Ministrstva za okolje in prostor.Na ti dve čistilni napravi bo priključeno več kot tri četrtine gospodinjstev naše občine, ko bodo zgrajeni še dodatni primarni vodi na območju Stične in Višnje Gore. Za vse tiste odplake, kijih projekt občine ne more vključiti v sistem kolektivnega priključka, bo zagotovljen odvoz do čistilne naprave V naši geografsko razvejani podeželski občini bo potrebno po evropski zakonodaji zgraditi še 50 manjših čistilnih naprav.
V mojem prispevku je čutiti veliko skrb za dosego ciljev zakonodaje, ki bi optimalno omogočali izvedbo vseh programov. Za večje investicije in dejavnosti v krajšem časovnem obdobju ne bo sredstev, zato bo naše življenje še naprej prežeto z upanjem in željo po boljšem, kar je človeško in neumrljivo.
Osnovne življenjske programe uresničujemo že sedaj. Z večjo človeško angažiranostjo in razumevanjem si bomo prizadevali v vsakem obdobju izpolniti cilje, za katerimi neprestano stremimo.
OBČINA DOBREPOLJE V LETIH 2004 IN 2005 PREDVSEM V ZNAMENJU ISKANJA DODATNIH VIROV ZA INVESTICIJE
Anion Jakopič*
Občina Dobrcpoljc je v letu 2004 stopila v drugo leto svojega tretjega mandata. Naj na kratko analiziram dogajanje v občini v letih 2004 in 2005. Poskušajmo tole kratko analizo razdeliti na tri sklope, in sicer. 1. politično stanje v občini, 2. občina v odnosu do drugih občin, do države in regije, 3. delovanje občine - kratka finančna analiza.
I. POLITIČNA SITUACIJA
Občina po svojem bistvu ni politična tvorba, pač pa skupnost, ki je ustanovljena za to, da izvaja za svoje občane tiste naloge, kijih občan kot posameznik ne more izvajati sam. Politika naj bi bila drugotnega pomena, vendar se temu ni mogoče izogniti. Tudi sam sistem, ki predpisuje kandidiranje po strankarskem sistemu, nas k temu napeljuje. To je v bistvu pozitivno, saj omogoča kandidiranje in povezovanje sorodno mislečih skupin in posameznikov in s tem pluralnost interesov. Po volitvah se običajno med strankami izoblikujejo formalne ali neformalne koalicije, v katerih se usklajujejo aktivnosti za odločanje na občinskem svetu. V občini Dobrcpoljc do sedaj nikoli ni bilo podpisane nikakršne koalicijske pogodbe, čeprav je težko reči, da koalicija taka ali drugačna ni obstajala ali tudi sedaj nc obstaja. Za dobro in učinkovito vodenje občine je nujno, da obstaja neka stabilna koalicija, ki usmerja razvoj občine in prevzema tudi odgovornost za svoje odločitve. Naloga opozicije pa je, da na morebitne napačne odločitve opozarja. Ker je v občini razmeroma malo res pravih političnih odločitev, ima sama naravnanost stranke glede na svetovnonazorsko opredelitev manjši pomen. Politizacija čisto navadnih stvari kot asfaltiranje ceste, sprejem prostorskega plana ali načrtovanje investicij je prej cokla kot spodbuda za dobro delo in v glavnem izgubljanje energije v prazno. Toda to se dogaja inje bilo žal prisotno tudi v občini Dobrcpoljc v teh dveh letih. V občinskem svetu, ki ima dvanajst svetnikov, so zastopane štiri stranke: Slovenska demokratska stranka SDS z dvema svetnikoma, Slovenska ljudska stranka SLS s petimi svetniki, Nova Slovenija NSi z dvema svetnikoma in Liberalna demokracija Slovenije LDS s tremi svetniki. V samem delovanju so se izoblikovali dve skupini, in sicer SDS in SLS ter NSi in LDS. Pri tem seje skupina NSi in LDS s skupaj petimi svetniki samodejno oklicala za opozicijo in v teh dveh letih tudi tako ravnala. Politično gledano je takšna združena opozicija nekoliko nenavadna, vendar je bila inje še dokaj trdna. Stranki SDS in SLS, ki delujeta v nepodpisani poziciji, bi raje videli, da bi bila v tej koaliciji tudi NSi, tako kot je sedaj na državni ravni. To v občinskem odločanju sicer ni delalo večjih težav. Težava je nastala samo pri poskusu spreminjanja statuta in poslovnika, ki bi ga bilo potrebno uskladiti z zakonodajo. Kljub dolgotrajnemu usklajevanju statut ni bil sprejet, saj je zanj potrebna dvotretjinska večina, in tako občina deluje s starim statutom, ki je v določenih delih neskladen s spremenjeno zakonodajo. Do usklajevanja poslovnika pa sploh ni prišlo. Če rečemo, da ni bilo večjih težav pri odločanju, pa to ne pomeni, da smo v občini zaradi velikega poudarjanja opozicije in pozicije izgubili kar nekaj prepotrebne energije, ki bi jo lahko koristneje porabili za skupne akcije v korist vseh občanov.
*Župan Občine Dobrepolje,
2. OBČINA V ODNOSU DO DRUGIH OBČIN, DO DRŽAVE IN REGIJE
Občina nc deluje sama in ni samozadostna, da bi lahko reševala vse probleme in zagotavljala reševanje vseh skupnih potreb svojih občanov. Občina živi v odnosu. Ta odnos pa se kaže na različne načine. V času delovanja občine Dobrepolje seje pokazalo, da obstajajo vezi in tudi razmeroma dobro sodelovanje med tremi občinami, in sicer Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Te povezave sc kažejo na družbenem, gospodarskem in kulturnem področju. To sodelovanje lahko tudi v tem obdobju označimo kot dobro. Te tri občine smo skupni solastniki in ustanovitelji več ustanov. Skupno Komunalno podjetje, ki ima izredno velik pomen in vpliv na življenje naših občanov, skupna knjižnica kot en zavod, skupna Glasbena šola in tudi izpeljava nekaterih skupnih akcij na drugih področjih. Takšne vrste povezav in sodelovanja ocenjujemo kot dobro. Je v celoti prostovoljno in osnovano na zdravem in dogovorjenem medsebojnem odnosu.
Občina Dobrepolje je bila soustanovitelj področnega centra za razvoj gospodarstva s sedežem v Ribnici. Ta center je bil organiziran kot podjetje, katerega solastniki so bile občine Ribnica, Sodražica, Loški potok, Velike Lašče in Dobrepolje Center je nastal na pobudo države, ki jc v nekem obdobju pospeševala ustanavljanje takih centrov tudi s subvencijami, potem pa zanje vsako leto namenila manj denarja. Namen centra je pospeševanje gospodarstva in svetovanje podjetnikom. Da bi zagotovili večjo učinkovitost, smo ta center v letu 2005 združili s podobnim centrom v Kočevju v skupni center, ki sc sedaj imenuje Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. z istim namenom delovanja. Poleg že naštetih občin so v tem združenju še občine Kočevje, Kostcl in Osilnica, Območna obrtna zbornica Kočevje in Invalidsko podjetje Recinko iz Kočevja. Pričakujemo, da bo ta ustanova še okrepila svoje delovanje
Poleg teh povezav občina že več let sodeluje v projektu Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. V ta projekt je vključenih 13 občin, in sicer Cerkno, Idrija, Logatec, Cerknica, Loška dolina, Bloke, Loški potok, Sodražica, Ribnica, Velike Lašče, Kostcl, Osilnica in Dobrepolje. Te občine so tudi ustanoviteljice zavoda, za izpeljavo projektov s področja turizma. Z zavodom sodeluje tudi občina Kočevje, ki ni soustanoviteljica zavoda. Projekt je nastajal več let v sodelovanju naštetih občin in ob finančni podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ambasade Velike Britanije. Namen projekta je skozi naravno in kulturno dediščino pospeševati turistično dejavnost v sodelujočih občinah. Zadevajo sicer dobro zamišljena, vendar še ni dala bolj otipljivih rezultatov. Pozitivno je najbolj to, da sc predstavniki občin med seboj srečujemo in izmenjavamo izkušnje in utrjujemo medsebojne vezi.
Kaj lahko rečemo o odnosu občine Dobrepolje do države, bolje rečeno: države do občine Dobrepolje. Kljub deklarirani samostojnosti občin je v današnji ureditvi samostojno delovanje občin zelo omejeno in "spredalčkano" z zelo natančnimi birokratskimi predpisi, ki zelo hromijo delo občin in povečujejo birokracijo. Občina tako rekoč nima skoraj nobenih možnosti za resnično samostojne odločitve. Kreativnost župana ali občinskega sveta je zelo omejena s togimi birokratskimi predpisi. Vse predpisuje država, za vse so oblikovana merila, občina je samo izvrševalec teh predpisov. Samo sledenje teh vedno se spreminjajočih predpisov je za majhno občino skoraj neznosno breme in v celoti odvzema možnost in čas za kreativno razmišljanje tako županu kot občinskemu svetu ter delavcem občinske uprave. Saj gredo predpisi v take absurde, da župan nc more samostojno iz lastne volje iz. proračuna izplačati niti zelo majhne vsote, čeprav je postavka v proračunu določena in potrjena s sprejemom proračuna, če za izplačilo niso žc v naprej izoblikovana neka merila in izveden razpis. Poleg tega sc predpisi neprestano menjavajo. Oblikovanje meril pa je za majhne zneske zelo neproduktivno in nekoristno. Razpisi pa so spet poglavje zase, ki bi zahtevalo še temeljito analizo. Skratka, v odnosu države do občin se zelo čuti, da smo še mlada država, ki nima ustaljenih predpisov, na katerih bi lahko temeljilo stabilno in samostojno delovanje lokalne samouprave. Država nam jc v teh
letih naložila kar nekaj novih obveznosti brez zagotovitve dodatnih sredstev. Zelo razvpit je primer družinskega pomočnika, ki močno posega v občinski proračun, država pa zato ni dodelila sredstev.
Velik šok za našo občino je bila neodobritev sredstev za osrednjo čistilno napravo v Bruhanji vasi v letu 2004. Država je dala razpis. Na razpis smo se zelo vestno pripravljali, prenovili načrte, pridobili gradbeno dovoljenje, izdelali investicijski elaborat in se prijavili. Negativni odgovor je občina prejela šele oktobra meseca, čeprav je bil datiran v juliju. Predvidevali smo. da se bo investicija začela v letu 2004 in dokončala v letu 2005. Koje zadeva padla v vodo, je bilo jasno, da čistilne naprave še nekaj let ne bo in to ob tem, da v občini deluje samo ena zelo majhna čistilna naprava. Potrebna sredstva za kompletno oskrbo občine s kanalizacijo in čistilnimi napravami pa se gibljejo okoli dveh milijard tolarjev. Takšen način sofinanciranja, ki občine sili, da se leto za letom neuspešno prijavljajo na razpis, je v celoti neproduktiven in nesmiseln. Občine že več let pričakujemo spremembo tega sistema v smislu oblikovanja vrstnih redov, kar bi občini omogočilo dolgoročno planiranje.
Občina Dobrcpolje jc v letu 2005 imela tudi kontrolo računskega sodišča. V pregleduje bilo leto 2004. Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled posamezne postavke proračuna. Po pregledu poslovanja je izdalo tako imenovano "negativno mnenje". Tega dobi občina, če računsko sodišče odkrije napake na več kot 2 % proračunskih postavk. To pa je zelo hitro. Negativno mnenje potem postane medijska priložnost za blatenje občine in župana. Tega me seveda ni nič sram zapisati in to zapisujem prav nalašč, saj sc mi zdi prav smešno lepljenje teh negativnih oznak ob vsem prizadevanju za najbolj racionalno in vestno trošenje sredstev. Zadeva bi bila seveda zaskrbljujoča, če bi takšno mnenje dobila samo Občina Dobrcpolje ali le manjši del kontroliranih občin. Ker pa računsko sodišče izdaja negativno mnenje serijsko in gaje prejelo osemdeset odstotkov občin, je jasno, da ni nekaj narobe z občinami, ampak s predpisi. Računskega sodišča namreč ne zanima, ali so bila sredstva potrošena racionalno in najbolj smotrno, pač pa, če je bilo vse v skladu s predpisanimi postopki in uredbami. To je zares čudna in neverjetna logika.
Zelo zgleden primer za togost predpisov in centralizacijo je področje urejanje prostora, določanje zazidljivosti in pogojev gradnje, s katerim seje občina zlasti v prvi polovici leta 2004 intenzivno ukvarjala in po več letih usklajevanja sprejela zadnjo različico spremembe prostorskega plana, ki pa ga mora v skladu s spremenjeno zakonodajo takoj spet spreminjati. Postopki za ponovno spremembo so pričeli teči že spet v letu 2005.
Občina je v skladu z zakonodajo pristojna za urejanje prostora. Postopki pa so takšni, da imajo vse druge institucije več besede in odločanja kol občina sama. Potrditev prostorskih dokumentov v občinskem svetuje samo zadnja formalna zadeva, saj se odločitve sprejemajo povsod drugod. Nova vlada, kije bila izvoljena leta 2004, je obljubila ponovno spremembo zakonodaje, ki pa v času pisanja lega zapisa še ni sprejeta, tako da še ne vemo za končni rezultat.
Določene spremembe se od prevzema nove vlade v letu 2004 obetajo tudi na področju zakonodaje o lokalni samoupravi in financiranju občin. V letu 2005 je bilo občinam dodeljeno nekoliko več sredstev. Ta trend naj bi sc v letu 2006 nadaljeval. Upamo.
Posebno poglavje jc regionalizem. Vse kar seje v zvezi z regionalizmom in spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja dogajalo na ravni države od leta 1999, koje bil ukinjen zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih področij v Sloveniji, občini Dobrcpolje ni prineslo nobenih koristi. Uvedba statističnih regij jc neka izmišljena zadeva. Statistična regija je umetna tvorba, ki nima organov odločanja in ne predstavlja ničesar. Občina Dobrepolje jc kot izrazito nerazvita občina pristala v Ljubljanski urbani regiji, kije v povprečju najbolj razvita regija v Sloveniji in ne dobiva nikakršne podpore od države ln to pomeni, da tudi občina Dobrepolje ni prejela nikakršnih sredstev iz naslova skladnejšega razvoja od leta 1999 dalje. Predstavniki občine smo sc udeleževali samo nepregledne vrste sestankov in delavnic, ki v finančnem smislu niso dale niti tolarja. Naloga države je, da ali te regije ukine ali pa naredi regije, ki bodo imele svoje organe odločanja in svoj proračun.
3. DELOVANJE OBČINE V LETIH 2004 IN 2005- KRATKA FINANČNA ANALIZA
Občina Dobrcpolje jc sicer tudi v letih 2004 in 2005 smelo zastavila svoje cilje, čeprav se je morala opreti predvsem na sredstva iz tekočih prihodkov. Dopolnilna sredstva so bila v teh dveh letih zelo redka.
Leto 2004
Sprejeti proračun je izkazoval 513.000.000 tolarjev tekočih prihodkov in 622.000.000 tolarjev odhodkov. To ne pomeni, da seje občina zadolžila, pač pa je razlika pokrita iz prenosa iz preteklega leta in iz računa financiranja. Logika proračuna je namreč takšna, da jc potrebno vse ostanke sredstev iz preteklega leta kot tudi vse že izvedene, pa še neplačane postavke ponovno uvrstiti v proračun in jih še enkrat prikazati. Pri tem nastaja podvajanje proračuna oziroma navidezno večji proračun, kot je v resnici. Občina Dobrcpolje je dotirana občina, saj komaj polovico primerne porabe zagotavlja z lastnimi viri, ostalo pa s takoimenovano izravnavo. Lastni viri so predvsem del dohodnine in drugi davčni in nedavčni prihodki. Ker je povprečna plača v občini nizka, so tudi lastna sredstva razmeroma nizka. Ob načrtovanju del v občini si vedno želimo, da bi namenili čim več sredstev za investicije, vendar je potrebno najprej zagotoviti sredstva za redno delovanje institucij, predvsem šol in vrtcev in tudi drugih z zakoni predpisanih zadev.
Sumarni pregled odhodkov po proračunu za leto 2004 pokaže sledečo sliko:
	v tisoč SIT	%
Tekoči odhodki	124.217	20
Tekoči transferi	197.265	32
Investicijski odhodki	250.750	40
Investicijski transferi	50.046	8
Skupaj	622.278	100
To razmerje, če ne bi bilo podvojenega prikazovanja podatkov, bi bilo ugodno. Saj jc skupaj investicijam namenjenih kar 48% proračuna. Če pa od tega odštejemo okroglo 100 milijonov prenosov iz preteklega leta za investicije, ki so žc narejene ali v teku, pa znesek, namenjen za investicije, pade pod 30 % vseh porabljenih sredstev. Ta odstotek se glede na nove in nove zahteve države in večanja tekoče porabe neprestano zmanjšuje Deloma pa k temu pripomorejo tudi nove investicije Narava občinskih investicij je namreč takšna, da vsaka nova investicija povzroči tudi nove tekoče, vzdrževalne stroške.
Glavnina tekočih odhodkov odpade na redno delovanje uprave, šole in vrtca, letno in zimsko vzdrževanje cest, sofinanciranje delovanja gasilcev, kulture, športa itd. Velik izdatek v občini Dobrcpolje je tudi sociala. Vidi sc, daje to demografsko ogrožena občina z visokim odstotkom ostarelih in tako ali drugače potrebnih pomoči. Investicije v letu 2004 so bile usmerjene predvsem za dokončanje Jakličevega doma, izgradnjo vodovoda v Tisovcu, gradnjo kanalizacije v Zdcnski vasi in na Vidmu, izgradnjo igrišča v Prcdstrugah in na Vidmu, prenovo zdravstvene postaje na Vidmu. Sofinaeirana pa so bila tudi dela na deponiji komunalnih odpadkov Špaji dolini. Jakličev dom jc bil osnovno gradbeno končan žc v letu 2003, vendar se je dokončavanje posameznih prostorov za določene namene uporabe razvlcklo še v leto 2004 in 2005 in zaključevanje še v leto 2006, ker gre za zelo veliko in kompleksno investicijo.
Poseben program investicij v športna igrišča izvaja občina žc nekaj let. V sklopu tega programa so bila izdelana popolnoma nova igrišča v Strugah, Kompoljah in Prcdstrugah ter obnovljeno igrišče na Vidmu. Povsod so igrišča ograjena z urejeno razsvetljavo v dimenzijah, ki so primerne za rokomet
Zbornik občin (irosiipljc. Ivančna (iorica, Dobrcpoljc XXIV, 2006
45
ali mali nogomet. Po programu so na vrsti še igrišča v Zagorici in Ponikvah, V ostalih vaseh pa so predvidena manjša igrišča oziroma urejene površine vsaj z enim košem, ki so delno že izvedena, delno pa še čakajo na izvedbo.
Zanimivo je videti, kakšno razmerje je bilo doseženo na koncu leta po zaključnem računu za leto 2004:
	v 1.000 SIT	%
Tekoči odhodki	92.197	22
Tekoči transferi	188.342	44
Investicijski odhodki	79.352	19
Investicijski transferi	63.903	15
Skupaj odhodki v letu 2004	423.794	100
Dejanska poraba je bila skoraj za 200.000.000 SIT manjša od planirane, razmerje med tekočimi odhodki in investicijami po realizaciji pa je bilo 66 proti 34, kar je realna slika, če upoštevamo samo tekoče prihodke tekočega leta. Vprašanje, kije samo na prvi pogled nejasno, jc, zakaj je bila realizacija kar za tretjino manjša, kot je bila planirana, in kje je nastala razlika. Natančna analiza pokaže, daje ostalo ob koncu leta zelo veliko nedokončanih del. Zaradi 60-dnevnih plačilnih rokov se zadeve izplačajo v naslednjem letu in se v naslednjem letu tudi še enkrat prikažejo v proračunu. Deloma pa je prenašanje sredstev taktika v vseh majhnih občinah, saj je potrebno del sredstev prenašati naprej po več let, da lahko potem izvedemo neko večjo investicijo. Šc zlasti je to problematično v neurejenih razmerah glede pričakovanega sofinanciranja države Vedno v občini pričakujemo neko dodatno spodbudo, ki pa je vezana na lastni del sredstev. Razpisni roki so običajno kratki, in če v tistem trenutku občina nima lastnih sredstev, ne more kandidirati na dodatna sredstva, zato jih prenaša več let in išče ugoden trenutek, ki pa pride ali pa ne Državni analitiki to zadrževanje sredstev včasih prikazujejo kot neučinkovito uporabo sredstev, kar pa v bistvu ne drži. Saj velikih projektov ni mogoče narediti z malo sredstvi. V občini Dobrcpoljc je ta taktika skoraj obvezna za izpeljavo večjih investicij.
Leto 2005
Po proračunu za leto 2005 jc bilo planiranih za 645.026.000 SIT prihodkov in 808.026.000 SIT odhodkov, razlika se tako kot vsako leto pokriva iz, prenosov iz preteklega leta in sprememb na računu finančnih terjatev in naložb.
Struktura odhodkov po proračunu za leto 2005:
	V tisoč SIT	%
Tekoči odhodki	127.295	16
Tekoči transferi	221.131	27
Investicijski odhodki	359.990	45
Investicijski transferi	99.610	12
Skupaj leto 2005	808.026	100
Tudi ta slika je zelo ugodna, saj je skupaj za investicije namenjenih kar 57 %. Če bi bil proračun takšen vsako leto, bi investicijska dejavnost v občini tekla kol po maslu. Ker pa jc tudi tukaj del podvojenih sredstev, se zadeva spremeni. Pa še ena posebnost jc v tem proračunu. Občina jc zelo resno pričakovala nepovratna sredstva za izvedbo komasacije in jih v proračunu prikazala na prihodkovni
in odhodkovni strani. To jc bil znesek 112.000.000 SIT. Ker občina teh sredstev ni prejela, je to ponovno samo fiktivni prikaz, ki zamegljuje realno sliko. Zaradi te pričakovane investicije se bo slika v letu 2006 ponovila. Morda bo občina tokrat uspešna in se bo zadeva tudi realizirala.
Struktura odhodkov po zaključnem računu 2005:
	V tisoč SIT	%
Tekoči odhodki	96.835	18
Tekoči transferi	210.272	40
Investicijski odhodki	150. 616	28
Investicijski transferi	71.395	14
Skupaj leto 2005	529.118	100
Razmerje med tekočimi in investicijskimi izdatki ob koncu leta je 58 :42, kar lahko ocenimo kot ugodno. To pomeni, daje bila investicijska dejavnost bolj živa in daje bilo postorjenih več ostankov iz prejšnjega leta kot leto poprej. Iz teh podatkov pa se vidi, da je zaključni račun pravo merilo dejavnosti v občini. Proračun je vsako leto nekoliko napihnjen zaradi prenosov in pričakovanih dopolnilnih sredstev, ki se ali pa ne realizirajo, kar je od občine odvisno samo v manjši meri. V letu 2005 je bila to predvidena komasacija v znesku 112.000.000 SIT. Poleg takšnih pričakovanih sredstev, ki jih je nujno prikazovati v proračunu, saj se sicer nc moremo prijaviti na razpis, pa se iz. leta v leto dvakrat prikazuje približno za 100.000.000 SIT zadev, ki so planirane v tekočem letu, pa se realizirajo naslednje leto, in približno 100.000.000 SIT sredstev, ki se na različnih postavkah samo prenašajo naprej v pričakovanju izvedbe neke večje investicije Tekoči proračun pa narašča samo za minimalno stopnjo, ki jo predvidi država. Nominalni izdatki za tekoče potrebe pa tudi konstantno naraščajo po višji stopnji, kot je splošna stopnja za porast proračuna, zato je iskanje dodatnih virov za investicije in zaviranje tekočih izdatkov temeljna skrb občine.
Največje investicije v občini so bile v letu 2005 v glavnem nadaljevanje investicij iz leta 2004: še vedno Jakličev dom, vodovod Tisovec, igrišče v Prcdstrugah, nakup zemljišč za infrastrukturo v obrtni coni, kanalizacija v Zdcnski vasi. Zelo veliko smo vlagali tudi v projekte, predvsem za kanalizacijo in komunalno opremljanje stanovanjskega zazidalnega območja v Prcdstrugah. V letih 2004 in 2005 jc občina izvedla tudi projekt oglaševalnih tabel, saj so le tc postavljene skoraj v vseh vaseh. V vseh vaseh smo postavili tudi ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov.
Iz tc kratke analize lahko zaključimo, da je delovanje Občine odvisno od mnogih dejavnikov, da je Občina v teh dveh letih konstantno skrbela za redno delovanje vseh zadev, ki v občini morajo delovati: od šol in vrtca do nujnega vzdrževanja cest, investicijska dejavnost pa je bila seveda prilagojena finančnim možnostim. V obeh letih smo zelo veliko delali na projektih, ki se naj bi realizirali v letu 2006 in v nadaljnjih letih v večjem obsegu, če bo seveda občina mogla pridobiti dodatna sredstva.
Ta skromni zapis seveda nc daje popolne slike o delovanju občine, saj teh nekaj številk in ugotovitev tega nc more dati, želi osvetliti le del tega dogajanja, ki ni nikoli zaključeno in vedno odprto za nove pobude in nove izzive, ki jih potem kruta realnost postavi na realna tla.
NEKAJ PODATKOV IZ POPISA PREBIVALCEV LETA 2002
Ivan Ah/in*
V Zborniku občine Grosuplje 17/1992 smo objavili rezultate popisa prebivalcev, hiš in stanovanj v letu 1991 hkrati z že objavljenimi rezultati popisov v letih 1910, 1931, 1948, 1961, 1971 in 1981. Z objavo smo želeli, da bi podatke koristno uporabili vsi kot pripomoček pri načrtovanju naselij.
Občina Grosuplje seje na željo prebivalstva razdelila na tri dele: Grosuplje 4. 10. 1994, Ivančna Gorica 6. II. 1994 in Dobrcpoljc 22. 11. 1998. Uredniški odbor Zbornika seje odločil, da objavi rezultate popisa prebivalstva, gospodinjstev, družin, stavb in stanovanj iz leta 2002 po naseljih novih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc. Objavljamo tudi podatke o pridobljeni izobrazbi prebivalcev, starih 15 let in več, za vsa naselja vseh treh občin, in prebivalcih, ki se izobražujejo po izobraževalnih programih, ki dajo ustrezno končno izobrazbo.
Podatki o posameznih značilnostih prebivalstva so zaradi spoštovanja statistične zaupnosti objavljeni samo za naselja, ki imajo vsaj 50 prebivalcev. Poleg imena občine in imena naselja so navedene tudi šifre občin in šifre naselij. Kjer je šifra naselja 000, gre za seštevek podatkov vseh naselij posamezne občine. V tem seštevku so upoštevani tudi podatki o tistih naseljih, ki sicer niso posamično prikazana, in podatki, ki pri sicer prikazanem naselju niso objavljeni zaradi statistične zaupnosti (znak "z" v tabeli).
Veroizpovedi v Sloveniji (statistični popis I. 1991)
Veroizpoved	Odstotek
katoličani	71,36%
pravoslavni	2,38 %
muslimani	1,51 %
protestanti	0,97 %
privrženci proorientalskih kultov	0,02 %
Judje	0,01 %
druge veroizpovedi	0.02 %
neverni	4,21 %
ne želijo odgovoriti	4,21 %
odgovor ni znan	14,97%
Nedelo, vir: Statistični urad RS.
Po zadnjem statističnem popisu prebivalstva iz leta 2002 pa se je odstotek katoličanov precej zmanjšal:
"Taborska cesta 17, 1290 Grosuplje, odgovorni urednik.
Veroizpovedi v Sloveniji (statistični popis 1. 2002)
Veroizpoved	Odstotek
katoličani	57,8 %
muslimani	2,4 %
pravoslavni	2,3 %
evangeličani	0,8 %
drugi kristjani	0,1 %
drugi protestanti	0,1 %
privrženci prooricntalskih kultov	0,1 %
j udje	0,0 %
druge veroizpovedi	0,0 %
agnostiki	0,0 %
verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi	3,5 %
ateisti	10,1 %
ne želijo odgovoriti	15,7%
odgovor ni znan	7,1 %
Nedelo, vir: Statistični urad RS
V naših treh občinah je po popisu iz leta 2002 podatek o katoličanih naslednji: v občini Dobrc-polje seje za katoličane izjasnilo 80,92 % prebivalcev, v Ivančni Oorici 73,20 % in Grosuplju 65,33 % prebivalcev.
Za konec, za premislek!
V publikaciji "Predlog urbanističnega programa občine Grosuplje 1966", ki jo je natisnil v 1200 izvodih ČZP Kočevski tisk iz Kočevja, je na stani 24 naslednji podatek: V občini Grosuplje, ki je obsegala sedanje tri občine, je bilo ob popisu prebivalcev 1961 leta z visoko izobrazbo 58 prebivalcev; na Grosuplju 6, v Ivančni Gorici 4. Večina občanov občine Grosuplje z visoko izobrazbo jc bila duhovnikov v 15 župnijah in samostanu Stična.
Štirideset let pozneje, ob popisu prebivalcev 2002, pa živi na istem prostoru 1428 prebivalcev z visoko izobrazbo in 163 doktorjev znanosti: občina Grosuplje 830 / 98, občina Ivančna Gorica 513 / 57 in občina Dobrcpolje 85 / 8.
1. PREBIVALSTVO, GOSPODINJSTVA, DRUŽINE, STAVBE IN STANOVANJA, NASELJA,
SLOVENIJA, POPIS 2002
GROSUPLJE
NASELJE	PREBIVALSTVO skupaj   moSki ženske			GOSPODINJSTVA povprečna skupaj velikost		DRUŽINE	STAVBE S STANOVANJI. 1	STANOVANJA povprečno na stavbo s skupaj stanovanji	
GROSUPLJE	15665	7778	7887	4969	3,2	4347	4096	5542	M
Bičje	74	35	39	23	3,2	17	20	24	1,2
Blcčji Vrh	50	25	25	14	3,6	13	22	22	1,0
Brezje pri Grosupljem	131	70	61	36	3,6	34	28	38	1,4
Brvaec	77	42	35	29	2,7	22	18	30	1,7
Cerovo	33	16	17	9	3,7	9	12	12	1,0
Cikava	219	102	117	63	3,5	63	61	70	1,2
Čušperk	190	88	102	55	3,5	47	52	61	1,2
Dobje	22	8	14	8	2,8	z	6	8	1,3
Dole pri Polici	106	56	50	37	2,9	32	56	56	1,0
Dolenja vas pri Polici	69	32	37	19	3,6	18	21	24	1,1
Gabrje pri Ilovi Gori	8	3	5	3	2,7	z	5	5	1.0
Gajniče	35	15	20	13	2,7	12	22	22	1,0
Gatina	126	71	55	39	3,2	35	41	43	1,1
Gorenja vas pri Polici	56	30	26	13	4,3	12	14	16	1,1
Gornji Rogatec	25	14	11	9	2,8	6	9	10	1,1
Gradišče	33	11	22	13	2,5	8	13	14	1,1
Grosuplje	6050	3011	3039	2019	3,0	1739	1162	2139	1,8
H rastje pri Grosupljem	60	30	30	17	3,5	14	15	17	1,1
Huda Polica	25	13	12	8	3,1	8	8	9	1,1
Kožljevec	25	13	12	7	3,6	7	13	16	1,2
Lobčck	131	65	66	42	3,1	34	43	48	U
Luče	276	136	140	94	2,9	76	80	87	1,1
Mala Ilova Gora	68	36	32	23	3,0	14	26	27	1,0
Mala Loka pri Višnji Gori	40	17	23	11	3,6	12	11	14	1,3
Mala Račna	164	81	83	46	3,6	40	48	51	1.1
Mala Stara vas	91	43	48	26	3,5	25	29	30	1,0
Mala vas pri Grosupljem	264	133	131	77	3,4	69	66	82	1,2
Male Lipljene	88	44	44	28	3,1	22	43	47	1,1
Mali Konec	25	11	14	6	4,2	7	9	9	1,0
Mali Vrh pri Šmarju	362	172	190	112	3,2	106	96	122	1,3
Malo Mlačevo	160	81	79	45	3,6	41	41	47	1,2
Medvediea	47	27	20	15	3,1	13	23	25	U
NASELJE	PREBIVALSTVO skupaj   moški ženske			(K)SPODINJSTVA povprečna skupaj velikost		DRUŽINE	STAVBE S STANOVANJI. 1	STANOVANJA povprečno na stavbo s skupaj stanovanji1	
Paradiščc	59	28	31	17	3,5	15	14	18	1,3
Pece	47	22	25	14	3,4	12	18	18	1.0
Peč	80	42	38	28	2,9	20	25	29	1,2
Plcšivica pri Žalni	118	52	66	37	3,2	34	42	46	U
Podgorica pri Podtaboru	47	22	25	14	3,4	14	14	16	1,1
Polica	522	262	260	163	3,2	142	163	195	1,2
Ponova vas	441	208	233	135	3,3	119	135	152	1,1
Predole	88	42	46	29	3,0	23	28	30	1,1
Rožnik	47	22	25	15	3,1	15	21	23	l.l
Sela pri Šmarju	153	69	84	39	3,9	41	35	42	1,2
Spodnja Slivnica	462	228	234	143	3,2	127	136	151	1,1
Spodnje Blato	112	53	59	33	3,4	30	35	41	1,2
Spodnje Duplice	36	17	19	11	3,3	9	8	10	1,3
Škocjan	66	34	32	26	2,5	19	43	45	1,1
Šmarje - Sap	1376	691	685	434	3,2	387	358	467	1,3
Št. Jurij	308	141	167	93	3,3	85	87	103	1,2
Tlake	123	64	59	35	3,5	33	35	38	1,1
Troščine	23	12	11	7	3,3	4	17	18	1,1
Udje	60	32	28	18	3,3	15	20	22	1,1
Velika Ilova Gora	70	40	30	23	3,0	21	28	33	1,2
Velika Loka	237	117	120	69	3,4	59	75	81	1,1
Velika Račna	211	101	110	56	3,8	60	50	57	1,1
Velika Stara vas	109	51	58	33	3,3	26	41	43	1,1
Velike Lipljene	114	50	64	42	2,7	32	73	77	1,1
Veliki Vrh pri Šmarju	225	114	111	70	3,2	66	58	73	1,3
Veliko Mlačcvo	438	229	209	126	3,5	120	101	128	1,3
Vino	120	69	51	38	3,2	35	53	55	1,0
Vrbičje	53	32	21	20	2,7	14	21	23	1.1
žagradec pri Grosupljem	200	94	106	59	3,4	47	54	65	1 2
Zgornja Slivnica	94	48	46	29	3,2	28	35	36	1,0
Zgornje Duplice	27	16	II	9	3,0	7	8	9	U
Žalna	323	167	156	105	3,1	88	99	112	1,1
Železnica	12	9	3	6	2,0	5	20	21	1,1
Prapročc pri Grosupljem	48	24	24	12	4,0	12	12	14	1,2,
VIR:
Statistični urini Republike Slovenije, Popis prebivalstvu, gospodinjstev in stanovanj 2002.
I) V tabeli so prikazane samo stavbe s stanovanji za stalno ali obeasno bivanje. Stavbe, v katerih so samo stanovanja Za opravljanje dejavnosti, skupinska stanovanja ali drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja, niso
vključene
IVANČNA GORICA
NASELJE	PREBIVALSTVO			GOSPODINJSTVA		DRUŽINE	STAVBE S	STANOVANJA	
							STANO-		povprečno
					povprečna		VANJI. 1		na stavbo s
	skupaj	moški	ženske	skupaj	velikost			skupaj	stanovanji1
IVANČNA GORICA	13567	6747	6820	4374	3,1	3640	4723	5477	1,2
Ambrus	261	131	130	72	3,6	65	101	111	1,1
Artiža vas	38	19	19	12	3,2	9	15	15	1,0
Bakre	10	z	z	4	2,5	3	z	z	z
Boga vas	32	13	19	8	4,0	7	7	8	1,1
Boj a nji Vrh	51	26	25	14	3,6	14	26	26	1,0
Bratnice	16	5	11	7	2,3	4	9	12	1,3
Breg pri Dobu	13	8	5	5	2,6	4	z	5	z
Breg pri Temenici	45	26	19	16	2,8	11	16	18	1,1
Breg pri Zagradcu	24	10	14	6	4,0	7	9	9	1,0
Brezovi Dol	157	86	71	52	3,0	43	51	52	1,0
Bukovica	85	46	39	27	3,2	25	32	36	1,1
Čagošče	50	23	27	21	2,4	13	34	36	U
Češnjicc pri Zagradcu	87	43	44	28	3,1	24	44	48	U
Dcbeče	26	15	11	8	3,3	6	9	9	1,0
Dcčja vas pri Zagradcu	93	50	43	25	3,7	21	22	22	1,0
Dedni Dol	134	72	62	42	3,2	37	36	44	1,2
Dob pri Šentvidu	196	92	104	55	3,6	53	55	60	1,1
Dobrava pri Stični	44	24	20	17	2,6	10	28	28	1,0
Dolenja vas pri Temenici	16	9	7	4	4,0	4	5	5	1,0
Fužina	144	68	76	47	3,1	42	53	66	1,3
Gabrjc pri Stični	119	57	62	43	2,8	31	42	48	1,1
(iabrovčec	170	85	85	56	3,0	46	69	76	1,1
Gabrovka pri Zagradcu	87	41	46	28	3,1	21	46	47	1,0
(ilogovica	145	71	74	47	3,1	41	45	52	1,2
Gorenja vas	89	41	48	30	3,0	24	26	31	1,2
Gorenje Brezovo	52	20	32	12	4,3	11	12	12	1,0
Gradiček	25	12	13	8	3,1	6	7	7	1,0
Grintovec	81	38	43	26	3,1	19	34	37	1,1
Griže	17	11	6	6	2,8	6	6	6	1,0
Grm	43	19	24	13	3,3	11	14	14	1,0
Hrastov Dol	105	49	56	28	3,8	27	27	32	1,2
Ivančna Gorica	1578	766	812	511	3,1	445	352	528	1,5
Kal	107	53	54	33	3,2	28	31	40	1,3
Kamni Vrh pri Ambrusu	40	19	21	12	3,3	11	17	17	1,0
Kamno Brdo	11	5	6	6	1,8	z	14	14	1,0
Kitni Vrh	75	40	35	26	2,9	18	32	35	1,1
Kriška vas	132	72	60	40	3,3	33	148	152	1,0
NASELJE	PREBIVALSTVO			GOSPODINJSTVA		DRUŽINE	STAVBE S	STANOVANJA	
							STANO-		povprečno
					povprečna		VANJI. 1		na stavbo s
	skupaj	moSki	ženske	skupaj	velikost			skupaj	stanovanji1
Velike Rcbree	31	17	14	10	3,1	8~	15	16~	1,1
Velike Vrhe	44	23	21	16	2,8	13	21	22	U
Veliki Kal	20	11	9	8	2,5	5	11	11	1,0
Veliki Korinj	40	24	16	14	2,9	10	20	21	U
Veliko Črnelo	73	36	37	25	2,9	20	22	25	1,1
Veliko Globoko	69	37	32	25	2,8	19	30	33	1,1
Videm pri Temenici	8	3	5	4	2,0	z	z	5	z
Vir pri Stični	383	188	195	120	3,2	104	115	127	1,1
Višnja Gora	813	388	425	268	3,0	218	251	307	1,2
Višnje	94	47	47	28	3,4	23	40	42	1,1
Vrh pri Sobračah	26	16	10	9	2,9	8	8	II	1,4
Vrh pri Višnji Gori	106	54	52	35	3,0	32	44	50	U
Vrhpoljc pri Šentvidu	77	37	40	22	3,5	19	21	25	1,2
Zaboršt pri Šentvidu	82	37	45	22	3,7	19	23	24	1,0
Zagradcc	99	52	47	33	3,0	27	51	54	1,1
Zavrtače	19	8	11	5	3,8	5	7	7	1,0
Zgornja Draga	131	75	56	44	3,0	36	41	48	1,2
Znojile pri Krki	112	54	58	33	3,4	30	33	39	1,2
VIR:
Statistični urad Republike Slovenije, /'opis prebivalstvu, gospodinjstev in stanovanj 2002.
I) V tabeli so prikazane samo stavbe S stanovanji za stalno ali občasno bivanje. Stavbe, v katerih so samo stanovanja za opravljanje dejavnosti, skupinska stanovanja ali drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja, niso vključene.
DOBREPOLJE
NASELJE	PREBIVALSTVO			GOSPODINJSTVA		DRUŽINE	STAVBE S	STANOVANJA	
							STANO-		povprečno
					povprečna		VANJI. '		na stavbo s
	skupaj	moški	žensko	skupaj	velikost			skupaj	stanovanji
DOBREPOLJE	3544	1749	1795	1132	3,1	926	1184	1350	Ll
Bruhanja vas	117	63	54	40	2,9	34	36	43	1,2
Cesta	262	133	129	80	3,3	71	78	87	1,1
Četež pri Strugah	58	28	30	17	3,4	15	18	19	1,1
Hočevje	125	63	62	49	2,6	34	85	89	1,1
Kolenea vas	50	23	27	15	3,3	14	22	23	1,1
Konipoljc	463	232	231	136	3,4	120	139	159	U
Lipa	73	40	33	22	3,3	21	22	26	1,2
Mala vas	142	71	71	42	3,4	38	39	46	1,2
Paka	34	14	20	10	3,4	8	11	11	1,0
Podgora	123	58	65	39	3,2	32	37	43	1,2
Podgorica	71	36	35	23	3,1	19	26	27	1.0
Podpeč	125	60	65	36	3,5	30	35	37	1,1
Podtabor	82	44	38	28	2,9	19	39	43	1.1
Ponikve	409	201	208	141	2,8	105	125	155	1,2
Potiskavec	49	25	24	17	2,9	14	16	18	U
Predstruge	237	112	125	74	3,2	63	69	83	1,2
Pri Cerkvi - Struge	82	38	44	27	3,0	19	29	32	1,1
Rapljevo	63	36	27	21	3,0	17	28	31	1,1
Tisovee	33	19	14	15	2,2	7	19	20	1.1
Tržič	24	15	9	7	3,4	6	11	12	1,1
Videm	453	221	232	150	3,0	121	129	166	1,3
Vodice	16	9	7	8	2,0	4	20	20	1,0
Zagorica	222	103	119	67	3,3	56	76	80	1,1
Zdenska vas	231	105	126	68	3,4	59	75	80	1,1
VIR:
Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.
1) V tabeli so prikazane samo stavbe s stanovanji za stalno ali občasno bivanje. Stavbe, v katerih so samo stanovanja za opravljanje dejavnosti, skupinska stanovanja ali drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja, niso vključene.
PREBIVALSTVO, STARO 15 LET ALI VEČ, PO IZOBRAZBI, NASELJA, SLOVENIJA,
POPIS 2002
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			IZOBRAZBA				
šifra	ime		nepopolna osnovna	osnovna	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in visoka
SLOVENIJA 1663869			115556	433910	452292	447049	215062
020	DOBRKPOLJK	2903	359	876	830	646	192
001	Bruhanja vas	104	14	41	25	21	3
002	Cesta	207	33	54	67	43	10
003	Četcž pri Strugah	49	z	18	17	7	z
004	1 ločevje	103	20	23	28	23	9
005	Kolcnča vas	36	6	7	16	7	-
006	Kompoljc	373	38	126	101	83	25
007	Lipa	60	z	15	24	12	z
008	Mala vas	114	15	35	33	26	5
010	Podgora	98	3	38	26	25	6
011	Podgorica	64	8	20	14	16	6
012	Podpeč	99	9	41	28	18	3
013	Podtabor	67	11	23	19	14	-
015	Ponikve	347	46	86	89	97	29
017	Prcdstruge	188	Z	52	52	61	z
018	Pri Cerkvi - Struge	65	z	31	16	z	5
019	Rapljevo	54	7	18	25	4	-
023	Videm	375	41	91	114	91	38
026	Zagorica	173	32	45	42	40	14
027	Zdenska vas	195	20	71	61	34	9
032	GROSUPLJE	12816	775	2911	3699	3842	1589
001	Bičje	59	3	26	14	13	3
002	B leč j i Vrh	42	z	20	18	Z	z
003	Brezje pri Grosupljem	96	z	26	31	25	z
004	Brvacc	62	13	21	13	12	3
006	Cikava	175	5	41	44	64	21
007	Čušpcrk	142	4	33	52	39	14
009	Dole pri Polici	95	6	25	35	21	8
010	Dolenja vas pri Polici	49	z	18	13	9	z
013	Gatina	98	9	29	26	27	7
014	Gorenja vas pri Polici	42	5	15	10	9	3
017	Grosuplje	5018	226	1005	1294	1665	828
018	Hrast je pri Grosupljem	46	z	14	17	z	6
021	Lobčck	106	9	12	43	31	II
022	Luče	221	34	58	67	53	9
023	Mala Nova Gora	55	8	21	8	11	7
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			IZOBRAZBA				
					nižja in	srednja	
			nepopolna		srednja	strokovna	višja in
šifra	ime		osnovna	osnovna	poklicna	in splošna	visoka
025	Mala Račna	128	13	37	37	32	9
026	Mala Stara vas	75	10	17	23	22	3
027	Mala vas pri Grosupljem	213	5	45	71	69	23
028	Male Lipljenc	73	4	20	19	24	6
030	Mali Vrh pri Šmarju	296	20	61	100	82	33
031	Malo Mlačevo	122	17	33	31	33	8
033	Paradi šče	44	6	9	5	17	7
035	Peč	65	11	19	21	11	3
036	Plcšivica pri Žalni	93	11	30	25	22	5
038	Podgorica pri Šmarju	60	3	16	25	10	6
039	Poliea	418	15	96	155	113	39
040	Ponova vas	354	8	85	122	105	34
041	Predole	67	18	10	21	11	7
043	Sela pri Šmarju	119	-	33	42	29	15
044	Spodnja Slivnica	401	20	93	103	144	41
045	Spodnje Blato	89	z	22	38	z	11
047	Škocjan	60	4	9	16	16	15
048	Šmarje - Sap	157	31	246	295	398	187
049	Št. Jurij	250	20	41	75	88	26
050	Tlake	109	5	24	36	35	9
052	Udje	44	z	21	13	4	z
053	Velika ilova Gora	60	z	11	19	7	z
054	Velika Loka	179	11	48	71	36	13
055	Velika Račna	163	12	44	61	33	13
056	Velika Stara vas	88	12	19	24	20	13
057	Velike Lipljenc	100	12	18	31	33	6
058	Veliki Vrh pri Šmarju	186	4	29	43	87	23
059	Veliko Mlačevo	351	47	92	108	82	22
060	Vino	97	4	28	39	22	4
061	Vrbičje	49	z	16	14	11	z
062	Zagradec pri Grosupljem	154	10	37	56	38	13
063	Zgornja Slivnica	72	8	19	28	12	5
065	Žalna	268	15	59	87	82	25
039	IVANCNA GORICA 10996		1255	2808	3346	2624	963
001	Ambrus	211	26	71	68	31	15
005	Bojanji Vrh	39	13	8	12	6	-
010	Brezovi Dol	119	28	51	30	z	z
011	Bukovica	68	9	35	16	8	-
012	Čagoščc	43	z	13	11	10	z
013	Češnjicc pri Zagradcu	74	12	27	25	10	-
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			IZOBRAZBA				
šifra	ime		nepopolna osnovna	osnovna	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in visoka
015	Deeja vas pri Zagradcu	65	22	15	17	7	4
016	Dedni Dol	107	z	30	44	28	z
017	Dob pri Šentvidu	158	38	36	50	31	3
020	Fužina	119	12	26	34	37	10
021	Gabrjc pri Stični	97	6	15	40	23	13
022	Gabrovčcc	142	3	38	42	41	18
023	Gabrovka pri Zagradcu	69	z	17	23	13	z
024	Glogovica	122	10	44	39	24	5
025	Gorenja vas	72	11	16	23	17	5
026	Gorenje Brezovo	38	3	13	13	9	-
028	Grintovec	62	5	23	22	4	X
031	Hrastov Dol	74	z	16	13	27	z
032	Ivančna Gorica	1317	49	250	399	437	1X2
033	Kal	85	13	30	25	12	5
036	Kitni Vrh	59	12	22	20	5	_
037	Kriška vas	106	13	19	25	32	17
038	Krka	192	21	40	51	58	22
039	Krška vas	107	11	35	23	27	II
042	Leskovec	72	6	27	22	14	3
043	Leščcvje	41	z	11	11	z	7
044	Lučarjev Kal	65	13	16	21	11	4
047	Male Češnjice	64	11	18	22	9	4
058	Malo Hudo	122	7	26	37	40	12
059	Marinča vas	86	11	24	28	20	3
060	Mekinje nad Stično	110	9	22	25	44	10
061	Mctnaj	86	17	36	18	12	3
063	Mleščevo	84	9	21	27	19	X
065	Muljava	225	22	47	71	52	33
066	Nova vas	43	z	6	19	13	z
070	Peščcnik	58	6	5	23	21	3
071	Petrušnja vas	132	10	33	51	30	X
073	Podboršt	84	9	25	28	17	5
074	Podbukovjc	92	15	26	26	19	6
076	Pokojnica	45	13	12	15	5	
079	Potok pri Muljavi	46	7	13	18	4	4
081	Primča vas	52	18	18	9	3	4
088	Radohova vas	156	15	40	56	35	10
096	Sobrače	49	9	20	14	6	
097	Spodnja Draga	92	8	23	27	24	10
098	Spodnje Brezovo	104	8	32	31	26	7
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			IZOBRAZBA				
					nižja in	srednja	
šifra			nepopolna		srednja	strokovna	višja in
	ime		osnovna	osnovna	poklicna	in splošna	visoka
099	Stari trg	70	7	20	20	17	6
100	Stična	568	40	132	141	172	83
101	Stranska vas ob Višnjici	40	3	11	11	11	4
102	Sušiea	80	17	12	36	15	-
103	Sentjurje	59	6	20	17	8	8
104	Šentpavel na Dolenjskem 113		9	28	50	16	10
105	Šentvid pri Slični	750	54	159	260	197	80
107	Škrjančc	46	6	9	16	12	3
108	Temenica	135	24	38	33	28	12
11 1	Trebnja (iorica	57	8	19	14	13	3
114	Velika Dobrava	81	18	18	23	16	6
115	Velike Češnjice	140	16	36	52	30	6
118	Velike Lese	97	z	32	29	17	Z
1 19	Velike Pece	69	12	15	24	12	6
124	Veliko Črnelo	58	5	18	25	10	-
125	Veliko (iloboko	58	8	11	24	15	-
127	Vir pri Slični	305	13	74	87	97	34
128	Višnja Gora	687	25	171	189	202	100
129	Višnje	81	31	16	24	6	4
131	Vrh pri Višnji Gori	87	12	21	25	21	8
132	Vrhpolje pri Šentvidu	61	z	17	21	13	z
133	Zaboršt pri Šentvidu	66	9	16	14	23	4
134	Zagradec	79	11	25	23	10	10
136	Zgornja Draga	110	8	21	37	29	15
137	Znojile pri Krki	83	8	22	17	23	13
PREBIVALSTVO, KI SE IZOBRAŽUJE, PO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH, NASELJA,
SLOVENIJA, POPIS 2002
OBČINA/NASELJE		SKUPAJ	PRIDOBLJENA l/.Oll. PO KONČANI.M IZOBRAZI VANJI J			
Šifra	ime		osnovna izobrazba	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in viskoka
	SLOVENIJA	446880	178335	29494	100958	138093
020	DOBREPOLJE	855	411	61	190	193
001	Bruhanja vas	21	5	5	6	5
002	Cesta	56	30	3	13	10
003	Četcž pri Strugah	z	3	z	3	z
004	Hočevje	31	z	z	6	7
005	Kolcnča vas	z	6	z	z	_
006	Kompolje	129	62	8	28	31
007	Lipa	z	9	z	3	3
008	Mala vas	40	19	z	z	11
010	Podgora	35	20	z	z	8
011	Podgorica	21	z	z	6	8
012	Podpcč	29	z	z	8	6
013	Podtabor	13	8	z	z	z
015	Ponikve	102	46	z	z	.32
017	Prcdstruge	70	33	5	17	15
018	Pri Cerkvi - Struge	26	14	-	7	5
019	Rapljevo	z	5	z	3	z
023	Videm	117	49	9	25	34
026	Zagorica	51	29	5	9	8
027	Zdenska vas	46	21	8	13	4
032	GROSUPLJE	3906	1599	215	915	1177
001	Bičje	z	10	z	3	z
002	Blečji Vrh	13	5	3	5	
003	Brezje pri Grosupljem	30	z	z	5	1
004	Brvace	z	6	z	3	4
006	Cikava	56	25	z	z	17
007	Čušperk	51	27	z	z	8
009	Dole pri Polici	26	z	z	9	5
010	Dolenja vas pri Polici	18	10	z	4	/
013	Gatina	34	17	-	7	10 z
014	Gorenja vas pri Polici	13	6	3	z	
017	Grosuplje	1497	551	84	340	522
018	Hrastjc pri Grosupljem	21	z	z	7	z
021	Lobčck	25	10	3	3	9
022	Luče	53	25	3	11	14
023	Mala Ilova Gora	z	9	z	3	z
Zbornik obfin Grosuplje, Ivanina Gorica. Dohrepolje XXIV. 2006
61
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			PRIDOBLJENA IZOB. PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU			
šifra	ime		osnovna izobrazba	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in viskoka
025	Mala Račna	46	22	3	12	9
026	Mala Stara vas	31	z	z	7	8
027	Mala vas pri Grosupljem	66	26	4	17	19
028	Male Lipljcnc	27	z	z	11	6
030	Mali Vrh pri Šmarju	82	36	z	z	26
031	Malo Mlačevo	37	15	7	8	7
033	Paradišče	20	II	-	3	6
035	Peč	z	11	-	3	z
0.36	Plešivica pri Žalni	30	16	-	9	5
038	Podgorica pri Šmarju	23	16	z	3	z
039	Polica	122	57	10	29	26
040	Ponova vas	105	44	3	20	38
041	Prcdole	z	9	-	z	z
043	Sela pri Šmarju	41	20	z	z	13
044	Spodnja Slivnica	141	41	10	45	45
045	Spodnje Blato	27	9	-	11	7
047	Škoejan	z	3	-	z	8
048	Šmarje - Sap	369	126	12	88	143
049	Št. Jurij	84	32	4	17	31
050	Tlake	31	z	z	9	15
052	Udje	z	12	-	-	z
053	Velika Ilova Gora	z	3	z	z	3
054	Velika Loka	59	34	3	16	6
055	Velika Račna	55	23	5	21	6
056	Velika Stara vas	34	z	z	9	9
057	Velike Lipljcnc	24	z	z	11	4
058	Veliki Vrh pri Šmarju	58	22	z	z	26
059	Veliko Mlačevo	124	71	9	21	23
060	Vino	24	14	-	5	5
061	Vrbičje	7	z	-	3	z.
062	žagradec pri Grosupljem	51	30	z	z	8
063	Zgornja Slivnica	23	14	-	4	5
065	Žalna	74	30	6	15	23
039	IVANČNA GORICA	3.325	1574	242	732	777
001	Ambrus	52	26	5	11	10
005	Bojanji Vrh	z	7	-	z	z
010	Brezovi Dol	39	27	z	8	z
011	Bukovica	16	11	-	5	-
012	Čagoščc	z	4	z	-	3
013	Čcšnjicc pri Zagradcu	20	z	z	7	z
OBČINA/NASELJE		SKUPAJ	PRIIX)HI JENA 17.011. PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU			
šifra	ime		osnovna izobrazba	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in viskoka
015	Dečja vas pri Zagradcu	20	z	-	3	z
016	Dedni Dol	37	18	-	10	9
017	Dob pri Šentvidu	45	20	6	14	5
020	fužina	31	14	-	8	9
021	Gabrje pri Stični	36	15	-	7	14
022	Gabrovčee	40	14	5	9	12
023	Gabrovka pri Zagradcu	23	z	z	3	5
024	Glogovica	27	z	z	8	z
025	Gorenja vas	28	z	z	9	8
026	Gorenje Brezovo	20	9	z	7	z
028	Grintovec	25	z	z	7	3
031	Hrastov Dol	23	z	z	z	5
032	Ivančna Gorica	408	139	22	98	149
033	Kal	z	6	z	6	3
036	Kitni Vrh	z	6	z	5	z
037	Kriška vas	20	11	-	3	6
038	Krka	53	25	3	II	14
039	Krška vas	35	z	z	7	9
042	Lcskovec	29	19	z	z	z
043	Lcščevjc	z	4	-	z	4
044	Lučarjev Kal	21	7	4	5	5
047	Male češnjice	z	11	-	3	z
058	Malo Hudo	34	15	3	9	7
059	Marinča vas	30	14	3	7	6
060	Mekinje nad Stično	33	z	z	7	8
061	Metnaj	23	z	z	8	z
063	Mleščevo	23	z	z	6	5
065	Muljava	70	29	6	13	22
066	Nova vas	17	10	-	3	4
070 071	Peščenik Petrušnja vas	z 31	5 17	3	z 5	6 6
073 074	Podboršt Podbukovjc	31 20	18 z	z 4	z 4	6 z
076	Pokojnica	20	9	z	7	z
079	Potok pri Muljavi	16	5	3	5	3
081	Primča vas	z	11	z		
088	Radohova vas	55	27	4	7	17 z 8
096	Sobračc	z	7	-	7	
097	Spodnja Draga	31	z	z	5	
098	Spodnje Brezovo	40	20	z	z	8
OBČINA/NASELJE SKUPAJ			PRIDOBI„11.NA l/.OB. PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU			
šifra	ime		osnovna izobrazba	nižja in srednja poklicna	srednja strokovna in splošna	višja in viskoka
099	Stari trg	18	z	z	5	3
100	Stična	170	78	8	35	49
101	Stranska vas ob Višnjici	z	12	-	3	z
102	Sušica	25	16	z	5	z
103	Šcnljurje	z	7	z	5	4
104	Šcntpavcl na Dolenjskem	31	18	z	z	8
105	Šentvid pri Stični	231	108	23	48	52
107	Škrjančc	16	5	-	4	7
108	Temenica	32	z	z	8	9
III	Trebnja Gorica	z	8	-	z	4
114	Velika Dobrava	29	13	3	4	9
115	Velike češnjice	41	27	3	4	7
IIS	Velike Lesc	29	z	3	8	z
119	Velike Pece	z	7	z	3	4
124	Veliko Črnclo	16	10	3	3	-
125	Veliko (iloboko	14	4	-	4	6
127	Vir pri Stični	139	55	II	38	35
128	Višnja Gora	231	90	18	52	71
129	Višnje	13	6	3	z	z
131	Vrh pri Višnji Gori	24	II	4	6	3
132	Vrhpolje pri Šentvidu	20	z	z	4	4
13.3	Zaboršt pri Šentvidu	26	10	3	7	6
134	Zagradec	30	14	4	7	5
136	Zgornja Draga	32	z	z	8	6
137	Znojile pri Krki	27	19	z	-	z
TOVARNA, KI JE DALA DOBREPOLJSK1 DOLINI PEČAT
Ivan Grandovec*
UVOD
Leta 1950, ob uvedbi samoupravljanja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, so v Kranju ustanovili Iskro Avtomatiko. To je bila tovarna, ki je bila vse bolj pomembna ob zaključku elckti-fikacijc slovenskih vasi. Omenim naj letnice, ki nakazujejo, kdaj je v posamezni dobrepoljski vasi zasvetila električna luč - simbol napredka: 1935: Cesta, Bruhanja vas, Prcdstrugc, Ponikve, Podpcč, Podgorica, Videm, Zdcnska vas; 1941: Mala vas; 1945: Zagorica, 1954: Kompolje; 1957: Hočevje; 1958: Podgora, Vodice, Hrib. Po elektifikaeiji so začeli z izdelavo posameznih električnih aparatov, za katere so bili potrebni najrazličnejši sestavni deli.
V Dobrepolje, ki je v petdesetih letih imelo le manjše lesno podjetje in apnenico, so konec petdesetih želeli pripeljati industrijo, ki bi potrebovala predvsem nekvalificirano delovno silo. Poudariti moram, daje bilo Dobrepolje agrarno prenaseljeno, da so se mnogi začeli z vlakom voziti na delo v Grosuplje ali Ljubljano, po končanem delu pa je bilo potrebno doma ali pri sosedu pomagati pri tedaj še večinoma ročnem delu na kmetijah. Redni zaslužek v bližini doma Icr delo na kmetiji je bila idealna kombinacija za tedanjega dobrepoljskega človeka. Sam sem bil priča delavnosti teh ljudi v tovarni konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih, ko sem med počitnicami kot dijak delal v tej clek-trotovarni. Marljivost in vztrajnost za tekočim trakom je do začetka devetdesetih let dajala zaposlenim lep zaslužek. Težave so se začele po osamosvojitvi, odražale pa so se v stalnem zmanjševanju zaposlenih. Tudi danes ni bistveno drugače. Moja velika želja je, da bi tovarna, kije za Dobrepoljcc pomenila svetlobo socializma, prišla na zeleno vejo in da bi še kdaj pomenila pojem gospodarske moči, kar je v osemdesetih letih nedvomno tudi bila.
L NASTANKK PODJETJA
Na svečnico, 2. februarja 1960 je v Prcdstrugah začel delovati v strojni delavnici obrat TELA kot eden od obratov družbe Iskra TeKa. Delo jc dobilo 10 delavcev. Začeli so s proizvodnjo zračnih in oljnih stikal ter tertnočlenov. Že v naslednjih mesecih seje število zaposlenih začelo povečevati. V letu 1967 je v TELI zaposlenih že sto ljudi. Vsi zaposleni so bili iz dobrepoljskih vasi. K takemu porastu zaposlenih je gotovo vplivalo leto 1963, ko se je strojna delavnica preselila v Ljubljano - Savska cesta, v TELI pa so začeli proizvajati TV stabilizatorje, ostale močne stabilizatorje in tipke. Sredi šestdesetih let jc TELA predstavljala 60 % celotne finančne realizacije Iskre na področju izdelave relejev.
2. RAZVOJ PODJETJA DO VRHUNCA KONEC OSEMDESETIH LET
Prvo krizo doživi proizvodnja leta 1967, koje zaradi prenizke cene ukinjena izdelava TV stabi-izatorjev. V zameno pride v obrat proizvodnja bimetalnih relejev RB 2. Ker jc v Teli zaposlenih v
* Ravnatelj Osnovne "sole Videm - Dobrepolje.
letu 1968 preko 120 ljudi, je povsem razumljivo, da lahko napravijo ogromne količine relejev K H 2. Povsem razumljivo je, da se začnejo kopičiti zaloge. Del zaposlenih odide k ElmJ v Črnuče. Začne pa se tudi sanacijski načrt reševanja TL:LE: iz Savske ceste se vrača proizvodnja nazaj v Predslruge, in sicer releja RP 100 in BAKA tipk. Proizvodni program pa se razširi na nove izvedbe bimelalnih relejev z oznakami RB 4, RB 6, RB 7 ler končnih tipk. Stanje zaposlenih se že v letu 1970 normalizira - isto, kot je bilo leta 1967 pred krizo proizvodnje.
V letu 1975 so po spremembah ustave SFRJ nastale spremembe tudi v povezovanju podjetij. Tako se obrat TELA preimenuje v TOZD' TELA, ki spada v DO2 Avtomatika, ta pa je sestavni del SOZD' Iskra. Delovna organizacija je imela sedež v Stegnah v Ljubljani in 19X3. leta 3567 zaposlenih, kar jo je uvrščalo na 20. mesto v Sloveniji.
Pomemben člen delovne organizacije jc bila tudi Tcla v Prcdstrugah. Tozd Tcla je leta 1975 dobil proizvodnjo pomožnih relejev PRV 41-59.
Po letu 1975 jc število zaposlenih neprestano naraščalo. Začne se sodelovanje med osnovno šolo na Vidmu in TELO. Mnogo učencev se takoj po osemletki zaposli v tovarni ali pa postanejo štipendisti na triletnih in štiriletnih srednjih šolah. V letu 1978 jc zaposlenih že približno 170 ljudi, v naslednjem letu sc preimenuje v TOZD Stikalni in zaščitni elementi. V letu 19X1 je v tovarni že 250 zaposlenih, ki se gnetejo na 550 m2 proizvodnje površine To leto so pridobili 1750 m2 novih proizvodnih površin; prostore jc zgradilo SCiP Grosuplje -TOZD Igrad Vrhnika. Investicija jc bila vredna 99,5 milijona dinarjev, kar jc bilo skoraj toliko kot celotna proizvodnja v TELI leta 1978. Lastna udeležba je predstavljala 33,7 milijona, kredit izvajalca 6,5 milijona, bančni kredit 39,7 milijona in sredstva SOZD Iskra 19,2 milijona. Tovarna jc bila usmerjena v izvoz, saj jc bilo več kot 60 % proizvodnje namenjene tujemu tržišču.
''mJ^\mum
j0		
	m	
Zaposleni v Iskri prt gradbenih delih ob adaptaciji objekta v Predstrugah leta /y,V5
1) Temeljna organizacija združenega dela.
2) Delovna organizacija.
3) Sestavljena organizacija združenega dela.
Sodelovanje učencev osnovne šole z Vidma in zaposlenih v Iskri v Predstrugah na skupni kulturni prireditvi.
Ob 25-letnici leta 1985 so vsi zaposleni sodelovali pri preureditvi približno 1000 m2 delovne površine. Večino gradbenih del so delavci opravili s prostovoljnim delom. V delavnice je bila nameščena oprema, kije bila za tisti čas gotovo najsodobnejša. To leto so proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom povečali za 9,8 %. Število zaposlenih seje vsako leto povečevalo, tako daje višek doseglo leta 1988. Ob 25-letnici tovarne so zapisali: "TOZD Stikalni in zaščitni elementi je že kot obrat pred petindvajsetimi leti predstavljal zametek industrije v dobrepoljski dolini. Z rastjo in razvojem obrata v temeljno organizacijo seje vzporedno razvijala tudi dolina in rasla socialna varnost prebivalcev. Izredna zraščenost s tukajšnjo krajevno skupnostjo in občino Grosuplje se kaže v tesnem sodelovanju pri vseh krajevnih akcijah, kamor so delavci Iskre vložili veliko prostovoljnih delovnih ur in finančnih sredslev. Denarno so podprli gradnjo vodovoda 1976, sodelovali pri asfaltiranju ceste Rašica Videm, pri postavitvi transformatorske postaje in dograditvi osnovne šole leta 1980. Njihova aktivna prisotnost pa je zabeležena tudi pri vseh občinskih akcijah za izgradnjo prepotrebne infrastrukture: ambulante, podružnice ljubljanske banke, trgovine... Še posebno močno smo povezani z osnovno šolo I. slovenske proletarske brigade Tone Tomšič (opomba: danes je to OŠ Dobrepoljc). s katero skupaj pripravljamo programe za kulturne prireditve, kjer nastopa tudi oktet."
Ob istem jubileju so v novi srednjeročni program zapisali nekaj temeljnih nalog:
• Zamenjava zastarelih proizvodov z novimi, modernejšimi, kjer hi bilo vgrajenega manj materiala.
• Modernizacija proizvodnje s tem da bi postopoma odpravljali ročno delo.
• Osvajanje proizvodnje strojnih obdelav: plastika. Slance, vrtalnica, bakelit in podobno.
• Tovarno strojno opremiti s produktivnimi stroji (npr. avtomat za navijanje tuljav...).
• Povečati oddelek vzdrževanja, ki bo kos vzdrževanju orodij in strojev.
• Ustrezno okrepiti tehnološko službo.
• Pričeti z. uvajanjem aplikativnega razvoja TOZD, razvijati sodelovanje z. organizacijami, ki imajo v svojih programih izdelavo montažnih avtomatov in strojnih obdelav.
• Poiskati način hitrejšega prenosa proizvodnje posameznih artiklov iz razvoja v proizvodnjo...
V naslednjih letih je proizvodnja hitro naraščala, plače so bile solidne in TOZD Stikalni in zaščitni elementi je postal ena od najpomembnejših tovarn bivše občine Grosuplje. Proti koncu osemdesetih let je bilo zaposlenih blizu 350 ljudi, izdelki so sc prodajali na jugoslovansko tržišče, za katerega je bila ta tovarna najpomembnejši proizvajalec. Kar sc ni prodalo na domačem trgu, je odšlo v tujino. V teh letih so bili dokaj popularni naslednji izdelki:
• PR 100- pomožni releji za prenos oziroma pojačanje signala drugih relejev ali naprav;
• TRB   termični pretokovni releji TRB 3-polnc izvedbe s tokovno odvisno časovno zakasnitvijo. Namenjeni so bili za zaščito nizkonapetostnih motorjev pred preobremenitvijo. Po načinu zaščite so bili standardni in diferenčni. Standardni rele deluje pri izpadu ene faze pri povečanem toku, medtem ko diferenčni rele deluje pri 2-fazni obremenitvi pri približno enakem toku in času kot pri 3-fazni obremenitvi;
• TPD 1, TPD 2   mejna stikala za krmiljenje in signalizacijo pri premičnih mehanskih napravah;
• TLV - tipkala za ročno krmiljenje in signalizacijo v pomožnih električnih tokokrogih. Izvedena so bila v različnih barvah: kot tipke z, gumasto kapo na preklop s ključem, kot gobasta tipka, tipka z blokiranjem, tipka z zaporo, svetleča tipka...,
• TRP 41 - 69, 614, 651 -652: releji za potrebe naprav za avtomatizacijo v industriji, energetiki, transportu... Izvedeni so za natične sponke, za direktno spajkanje v tiskana vezja in za namestitev v podstavke.
• Podstavki in pribor   releji so sc pred dvajsetimi leti zelo pogosto priključevali v naprave preko podstavkov in pribora. Podstavki so omogočali hitrejšo montažo relejev kot tudi hitrejšo zamenjavo po koncu življenjske dobe relejev.
• TRK 3 (30 in 35)   releji na enosmerno vzbujanje s priključki za neposredno spajkanje v tiskana vezja. Ti releji so visoki 10,5 mm, široki 24,7 mm, dolgi 28 mm, zato imajo tudi majhno montažno ploskev.
Tipkala za ročno krmiljenje iz       Industrijski releji na natične spone. Podstavki in pribor,
osemdesetih, razstavljena v razstavljeni v vitrinah ISE. razstavljeni v vitrinah ISE.
vitrinah ISE.
/loto: Ivan Grandovec)
4. NASTANEK ISE IN ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH
V začetku devetdesetih seje proizvodnja zaradi izgube jugoslovanskega trga močno zmanjšala. Leta 1990 razpade sistem ISKRE, kije zaposloval približno 30.000 delavcev. Ustanovljeno je podjetje ISE- Iskra stikalni elementi; Industrija stikalnih in zaščitnih elementov Dohrcpoljc. To je bil čas, ko je bilo potrebno celotno proizvodnjo preusmeriti na zahtevna zahodna tržišča. Globalizacija ni obšla niti ISE, zato so morali začeti z avtomatizacijo proizvodnje. V letu 2001 je bila proizvodnja sestavnih delov že 80 % avtomatizirana, v montaži pa je bilo 90 % ročnega dela. Proizvodnja končnih izdelkov poteka po sistemu lokalne avtomatizacije, kar pomeni, da se posamezne operacije v procesu sestavljanja, justiranja, umerjanja in kontrole izvajajo s pomočjo mehaniziranih enot od najenostavnejših ročnih pripomočkov do najzahtevnejših računalniško vodenih sistemov, ki v celoti izločajo človeški faktor nadzora nad posamezno operacijo. Sestavljanje posameznih delov in sklopov v končni izdelek je v veliki meri ročno, kar je zaradi raznolikosti proizvodnje sicer prednost. Naročniki pa vse pogosteje zahtevajo, da podjetje v zelo kratkem času izdela serijo izdelkov po posameznih zahtevah. Tuje gotovo tržna niša tudi za ISE. Slabost takšnega ročnega načina dela proizvodnje pa je v fazi sestavljanja izdelkov, ker v kratkem času ni možno skokovito povečati proizvodnje. Prva je bila po letu 1990 uvedena avtomatizacija proizvodnega procesa za proizvodnjo elementov tipa TRK 50, ki se nadaljuje v avtomatizaciji miniaturnih relejev TRK 52/54, uporabljanih za tiskana vezja. Kakor se na eni strani v ISE veselijo vsake uspešne avtomatizacije, na drugi strani to pomeni zmanjševanje potreb po fizičnem delu in s tem je močno povezano tudi zmanjševanje števila zaposlenih.
Do leta 1996 seje število zaposlenih zmanjšalo na 123, podjetju je grozil stečaj. V januarju 1997 so se zaposleni in bivši zaposleni, ki so imeli kar 91 % vseh terjatev, na prvem naroku na sodišču odločili za prisilno poravnavo. To je eden redkih primerov v Sloveniji, da se upniki niso odločili za stečaj, temveč so večino svojih terjatev spremenili v lastniške deleže. Tudi tu se kaže, kako pomembno je to podjetje v zavesti zaposlenih, ki so še vedno v veliki večini občani občine Dobrepolje.
Pogled na tovarno maja 21)05. (l-olo: Ivan Grandovec).
Detajl iz prve avtomatizirane linije v ISE. (Folo: Ivan Grandovee, maj 2005).
Leta 2000 je ISE d.d. imela naslednjo strukturo delničarjev:
Slovenska razvojna družba, d.d. Ljubljana 50,56 %,
Tovarna dušika Ruše 24,46 %,
zaposleni, bivši zaposleni in poslovni partnerji (254)      21,67 %, Kapitalski sklad Ljubljana 3,31 %.
V tem letuje ISE- pridobila certifikat sistema kakovosti, kar kaže, da seje konce devetdesetih v ISE dobro delalo.
4. PRODAJA PO LETU 2000
Na trgu relejev vlada močna konkurenca, ki je iz. leta v leto ostrejša. Srednjih podjetij je vse manj, saj se morajo v boju za preživetje združevati. V letu 2001 so približno 20 % proizvodnje prodali v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države SFRJ, kar 80 % pa je bilo s pomočjo distributerjev prodanih na ostalih tržiščih pod blagovno znamko Iskra ISE, in sicer v naslednjih državah: Švedska, Hrvaška, BiH, Jugoslavija, Portugalska, Švica, Francija, Avstrija, Poljska, Egipt, JAR, Iran, Izrael, Čile, Kolumbija, Venezuela, Brazilija, Mehika.
Najhujši tekmeci so podjetja v Italiji, Poljski, na Japonskem, v Španiji in Franciji.
Tudi po letu 2001 se je svetovni trg vse bolj zaostroval. S prodorom relejev, narejenih v Aziji, so se začele cene relejev v ISE zmanjševati, hkrati pa seje začutil tudi upad naročil, saj so predvsem nemške tovarne prevzele tudi manjša naročila, ki do leta 2000 za njih zaradi omejenih količin niso bila zanimiva. V ISE seje v zadnjih štirih letih zmanjšalo število zaposlenih s 151 na 101. V zadnjem letu je vse težje ohranjati kupec, saj je konkurenca azijskih držav zelo močna. Preteklo leto so sc morali izdelki ISE poceniti za 10,15 %, Če so želeli ohraniti proizvodnjo. Vse to pa je prineslo v tovarno težave pri upravljanju. V tovarni sc v zadnjih letih čuti vse večje pomanjkanje naročil. V preteklem letu so sc udeležili vodilnega svetovnega sejma s področja relejne tehnologije v Hannovru, kjer so navezovali stike s poslovnimi partnerji. V zadnjem letu sodelujejo predvsem s kupci iz Nemčije, Češke, Nizozemske, Belgije, Italije, Švice in Srbije Poslovno sodelujejo tudi s kupci v Turčiji, Kanadi, ZDA, Egiptu; hkrati potekajo pogajanja še z nekaterimi poslovnimi partnerji o prodaji relejev v tretjih državah.
5. ISE V ZADNJEM LETU
V letu 2004 je prišlo do lastniških sprememb. Večinski lastnik je z 82 % postalo podjetje PA d.o.o. i/ Medvod, ki je obenem tudi večinski lastnik podjetja ELMA TT d.d. iz Črnuč. Približno 18 % delež v podjetju pa imajo zaposleni in bivši zaposleni v ISE.
V tem trenutku proizvajajo posodobljene verzije proizvodov, ki so se začeli izdelovati pred nekaj leti:
• Miniaturni industrijski releji TRP 31/36, ki imajo poleg izredne kontaktne zmogljivosti tudi vso opremo, ki jo zahtevnejši uporabnik v svoji aplikaciji potrebuje in tudi od releja pričakuje.
• Standardni industrijski releji TRP 68/69 so eni najzanesljivejših relejev zaradi svoje enostavne konstrukcije, čeprav je v njih vgrajenih v povprečju 75 delov; imajo oktalno podnožje, kar pomeni, da jih lahko montiramo v podstavke na standardno tračnico 3,5 cm ali na ravno podlago; so monostabilni, predvideni za potrebe naprav v industriji, energetiki, transportu ter v regulacijskih, signalnih in zaščitnih tokovnih tokokrogih. Izdelani so za enosmerno in izmenično napajanje V vsakem releju je več kot 70 različnih delov. Magnetni sistem je za večino relejev enak, število in zmogljivost kontaktov pa je odvisna od tipa releja.
• Miniaturni releji za tiskana vezja TRK 52/54 so miniaturni monostabilni clcktromehan-ski releji z enim preklopnim kontaktom. Magnet releja zbujamo z enosmerno napetostjo. Kontaktni sistem je mehansko ločen od magnetnega dela releja. Rele je konstruiran za uporabo v močnostnih in komunikacijskih vezjih, varnostni in pisarniški opremi ter pri krmiljenju servomotorjev in v splošni uporabi.
• Bimetalni pretokovni releji so že vrsto let najboljša rešitev za zaščito motorja pred preobremenitvijo: ob preobremenitvi motorja s pomožnim stikalom izklopijo kontaktor in s tem tudi motor. Na ta način varujejo motor pred poškodbami zaradi preobremenitve, blokiranja ali izpada faze in zagotavljajo zanesljivo delo. Namenjeni so samostojni montaži na nosilno letev, lahko pa jih montiramo tudi direktno s pomočjo modula.
6. DIREKTORJI, KI SO VODILI ISE SKOZI 45 LET
Ime in priimek	naziv	obdobje	trajanje
Prane ROŠEL.I	vodja obrata	2.2. 1960 do	
Ivo KLLŠNIK	vodja obrata		
Anton DROBNIČ	vodja obrata, direktor	1. 1. 1974- 31. 1. 1990	16 let, 1 mes.
Alojz DOVIČ	direktor	1.2. 1990   31.3. 1995	5 let, 2 mes.
Franc-Fjodor ŠEBENIK	direktor	1.4. 1995   5. 7. 1996	1 leto, 3 mes.
Igor BONČINA	stečajni upravitelj	6. 7. 1996- 15. 10. 1996	3 mes.
Igor BONČINA	up. prisilne poravnave	16. 10. 1996- 22. 9. 1997	11 mes.
Boštjan ŠOBA	direktor	23. 9. 1997   22. 12. 1999	2 leti, 3 mes.
Matjaž, SELJAK	direktor	23. 12. 1999 - 30. 9. 2001	1 leto, 9 mes
Boštjan ŠOBA	prokurist	23. 12. 1999 -23. 12. 2000	
Uroš ZARNIK	direktor	1. 10. 2001   31. 10. 2002	1 leto, 1 mes.
Milan KI.EMENČIČ	direktor	1. 11.2002   31. 12.2004	2 leti, 1 mes.
Anton PUŠAR	direktor	1. 1. 2005-31. 1. 2005	1 mes.
Martin MARINČ	direktor	1.2.2005 dalje	
7. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ISE
Za ponazoritev tabelaričnih podatkov sem uporabil stolpni in linijski grafikon. Ker nisem imel podatkov o gibanju števila zaposlenih za vsa leta, sem bil pri izdelavi grafikona še posebno pozoren, da sem na osi X uporabil pravilno razdaljo med posameznimi leti.
Iz grafikona se vidi strmo naraščanje števila zaposlenih do začetka devetdesetih let, nakar število drastično upada do leta 1995, stagnira do leta 2000, v naslednjih letih pa se ponovno zmanjšuje.
Zbornik občni Grosuplje. Ivanina Gorica. Dobrepolje XXIV. 21)06 73 8. DELEŽ ZAPOSLENIH V ISE PO POSAMEZNIH OBMOČJIH
jj
leto/naselje	Dobrepolje	%	Struge	%	Suha krajina	%	Ostali	%	Skupaj	%
1966	91	100	0	0	0	0	0	0	91	100
1988	312	88.2	27	7.6	6	1.7	9*	2.5	354	100
2005	80	79.3	7	6.9	1	0.9	13	12.9	101	100
Grafikon predstavlja spreminjanje zaposlenih v ISE s posameznih območij.
V prvih letih so bili v tovarni zaposleni le ljudje, ki so imeli stalno bivališče v Dobrcpolju, leta 2005 pa je bilo v ISE zaposlenih le še 79 % delavcev, ki so imeli stalno bivališče v Dobrcpolju. Še leta 1988 je bila v ISE večina zaposlenih iz bližnje okolice, kamor gotovo sodijo tudi Struge. V zadnjih letih pa je v ISE vse večje zaposlovanje nedomače delovne sile Takšno zaposlovanje je še posebno značilno za zadnja leta. ko je nastalo pomanjkanje domačih strokovnjakov za elektrotehniko. Tako prihajajo strokovnjaki predvsem iz ostalih krajev ljubljanjske regije Z grafikonov Zaposlenost po naseljih se vidi, da seje močno zmanjšalo število delavcev iz vasi v dobrepoljski občini. Veliko se jih je upokojilo ali pa so si poiskali drugo zaposlitev. Kljub vsemu pa je v ISE še 88 zaposlenih iz domače občine V primeru, da bi tovarna prenehala z delom, bi v marsikateri družini nastale velike stiske Res je, da v ISE plače niso visoke, vendar je večina zaposlenih "dvoživk". V popoldanskem času delajo na kmetiji in si pridelajo večino prehrane, plača pa ostane za plačilo položnic.
9. IZOBRAZBENA STRUKTURA V [SE
Strok, izobrazba 1995		1996	1997	1998	1999	2000	2001	skupaj	%
I. -11.	126	64	78	84	78	80	86	596	58.09
III.	2	1	1	1	2	1	1	9	0.87
IV.	46	36	36	36	29	39	43	265	25,83
V.	19	19	18	19	21	18	17	131	12,77
VI.	1	2	2	2	1	2	2	12	1,17
VII.	1	1	1	2	2	2	4	13	1,27
VIII.	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	195	123	136	144	133	142	153	1026	100
Če pogledamo izobrazbeno strukturo v ISF, v obdobju, ko seje število zaposlenih nekako ustalilo, lahko vidimo, daje izobrazbena raven sila nizka. Ob takšni izobrazbeni strukturi je zelo težko pričakovati hitre rešitve in prilagajanja proizvodnje potrebam tržišča.
Zgovoren je podatek, da v neposredni proizvodnji dela približno 75 % zaposlenih, ostalo so režijske službe. V režijskih službah je bistveno premalo elektrostrokovnjakov, ki bi lahko prispevali k razvoju ISE. Z višjo in univerzitetno izobrazbo je v tovarni manj kot 2,5 % zaposlenih, kar je sila zaskrbljujoč podatek.
ZAKLJUČEK
V prispevku sem poizkušal prikazati razvoj ISE - Iskre stikalni elementi v Predstrugah. Spremljal sem njene vzpone in padce. Tovarna je širšemu okolju vtisnila močan pečat. Prebivalci so vse do začetka devetdesetih let videli v njej izjemno visok zaslužek: delavec za tekočim trakom je leta 1988 zaslužil v enem mesecu toliko kot profesor v srednji šoli v dveh mesecih. Zaradi tega je veliko učencev po končani osnovni šoli poiskalo delo v tovarni. V Dobrepolju so rasle nove hiše, gospodarska poslopja, v družbi seje čutil zanos. Tovarna je pomagala krajanom in šoli.
Leta debelih krav so minila, začela seje globalizacija in ISE je kljub marljivim delavcem zašla v veliko konkurenčno krizo. Izgubo zaslužka v tovarni so mnogi v času, ko so iskali novo zaposlitev, blažili s sekanjem drv in intenzivnejšim kmetijstvom. Ker so bili ljudje navajeni težkega fizičnega dela, so glede na stopnjo svoje izobrazbe večinoma dobili solidne službe Tisti, ki so v tovarni ostali, so se postarali: povprečna starost zaposlenih je 42 let. Izobrazbo imajo večinoma zelo nizko. Če bi tovarno z nižjimi cenami uničila azijska konkurenca, je vprašanje, kako in kje bodo ti delavci dobili zaposlitev. Upam, da bodo s prestrukturiranjem, ki ga začenjajo letos, našli rešitev za obstoj tovarne, ki je spremenila življenje dobrepoljskega človeka.
tU Iskra avtomatika
TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov
iskra stikalni elementi
siovenia europe
Kakšno bo tretje ime in znak tovarne?
80 LET STOLARNE DOBREPOLJE
Stane Škulj *
Letos (2006) praznuje Stolarna Dobrepolje 80 let delovanja. Družabnika Šteh in Drobnič sta leta 1926 začela graditi delavnico za izdelovanje stolov, zato štejemo to letnico kot začetek Stolarnc Dobrepolje. Prve omembe delovanja lesne industrije pa segajo v leto 1911, ko naj bi posestnik Ivan Šteh z Vidma že postavil žago in mlin, pozneje pa sta s solastnikom in družabnikom Antonom Drobničem, poročenim v Podgorico 21, v Podgorici ustanovila podjetje Parna žaga, mlin in stolarna. V letih 1925-1930 sta družabnika dogradila in obnovila objekt, ki jc imel naslednje prostore: žaga 180 m2, mlin 98 m2, delavnica 97 m2, strojnica 68 m2 in stolarna 160 m2.
Za izdelovanje stolov sta kupila stroj za oblikovanje nog, imenovan drajkscl, rezkar, ki je v prehodu lesenega elementa izdelal okroglo obliko izdelka (noge, vezi ipd.)
Leta 1929 sta kupila parni stroj - lokomobilo, kije bila glavni vir energije za pogon strojev. Na žagi jc bila tako naslednja oprema: veliki jarmenik, mali jarmenik, voziček za transport hlodov in industrijski tiri, v stolarni jc bil brusilnik za les, brus za rezila, vrtalnik, stroj za oblikovanje nog. skobelnik, poravnalnik,-krožna žaga (cirkular). tračna žaga in stražnik, v mlinu pa mlin s kamni, luščilni stroj in stope.
Ob začetku druge svetovne vojne je podjetje zaposlovalo 15-20 delavcev. Les in izdelke so prodajali v Sloveniji in po Jugoslaviji, izvažali pa predvsem v Italijo. Predelovali so bukovo hlodovino najprej v deske in nato dalje v proizvode lesne galanterije in stole. Izdelovali so gostilniške stole, sobne stole, obdelane s furnirjem, vrtne in zložljive stole. Mlin je mlcl večinoma za kmete v dobre-poljski in struški dolini.
Po drugi svetovni vojni so podjetje 5. maja 1948 nacionalizirali. Ob času nacionalizacije so bili v podjetju zaposleni trije delavci, in sicer dva na žagi in eden v mlinu. Lastnik podjetja jc bil tedaj Anton Drobnič. Postopek nacionalizacije jc trajal od polnoči do zgodnjih jutranjih ur. Lastnik jc, po pripovedovanju hčere Silve Rus, moral tedaj izročiti tudi ves denar, ki ga jc imel v denarnici.
Do leta 1952 seje zamenjalo kar nekaj upravnikov, ki pa do prihoda Marjana Mikliča delovne organizacije niso bistveno razvili. Leta 1953 je v njej delalo 16 ljudi. Predsednika delavskega sveta Antona Tomšič jc na seji 15. sept. 1953 zamenjal Anton Pcrhaj, v upravni odbor pa so bili izvoljeni Janez Glač, Janez Gradišar, Miha Galc, Anton Novak in Frane Šporar.
Od leta 1953 do 1955 je bila zamenjana strojna oprema, predvsem glavni stroji. Leta 1955 so odprodali parno lokomobilo, saj so že imeli nekatere stroje na električni pogon. Delovna organizacija je začela izvažati stole v tujino, s trgovskim podjetjem Slovenijales pa podpisala pogodbo za izdelavo 3.000 stolov za Ameriko. Leta 1955 so izdelali 304 ležalne stole, 4849 sobnih stolov, 7049 zložljivih otroških stolov, razrezali 1130 m3 hlodovine in zmleli 181 ton žita.
Leta 1956 so mlinski obrat zaprli in njegove prostore preuredili v mizarsko delavnico, pisarne, sanitarije, lakirnico in brusilnico.
Leta 1957 so zaposlovali 25 delavcev, od tega dva uslužbenca. Opravljenih je bilo 53.135 delovnih ur. Skupno so izdelali 9306 stolov, 2905 ležalnih stolov, 4005 zložljivih vrtnih stolov in 6000 zložljivih otroških stolov ter razrezali 392 m3 hlodovine.
V letih 1962 1965 so dokupili 446 m2 zemljišča za rekonstrukcijo in širitev tovarne, zgradili sušilnico za les in kotlovnico ter povečali kapacitete prostorov strojne obdelave V vseh prostorih so uredili centralno ogrevanje in napeljali vodovod, organizirali pa so tudi obrat družbene prehrane
*Dtrtktor Stolarne Dobnpolje,
Leta 1965 so izvažali svoje izdelke v ZDA, na Švedsko, Nizozemsko in v tedanjo Zahodno Nemčijo. V letih 1969 1971 se izvedejo investicije v novo kotlovnico, lakirnico in upravno stavbo.
Leta 1974 so na zboru delavcev sprejeli sklep, da pristopijo k sestavljeni organizaciji Slovenija-les, vendar da ostanejo samostojna delovna organizacija. V sestavljeno organizacijo je tedaj pristopilo 29 slovenskih podjetij in podjetja iz Srbije.
Leta 1974 je Stolarna zaposlovala 84 delavcev. Začnejo se priprave za izgradnjo nove, sodobne tovarne stolov. Investicijski program so izdelali v Slovenijalcsu, ki naj bi bil tudi nosilec njegove izvedbe Predvidena je bila zaposlitev 250 delavcev predvsem iz bližnjega okolja, kar bi pomenilo velik napredek za dobrepoljsko dolino.
Leta 1975 je delavski svet za novega direktorja imenoval Darka Ukmarja iz Ljubljane, Marjan Miklič pa seje po 23 letih vodenja podjetja upokojil.
Leta 1977 se začne pripravljati investicijska dokumentacija za postavitev nove žage, zemljišča pa so odkupovali do konca leta 1980. Delovna organizacija je leta 1977 kupila novo odsesovalno napravo, štiristranski skobeljni stroj in kompresorski agregat ter postavila novo sušilnico. K upravni zgradbi seje prizidalo skladišče za repromaterialc in povečal prostor decimirnice.
Leta 1978 je 114 zaposlenih izdelalo 23.224 stolov. Zaradi slabših poslovnih rezultatov in padanja storilnosti na število delavcev je delovna organizacija najela sanacijski kredit.
Leta 1981 je bil zaradi izgub izdelan sanacijski program, investicije v novo žago in decimirnico niso izvedli, čeprav so nabavili nov viličar in polnojarmenik, ki pa ni bil nikoli montiran. Proizvodni program je temeljil na uvoženem borovem lesu, domači bukov les seje uporabljal le v manjši meri in tudi zaradi tega so bili rezultati poslovanja slabši.
V letih 1981-1985 so okrog tovarne postavili ograjo in uredili razsvetljavo celotnega kompleksa, ki je meril 42.471 m2, zgrajena je bila vratarnica, hidrantno omrežje, asfaltirano je bilo dvorišče, nabavili so kontejnerje za vnetljive tekočine in uredili utrjene površine za deponijo lesa. V sodobnejšo strojno opremo se ni vlagalo, zato so bile rezultat poslovanja vedno večje izgube. Po odhodu Ukmarja leta 1986 se je v podjetju zamenjalo več vodstev.
Leta 1987 je Občina Grosuplje izdala ukrep družbenega varstva z novoimenovano vodilno ekipo. Stolarno je moralo zapustiti nad 80 delavcev. Občina je v začasni kolegijski organ za predsednika imenovala Franca Kragla, za finančne zadeve Zinko Kerin in za vodenje proizvodnje Staneta Škulja. Sanacija s pripojitvijo tovarne kot obrata kaki drugi tovarni ni uspela.
S pomočjo predsednika Izvršnega sveta Občine Grosuplje Marjana Ahlina in predsednika SOZD-a Slovenijales Janeza Štcra je bil izdelan sanacijski program, na začetku leta 1988 pa je bilo postavljeno novo vodstvo: za direktorja je bil imenovan Andrej Ostcrc, za finančno področje Pavla Vihar in za proizvodno-tehnično področje Stane Škulj.
S široko akcijo je delovna organizacija pridobila finančna sredstva za saniranje izgube. V letu 1988 so se začeli izdelovati načrti za novo proizvodno halo. Konec leta 1989 seje sanacija zaključila. Za direktorja je bil imenovan Stane Škulj.
Leta 1990 je bil zgrajen nov objekt v izmeri 1.200 m2, nabavljeni so bili novi stroji in postavljena nova lakirnica z vso tehnologijo za lakiranje stolov. V kotlovnici je bil nameščen nov kotel z 1,6 MW moči, dokončanje bil nakup in montaža strojne opreme v novi proizvodni hali.
Leta 1991 podjetje že posluje z minimalnim dobičkom, znova začne štipendirati kadre, vanj se lahko vrnejo nekateri odpuščeni delavci. Leta 1993 je podjetje zaposlovalo 64 delavcev.
Po razpadu Jugoslavije in tudi trgovskih sistemov, kot sta bila Lesnina in Slovenijales, je nastala na trgu velika praznina. V tistih letih podjetje prenovi prostore za lastno trgovino in sc poveže z. manjšimi trgovci po Sloveniji, ki so se pojavili po razpadu velikih trgovskih centrov. Poleg 75 % izvoza podjetje proda tudi 25 % proizvodne na domačem, slovenskem tržišču.
Leta 1992 seje zaradi nove zakonodaje začelo lastninsko preoblikovanje podjetja. Postopek je razvoj Stolarnc bistveno upočasnil, saj je pomenil veliko negotovost in se vlekel do konca leta 1997.
Zaradi nacionaliziranega premoženja, ki gaje država leta 1948 odvzela Antonu Drobniču, smo čakali na končno pravnoveljavno odločbo skoraj 5 let.
Leta 1997 seje podjetje preoblikovalo v delniško družbo. Struktura lastninskih deležev je bila sledeča: 40 % vrednosti denacionali/.iranega podjetja smo prenesli na Kapitalsko družbo. Slovenski odškodninski sklad in na sklad za razvoj, 20 % vrednosti je bilo razdeljeno med zaposlene, 21 % so odkupili zaposleni, 19 % pa je bilo javno prodanih delnic. Skupno število delničarjev je bilo 172.
Zaradi tehnološke stagnacije, liberalizacije trga in visoke inflacije seje podjetje spet znašlo v izgubah.
Leta 1999 je družba začela tehnološko prenovo z nakupovanjem nove tehnologije. Tako smo leta 2000 kupili prvi numerično krmiljen stroj, ki obdeluje - rezka obdelovanec v štirih oseh. V proizvodni tehnološko zahtevnejših izdelkov srednjega cenovnega razreda je podjetje spet postalo konkurenčno. Leta 2001 smo obnovili in dogradili opremo za odsesovanje žagovine in razširili lakirnico. Leta 2002 smo avtomatizirali sušilnice in kupili opremo za mizarsko delavnico.
Iz spoznanja, da izdelava stolov dolgoročno ne more zagotavljati obstoja družbe, smo se odločili za novo blagovno znamko, in sicer za izdelavo pohištva po naročilu. Tako lahko izdelamo pohištvo za restavracije, gostilne, hotele, trgovine, pisarne in za stanovanja.
Leta 2003 seje lastniška struktura podjetja močno spremenila: deleži državnih skladov so bili odkupljeni, tako da so lastniki družbe same fizične osebe
Leta 1993 je podjetje s 64 zaposlenimi ustvarilo 155 milijonov tolarjev prihodkov, leta 2000 s 50 delavci 258 milijonov, leta 2004 z 58 delavci pa več kot 510 milijonov tolarjev prihodka.
Anihu'ni jedilnice.
7S
Slane Skulj
Leta 2004 smo med prvimi v Sloveniji izvedli avtomatizirano kurjenje na lesno biomaso, kije izdelek slovenskega znanja. S to investicijo smo dosegli tudi kvalitetnejše izgorevanje lesnih odpadkov, emisije v zrak pa so v zahtevanih zakonskih okvirih.
Stolarna Dobrepoljc stalno sledi tehnološkemu razvoju in s tem svetovnim trendom: Leta 2005 smo kupili numerično krmiljen center za rezkanje in vrtanje v 5 oseh obdelave ter zgradili novo halo za skladiščenje lesa s 700 m2 pokrite površine.
V zadnjih 6 letih je družba za naložbe namenila nad 250 milijonov tolarjev, kar ji je povečalo konkurenčnost in kar ji zagotavlja nadaljnji obstoj. Razvijanje nove blagovne znamke DOM, to je izdelava pohištva po naročilu, pa daje družbi vizijo razpoznavnosti, ki jo bo s strokovnimi kadri in moderno tehnologijo lahko potrjevala.
Stolarna Dobrepoljc želi biti tudi v občini Dobrepoljc prijazen partner, saj poleg zaposlovanja domačinov želimo tudi pri šolski mladini vzpodbuditi zanimanje za poklice obdelave lesa, ekonomije, oblikovanja, zato vsako leto razpišemo štipendije, ki naj pomagajo dijakom pri šolanju, podjetju pa zagotovijo strokovne kadre za nadaljnji razvoj.
Vodstvo podjetju leta 20(15.
(.RADNJA DOMA ZA STAREJŠE OBČANE NA VIDMU
Tina Shawish*
Prva ideja za gradnjo doma za starejše občane na Vidmu seje porodila pri dobrepoljskem župniku g. Francu Škulju. To je bilo pred nekaj leti, koje župnija Dobrcpolje dobila nekaj sredstev iz naslova denacionalizacije doma v Ponikvah, kije sedaj v državni lasti. Prejšnji lastniki tega doma, kije služil raznim humanitarnim dejavnostim, sestre sv. Križa, so ta sredstva podarile župniji z namenom, da se oplemenitijo v podobno oz. enako dejavnost. Župnik jc idejo predstavil župnijskemu svetu, ki jo je potrdil, nato pa še širši javnosti in zadeve so se začele premikati. Župnija je v ta namen odstopila tudi zemljišče in ustanovila pravno osebo Zavod sv. Terezije, kot seje imenoval prejšnji dom v Ponikvah. Zavod je tako formalni investitor novogradnje. Zavod je državo zaprosil za koncesijo in jo tudi dobil. To je pravno nujno, finančno pa zelo pomembno, saj se bojo oskrbnine zato močno znižale Pridobljena koncesija namreč zagotavlja opravljanje dejavnosti in subvencioniranje medicinskih storitev v domu, pomeni pa tudi rok, do katerega mora biti dom odprt.
Dom za ostarele bo stal v okolju, kije za starejše ljudi zelo prijazno. Parcela, ki meri nad 10.000 m2, leži ob robu vasi in je čudovita podeželska ravnica s prekrasnim pogledom na polja in gozd, s čistim zrakom in mirnim okoljem, hkrati pa je zelo blizu središča Vidma, saj so v neposredni bližini vsi objekti, ki so potrebni za zadovoljevanje osebnih potreb stanovalcev doma: zdravstveni dom, cerkev, kulturni dom, trgovine, pošla, avtobusna postaja, banka, občina. Najprej so se izvedle analize zemljišča, kjer naj bi dom stal. Zaradi ugotovljenih hidroloških in geomehanskih lastnosti tal je bilo potrebno prvotno predvideno lokacijo pomakniti proti zahodu in razširiti zazidljivo območje. To se je vključilo v predvideno sprejetje Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin občine, kar je Startne aktivnosti podaljšalo za pol leta.
Da se je ugodilo urbanističnim zahtevam, je celoten projekt zasnovan tako, da prvo fazo - eno-nadstropno stavbo - dopolnjuje na ravninskem poljedelskem predelu več nizkih dvostano vanjskih hišk, ki blažijo višino glavne stavbe in pripomorejo k ohranjanju avtohtonosti področja. V celotnem projektu je predvidenih 114 postelj in 10 oskrbovancev v t. i. dnevnem bivanju. Sama gradnja bo potekala v treh fazah in za vse faze je pridobljeno enotno gradbeno dovoljenje. V prvi fazi naj bi bila zgrajena zgradba z, obliko črke L, ki bo imela eno nadstropje in uporabno mansardo. V njej bo 70 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah. Za to kapaciteto smo iskali in tudi dobili koncesijo. Drugo in tretjo fazo gradnje predstavljajo t. i. varovana stanovanja, o katerih bo potrebno na nivoju države še marsikaj razjasniti in dodelati. Varovana stanovanja bodo izvedena kot pritlični dvostanovanjski objekti v nizu okrog manjšega irga. S centralnim objektom bodo tvorili celoto, saj bodo z njim povezani s pokritim hodnikom. V drugi fazi je predvidena izgradnja 16 varovanih stanovanj tipa apartmajev z 32 posteljami, v tretji fazi pa 6 varovanih stanovanj z 12 posteljami.
(llavni objekt z negovalnimi programi in vsemi centralnimi funkcijami - kuhinjo, tehniko, zdravstvenim varstvom, delovnimi terapijami, rekreacijo, kulturnimi dejavnostmi, upravo, kapelo, z zimskim vrtom v pritličju, s teraso v nadstropju, kletjo in mansardo. Imel bo 52 sob, od tega 34 enoposteljnih in 1H dvoposteljnih. Vsaka soba bo imela poleg osnovne opreme tudi toaletni prostozr (kopalnico s straniščem). Pri projektu so poleg veljavnih standardov upoštevane take dimenzije vrat in taka razporeditev v kopalnici, da bo možno gibanje z invalidskim vozičkom. V domu je predviden tudi program dnevnega bivanja: 10 starejših ljudi s posebnimi potrebami bo lahko preživelo določen čas dneva (dopoldan, popoldan, cel dan, nekaj ur dnevno) v zavodu, zvečer pa se bodo vrnili na svoje domove.
*Univ. dipl ing. kemije. 1'tmikvc 10a, 1312 Videm Dobrepolje.
Celoten objekt ne bo imel nobenih arhitekturnih ovir. Dostopi do objekta bodo varni ter ločeni za vozila, pešce in funkcionalno ovirane ljudi. Zunanjo ureditev predstavlja park s sprehajalnimi potmi, urejenimi počivališči, stcklcnjaki, botaničnim vrtom, baliniščem in nasadom sadnega drevja. Po parku bo vodila zaokrožena širša pot, ki se bo navezovala tako na trg v sklopu hišk kot tudi na servisni vhod.
Za delovanje zavoda bo po izračunanih normativih v prvi fazi potrebnih 30 delavcev, že zdaj pa je jasno, daje to veliko premalo in da sc bodo zato morali iskati dodatni viri pomoči oz. zaposlovanja. Čeprav bo dom privatni socialno-varstveni zavod, sc bodo oskrbnine obračunavale po metodologiji, kije v tej dejavnosti splošno veljavna in jo v končni fazi določa in potrjuje država, tojc Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sama gradnja seje začela septembra 2005, prva faza pa naj bi bila končana do jeseni leta 2006, kar bo gotovo odvisno tudi od finančnih sredstev. Skoraj tretjino sredstev imamo zagotovljenih, ostale finančne konstrukcije pa še nimamo pokrite. Poleg same gradnje je potrebno urediti tudi cesto in bližnje križišče, napeljati vodovod, kanalizacijo, telefon itd. in zgraditi nov transformator. V vse priprave jc vključena tudi občina, ki prav tako podpira ta projekt in pomaga pri pripravi potrebnih projektov za navedene komunalne zadeve, da bo vse potrebno izvedeno sočasno z gradnjo doma.
Prepričani smo, da se bodo našli potrebni finančni viri, le v nas samih mora biti volja, zavzetost in odločnost, da projekt pripeljemo do konca. Z zaupanjem v božjo pomoč smo prepričani, da bo v nekaj letih ob robu Vidma stal zavod, kjer bodo/bomo mnogi lahko preživljali dostojno jesen življenja.
Ob blagoslovitvi temeljnega kamna.
ANTON PEČNIKAR - 70 LET TER
PIVNICA IN PIVOVARNA ANTON
Jožef Mamil*
l'KKIIOJKNA POT SLAVI JKNCA
Anton Pečnikar je rojen gospodarstvenik. Podjetniške korenine njegove družine segajo v 19. stoletje. Dedje hil gostilničar v Št. Jakobu ob Savi. kjer je še danes znana gostilna Pečnikar. ki jo upravljajo sorodniki. Njegov oče je skupaj z bratoma ustanovil družinsko podjetje Pečnikar. Avtopro-meina družba z. o.z. Naselje priložnost v avtobusnem prevozu potnikov. Poročil seje z Marijo Javornik iz znane podjetniške družine v Grosupljem in zakonca sta si uredila dom v Ljubljani, Dolenjska eesta 48. Tu se jima je 13, 12. 1933 rodil naš jubilant. Otrok se je tako pri starših že v rani mladosti priučil delavnosti, redoljubnosti, pridobitnosti in samostojnosti.
21.6. 1951 je končal srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Opravil je tudi mojstrski izpit in se tako usposobil za samostojno delo v obrtni dejav-Anton Pečnikar nosti. Njegova prva zaposlitev je bila pri zvezni upravi za pospeševanje
proizvodnje. Delo je nadaljeval v Inštitutu Jožef Štefan in v Toplovodu Ljubljana, kjer je bil šef gradbišč za šibki in jaki tok.
Ker mu je bila podjetnost položena v zibelko, je pustil službo in 25. 05. 1956 ustanovil zasebno obrtno delavnieo za elcktroinštalacijc s sedežem v Ljubljani, Dolenjska cesta 48. Tako je nadaljeval podedovano tradicijo družine Pečnikar. kije bila po drugi svetovni vojni nasilno prekinjena. Očetovo firmo je država nacionalizirala. Sinje zaposlil očeta v svoji delavnici.
Tedaj so bili za obrt težki časi. Obrtni zakon je dajal prednost državni obrtni dejavnosti. Zasebni obrtniki so bili bolj ali manj nezaželeni. Zato so obrtniki leta 1968 ustanovili stanovsko združenje Anton Pečnikar je bil pobudnik in soustanovitelj društva. Namen društva je bil. iskati in najti sporazum z državo o potrebnosti zasebne obrti in s tem povezanim statusom njegovih članov. Tedaj je bila naravna rast zasebne gospodarske pobude zakonsko omejena. Obrtnik je smel zaposliti največ pet delavcev. Šele leta 1973 je bila z novim Obrtnim zakonom dana pravna možnost, da so lahko zasebni obrtniki ustanovili pogodbeno organizacijo združenega dela (POZD). V tej organizaciji število zaposlenih ni bilo omejeno. Anton Pcčnikar je žc istega leta med prvimi v Sloveniji skupaj s sestro Marijo Vukovič in sedmimi delavci ustanovil POZD Elcktroservicc. Poglavitni razlog je bil, daje lahko zaposlil v podjetju izučenc delavce. Sedež podjetja je preselil v Grosuplje, kjer je zgradil ob Cesti na Krko sodobne poslovne prostore Za uspešno delo je POZD v letu 1984 prejel najvišjo nagrado v občini Grosuplje -priznanje in nagrado "Louisa Adamiča". V letu 1991 seje POZD preoblikoval v pravo gospodarsko družbo z znanimi lastniki. Od tega leta dalje posluje pod firmo EPG - elektrotehniško podjetje d.o.o.
Slavljcncc vse od leta 1956 uspešno vodi in organizira gospodarske družbe v časovno različnih podjetniških oblikah, kar pomeni, da že preko 50 let z aktivnim ustvarjalnim delom zaznamuje naš čas. Lahko rečemo, da je direktor starega kova. ki neguje poseben življenjski stil. V podjetju je moralna
* Skocjan 21, 1311 Turjak, univ dipl, ing
82
Jotef Marolt
avtoriteta, ki z osebno častjo pri zaposlenih vzbuja spoštovanje in občutek varnosti na delovnem mestu. Ima eno redkih lastnosti, kije še posebej v našem času dragocena: Anton Pečnikar zna namreč imenitno poslušati in še lepše spregovoriti, vedno umirjeno in premišljeno, nikdar napadalno. Nikoli se ne trudi svoje življenjske ravni posebej poudarjati, dela tudi za čast in ugled med kolegi in v strokovnih krogih.
Kot prodoren in uspešen organizatorje znan v širšem slovenskem prostoru. Sodeloval je v organih Ciospodarske zbornice Slovenije in v UO Medobčinske gospodarske zbornice. Bilje dolgoletni predsednik Magos-a (poslovne skupnosti drobnega gospodarstva Slovenije). Aktivno je sodeloval v UO Klektrovoda in v številnih drugih gospodarskih združenjih, v katerih je bilo včlanjeno tudi njegovo podjetje. Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj.
Ustvaril sije družino z ženo Lidijo, ki mu je rodila sina Bogomira in hčeri Nives ter Mirjam. Hči Minam Kalin je priznana solistka v SNG Opera v Ljubljani, kjer je za mojstrske poustvaritve leta 2003 prejela nagrado Prešernovega sklada. V prostem času tudi slavljcnec prime za harmoniko, da razveseli prijatelje in zbrano družbo ter si oddahne od napornega stresnega dela. Iz Ljubljane seje z družino preselil v Grosuplje, kjer sije na Perovem zgradil svoj dom in se tako vrnil v kraj svoje stare mame.
PRAZNOVANJE ŽIVLJENJSKEGA JUBILEJA
Nemirni iskalec novih izzivov v lepem domu ni sedel za peč in se prepustil prijetnemu lenarjenju. To ne bi bilo v skladu z njegovo naravo. Sledil je notranjemu glasu, globoko zakopanem v srcu, da jc prišel pravi čas, da tudi v Grosupljem uresniči dejavnost svojih prednikov. Z veliko vnemo in ljubiteljskega zanesenjaštva je razodel svojo zamisel leta 1996 krogu znancev in prijateljev. Na njegovo pobudo se jc ustanovila delovna skupina, ki je oblikovala idejni projekt za izdelavo zazidalnega načrta "Pri Bambiču". Občina je pobudo sprejela in že naslednje leto je bila podpisana pogodba za izdelavo zazidalnega načrta. Dokumentacijo sta sofinancirala tudi Anton Pečnikar in njegova družba HPG -d.o.o. v sorazmerju z lastništvom zemljišča v predvidenem zazidalnem območju. Ureditveni načrt je Občina Grosuplje sprejela 30. 06. 1999. Na podlagi tega nacrtaše je zgradila veleblagovnica, ki danes posluje pod blagovno znamko TUŠ, zgradba podjetja Komunalne gradnje in jubilantova Pivnica in pivovarna ANTON.
Pivnica in pivovarna Anion.
Enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo pivnice je inveslilor pridobil 10. 06. 2002, že 27. II. 2003 pa je slavijenec odprl vrata Pivnice in pivovarne Anton. Gasilska cesta 3. Uradno otvoritev je opravil župan .lanez. Lesjak.
Ta dan je bila Pivnica in pivovarna hiša odprtih vrat v pravem pomenu besede. Slavnostna otvoritev za strokovno javnost je bila ob 13. uri, za vse Grosupeljčane pa od 16. ure dalje. Ne samo povabljeni, vsi, ki so prišli, so bili gostje. Ogledali so si lahko prostore in naprave za izdelavo piva ter si potešili žejo in lakoto z doma zvarjenim pivom in pripravljenimi dobrotami.
Ob tej priložnosti je direktor Anton Pečnikar v kratkem nagovoru dejal: "Današnja otvoritev pivnice je sad mojih dolgoletnih zamisli in načrtovanj. Pregovor "volja je pot" se je v mojem Življenju udejanjil z delom in še enkrat z delom. Upam, da bo pivnica v Grosupljem dopolnitev ponudbe in družabnega življenja v zadovoljstvo prebivalcev teh krajev. Ta uspeh pa pomeni za mene prevzem novih obveznosti."
Površina pivnice meri 690 m2, od tega je v pritličju 420 m2 in v nadstropju 270 m2. Pivovarna vari naravno kvasno pivo po nemškem starograjskem receptu na podlagi bavarske tehnologije in opreme. Proizvodna kapaciteta pivovarne je letno do 1000 litrov tedensko. Kuhinjsko opremo je izdelala naša znana domača tovarna Kovinastroj Gastronom d.d., Grosuplje
Slavje je ob spremljavi glasbe trajalo pozno v noč. Navzoči gostje niso vedeli, da ima prireditev posebno osebno obeležje Gospod Anton Pečnikar je na ta svojevrsten način praznoval svoj življenjski jubilej, ljubiteljska želja se mu je uresničila.
< Iprema pivovarne.
VELIKO VEČ KOT LE DOBRA PEKARNA
Štefan Plan kar*
Pekarna Grosuplje je v zadnjih štirih letih naredila velik korak naprej. Vlaganje v tehnološko prenovo in /nanje se nam je povrnilo in se kaže v skokovitem porastu pri vseh ključnih kazalnikih poslovanja. Leta 2005 smo tako proizvedli preko 15 tisoč ton kruha in peciva in se med domačimi proizvajalci trdno zasidrali na drugem mestu po tržnem deležu. Na 190 prodajnih mestih se finalizi-ra že preko 38 odstotkov vseh naših prodanih proizvodov. Tako smo vsak dan bližje naši viziji, postati v očeh kupcev najboljša domača pekarna, ki zadovoljuje vse njihove potrebe, želje in pričakovanja. Ob vsem tem pa smo ostali zvesti našim vrednotam, ki temeljijo na združevanju sodobne tehnologije in tradicionalnih postopkov peke ter negovanju lokalnih značilnosti.
V uresničevanje naše vizije smo usmerili vse svoje rnoči. Zavezali smo se, da bomo nenehno skrbeli za odlično kakovost, v poslovanje pa uvajali najsodobnejše tehnološke postopke Zato smo v poslovanje tudi vpeljali standard ISO 9001, ki smo ga leta 2003 nadgradili s prenovljenim standardom vodenja kakovosti ISO 9001: 2000 in v začetku leta 2004 zanj tudi dobili certifikat.
To, da smo v središče našega delovanja postavili skrb za popolno zadovoljstvo kupcev in odlično kakovost, se nam je bogato obrestovalo. Izsledki raziskave o nakupnih in potrošniških navadah kažejo, da je naš kruh zmeraj bolj priljubljen, za odlično kakovost pa smo tudi leta 2005, že tretje leto zapored, na ocenjevanju kakovosti kruha (iZS prejeli zlata odličja za lastnosti Krjavlja, Malnarja in Soseda.
Krjavelj. Malnar. Sosed že četrtič nagrajeni z zlatimi medaljami na ocenjevanju kruhu GZS.
Že ob vstopu v 21. stoletje smo bili priča hitri rasti proizvodnje in prodaje. Ta seje z leti samo šc stopnjevala. Če smo v letu 2001 proizvedli dobrih 9.000 ton kmha in peciva, je količina ob koncu leta 2005 presegla 15.000 ton, kar je celih 60 odstotkov več kot leta 2001. Rezultati hitre rasti in dobrega dela so se odražali v čistem dobičku družbe. Po letu 2001 je vedno presegal 200 milijonov tolarjev, leta 2005 pa je dosegel rekordnih 250 milijonov tolarjev.
Našega uspeha ne bi bilo brez. sposobnih in zadovoljnih zaposlenih, zato njihovemu zadovoljstvu namenjamo posebno skrb. Število zaposlenih je strmo zraslo iz jubilejnega leta 2001, ko nas je bilo 200, do danes, ko seje naše število ustalilo na 241. Delo naših zaposlenih olajšujcr-no s stalnim uvajanjem najsodobnejše tehnološke opreme, zaradi katere smo že v minulih letih bili vodilna domača pekama po tehnološki opremljenosti, danes pa to še potrjujemo.
V letu 20(15 smo dokončali prenovo proizvodnih in poslovnih prostorov, kar nam je omogočilo, da smo rešili prostorsko stisko in pomembno povečali učinkovitost našega poslovanja.
"Direktor Pekarne Grosuplje.
V zadnjih petih letih smo veliko vlagali v razširitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti, v povprečju preko 600 milijonov tolarjev letno. Zaradi hitre rasti proizvodnje se še vedno srečujemo z veliko prostorsko stisko, zato smo v letih 2004 in 2005 veliko investirali v pridobitev zemljišč za izgradnjo novih pekarn tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. S tem bomo podvojili sedanje proizvodne zmogljivosti. Po načrtih naj bi z gradnjo nove pekarne v Grosupljem v bližini sedanje lokacije pričeli že v letu 2006. Predračunska vrednost investicije znaša 5 milijard tolarjev.
Tako smo izboljšali proizvodno opremo in pridobili sodobno pakimo linijo ter med prvimi v Evropi vpeljali vakuumsko tehnologijo za ohlajanje izdelkov. Ravno ta nam je omogočila, da smo v minulih dveh letih številne prodajalne opremili s posebnimi pečmi za peko izdelkov na samem prodajnem mestu. Danes je z našimi pečmi opremljenih že 190 trgovin, kar je skoraj še enkrat toliko kot pred štirimi leti. Na prodajnih mestih se finalizira preko 38 odstotkov vseh prodanih proizvodov, kar nam je omogočilo, da smo le še utrdili vodilni položaj, ki ga imamo na domačem trgu na področju dopekc.
Najsodobnejša oprema pa ne samo olajšuje dela naših pekov, temveč z njeno pomočjo ohranjamo in nadgrajujemo tradicionalne postopke priprave in peke kruha. Naša vodila pri delu tako ostajajo negovanje bogate pekarske tradicije ter ljubezen do poklica in izdelka. To želimo posredovati tudi našim mladim sodelavcem in spodbuditi čim več mladih, da se nam pridružijo.
Zaradi potrebe po večji učinkovitosti proizvodnje vzpostavljamo in krepimo tudi sodelovanje z domačimi in tujimi proizvajalci ter dobavitelji in z njimi ustvarjamo dolgoročno partnerstvo. S to popotnico si tudi želimo vstopili na trge sosednjih evropskih držav, prve korake pa smo že naredili z vstopom na trge bivših jugoslovanskih republik.
Lokalno okolje, v katerem poslujemo, omogoča našo uspešnost, zato mu skušamo vračati, kar nam daje. Tudi v prihodnje želimo
ostati z. njim trdno povezani, se lokalnega
Napredna vakuumska tehnologija bistveno izboljšuje       ....__■„,,,■,    ... .,
,   ,   ., .j,,    . ,   ...    ...       zivl en a aktivno udeleževati m prispevati k
postopke hlajenja polpeeenih izdelkov m krajša čas njihove .
priprave na prodajnem mestu, kjer imamo vodilni položaj.    njegovemu razvoju.
V Pekarni Grosuplje želimo našo zavzetost in odnos do dela posredovali tudi mlajšim generacijam, zalo med svoje vrste z veseljem sprejemamo bodoče mlade mojstre peke.
ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST
NAŠI LJUDJE IN KRAJI V SLOVENCU (\H73-19\8) (nadaljevanje)
Jakob Mtiller* in Marija Janežie**
Politika - odločanje 0 zadevah države, dežele ali občine - je povezana z volitvami oz. imenovanji polilikov, z ustanavljanjem in delovanjem političnih organizacij ter s političnimi shodi, glavni politični temi pa sta bili slovenstvo ter Cerkev oz. vera in svobodomiselnost (liberalizem).
Volilno pravico so v ustavni dobi (od 1861 dalje) imeli davkoplačevalci, ki so dosegli davčni prag (I gld. direktnega davka letno) ali pa opravljali določeno službo oz. imeli visoko izobrazbo, razen tega so morali v določeni občini imeti domovinsko pravico. Davčni prag (cenzus) je bil v različnih občinah in različnih časih različen, odvisen od premoženjske sestave prebivalstva, števila volilnih razredov in zakonskih predpisov. Davčne obveznike so po občinah glede na višino davka razdelili na dva ali tri razrede. Če sta bila razreda dva, so lahko volili vsi iz prvega, višjega razreda določeno število odbornikov, iz drugega razreda pa prvi dve tretjini davčnih obveznikov. Če so bili razredi trije, so volili tisti davkoplačevalci, ki so se uvrstili v I. ali 2. razred. Izobraženci, ki so imeli volilno pravico, so bili državni in deželni uradniki, univerzitetni izobraženci: duhovniki, profesorji, pravniki, zdravniki ipd., učitelji in upokojeni časniki. Volilno telo za deželni in državni zbor je bilo razdeljeno na 4 oz. 5 skupin (kuri j), katerim je pripadalo določeno število mandatov. Volivci v naših krajih so volili v kmečko in mestno kurijo.
Glasovnice brez imen kandidatov so volivci dobili na dom in ob volitvah izpolnjene oddali. Volitve v državni in deželni zbor so bile do leta 1901 dvostopenjske: na prvotnih volitvah so izvolili zaupne može, ki so nato na glavnih volitvah ustno volili kandidate za deželni oz. državni zbor. Občinske volitve so bile na 3, deželno- in državnozborske pa na 6 let. Leta 1907 je bila volilna zakonodaja močno spremenjena: kurije so bile odpravljene, volilno pravico so dobili vsi polnoletni moški (24 let). Vseskozi so volili po večinskem sistemu: izvoljen je bil kandidat, kije dobil več kot polovico glasov, in sicer ob prvem ali ob ponovnem glasovanju.
Volitve v državni zbor, v zvezi s katerimi poroča Slovenec tudi o naših občinah, so bile leta 1879, 1885, 1891, 1895 (nadomestne: poslanec se je odpovedal mandatu), 1896 (dopolnilne: poslance Slovenske ljudske stranke je umrl), 1897, 1900 (predhodne: parlament je bil razpuščen), 1903 (dopolnilne), 1907 in 1911; poslanci tega zbora so zasedali tudi med vojno, in sicer od maja 1917 dalje.
V kmečkih občinah so bili z veliko večino izvoljeni narodno-katoliško usmerjeni kandidati, v mestni občini Višnja Gora pa je bila močnejša liberalna struja, katero so podpirali tudi pronemško usmerjeni volivci. Leta 1885 je bila v Višnji Gori glavna volilna vaba obeh narodnih, slovenskih političnih struj, tako katoliške kot liberalne, preselitev sodišča iz Stične v Višnjo Goro. Liberalna stran je agitirala tudi tako, daje v mesto poslala orožnike merit poslopje, ki naj bi ustrezalo skorajšnjemu sodišču. Do preselitve pa je prišlo šele 15 lel pozneje
Na političnem shodu v Šentvidu leta 1896 so zastopniki narodno-katoliške stranke, med njimi tudi dr. Ignacij Žitnik, doma s Fužine pri /agradcu, priporočali ustanavljanje Raiffcisnovih
'JakMova I4A, 1290 Grosuplje. **Pohorsktga bataljona 10, 10001juhi jima.
posojilnic in kmečkih zadrug. Liberalci, med katerimi so pogosto bili tudi najpremožnejši vaški podjetniki, so temu seveda nasprotovali, kar so leta 1900 poudarjali tudi na političnem shodu v županovi gostilni na Vidmu (Dobrcpolje).
Leta 1907 je postal volilni sistem veliko bolj večinski, saj so bile odpravljene volilne kurije, ki so zlasti najbogatejšim vnaprej zagotavljale sorazmerno veliko poslanskih mest, volilno pravico pa so dobili vsi moški, stari vsaj 24 let. Razen o volilnih shodih SLS poroča Slovence tudi o shodu NNS, ki je tega leta bil na Grosupljem pri Rusu. Organizirali so ga študent Ivan Lah iz Šmarja, Vinko Ogorclcc s Škofljice, Ivan Babšek in domačin Rus. Poleg katoliško usmerjene Slovenske ljudske stranke in liberalne Narodno napredne stranke so prvič nastopili tudi socialni demokrati, za katere je v litijskem volilnem okraju (vanj je spadalo tudi območje Višnje (iore) kandidiral pisatelj Ivan Cankar. V celem volilnem okraju je dobil kandidat SLS 1716, socialnodemokratski protikandidat Cankar pa 22 glasov, od teh v Šentvidu 5 (največ), v Višnji Gori 3, v Žalni I. Volili so ga večinoma železničarji. Zmagal je tudi Fran Jaklič (SLS), pisatelj in politik, doma iz dobrepoljske Podgoricc, kije zbral 513 glasov, liberalni protikandidat Rudcž pa 1.
(21., 24. jun., I., 3. jul. 79; 26. mar, 23., 28. maj, 2. jun., 21. avg., 9., 12. dcc. 85; 16. feb. 91; 9., II. feb. 95; II., 12. avg., 12., 18., 30. sept. 96; 17., 19., 20., 22. feb., K), mar. 97; 7. apr. 98; 6., 12., 14. nov., 7. dcc. 00; 28., 30. jul. 03; 27. apr, 6., 8., 13., 15., 16., 21., 23. maj 07; II.jul.08; 16., 20. maj, 10., 13. jun. 11; 7. nov. II).
Kranjski deželni zbor. Volitve, na katerih v Slovencu "nastopajo" tudi naši kraji, so bile leta 1873, 1877, 1889, 1895, 1901, 1908, 1911 (dopolnilne) in 1913. Nenavadno, da o volitvah leta 1883 iz naših krajev ni poročil.
Na podeželju je zmagovala katoliško-narodna struja oz. Slovenska ljudska stranka, v Višnji Gori pa so do odprave kurij zmagovali liberalci. Med katoliško-narodnimi volilnimi možmi leta 1895 sta bila tudi učitelj Janez Rcmic in župnik Matej Sitar, oba Št. Jurij, liberalno usmerjeni Janez Šipelj, šentjurijski župan, pa je proti župniku neuspešno agitirah Na glavnih volitvah je bil v deželni parlament leta 1895 izvoljen tudi Franc Košak, župan občine Grosuplje, in nato ostal deželni poslanec vse do smrti leta 1914. Sicer pa so bili iz naših krajev deželni poslanci še Fran Jaklič iz Dobrepolja, Vinko Ogorclcc s Škofljice in dr. Ignacij Žitnik s Fužine pri Zagradcu.
(21., 25. okt. 73; 25. jun., 11. okt. 77; 2„ 7„ 8„ 14„ 26. jun. 89; 8., 9„ 11., 12., 15., 16., 22., 23., 26., 28. nov. 95; 24., 31. avg., 2., 9., 10., 13., 14., 21. sept. 01; 3. feb., 21. apr. 02; 16. jan., 22., 31. okt. 04; 11., 17., 21., 22., 28, feb., 9., 16. nov., 7., 14., 15. dcc. 08; 15. mar. II; 6., K), dcc. 13).
Občinske volitve. Na ozemlju sedanjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje je bilo v obravnavanem obdobju 31 občin, od katerih je bila najmanjša Hudo s 158 prebivalci (14. jan. 04), mesto Višnja Gora pa je leta 1901 imelo 361 prebivalcev. V Slovencu so dopisniki poročali o 19 občinah, in sicer zlasti ob volitvah. Volivci so bili do leta 1897 razdeljeni v dva ali tri premoženjske razrede in vsakemu razredu je pripadalo določeno število mandatov. Občinski odbor ali zastop je izvolil župana in dva ali tri svetovalce Župan in svetovalci so sestavljali ožji odbor, imenovan starešinstvo. Mandat jc trajal 3 leta. Iz objavljenih poročil je razvidno, daje županov namestnik (prvi svetovalec) razglašal kraj in čas volitev (28, maj 1878), razgrinjal volilni imenik (17. okt. 1896), župan pa je moral voditi delovodnik in seveda podpisovati občinske akte, predvsem pa je skupaj s svetovalci in odborniki odločal o občinskih denarjih (23. mar. 1901), o ustanavljanju oz. gradnji šol ipd. 3. jan. 1908 poroča Slovenec, daje novoizvoljeni odbor na Vidmu (Dobrcpolje) pod županovim vplivom izpolnil predvolilno obljubo in znižal občinske prikladc in odpravil naklado na žganje, ki je leta 1906 prinesla 1063 kron. "Tako ne bo šolskih knjig in učil."
Če seje kak kandidat glede volitev pritožil, je bila izvolitev novega občinskega zastopa odložena (17. okt, 96; IX. mar. 98; 28. leb. 01; 20. feb. 05).
Sorazmerno veliko občin je bilo v rokah liberalcev: na Krki, v Šmarju, Š(. Juriju, Dobrepolju, Višnji (iori. Po demokratizaciji volilnega sistema (odprava kur i j, splošna volilna pravica moških) je tudi v Višnji Gori zmagala SLS, in to je bilo prvo mesto na Kranjskem, v katerem je zmagala SLS.
(11., 13. dec. 97; 5. jan. 98; 20. leb., 16. avg. 05; 14. jun., 25. jul. 13)
Župani (omenjeni v Slovencu):
Dedni Dol: Miha Nadrah, posestnik v Starem trgu (II. avg. 81); Mihael Omahen, posestnik v Starem trgu (5. okt. 96; 30. dec. 99; 14. dec. 03; 21. maj 10).
Draga: (ponovno) Anton Lokar iz Polja (20. jun. 10); Jožef Erjavec, fotograf (20. jun. 10; 10. maj 11; 18. apr. 14).
Grosuplje: Pran Košak (30. avg. 79; 25. jul. 92; 17. maj 14). Hudo: llauf (14., 19. okt. 74).
Krka: Janez Skubic z Gslicc (17. nov. 84; 21. dec. 87); Anton Poljanec iz Gabrovčca, posestnik in krčmar (21. dec. 87); Janez Zupancc (18. mar. 98; 22. jul. 01; 18. avg. 04; prim. 17. avg. 07, 3. jan. 08). Kriška vas: Anton Jaklič (5. jul, 93; 5. jun. 09); Ivan Omahen (?).
Letkovec: Anton Dremelj, posestnik, že nad 20 let (14. dec. 93); Matevž, Permc, posestnik na Orlakah (16. dec. 09).
Podgora: Štch (30. apr. 12).
Polica: Janez Skubic, posestnik (16. jun. 93).
Račun: Josip Zaje (19. jan. 07).
Šentvid - Stična: Frančišek Muli - pred 1890 in ponovno 1897 (8. jan. 90; 10. avg., 5. okt. 97); Frančišek Kovač, učitelj in posestnik (5. jan. 90); Andrej Turk, nadučitelj, dolgoletni župan (17. feb. 03); Jože (iorišek mL, posestnik iz. Mekinj, že tretji mandat (26. jan. 07); Franc Lcsjak, Stična (30. jul. 08). Šmarje: Anton Škrjanc (21. jan. 07); Albin Gruntar (2. jan. I 7).
Št. Jurij: Josip Mehlc (5. maj 86); Janez Šipclj (12. avg. 92); Jožef Pcrme (20. jun. 10; 20. dec. 16). Videm (Dobrcpoljc): Drobnič (4. jul. 74; 28. maj 78); Franc Žnidaršič iz Zdenskc vasi (11. dec. 94; 14., 28. feb., 4., 23. mar. 01; 16., 28. maj, 30. avg. 02); ponovno Jakob Prelesnik iz Zdenskc vasi (31. okt. 08; II. dec. 11); Josip Štih/Šteh(10. jun. 11 - 18 let).
Višnja Gora: Vovk (20. jul. 82); Anton Stepec/Stepic, trgovec (4. feb. 84; 26. sept. 87; 5. mar. 91; 25., 26. leb. 98); Štefan Pirnat, bivši učitelj, posestnik in trgovec, državni pravdnik (23. sept. 05); Anton Pcrko, trgovce in posestnik (1. dec. 08); Jakob Vidie, posestnik v Višnji Gori (16. jan. 13); Janko Zupančič, posestnik iz Višnje Gore (18. feb., 19., 21. apr. 13; 17. jun. 14); Anton Pcrko (10. maj 11); več mandatov je bil višnjanski župan Peter Gilly, c.-kr. poštar (19., 20. avg. 1901). Zagradcc: Janez, Fcrlin (5. feb. 81). Žalna: Anton Prijatelj (14. leb. 08).
Slovenstvo. Volitve so odpirale različna vprašanja. Eno najpogostejših je bilo slovenstvo. Trije župani, med njimi tudi dobrepoljski, so naslovili na okrajnega glavarja prošnjo, naj jim pošilja dopise v nemščini (28. okt. 73). Kopanjski župnik Anton Trcpal je zahteval, da mu okrajni glavar pošilja dopise v slovenščini. Glavarje zahtevo zavrnil: Die Gcschaftssprache der k. k. Amtcr im intern Verkehre deutsch ist. / Poslovalni jezik c.-kr. uradnikov v notranjem prometuje nemški (23. okt. 80). Celo sin Andreja VVinklerja, izrazito narodno (slovensko) usmerjenega deželnega predsednika, je ob nadomeščanju okrajnega glavarja v Višnji Gori moral imeti tolmača, tako slabo je obvladoval slovenščino (9. okt. 03).
Pri volitvah je vladajoča stranka uporabljala (zlorabljala) državne organe. V Dobrepolju je birič zbiral volilne listke in zahteval podpise v korist nemškutarskim kandidatom, češ da bodo rokodelci dobivali podporo, vdove pokojnino. Zadevo so rešile ženske v Ponikvah, ki so biriču sezname s podpisi odvzele (20. jan. 75). Tudi davkar v Stični ni dovolil, da bi ob proslavi cesarjeve srebrne poroke poleg habsburške izobesili šc slovensko zastavo (3. maj 79).
Dopisniki nekajkrat kritizirajo samo nemške javne napise: pošte in davkarije na Krki (20. apr. in 8. maj 84; 8. apr. 86), krajevni napis Mulau in ime pošte Videm bei GroBlašič (16. avg. 90; 30. avg. 93). V Višnji Gori je bilo sorazmerno dosti uradništva in izobraženstva, zato seje včasih kazala naklonjenost do nemške kulture, 8. fcb. 1909 pa Slovence poroča, daje po dr. \Vutteju iz Celovca od vseh slovenskih mest samoslovenska (brez nemškega prebivalstva) le Višnja Gora.
Slovenstva pa občine niso obravnavale samo na krajevni, temveč tudi na državni ravni. Leta 1882 so prošnjo za rabo slovenščine na sodiščih in ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani deželnemu zboru poslale občine: Šmarje, Št. Jurij, Velike Lipljene, Račna, Slivnica, Grosuplje, Zagradcc, Višnja Gora, Dedni Dol, Draga, Lcskovcc, Kriška vas, Velika Loka, Luče, Muljava, Češnjicc, Velike Pece, Bukovica, Radohova vas, Dob, Podboršt, Temenica, Krka in Podgora (30. mar., 2., 23. maj 82; 16. nov. 98, I. feb. 99). Peticijo za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani pa so državnemu zboru poslale občine Podgora (Dobrcpolje), Gorenja vas pri Stični, Dedni Dol, Leskovec, Višnja Gora, Krka, Polica, Šentvid in Muljava (I. fcb. 99; 28. nov. 01).
Cerkev in liberalizem. Pogosto politično vprašanje je bila katoliška vera oz. Cerkev ter "brezbožni", proticerkveni liberalizem. Goreči zastopniki cerkvene strani so bili zlasti kaplani, zastopniki nasprotne strani pa kak liberalni župan, učitelj ali vaški veljak. Katoliško-ccrkvcna Stranje liberalcem očitala, da hočejo "zatreti vero" in daje "brezverski" liberalizem "največji sovražnik duševnega in gmotnega napredka". Liberalni učitelji pa niso (dovolj pogosto) hodili k maši (Dobrcpolje 1891), izdajali so spričevala brez vpisanega verouka (Krka 1895), disciplinsko so preganjali raznašanje verskega tiska s pomočjo šolarjev (Šmarje 1905); liberalni županje preprečil pobiranje kaplanove bere (Hudo 1874). Liberalna nasprotovanja verski vzgoji v šolah so bila tako močna, da so v dobrepoljski, višnjanski in šmarski župniji podpisovali peticijo "za versko šolo" (1888). Liberalnim pritiskom so bili izpostavljeni zlasti učitelji - organisti: v Dobrepolju je župan organistu zaklenil orgle, ki so bile očitno last občine (1874).
Politično-nazorska nasprotovanja so večkrat presegla kulturno in celo dosegla kriminalno mejo: katoliške Grle so liberalni nasprotniki ne le zmerjali ali psovali, temveč tudi obmetavali s kamni in celo opekami (Krka, Marinča vas, Šentvid 1909); ob kresovanju Izobraževalnega društva je nekdo obstrelil kaplana, ki je ustanovil razna katoliška društva (Višnja Gora 1913). Tragična pa je tudi usoda učitelja, doma s Police: zaradi liberalnega nazora je opustil orglanjc, zašel v denarne težave in naredil samomor (1913).
(26. mar, 4. jul., 14., 19. okt. 74; 28. fcb., 16., 20. mar. 88; 25. jul. 91; 3. jul., 10. avg. 95; 31. okt. 98; 26. avg. 99; 12. apr. 05; l.jun., 19., 24. sept. 09; 7., 8., 11. jan., 24. jun. 13).
Velika politična vprašanja, ki so jih sprožili katoliško usmerjeni slovenski politiki in so odmevala tudi v naših krajih, so ustanavljanje kmetijskih zadrug in rajlajznovskih posojilnic, s katerimi so se gradile gospodarske in finančne osnove katoliško usmerjenega drobnega in srednjega kmetstva (Fran Jaklič na Vidmu (Dobrcpolje), 13. nov. 1903); zahteve za splošno in enako (nekurijsko) volilno pravico (F. Jaklič v Strugah, 23. nov. 1903; dr. J. E. Krek na Krki, 3. okt. 1904); prvi katoliški shod v Ljubljani, na katerem je bil Fran Košak podpredsednik socialnega odseka (31. maj, 30. avg. 1892); protestni shod po sarajevskem atentatu na Polici (20. jul. 1914) ter podpisovanje Majniškc deklaracije za združitev jugoslovanskih avstrijskih dežel. Deklaracijo so pri nas najprej podpisale občine Dedni Dol (16. nov. 1917), Višnja Gora (23. nov. 1917) in Leskovec (29. nov. 1917). V občini Polica je Majniško
deklaracijo podpisalo 670 mož, fantov, žena in deklet (22. feb. 1918), podpisali pa sojo tudi prebivalci Stične, Mekinj, Metnaja, Velike Dobrave, (ioričice in Vira, skupaj 356 podpisov (5. mar. 18), ter občani občine Mrzlo Polje z vasmi Ivančna Gorica, Mlcščcvo, Škrjanče, Črnelo, Mala Dobrava, skupaj 185 ljudi (27. apr. 18).
DRŽAVNI ORGANI
Glavarstvo. Področje Šmarja, Grosupljega (z Veliko Staro vasjo) in Št. Jurija je spadalo pod okrajno glavarstvo Ljubljana okolica, področje Police, Višnje Gore, Ivančnc Gorice in Šentvida pod okrajno glavarstvo Trebnje oz. Litija, področje Dobrepolja in Škocjana pa pod okrajno glavarstvo Kočevje.
Litijski glavar Vcsleneck je bil močno naklonjen nemštvu. On ali njegov naslednik je imel v Višnji Gori uradni dan, župani pa so si prizadevali, da bi se v Višnji Gori odprla glavarska izpostava (9. okt. 03; 12. feb. 14).
Sodišče. V Višnji Gori je bil nekdaj sedež sodišča za župnije Višnja Gora, Šmarje, Žalna, Polica, Prcžganje, Jančc, Štanga, Kresnice ter za polovico kopanjske in šent jurijske župnije (23. jun. 88), po ukinitvi cistercijanskega samostana (1784) pa so se državni uradi preselili v Stično. Ker so bila s sodiščem, notariatom in davkarijo povezana številna delovna mesta in obiski strank, sije mesto Višnja Gora vztrajno prizadevalo, da bi sodišče skupaj z notariatom in davčnim uradom dobila nazaj (25. nov. 1876). V odboru kranjskega deželnega zbora je o prošnji poročal baron Beno Tauffcrer. lastnik gradu Turn pri Višnji Gori, nakar je prošnja romala na državni zbor (3„ 8. jul. 1880). Zoper preselitev pa je bila občina Šentvid - Stična, ki stajo podprli tudi občini Krka in Šentlovrcnc (5.jan. 1886). Nekateri so razmišljali, da bi se v Stično preselila kaznilnica ali bolnišnica (23. jun. 1888). V deželnem zboruje za Višnjo Goro poleg Tauffererja lobiral I. Šuklje (21. nov 1887), za Šentvid pa državni poslanec Ivan Veneajz. Ugovori proti Višnji Gori so bili, daje na obrobju sodnega okraja in da v Auerspergovem gradu ni vode (16. maj. 1899). Koje država leta 1897 samostan prodala cislcrcijan-skemu redu (6. apr. 97), je postala selitev nujna, uresničila pa seje konce decembra leta 1900 (23. okt. 1899).
V Slovencu navedeni sodniki v Stični oz. Višnji Gori so: J. Drcnik, Kdvard Stcska, .lenčič, Jakob Jarc, Jožef Pellegrini, dr. Frančišek Peiltir in Mihael Vchovar; sodnik v pok. Fr. Kutnar; sodna pristava: Jurij Štrueel in Lvgen pl. Trbuhovič.
(5. maj 74 - 8. sept. 74; 8. feb. 79 - 2. sept. 88, 28. jul. 94; 19. dec. 08 - 3 I .jan. 1907; 3. maj 1909 - 3. maj, 5. jun 09 - 5. jun. 09 - 15. feb. 17 - 16. jul. 1898 - 6. jan. 74 - 10. apr. 02 - 16. jul. 98 - 15. maj 97).
Zaradi vojne je okrajno sodišče v Tržiču - Monfalcone, ki gaje vodil dr. Snidcr, premestilo sedež na Grosuplje (17. jul. 1915).
Porotniki, Za eno sesijo oz. I mesec izžrebani porotniki deželnega sodišča v Ljubljani: Franc Košak, posestnik na Grosupljem oz. v Stranski vasi (9. scp. 82; 23. jul. 95); Ludvik Pour, posestnik. Grosuplje (13. jun. 84); Janez Adamič, posestnik, Sp. Blato (18. maj 85); Josip Okom, posestnik, (irosuplje (19. avg. 85); grof Ludvik Blagaj, graščak, Boštanj (II. nov. 86); Josip Žitnik, posestnik. Grosuplje, (15. nov. 88); Anton Adamič, posestnik, trgovce z lesom, Prapročc (26. jan. 97).
Izžrebani porotniki sodišča v Novem mestu: Josip Klemenčič, Šentvid; Anton Krašcvic, Šentvid; nadomestni porotnik Fr. Goršc. Krka (16. apr. 90); Anton Kunstek, Šentvid (5. maj 97); Ignacij
Orožnik, posestnik, Višnja Gora (2. nov. 04); Jože Ajastcr, posestnik, Kriška vas; Vinko Slivnik, trgovec in posestnik, Šentvid (30. apr. 06); Jože Javornik, Žalna, trgovec (22. maj 07); Jožef Štih, posestnik, Cesta (27. jan. 12); Anton Skubic, Dedni Dol, posestnik; Andrej Turk, mesar. Višnja Gora; Franc Lcsjak, župan, Stična (vsi 30. jul. 08); Janez Škufca, posestnik, Draga (28. jan. 13); Jožef Erjavec, fotograf, Draga (II. nov. 13); Andrej Turk, posestnik in mesar, Višnja Gora (31. okt. 18). Očitno so porotnike žrebali izmed najuglednejših, najpremožnejših ljudi.
Posredovalnica. Leta 1871 je bil sprejet zakon o posredovalnicah, verjetno nekakšnih poravnalnih svetih, ki naj bi spore reševali izven sodišča. Slovenec 19. marca 1874 poroča, daje bila v Šmarju izvoljena posredovalna komisija, v kateri so po eden iz Šmarja, Glinka, Gonič (!) in Klanca. (26. feb. 74). O njenem delu kakor tudi o ustanovitvi še kakšne posredovalnice v našem delu Dolenjske v Slovencu več ni obvestila.
Notarji, tj. sestavljalci ženitnih in dednih pogodb ter drugih pravnih listin z uradno veljavnostjo, izdajatelji potrdil in overovatelji podpisov in prepisov, so imeli sedež v Stični, od leta 1901 pa v Višnji Gori. V Slovencu so omenjeni: dr. Jurij VVurzbach (23. sept. 75); Viktor Globočnik (31. maj 83; 8. maj 85); Koscr (3. avg. 85), ki pa v Stični verjetno ni bil dolgo, saj Slovenec 18. jan. 86 piše, da hodi v Stično "pisma delat" nekdo iz Ljubljane; Ivan Plantan (8. maj, 5. jul. 86; 16. avg. 88); Stanko Pirnat (12. sept., 27. nov. 88); Rudolf Hežck (30. jan. 02); Karol Pleivvcis (30. jan. 02; 3. jul. 15); Hubert Završnik (3. jul. 15).
Plača notarjevega pisarja leta 1886 jc bila 360 gld. letno (17. nov. 86).
Davkarija in finančna straža. Davčni urad je bil v Stični (do 24. dcc. 1900), v Višnji Gori (od 24. dec. 1900) in na Vidmu (Dobrcpoljc) (13. jan. 94), finančna straža, ki je nadzirala proizvodnjo in promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj, pa je bila za naše kraje tudi v Žužemberku (15. mar. 90). Uslužbenci davkarije so bili davkarji, uslužbenci finančne straže pa davčni kontrolorji, pazniki in nadpaz.niki.
Davkarji: Lilcg (3. maj 79); Gašper Pcterlin (29. okt. 94); Jožef Ferlič in Kamilo Murgelj (18. apr. 01); davčna kontrolorja Jože Zapub in Ivan Bobik (22. fcb. 01); davčni pristav Art. Sedlak in davčni praktikant Ant. Brilli (12. sept. 01; 27. fcb. 03); davčni pristav Alojz Klofutar in davčni kontrolor Vinccnc Ncdcljko (6. mar. 05); davčni upravitelj Ferlič in davčni kontrolor Boltanzar (1. avg. 08.; 3 apr. 15); finančni stražnik Ojstcrc (13. jul. 13); nadpaznik Vinccnc Pcrpar in paznik Ludovik Osterc (22. fcb. 13); davčni asistent Lovro Novak (17. sept. 13), nadpaznik Srečko Gruber, paznik Albin Potokar(l8. mar. 14).
Člani cenilne komisije za odmerjanje osebne dohodarine so bili: Josip Javornik, lesni trgovec, Žalna, Vinecncij Slivnik, trgovec, Šentvid, nadomestni član pa Anton Kunstek, trgovec, Šentvid (18. maj 98).
Boletni urad, ki jc izdajal potrdila o trošarini, je bil v Višnji Gori (24. okt. 18), Slovenec (28. maj 02) pa piše, daje mesogledniško službo nehal opravljati gostilničar F. B. z Vidma (Dobrcpoljc).
Orožniki/žandarji. V Slovencu omenjene orožniške oz. žandarmerijske postaje, ki so skrbele za javni red in mir, so bile na Grosupljem (19. dcc. 94), v Šmarju (9. dcc. 94), na Viru oz. v Stični (14. sept. 05), v Št. Pavlu oz. Šentvidu (3. jul. 13), ob gradnji kočevske železnice pa tudi v Dobre-polju (28. okt., 24 nov. 93; 2. mar. 94; 17. jun. 04). Slovence (13. jul. 13) omenja upok. orožnika Fr. Hrasta, oskrbnika loterijskega urada.
Vojska. Redni vojaški nabori so bili v Višnji Gori (16. feb. 86; 28. jan. 93; 8. fcb. 94; 14. feb. 96; 22. mar. 97; 19. fcb. 98; 7 feb. 99; 2. maj 99: na naboru so jih od 209 potrdili 49; 21. mar. 90; 3.
fcb. 02; 30. jan. 03; 14. jan. 04: na naboru ni bilo niti enega mladeniča iz treh nabornikih letnikov; 8. mar. 06: na naboru potrjenih 66 mladeničev; 3. feb. 07; 1. avg. 12; 5. feb. 14). Vojaški nabor v Stični (IX. apr. 01: od 161 potrjenih 42, od teh 16 v nadomestno rezervo). Na Grosupljem je bil zbor rezervistov (19. sept. 94) ter kontrolni naborni shod (I. okt. 04).
Prebiranja črnovojnikov, tj. določanja za vojsko sposobnih moških, ki v času I. svetovne vojne niso bili redni vojaški obvezniki, so bila v Višnji Gori, in sicer rojenih 1878 1X90 (29. dec. 14), rojenih 1873-1X77 (22. mar. 15), rojenih 1878-1890 in 1892-1894(19. maj 15). rojenih 1898 (10. apr. 16), rojenih 1897 1866(16. maj 16), rojenih 1899(5. fcb. 17), rojenih 1891-1872 (24. feb. 17) in rojenih 1871 1867 in vseh doslej nesposobnih, rojenih 1893-1867 (23. avg. 17), rojenih 1899, 1898, 1897 (14.maj 17), rojenih 1900(11.jan. IX) in rojenih I 898-1894 (4. apr. 18).
V prvi svetovni vojni je padlo veliko ljudi iz naših krajev. V Slovencu so poleg padlih, ki so dobili vojaška odlikovanja in jih navajamo med odlikovanci, navedeni še naslednji: Jožef Trontclj, Št. Jurij, u. v graški bolnici (15. maj 15); Ivan Škrjane, Šmarje (13. dec. 15); Jožef Zaje, Višnja Gora, u. v celovški bolnici (17. dec. 15); Matija Kadunc, Grosuplje, in Matija Babnik, Šmarje (30. dec. 15); poddesetnik Kozlcvčar, Šentvid, (29. jan. 16); Franc Koprivec, Grosuplje, poddesetnik (II. mar. 16); Anton Zupančič, Grosuplje, infanterist, u. v Palmanovi (20. maj 16); Ludvik Boštjančič, Cesta, in Josip Skobec (!), Grosuplje (20. maj 16); Anton Ogrinec, Grosuplje, in Franc Miklič, Grosuplje (26. jul. 16); Janez Strnad, Videm (Dobrcpolje), Anton Kastclic, Šentvid, in Jože Štrubclj, Polica (vsi 20. maj 16); Franc Skubic, posestnik, Paradišče (31. okt. 16); Anton Kastclic, Šentvid, Jože Štrubclj, Polica, Jernej Zupančič, Grosuplje (vsi trije 25. jan. 17); Franc Kramaršck, Žalna (19. maj 17); Albin Bernik. Višnja Gora, u. v bolnici (15. jun. 17); Anton Omahen, Mala Dobrava (7. jul. 17); Franc Kepina, Šentvid (13. okt. 17); Leopold Mam, Grosuplje (21. jan. 18); Franc Kozlevčar, Podivančna (12. jul. 18).
26. nov. 15 Slovenec piše, daje na "severnem" bojišču padel Ludvik Lenič, gimnazijec, s Sp. Slivnice, mnogo obetajoči poet, 15. jan. 17 pa zvemo, da je Ludvik živ, in sicer v ruskem ujetništvu.
V Višnji Gori je bilo odprto poizvedovalno mesto za vojne ujetnike (18. avg. 17).
Naši krajani so darovali v Sklad za oslepele vojake, za vojaške domove, za vdove in sirote (O. nov. 15; 19. apr., 29. maj, 20. jun. 17).
Slovence seje spomnil tudi dveh vojnih veteranov, vojakov generala Radetzkega: Jurija Rovanška iz Šentvida (28. mar. 06) in Ludvika Schiffrcrja, kije umrl v Žalni (26. mar. 13), ob smrti zadnjega sina pa še Franca Pajka, Napoleonovega vojaka v Rusiji (27. feb. 12).
JAVNE SLUŽBE IN USTANOVE
Pošta - javna služba za posredovanje pisnih sporočil, denarja ter prevoz paketov in potnikov. Iz Višnje Gore seje poštna postaja leta 1758 preselila na Hudo, iz Šmarja na Grosuplje (dejansko na Staro pošto v Brvacah) pa leta 1840. V drugi polovici 19. stol. so bili poštni uradi v Šmarju (1852), v Višnji Gori (1857), na Škofljici (Klancu) (1862), Krki (1X71), dobrepoljskem Vidmu (1871) ter v Stični (1872). Zaradi železnice (križišča) seje pošta iz Šmarja preselila na Grosuplje (1893). v istem obdobju pa je bila odprta tudi v Šentvidu (I 895). Z zgraditvijo železnice, ki je prevzela potniški promet, je začel pošto prevažati vlak, in sicer K), oktobra 1893 kočevar (6., II. okt. 93), I. junija 1894 pa tudi novomeščan (17. mar., 29., 30., 3 I. maj 94), V Šmarju je poštne pošiljke zbiral in nato oddajal na poštnem uradu Grosuplje šmarski trgovce Babšck. Šmarci so se zaradi izgube poštnega urada pritožili in delno uspeli: okt. 1896 je v Slovencu razpisano mesto poštnega odpravnika v Šmarju, leta 1902 pa je objavljen podatek o šmarski poštni upravnici (20., 27., 29. mar. 95, 28. okt. 02).
Cestna pošta na Krki do srede 1897 ni bila povezana s pošto Stična, temveč z linijo Trebnje Žužemberk (9. nov. 96; 21 .jul. 97). Poštna nabiralniea je bila v Ponovi vasi in v Št. Juriju (6. jun. 10).
Letna plača vodje poštnega urada na Krki leta 1885: 150 gld. + uradni pavšal 40 gld.; za poštno zvezo Višnja Gora Krka letni pavšal 170 gld. (15. apr 85). Letno plačo 150 gld. + dodatke je leta 1895 imel tudi poštni odpravnik v Šmarju, šmarska poštna upravnica leta 1902 pa 480 kron (= 240 gld.). Poštni upravitelj v Stični je leta 1904 prevzel prevažanje pošte s kolodvora za plačo 1280 kron letno (28. avg. 04). Poštni uradi so bili "neerami": poštni delavci so bili privatniki, ki so za določeno plačilo poleg svojih drugih dejavnosti (npr. trgovine, kmetijstva) opravljali tudi poštna opravila.
Poštarji (vodje poštnega urada): Jože Karlingcr, Stična (10. fcb. 02); Franc Bcrdavs, Dobrepoljc (21. jul. 02), Peter Gilly, Višnja Gora (27. nov. 85; I. mar. 09); Čož pri Sv. Roku (28. jan. 79); Andrej Brcgar, Višnja Gora (21., 25. nov. 76); Albert Češko, Grosuplje (24. feb. 10).
Prvi telegraf je imela Krka (1871), sledijo ji Višnja Gora (1877), Škofljica (1893), Stična (1895), Videm (Dobrepoljc) (28. dcc. 03) in Grosuplje (1908). Telefona v obdobju do 1918 v naših krajih ni bilo.
Železnica. Prvo vest o železnici Ljubljana Novo mesto je Slovence objavil 21. maja 1874. Glede trase sta bili dolgo dve varianti: po dolini Krke čez Žužemberk ali po dolini Temenice čez Trebnje (10. maj 84; I. maj 85). Leta 1886 je bila dokončno izbrana trebanjska varianta in določeno, da bo na Grosupljem odcep na Kočevje (10. feb. 86; 5., 10. maj 90). Avg. 1888 je cesarski svetnik Ivan Murnik v imenu deželnega zbora poizvedoval tudi na zboru v Višnji Gori o ceni za odkup zemljišč (9. avg.). Čez dve leti so ljudje že kupovali delnice dolenjske železnice, v Višnji Gori so jih kupili za 4600 gld. (19. fcb., 18. mar. 90). Podrobni načrt odseka Ljubljana Grosuplje in lastninski postopek seje začel sept. 1891 (17.sept.,6. okt.)., za odsek Grosuplje Stična pa jan. 1892 (24. dcc. 91). 26. maja 1892 Slovenec objavlja, da kopljejo železniški predor pri Šmarju, 19. jul. je bil javni razpis del; odsek od Grosupljega do Novega mesta so dobile tuje firme Predračunski stroški so znašali 2 279 318 gld. (17. avg., 6. sept.). Železniški "prerov" pri Višnji Gori so izkopali 29. maja 1893 (30. maj). Največja stavba je bil "obokani cestovod" pri Veliki Loki, sestavljen iz 11 -ih po 12 m narazen stoječih stebrov (27. jun. 93). Za postajališče v Šentvidu so se odločili šele sredi gradnje (3 I. jul. 93). Sredi avgusta so se dela na progi Ljubljana ■■Grosuplje Kočevje končevala in 27. sept. 1893 je bila slavnostna otvoritev kočevske proge (14., 17. avg., 28. sept., 5. okt. 93).
Na progi Ljubljana- Grosuplje-Novo mesto-Straža so spomladi 1894 začeli postavljati tudi brzojavni vod (12. feb.). Slavnostna otvoritev proge Grosuplje Novo mesto-Straža je bila 31. maja 94, redni promet pa se je začel dan pozneje (29., 30., 31. maj 94).
Od Ljubljane čez Grosuplje do Kočevja oz. Novega mesta ter nazaj so vozili vsak dan po trije vlaki: eden zjutraj, eden opoldne in eden zvečer. (2. jan. 95; I. maj 99). Vožnja od Ljubljane do Grosupljega je trajala 53 minut. Na Grosupljem so morali potniki za Novo mesto prestopiti. Tovorni promet na kočevski progi je bil velik: dnevno sta vozila po 2 vlaka s 30 40 vagoni premoga (2.3. dcc. 93). Težave so nastale, ker na postajah ni bilo tehtnic (16. dcc. 93). Potniški promet pa je bil na obeh progah slabši, zato so sestavljali mešane potniško-tovornc vlake.
Postajcnačclniki oz. postajni mojstri: Viktor Hra.šovcc na Grosupljem (4. avg. 93); Ivan Čelofiga v Dobrepolju (13. sept. 94); Matej Skcrbinc iz Višnje Gore na postaji Device Marije v Polju (25. avg. 98); Jakob Mule na Grosupljem (2. avg. 01); Fran Kokalj na Grosupljem (2. avg. 01, 24. jan. 05); Alojz Huter v Šentvidu (5. mar. 07), Ignac Kopač, Šentvid (20. okt. 16), Fran Mcgušar v Dobrepolju, Josip Jamnik na Grosupljem (20. apr. 17); Karel Gliha v Višnji Gori (20. apr. 17), Ferdinand Marela v Čušperku (9. fcb. 10), Tomaž Aichholz.er, Grosuplje (28. jan. 11).
Šolstvo. V Slovencu 1873-1918 je omenjanih 15 ljudskih šol (zdaj jih imenujemo osnovne), ki so glede na število učiteljev bile eno- do štirirazrednice. Starejše so bile na Kopanju (I r), Krki (3r), Polici (1 r), v Stični (I r, pozneje 4r), Šentvidu (2r, 3r, 4r). Škocjanu (I r), Šmarju (2r, 3r, 4r), Št. Juriju (Ir, 2r), na Vidmu (Dobrepoljc) (2r, 3r, 4r), v Višnji Gori (Ir, 3r, 4r), Zagradcu (Ir) in Žalni (Ir). Na novo sta bili odprti dve: na Grosupljem 1904 (Ir), in na Muljavi oz. na Polju 1910 (Ir). Ker je za
zidavo šole morala zbrali denar predvsem občina, je bil hud odpor zlasti na Muljavi, kjer se je izgradnja vlekla 17 let (30. maj 01; 22. jan., 30. mar. 06, IS. maj 08; 16. jun. 09).
Šolo so razširili na Polici (24. maj 07; 26. maj 08), na Vidmu (Dobrepolje) (19. dec. 89; 8. avg. 94;
1. jun., 21. avg. 06), v Šentvidu (25. jul. 14), v Šmarju (20. okt. 91; 5. jan. 92), Višnji Gori (6. nov. 96;
2. okt. 02; 10. feb. 04; 24 jun 05; 3. avg. 05; 8. jan. 07), v Stični (10. okt. 04), Žalni (25. fcb. 08). razpravljali o novi šoli pa v Kompoljah, Ponikvah in Hočevju (!) (26. avg. 02). Hkskurendno ali potovalno šolo, tj. šolo, na kateri so samo nekajkrat na leden poučevali učitelji z matične (krške) šole. so imeli na Korinju (17. nov. 08). Potovalnega učitelja za kmetijstvo so imeli v Šentvidu (17. mar. 87; 17. nov. 87). potovalno učiteljico za ročna dela pa na Grosupljem (9. avg. 09). Ker so šole želele učencem nuditi tudi praktično znanje, so učitelji z naših šol odhajali na tečaje kmetijstva na šolo na Grmu pri Novem mestu (3. avg. 88; 23. jul. 10), nadvse podjetni in uspešni Fran Jaklič, tedaj poslanec na Dunaju, pa je v Dobrepolju organiziral dvomesečni gospodinjski tečaj, ki jc obsegal računstvo, nauk o živilih, jedilne listke, zdravilstvo, sadjarstvo, živinorejo, prašičerejo in mlekarstvo. Udeležilo se ga je 22 deklet (13. apr. 11).
Na roditeljskih sestankih v Šentvidu, Dobrepolju in Stični so poleg drugega obravnavali še danes zanimive teme: škodljivost opojnih pijač, alkohol in nikotin ter dom in šola (7., 8. maj, 6. nov. 08; 3. jun. 09).
Hud zaplet je povzročila zahteva oblasti, da otroci iz Marinčc vasi in Velikega Globokega ne hodijo v šolo v Zagradec, ampak na Krko, kjer pa jih zaradi pomanjkanja prostora niso sprejeli - in otroci šest let niso hodili v šolo nikamor (6. maj, 9. jun., 22. avg. 05).
Med letoma 1874 1894 so imeli učitelj i 400 500 gld. letne plače, poleg tega pa navadno še funkcionalno oz. opravilno doklado (30 ali 50 gld.) in prosto stanovanje.
Nadučitelji
Dobrepoljc: Štefan Primožič; Ivan Štukelj (7. avg. 05; 9. dec. 07; 4. nov. 08 - 23. jul. K); 9. apr. 13); Grosuplje: Josip Pintar, Leopold Marn (19. maj, 28. jun. 09 - 9. mar. 16; 21. jan. 18); Krka: Henrik Lobe, Franc Samec (31. mar. K) - 8. jan. 14); Polica: Ivan Dremelj (16. jul. 10).
Stična: Franc Kovač, Karel Gorišck (1. dec. 08 - 9. jan. 18);
Šentvid: Josip Korban, Andrej Turk, Janez Kr. Krcmž.ar, Ivan Polak (20. apr. 97 - 17. fcb. 03 - 22. feb. 10-27. jun. 10; 12. okt. 12);
Šmarje: Janez Borštnik, Simon Pučoh (13. sept. 83 - I. feb. 02);
Višnja Gora: Janko Škrbinec, Anton Požar. Robert Cigler ((29. 12. 74; 19. sept. 76, 5. nov. 78; 14.
okt. 10; 20. nov. 16 - 16. apr. 84 - 28. nov. 11);
Žalna: Josip Svetina. Ivan Bczeljak (28. avg. 14-21. dec. 16).
zdravstvo. Dopisniki Slovenca pogosto poročajo o nevarnih nalezljivih boleznih, ki so se razvile v epidemije:
dobrci (ošpice): v Šentvidu (23. maj 89), izpuščaji na Grosupljem (28. nov. 90);
kolera: zaradi kolere v Trstu so bili prepovedani sejmi (10. sept. 86); sumljiv primer kolere v vasi
Vrh nad Višnjo Goro (4. nov. 92);
koze: v šmarski fari jih je nekaj že umrlo (23. apr. 74); na Krki ljudje umirajo za kozami (28. mar. 84); leta 1885 cepljenje koz. v Šmarju in Šentvidu (14. feb. 87); v Dobrepolju jih jc za kozami umrlo 21 (8., 21., 29. feb. 88); cepljenje koz v Šmarju (5. apr. 94);
škrlatica (škrlatinka): v Dobrepolju šola zaprla, umrlo že 21 otrok (9., 10., 12., 19. nov. 08); španska (gripa): področje l.eskovca (14. dec. 93); jeseni 1918 razsajala na področju Šmarja. Grosupljega, Višnje Gore; znaki: vročina, glavobol, bolniku se moli. bljuvanje, mrzlica; zdravilo: ležati; več ljudi umrlo, med njimi dva odrasla sinova pokojnega grosupeljskega župana; Mihael Omahcn iz Višnje Gore jc kot zdravilo proti španski prodajal slivovko (16., 17., 21., 24., 28. okt. 18);
tifus ali legar: na področju Št. Jurija, Stične, Šentvida, Kompolj; vzrok: povodnji, nesnažni vodnjaki (II. nov. 97; 9. avg., 19. sept., 23. okt, 22. nov. 07; 20., 30. jul. 08; 14. okt. 11); vratinka (davica): razsajala 1894 v šentjurijski fari (I I. jan. 95), leta 1899 v šentviški: v Dobu sta 2 otroka umrla (10. avg. 99).
Zdravstvena okrožja, o katerih imamo v Slovencu podatke, so bila Šmarje oz. Grosuplje, Višnja Gora in Šentvid. Okrožni zdravniki so skrbeli za javno zdravstvo, in sicer so opravljali sanitarno, včasih pa tudi veterinarsko inšpekcijo, strokovno nadzorovali delo zasebnih zdravnikov, babic, lekarnarjev in mrliških oglednikov, opravljali epidemiološke raziskave ter pazili na zdravje dojenčkov, otrok in šolarjev ter imeli posvetovanja z doječimi materami. Za svoje delo so imeli od 600 do 800 gld. letne plače, pravico do aktivitetne doklade (100 do 200 gld.), do dveh starostnih doklad (dvakrat po 5 letih službe) ter do pokojninskih in preskrbninskih užitkov, torej do pokojnine in do nekih materialnih ugodnosti, mogoče brezplačnega stanovanja (30. apr. 89; 26. okt. 91). Za okrožnega zdravnika na Grosupljem so od leta 1906 do 1913 vsakoletni razpisi, iz česar bi sklepali, da v tem obdobju okrožnega zdravnika na Grosupljem ni bilo (14, avg. 06; 27. fcb. 07; 6. maj 08; 7. okt. 09; 14. dec. K); 16. feb. 12; 7. feb. 13; 21. okt. 16). Okrožne zdravnike je plačevala dežela, delno pa tudi okrožni zdravstveni zastop, v katerega je bil imenovan tudi župan (6. maj 08; 25. jun. 10; 4. avg. 10). Zdravstveno blagajno (kolektivno zdravstveno zavarovanje) so imeli železničarji, ki so imeli zato železniškega zdravnika (6. maj 08).
Zdravniki so se delili na doktorje, ki so imeli univerzitetno izobrazbo, zdravnike, ki so imeli srednjo strokovno izobrazbo in so se imenovali tudi ranocelniki, ter padarje, ki niso imeli strokovne izobrazbe. V Slovencu so navedeni:
Jakob Lukan, zdravnik (ranocelnik), Šentvid (14., 25. jun. 77; 30. jun. 92),
Fr. Legat, zdravnik (ranocelnik), Višnja Gora (12. okt. 77),
dr. Rudi Repič, Šentvid (26. okt. 92; 23. okt. 07; 9. okt. 16)
dr. Rudolf Lukež, Šmarje (5. apr. 94) in Grosuplje (10. feb. 96).
Padar v Dobrepolju je morda bil C. B. Ham (30. nov. 95; 17. dec. 96), zoboderec pa Matija Buščaj v Dobrepolju (30. nov. 93).
Cerkev. V Slovencu so podatki o cerkvenih upravnih enotah, objektih in predmetih, dejavnostih in ljudeh. Dopisniki so poročali iz župnij Dobrepoljc, Kopanj, Krka, Polica, Stična, Šentvid, Škocjan, Šmarje, Št. Jurij, Zagradce in Žalna, o samostanu cistercijanov v Stični ter o beneficiatih.
Dedni Dol: po Valvasorju "čudežna cerkev" (20. sept. 90); prenovitev 14. postaje križevega pota (12. mar. 96).
Gradišče (pri Šentvidu): novi zvonovi (7. dec. 01). Grosuplje: novi zvonovi (7. sept. 93). Gumnišče: novi kapelici (19. jul. 99). Kopanj: novo župnišče (28. feb. 07).
Krka: nov križev pot (22. okt., 8. nov. 81); slikar Franc .lontcz naredi 4 nove stranske oltarje, 2 pa prenovi (3. sept. 85); novi zvonovi (24. jun. 93). Lanišče: nov cerkveni stolp (13. apr. 85). Luče: novi zvonovi (15. maj 00).
Polica: ribniški dekan Martin Skubic, doma iz Velike Stare vasi, podari mašni plašč (7. apr. 85); kipar Jakob Grm je naredil nova stranska oltarja in prenovil glavni oltar ter prižnico; slikar Simon Ogrin pa jc naredil novi sliki zanju; nova obhajilna miza, nova streha nad prezbiterijem, novo nebo, nov tabcrnakclj (6. dec. 89); Ivan Kregar je naredil srebrn kelih (28. mar. 99). Sap: nove freske v kapelici, plačala Urša Potokar (18. jul. 92).
Šmarje: nove cerkvene klopi (25. jun. 81); prenovljena stranska oltarja (26. okt. 88); novo pokopališče (15. dec. 00).
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Cioriea, Dobrepoljc XXIV. 2006
<>7
Št. Jurij: Matej Stcrnen poslikal cerkveni podstat in bližnjo kapelico ler razstavil svoje oljnate portrete; prenovljena župnijska cerkev in nove klopi (II. nov. 97).
Tabor: Prenova cerkve sv. Nikolaja; šentjurijski župnik Matej Sitarje odkril freske iz 16. stoletja, katere jc Matej Stcrnen restavriral (II. nov. 97); kapela sv. Antona; njegov kip naredil Janez Vurnik (31, avg. 00).
Videm (Dobrcpolje): nova kapela (25. jun. SI). Žalna: Dozidan cerkveni stolp (28. okt. 73).
Sorazmerno pogoste so kratke notice o t. i. ljudeh Cerkve: 0 njihovem vstopu v Alojzijcvišče, o prejemu duhovniških redov, o novih mašah, o nastavitvah in premestitvah kaplanov, župnijskih upraviteljev in beneficiatov, o župnijskih izpitih, o razpisih župnij, o prezentaciji in umestitvi župnikov, 0 njihovih slovesnih sprejemih na novi župniji, o njihovi bolezni in smrti. Slovence prinaša tudi kratka obvestila o misijonih, birmah in še bolj redko o duhovnih vajah, dopisniki pa nekajkrat poročajo o cerkvenem praznovanju in proslavah papeževih ali cesarjevih jubilejev, v raznih člankih pa poročajo (ali omenjajo) tudi o umetnostnem, družbenem, političnem in gospodarskem delovanju cerkvenih ljudi, kar je zato do neke mere zajeto v drugih poglavjih. Tu navajam samo najpomembnejše zapise o župnikih, ki smo jih razvrstili po župnijah.
Dobrepoljc: Valentin Sežun; Andrej Ramovcš (28. avg. 77; 12. nov. 94 - 12. mar. 96);
Kopanj: Anton Trepal. Jakob Kalan. Franc Avguštin; Frane Žužek (23. okt. 80 - 3. dec. 85 - 29. dcc.
86; 9. dcc. 05 - 5. feb. 06; 19. jan. 07);
Krka: Andrej Pečar, Anton Klemen, Jurij Zore/Zdovc, Henrik Povše, Franc Pešec (8. jan. 76 - 5. avg. 76 - 4. maj 78, 28. maj 78; 20. maj 99; 13. okt. 06 - 22. jul. 93 - 3. jan. 07); Polica: Andrej Pipan, Josip Švigclj (27. feb. 86; 14. dec. 07 - 7. dec. 08);
Stična: Janez Hinck, Primož/Peter Ribnikar (8. apr. 75 - 25. sept. 75; 5. maj 93 - 29. apr. 93); Šentvid: Matija Kulavic, Štefan Jaklič; Jan. Vidergar(19. avg. 76; 1. jun. 82; 3., 17. feb. 83 - 5. jun. 83; 12. avg. 87; 29. jul. 93; 12. jun. 96; 3. maj 99 - 3. jan 00);
Šmarje: Matej Brolih, Andrej Drobnič, Janko Zakrajšck, Matej Sitar, Mihael Trčck, Franc Pešec (19. feb. 78 - 27. jun. 78; I. maj 96 - 8. apr. 97-12. maj 00; 3. mar. 03 - 15. sept. 03; 21. jan. 07; 3. apr. 14-6. okt. 14);
Št. Jurij: Anton Anžur, Andrej Šimenc, Matej Sitar, Anton Kukelj (26. apr. 81-2. avg. 81 - 5. maj 93 - 27. sept. 00);
Višnja Gora: Matevž/Matej Kljun, Jakob Razpotnik, Gregor Jakelj; Matej Kljun, Konrad Tekster/Tcxter (6. avg. 89; 7. sept. 97; 3. okt. 98 - 14. jun. 97 - 5. mar. 97- 14. dcc. 98; 1. dcc. 08); Zagradec: Jakob Krasna, Janez Parapat (10., oba 19. apr. 79);
Žalna: Anton Zore, Lovro Urbanija, Josip Novak, Ludvik Schiffrcr (27. jul. 76 - 19. avg. 86; 28. avg. 93 - 8. nov. 95; 25. okt. 00; 24. dec. 01-2. apr. 02).
Samostan. Precej poročil je o oživljenem samostanu cistercijanov v Stični: nakup samostanskega poslopja (6. apr, 10. avg. 97); prihod priorja Gcrarda Maierja in enega patra (27. apr. 98); prihod 7 patrov "nedomačih imen", 2 kandidatov in 6 bratov konverzov ter odprtje samostana (I., 4., 5. okt. 98); vtelesitev stiske župnije samostanu (27. feb., 17. jun. 99); cistercijani sc učijo slovenskega jezika; p. Gabrijel, Švicar, slovensko pridiga (14. feb. 00); nove orgle (26. mar. 04); okoli 30 redovnih članov (23. maj 00); kneginja Marija VVindischgraetz obišče samostan (21. avg. 01); prior Gcrard Maier postane opat (2. jun. 03); samostan kupi posest Ide pl. Fodransperg (I. apr. 05); samostanski brat se smrtno ponesreči (1. feb. 12); opat resignira (13., 18. maj 12); novi opat p. Bernard VVildmann (4. jul. 12; 8. jul. 14); p. Avguštin Kostelcc doktorira (2. nov. 18).
Slovence nekajkrat navaja tudi stiske bcncficiatc, tj. duhovnike, "nameščene" na beneficiju (26. nov. 88), in omeni nekdanjega v Višnji Gori. Taje bil ustanovljen leta 1779 z namenom, da se vsak dan opravlja služba božja za mesto Višnja Gora (3, mar., 19. apr. 94).
Letna plača organista - cerkovnika: v Šmarju 1880: poleg štolninc in daril pri krstih, vpeljevanjih in obhajilih 220 gld., ki jih izplačuje županstvo (23. mar.); v Žalni 1897: 25 gld. (mesečno?) (10. jul.); v Dobrcpolju 1904: 550 kron, brez stanovanja (1.3. sept. 04); v Št. Juriju 1910: 600 kron in stanovanje (13. jul.); 1911: 700 kron in stanovanje (24. nov.)
DRUŠTVA
Dopisniki Slovenca poročajo iz naših krajev o številnih društvih: humanitarnih, političnih, kulturnih, poklicnih (stanovskih), narodnih (nacionalnih), interesnih, izobraževalnih, cerkvenih, športno-rekreacijskih, zdravstvenih. Neverjetna množica, čeprav pokriva skoraj samo katoliški del prebivalstva. O liberalnih društvih so pisali drugi časopisi.
Bralno društvo: kulturno društvo, ki širi slovensko bralno kulturo (slovenske knjige, časopisje), prireja kulturno-družabne prireditve (slovenske deklamacije, petje; zabave) in narodno-izobražcval-na predavanja. V mestih sc jc navadno imenovalo čitalnica. Bralno društvo so imeli v Šmarju: med njegovimi odborniki jc Ivan Lah st. (12. in 21. jan. 86; 23. feb. 88; 18. mar. 90; 17. jun. 90), v Šentvidu, kjer se jc imenovalo Bralno društvo "Katoliški napredek" (20. okt. 00; 6. maj 01), in v Dobrcpolju (9. nov. 97; 17. dec. 08; 25. jan. 09).
Društvo treznosti: cerkvena bratovščina, ki naj bi za pijanec tudi molila, je bila ustanovljena v Št. Juriju (2. apr. 87), na Kopanju (II. nov. 87), v Šentvidu in Višnji Gori (22. nov. 87). Gibanje jc imelo številne pristaše: v Št. Juriju 565 (44 % vseh župljanov). Brezalkoholno gostilno jc imel hotel Union v Ljubljani (5. jul. 11).
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Višnja Gora (21. feb. 16).
Družba sv. Cirila in Metoda: slovenska šolska narodnoobrambna organizacija, ki jc ustanavljala in vzdrževala zasebne slovenske vrtce in osnovne šole na ozemlju, kjer so bili Slovenci narodno ogroženi. Nadstrankarska DCM jc leta 1908 prišla pod vpliv slovenske liberalne stranke. Podružnice: Stična, Stična - Višnja Gora, Višnja Gora, Šentvid, Krka, Grosuplje Ustanovitelji ali zastopniki: Ivan Plantan, notar; Stanko Pirnat, notar; Janko Škrbinec, nadučitelj; Jakob Pavlovčič, kaplan; Franc Kos, učitelj (18. nov. 86; 22. jul. 87; 12. avg„ 4. nov. 89; 13. avg. 92; 12. avg. 93; 12. sept. 94; 16. jan. 99; 12. jan. 01; 10. dec. 06; 5. sept. 09).
Gasilska društva. Iz Slovenca (187.3-1918) zvemo za 10 "gasilnih" društev oz. društev požarne hrambe v naših krajih: Dobrcpolje (19. apr. 02), Grosuplje (27. okt. 13), Krka (31, jul. 96), Krška vas (13. mar. 97), Podpeč (8. maj 11), Račna (26. apr. 00), Šentvid (14. okt. 86), Šmarje (12. jan. 86), Št. Jurij (6. dec. 09) in Višnja Gora (20. okt. 85). Gotovo so bila društva tudi po drugih krajih (Polica, Stična, Škocjan, Zagradcc itd.), vendar o njih v Slovencu verjetno ni nihče poročal. Tudi gasilsko društvo Grosuplje ni imelo svojega poročevalca, o njegovem obstoju zvemo samo v zvezi z vodovodom in iz osmrtnice za Francem Košakom (17. mar. 1914). Imamo pa podatek o obstoju gasilske zveze okraja Ljubljana okolica, v katero so bili vključeni gasilci Št. Jurija in Podpeči (8. maj 11).
Iz dopisov zvemo za nov gasilski dom v Šmarju in na Grosupljem (27. sepl. 87; 27. okl. 13) in nekaj 0 gasilski opremljenosti: brizgalniei, lestvah, orodju (24. feb. 90; 28. jan. 91; 31. jul. 96; 19, apr. 02).
Gasilska društva so nabirala denar z veselicami, ki so jih združevali s primernim kulturnim programom in tombolo ali loterijo (27. jan., 6. jul. 87), dežele (31. jul. 96; 26. apr. 00; 6. dec. 09), dobivala pa so tudi darove kake banke, zavarovalnice ali posameznikov (14. okt. 86). med njimi tudi cesarja (I. maj 86). Podporne člane so imeli gasilci v Šentvidu (17. mar. 91).
Načelniki: V. Ogorelec, Ivan Babšek - oba Šmarje (18. maj, 1. avg. 01); Anton Pcrko, Višnja (lora (20. maj 11).
Katoliško bralno društvo: katoliško kulturno-izobraževalno društvo, nastalo pod vplivom J. E. Kreka. Obstajalo je v Dobrepolju in Šentvidu (10.. 14.. 18. sept. 97; 3. jan. 00}.
Katoliško izobraževalno društvo je prirejalo izobraževalna predavanja, gojilo razne oblike kulture: gledališke predstave, deklamacije, zborovsko in solopctjc. nekatera pa so imela tudi godbo na pihala ali tamburaški orkester. V Slovencu so poročila ali obvestila o KID v Šmarju (16. sept. 97; 9. jun. 04), na Vidmu (Dobrcpoljc) (21. avg. 06), Krki (11. sept. 08), v Višnji Gori (26. avg. II), Šentvidu (4. jun. 12) in Račni (8. avg. 13), Daleč najbolj aktivno je bilo v Dobrepolju: imeli so lastni dom, igralsko skupino, več pevskih zborov, knjižnico in tamburaški orkester. V Šentvidu in Višnji Gori je društvo imelo godbo na pihala.
Katoliško politično društvo: društvo pristašev Katoliško narodne stranke, katerega namen je bilo politično osveščanje ljudi za obe temeljni točki strankinega programa: za narod in (katoliško) vero. Verjetno ga niso ustanovili ne v Stični (30. dec. 73) in ne v Višnji Gori (21. avg. 85), pač pa je obstajalo v Šmarju (15. okt. 92).
Kmetijsko bralno društvo: kulturno-izobraževalno društvo v Šentvidu (21. jan. 97).
Marijina družba: cerkvena organizacija, kije združevala mlada dekleta oz. fante z namenom, da bi bilo njihovo življenje versko in moralno vzorno. V ta namen je MI) včasih pripravila tudi kako gledališko predstavo. Slovence poroča o MD na Krki (14., 28. feb. 01), v Stični (6. apr. 01), Žalni (15. jim. 01), Dobrepolju (28., 30. apr. 02, 19.fcb. 10; 19. okt. 12). Šentvidu (5. feb. 06), Višnji Gori (22. avg. 14) in v šmarski dekani ji (30. okt. 04).
Rdeči križ: mednarodna človekoljubna organizacija, ki skrbi za vojne ujetnike. Na koncu leta 1914 so v Višnji Gori ustanovili odbor RK. ki je nabiral prispevke za RK. Njegova predsednica je bila baronica Codelli, odborniki pa 4 župani ter dva občinska svetovalca. Nabrali so 1300 kron ter za ranjenec z višnjanskega področja poslali 200 srajc (12. dec. 14).
Orli: slovenska katoliška telovadna organizacija, vključena v Slovensko krščansko-socialno zvezo. Orli so prirejali množične javne zbore na prostem s parado orlov, orlic in orličev v orlovskih krojih, z orlovskimi prapori in orlovsko pihalno godbo, s slavnostnim govorom, včasih tudi s predavanji. Navadno je bila pred zborom maša ali litanije, po njem pa veselica. V Slovencu so omenjeni orlovski odseki v Ambrusu. Dobrepolju, na Krki in v Šmarju, v Škocjanu in Št. Juriju pa so imeli tudi orlovski godbi (skupaj 33 članov). Veliki orlovski shodi so bili v Dobrepolju, Šmarju. Šentvidu, največji pa je bil konec junija 1909 na Krki. Zanj je dr. Evgen Lampe napisal pozdravno pesem, ki je postala orlovska himna (18. mar., 26. maj., I. jun., 9., 24. sept. 09; 14. in 19. feb.. 19. maj, 25. in 28. jun.. L,9. in 23. jul. 10; 10. maj, 21. jun., 19. jul. II).
Slomškova zveza: stanovska organizacija slovenskega učiteljstva, katerih ideal je bila krščanska vzgoja. Njen predsednik je bil Fran Jaklič, odbornik pa Štefan Primožič, nadučitelj v Dobrepolju. Ko je leta 1907 Primožič umrl, mu je Zveza na dobrepoljskem pokopališču postavila spomenik. SZjc imela zbore v Šentvidu, Stični in Dobrepolju (9. dec. 07; 4. nov. 08; 6. jul. 09; 21. maj 10; 27. maj, 9. jun., 5. jul. II; 12. jul. 13).
Slovenska krščansko-socialna zveza: krovna organizacija slovenskih nepolitičnih krščansko-socialnih društev. Prirejala je izobraževalna predavanja, zborovske koncerte in odrske predstave.
V SKSZ so spadala tudi Katoliško bralno društvo v Šmarju, Bralno društvo v Dobrepolju, Katoliško izobraževalno društvo, Kmetijsko bralno društvo oz. "kmečka organizacija" v Šentvidu.
(19. avg. 96; 18. jan. 00; 1. fcb., 6. maj 01; 7. maj 08).
Slovenska straža: katoliško narodnoobrambno društvo, ki je podpiralo Slovence na narodnem obrobju (Koroška, Tržaško, Goriško) z nakupovanjem posesti, podpiranjem njihovih kulturnih ustanov (knjižnice, časopisje, knjige) in odpiranjem slovenskih zasebnih šol. Financirala seje z darovi posameznikov, občin in drugih. Podružnice SS so bile v Višnji Gori, Dobrepolju in na Polici. Predsednik višnjanske je bil Mihael Omahen, župan; predsednik poliške moške podružnice Ivan Dremelj, nadučitelj (70 članov), ženske podružnice pa Ana Dremelj, nadučiteljeva soproga (120 članic).
(16. jul. 10; 9. mar, 22. jul. 11; 7. fcb., 21. in 24. jun., 21. avg. 13; 9. mar., 27. apr., 2. in 6. maj 14).
Sodalitatis (Sacratissimis Cordis .lesu) je bilo duhovniško stanovsko društvo, organizirano po dekanijah: v ribniški, kamor spadata Dobrcpolje in Struge (17. nov. 04), in v šmarski (26. jun. 05; 27. jan. 06).
Zveza slovenskih kolesarjev je ustanavljala obcestne postaje, kjer so dobili njeni člani dobro postrežbo in omarice s kolesarskimi potrebščinami; taka postajajo bila tudi pri Rusu na Grosupljem (2. jun. 00).
UMETNOSTI
Dopisi v Slovencu pričajo o glasbeni, likovni in gledališki umetnosti, o domačih pisateljih, pesnikih, publicistih, o naših znanstvenikih, o naših knjižnicah, o branju knjig in časopisja ter o skrbi naših ljudi za širšo, skupno slovensko kulturo in slovenski zgodovinski spomin.
Glasba. Poleg cerkvenega petja so imeli posvetne zbore v Višnji Gori (moški), Šentvidu, Šmarju (moški in mešani) in Dobrepolju (moški, mešani in ženski). Gojili so zborovsko in solopetje (Šmarje, Dobrcpolje) pa tudi dvospev (Višnja Gora, Dobrcpolje) in četverospev (Višnja Gora). Na kulturnih prireditvah so poleg glasbenih točk gojili deklamacijo in zaigrali navadno kar več kratkih igrokazov.
Peli so cerkvene, ljudske in umetne pesmi. Cerkveni zbori so gojili tudi cecilijansko petje (Dobrcpolje 1884; stiski menihi 1901 nacecilijanski pevski reviji pojejo gregorijanski koral). Zbori oz. pevci so nastopali pri bogoslužju ob spremljavi orgel, na kulturnih prireditvah (ob spremljavi klavirja) in ob odprtem grobu.
Gojili so tudi instrumentalno glasbo: tamburaški orkester sta imela Dobrcpolje in Šentvid, godbo na pihala orli iz Št. Jurija in iz Škocjana, visnjanski gasilci pa orkester.
Priljubljeni skladatelji so bili: Anton Ncdved, Anton llajdrih, Benjamin Ipavec tercitrar Umlauf. Skladatelj, ki je kot organist delal tudi v Šentvidu, je Matej Vurnik (1904).
Organisti: Iranec (ioršič, Št. Jurij, (18X3); Janko Škrbinec, Višnja Gora, Šustcr, Šentvid (1907). Matej Vurnik, Šentvid (1904), Zalokar, Kopanj (1910). Citrar Gilly st. in ml.. Višnja Gora. Zborovodje: Fr. Cimerman, Dobrepolje (1907); Josip Korban. Šentvid (IX87); Janko Škrbinee. Višnja (tora, tudi kapelnik (1916); J. Štrukel. Dobrepolje (1910); p. Gabijel. samostan Stična (14. teb. 00); Brus. doma s Police, učitelj (7. jan. 13): dr. Fr. Gros. Šentvid (1878).
(13. jul. 76; 28. maj, 20. avg. 78; 3. apr, 5. jul. 83; 15. jan., 7. avg. 84; 10. feb. 87; 17. fcb. 88; 18. mar, 17. jun. 90; 5. in 22. jul. 01; 15. okt. 04; 21. avg. 06; 24. jan., 15. apr, 6. jul. 07; 14.. 19. feb., 8. mar. 10; 10. maj, 21. jun., 19. jul. 11; 9. in 21.. 26. avg. 12; 20. nov. 16; 19. avg. IX)
Likovna umetnost je v veliki meri povezana s Cerkvijo. Dedni Dol: Prenovitev 14. kapelice križevega pota (božjega groba); Amalija Pcvie je zanjo darovala 4000 kron (12. mar. 96).
Krka: slikar Matija Koželj naredi nov križev pot (22. okt., X. nov. XI); slikar Franc .lontez. naredi 4
nove stranske oltarje, 2 pa prenovi (3, sept. X5); novi stranski oltarji (22. jul. 87).
Kriška vas: v času šmarnic kip Matere Božje podobarja Mateja Dežele (9. maj 94).
Lcskovcc: v času šmarnic kip Matere Božje podobarja Mateja Dežele (9. maj 94).
Podgora (Dobrepolje): stranski oltarji bodo novi, glavni je prenovljen (15. mar. 77).
Polica: kipar Jakob Grm naredi nova stranska oltarja in prenovi glavni oltar ter prižnico; slikar Simon
Ogrin naredi novi sliki zanju; nova obhajilna miza, nova streha nad prezbiterijem, novo nebo. nov
tabernakelj (6. dcc. 89); Ivan Kregar naredi srebrn kelih (28. mar. 99).
Sap: nove freske v kapelici plača Urša Potokar (18. jul. 92).
Šmarje: nove cerkvene klopi (25. jun. 81); prenovljena stranska oltarja (26. okt. XX).
Št. Jurij: Matej Sternen poslikal cerkveni podstnl in bližnjo kapelico ter razstavil svoje oljnate portrete;
prenovljena župna cerkev in nove klopi (11. nov. 97).
Tabor: Prenova cerkve sv. Nikolaja; šentjurijski župnik Matej Sitar odkril freske iz 16. stoletja, katere je Matej Sternen restavriral (11. nov. 97); kapela sv. Antona; njegov kip naredil Janez Vurnik (31. avg. 00).
Videm (Dobrepolje): podobar Josip Šubie dela oltarje (8. apr. 05).
Višnja Gora: prenovljena stranska oltarja in prižniea. obnovljen glavni oltar in tabernakelj župnijske cerkve; nov križev pot pred tremi leti (10. jul. 94).
Žalna: podobo na zastavi Marijine družbe narisal slikar Anton Jebačin (15. jun. 01).
Gledališče. Igrokaze, tj. igre, so največ igrali na Vidmu (Dobrepolje): v letih 1906. 1907 in 1910 so predstavili II del, v Višnji Gori pa so v letih 1884, 1908. 1911 in 1912 uprizorili 9 del. Drugje so igrali po I delo: na Krki 1901, v Šmarju 1904, Stični 1908 in Št. Juriju 1912. Skupaj Slovence poroča ali obvešča o 23 gledaliških delih: 0 5 burkah, 2 veseloigrah in 1 komičnem prizoru ter o 2 verskih igrah in I žaloigri. Ostalih 12 zvrstno ni opredeljenih; med njimi je 1 štiridejanka; ker so tudi to. kot večino ostalih, igrali hkrati z dvema burkama, ni mogla biti dolga. Več iger je imelo versko vsebino in Lurška pastirica je na Krki tako "vžgala", da so predstavo ponovili. Predstava v Šmarju je imela malo občinstva, morda je bila "čista", brez dopolnilnega pevskega programa in /abave na koncu.
Tudi v Višnji Gori in na Vidmu, kjer so igrali največ iger, ljubiteljsko gledališče ni živelo več kot dve leti zapored.
Največ so igrali okoli novega leta in pred pustom, kar kaže na večinoma zabavno naravnanost gledaliških predstav, ki so bile navadno združene s koncerti in končno zabavo ali veselico. Igrali so v gostilniških hišah: pri Omahnu v Višnji Gori in pri Poličanskem v Stični, na Krki v šoli. v Dobrcpolju od leta 1907 dalje v domu zadruge oz. hranilnice. V Višnji Gori so igrali tudi v gasilskem domu pa tudi v salonu župana Omahna. Nekatere igre so igrali samo fantje, nekatere samo dekleta, eno pa so igrali otroci.
Naslovi del: Boječi Matevž, šaloigra / burka ; Dobrodošli! Kdaj pojdete domov, veseloigra; Dr. Hribar, veseloigra; Garcia Morena, žaloigra; Kje je meja?; Kovačev študent; Lurška pastirica; Sveta Neža; Materin blagoslov; Večna mladost in večna lepota; Sanje.
Režiserji: Janko Škrbinec, nadučitelj (1884), Slana, postajenačelnik (1908), oba Višnja Gora; Viljem Fritz, gostilničar (1908), Stična.
K ljudski scenski umetnosti sodijo maškare, za katere pa iz Slovenca vemo samo posredno: odborniki občine Podgora (Dobrepolje) so sklenili, da bo vsak gospodar, ki bo pripustil, da se v njegovi hiši napravijo pustne šemc, moral plačati globo.
(15. jan. 84; 14. in 28. teb. 01; 9.jan. 04; 21. avg. 06; 12. jan., 19. jati., 15. apr. 07; 2. jati., 19. feb. 08; 10. feb. 09; 14. feb. 10; 14. feb., 16. nov. II; 9. in 26. avg. 12; 25. jul. 18).
Besedni umetniki. Daleč največ je Slovenec pisal o Josipu Jurčiču, in sicer ob njegovi smrti leta 1881 in ob odkritju spominske plošče na Muljavi leto dni pozneje Jurčič je bil glavni urednik in tudi novinar liberalnega Slovenskega naroda, vendar mu je Slovenec izrekel vse priznanje kot slovenskemu pisatelju in narodnjaku.
(5., 7., 17. maj, 5. jul., 9. avg., 5. nov. 81; 10., 19. avg. 82).
Razen Jurčiča so omenjeni še: Andrej Adamič, Brezje (Muljava), duhovnik, publicist, objavljal v Slovencu (1888); Rozalija baronica Codelli, grad Turn pri Višnji Gori, pesnica, pisateljica; Janez Cigler, višnjanski župnik, ob drugi izdaji povesti Sreča v nesreči (1883); Anton Hribar, Korinj, duhovnik, pesnik; dr. I. Janežič, Šentvid, duhovnik, pisatelj; Josip Korban, Šentvid, pisatelj; It. Legat, Višnja Gora, zdravnik, publicist in pesnik; sodeloval v Vodnikovem spomeniku (1859); Ludvik Lenič z Zavrha pri Sp. Slivnici, pesnik, objavljal v Zori in Domu in svetu; Mihael Omahen, Višnja Gora, pisatelj; Janez Parapat, Krka, duhovnik, pisatelj, pesnik in zgodovinar; Matija Prclcsnik s Ceste, pesnik in pisatelj; Matej Sitar, duhovnik, publicist.
(10., 19. apr. 79; 14. sept. 83; 4. jun., 29. jul. do 9. avg., in 11., 26. avg. 84; 28. jun. 86; 20. mar. 88; 28. mar.; 10. sept. 97; 31. okt. 98; 3! mar. 03; 12. teb. 10; 26. nov. 15).
Knjige in časopisje. Po mnenju Slovenčcvcga dopisnika so naši ljudje radi brali, kar sicer potrjujejo tudi bralna in izobraževalna društva. Med najbolj priljubljenimi knjigami sta bila Ciglet jeva Sreča v nesreči in Baragov molitvenik Dušna paša. Na Dolenjskem je bilo kljub revščini dosti naročnikov Mohorjeve družbe (1891). Od župnij sta 1895 imeli podpovprečno število mohorjanov le dobrepoljska in kopanjska. V šmarski, šentviški, žalski in višnjanski je bil 1 mohorjan na manj kot 14 ljudi (1911).
Odnos do idejno, zlasti versko drugačnih knjig kaže svarilen dopis iz Stične, kjer so pri otrocih našli tri v protestantskem duhu napisane knjige (6. apr. 98). Nenačelne očitke liberalne strani je sprožila knjiga Ženinom in nevestam, ki jo je napisal A. B. Jeglič, ljubljanski škof (22. nov. 09).
Šolska knjižnica se omenja v Šmarju (1888), društvena v Dobrepolju (1907).
Novinarji in politiki so se zelo zavedali vplivnosti časopisja (prim. uvodnik 1. številke Slovenca in besede dr. J. E. Kreka v Šmarju, 16. sept. 97).
Po mnenju dopisnika je prihajalo na Grosuplje več nemških kot slovenskih časopisov (1879); v Dobrepolje je prihajal I sam (1890). Od gostiln so bile leta 1902 na Slovenca naročene Košakova na Grosupljem, Salokarjcva v Strugah in Omahnova v Dednem Dolu. V letu 1903 so se jim v Dobrepolju pridružile še gostilna kmetijskega društva na Vidmu, Mustarjcva v Kompoljah ter Gcrmova in Štihova v Podgorici. Od ostalih časopisov se omenjajo Novice in liberalni Slovenski narod, od revij pa Dom in svet ter Rodoljub in Domoljub.
(16. sept. 79; 14. sept. 83; 23. feb. 88; 9. jan., 5. feb., 18. maj, .3. dcc. 90; 16. apr. 91; 19. apr, 8. maj 94; 28. dec. 95; 6. apr. 98; 22. feb., 6. in 31. dec. 02; 9. in 23. maj 03; 24. jan., 15. apr. 07; 3. apr. 11).
ZNANOSTI
Že v prvem letu izhajanja Slovenca neki dopisnik iz naših krajev pogreša "naučni slovar" in slovar besed, rabljenih v časopisju. Slovenski slovar znanstvenih izrazov je izšel leta I SSI. slovarja samo časopisnega besedja pa pravzaprav še danes nimamo. Sicer pa sta v zvezi z našimi kraji zanimivi dve znanosti: arheologija in umetnostna zgodovina.
Dopisniki poročajo o izkopavanjih starinokopa Jerneja Pcčnika pri Stični in na Gori pri Šmarju, kjer da je kopal tudi Konrad Čmologar. Pečnik je našel grobove, 4 žare z bronastimi dodatki, Črnologar pa je izkopal dva skeletna groba. Razen tega so že prej pri Šentvidu naključno odkrili 26 zapestnie, blizu Sapa žare in grobne svetilke iz rimskih časov, pri Žalni pa lonce z 900 srebrniki iz 13. stol. Pečnik je o najdiščih in izkopavanjih poročal tudi v Muzejskem društvu v Ljubljani, in to v slovenščini, kar očitno ni bilo navada. Pri Stični in na Magdalcnski gori je izkopavala Marija vojvodinja Meck-Icnburška.
(14. apr., 5. maj 90; 5. okt. 91; IS. jul. 92; 15. apr. 93)
Na področju umetnostne in družbene zgodovine seje lepo uveljavil Konrad Črnologar, doma s Peščenika pri Višnji Gori, najprej knjigovez, potem učitelj, obenem pa dopisni član in konservator Osrednje komisije za raziskovanje in ohranjenjc umetnostnih in zgodovinskih spomenikov s sedežem na Dunaju. Ob strokovnem obisku Bele krajine seje prchladil in čez tri dni zaradi angine umrl.
Z umetnostnim raziskovanjem in pisanjem seje ukvarjal tudi Matej Sitar, župnik v Št. Juriju in v Šmarju. Pomembni farni zgodovinarji so: Andrej Drobnič, Šmarje, Janez Jereb, Škocjan, Josip Švigelj, Polica, Fran Žužek, Kopanj. 0 zgodovini dunajskega slovenskega društva Slovenija je napisal knjigo Janko Vencajz, Šentvid, citiran zgodovinar iz 18. stol. pa je p. Pavel Puccl, Stična. Zoolog je bil dr. Fran Kos, Ljubljana, Grosuplje. Slovenec poroča tudi o hidro-geoloških barvalnih raziskavah na področju Dobrcpolja, Kopanja in Krke.
(5. dec. 90; 15. apr. 93; 5. okt., 11. nov. 97; 3. in 5. apr. 03; 11. in 12. apr. 04; 2. sept. 13.).
Podpiranje izobraževanja, slovenstva in slovenskega zgodovinskega spomina. Ljudje v naših krajih niso delovali le ozko lokalno, ampak so večkrat izkazali tudi podporo širšim, splošno slovenskim interesom tako z izjavami kot z denarno podporo. Poleg zahtev za slovensko univerzo in višje sodišče v Ljubljani ter množičnega podpisovanja Majniškc deklaracije lahko navedemo še naslednje:
Jeranova dijaška miza: Luka Jcran, duhovnik in urednik Zgodnje danice, je podpiral tudi revnejše dijake. Po njegovi smrti aprila 1896 so zlasti duhovniki prispevali denarne darove za nadaljevanje njegovega štipendiranja revnih dijakov. Prvi med njimi je bil šmarski župnik A, Drobnič, Jcranov prijatelj. (I. in 2. maj, 21. avg. 96; 20. mar. 97; 2. apr., X. okt. 98; I. apr. 99; 20. apr, 16. avg„ 27. sept. 00; 2. mar., 6. apr. 01).
Katoliški sklad: sklad za katoliško gimnazijo in za učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. Darovalci so bili duhovniki. (22. in 29. jul. 93; 3. nov. 94; 12. jun. 96).
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju so z darovi podprli "civilista" iz Stične oz. Grosupljega in duhovnik iz Dobrcpolja (10. apr. 02; 17. feb. 13; 24. mar. 14; 30. jun. 16; 15. fcb. 17).
Za obmejne Slovence so od 1909 do 1914 nabirali denarne prispevke pod različnimi imeni: Sklad za obmejne Slovence, Sklad za obmejne brate. Pomoč obmejnim Slovencem, Za šentiljski dom. Slovenska straža. Darovali so jih posamezniki, nabrali so jih med svati v Ponikvah in na novomašni svatbi v Šentvidu, nabirali so jih po župnijah šmarske dekanije, dar sta nakazala županstvo v Višnji Gori in občina Draga, nabirali so jih mohorjani in Štrubclj s Peči. Kraji darovalcev: Dobrcpolje, Draga, Kopanj, Krka, Peč, Polica, Šentvid, Šmarje, Višnja Gora, Žalna.
(21. in 26. jul., 18. avg., 5. okt. 09; 26. mar., 7. maj, 16. jul. 10;9.mar. 11; 14. doc. 12; 7. feb., 21. in 24. jun., 25. okt. 13; 9. mar., 27. apr., 2. in 6. maj 14).
Naša straža: verjetno narodnoobrambno društvo, za katero so darovali duhovniki šmarske dekanijc in duhovnik na Krki, Franc Košak z Grosupljega pa je bil njegov član (6. feb., 25. jul. 99; 13. apr. 00).
Krajcarska podružnica Narodnega doma iz Ljubljane je razposlala krajearske in desetkraj-carske knjižice med drugim tudi v Višnjo Goro in Šentvid, posebej pa je za Narodni dom v Ljubljani daroval zastopnik banke Slavije na Krki (28. apr. 83; 28. okt. 85).
Denar za spominsko ploščo dr. Janezu E. Kreku so darovali posamezniki iz Žalne, Radohove vasi, Višnje Gore, s Police, Velikega Mlačevega, Krke, Grosupljega in Šentvida, župan iz Drage, županstvo Št. Jurija in Gorenje vasi (pri Muljavi) ter primorski begunci v višnjanski občini.
(31.okt, 10. nov., 5. in 28. dec. 17; 19. in30.jan., 13. in 28. mar, 19. avg. 18). Zbiralo se je tudi za spomenik Frideriku I. Baragu (v Dobrniču) in Simonu Gregorčiču (24. jul. 97; 20. jul. 07).
ČRNA KRONIKA
Pri poročanju o raznih nesrečah in kriminalu je tudi Slovenca kdaj zapeljala naglica - ali pa želja po senzacionalnosti: tako j c npr. najprej poročal, daje nekoga na Grosupljem povozil vlak, dva dni kasneje, daje bil ubit in položen na tire, čez tri dni pa je bilo objavljeno uradno sporočilo, daje bil ponesrečence opit (15., 17., 20. nov. 93).
Potresi. V obdobju 1882- 1918 je bilo po poročilih Slovcnčcvih dopisnikov v naših krajih 14 potresov. Prvi zabeleženi je bil sredi julija 1882, zadnji pa sredi julija leta 1918. Daleč najhujši je bil 14. aprila 1895, ko seje močno stresla tudi Ljubljana. Prvi sunek so začutili ob 11, uri zvečer in nato se jih je do jutra zvrstilo še 41; 4 so bili močnejši. Potresne sunke so zaznali ponovno maja in nato oktobra 1895. Sicer pa so dopisi o potresu sorazmerno skopi. Prizadete so bile zlasti cerkve, v dobrc-poljski šoli pa nekaj časa ni smelo biti pouka.
(18. in 22. jul. 82; 16. jul. 84; 16., 19. in 25. apr., 8. in 13. maj, I I. in 12. okt. 95;
22. apr. 96; 22. in 26. feb., 16. jul. 97; 15. jun. 98; 26. mar. 01; 18. feb. 03; 24. feb. 06; 27. mar. 17; 19. jul. 18).
Povodnji. Dopisniki Slovenca 1873-1918 poročajo o dvajsetih velikih razlitjih vode, vendar je bilo povodnji še več, saj nekajkrat poročajo, daje področje okoli Račne zalito vsako leto tri- do štirikrat.
Razen 15 poročil o poplavah radenske Šice oz. Dobravke in Podlomščice navajajo še dve veliki povodnji ponikovske Raščice, dve povodnji Krke oz. potoka Breg in povodenj v Šentviškem kotu. Največje povodnji so bile: junija 1884, ko so vode zalile Malo in Veliko Račno, Malo Mlačevo pa tudi zemljišča pod Sp. Slivnico in okoli Št. Jurija; nov. 1885, ko jc bilo na področju Krke "zatopljenih" 8 žag in 9 mlinov; julija in avgusta 1889, ko so vode v 12 urah zalile 2000 oralov, tj. 1 150 000 m2, in je povodenj segala od Kopanja do Šmarja; marca 1895, ko je bil zaradi vode prekinjen železniški promet med Grosupljem in Čušpcrkom, ter oktobra 1895, ko seje Raščica razlila od Ponikcv do železniške postaje Dobrcpolje in naprej do Vidma.
Da bi omilili oz. omejili največje povodnji, ki so navadno trajale 7, 8 dni pa tudi 3 tedne, so regulirali Šico za Kopanjem, in sicer tako, da so naredili širok prekop v jamo Vršnico. Regulacijska dela
je uspešno vodil deželni inženir Vladimir Hrasky, zato je aprila 1889 občina Račna podelila naslov častnega občana njemu in glavarju okraja Ljubljana - okolica. Poplave so se sicer še nadaljevale, vendar je voda hitreje odtekla, sicer pa so se na začetku 90. na Radenskem polju tudi regulacijska dela nadaljevala.
(25. jun. 74; 30. maj, 8. jul. 76; 20. avg. 78; 22. jun. 84; 2. mar., 11. in 13. apr., 22. maj, 22. sept., 10. in 19. nov. 85; 2., 4. in 8. apr. 86; 29. jul., 12. avg. 89; 20. maj, 29. okt. 90; 10. okt. 94; 28. mar.. 30. okt., 5. nov. 95; 17. okt. 96; 18. avg. 97; 28. jun. 00).
Suše. O hudi suši poročajo dopisniki Slovenca iz. dobrepoljske, krške in šentviške farc (30. avg. 77; 28. fcb. 80; 29. jul. 85; 2. jun. 86; 7. avg. 99).
Mraz. Huda zima in pomanjkanje vode v Dobrepolju (28. fcb. 80). O majskem snegu in mrazu poročajo zlasti dopisniki s Krke in iz Dobrcpolja (7. in 21. maj 74; 18. maj 95; 13. maj 97; 3. maj 02).
Toča. Dopisniki poročajo o 13 hudih točah. Po obsegu največja in najhujša je bila konec maja 1899. Zajela je ozemlje od Iga čez Grosuplje do Krke. Samo v občinah Dedni Dol, Lcskovec, Draga, Šentvid in Muljava je povzročila za 76 000 kron škode Obsežna je bila tudi julija 1918, koje sklestila poljščine na področju Grosupljega, Št. Jurija, Dobrcpolja, Dednega Dola in Lcskovca. Razen tega so poročali o toči tudi iz Račne, Stične in krške farc.
(25. jun. 74; 4. jul. 82; 23. in 26. maj 84; 12., 13. in 31. avg., 2. okt., 6. sept. 89; 18. in 29. maj 94; 10. jun., 20. jul. 95; 29. maj, 12. jun. 99; 7. avg. 00; 9. in 13. jul. 07; 22. in 23. jul. 18).
Strela. Po Slovencu je strela udarila 9-kral Ubila je 4 ljudi: na Selili (cerkovnika), v Leskovcu, Ivančni Gorici in Kompoljah; kravo in 5 ovac na Krki; 3-kratje treščila v cerkev, in sicer v Šentvidu, na Selih in v Šcntpavlu, 1-krat v hišo (na Korinju), 2-krat pa v kozolec (na Krki in v Leskovcu).
(22. avg. 82; 6. sept. 89; 26. maj, 15. jun. 93; 15. jun. 98; 18. in 19. jul. 99; 31. maj 07; 7. jun. 11).
Vihar. Na Muljavi jc podrl dva kozolca (7. jul. 84).
Požari. Dopisniki Slovenca v obdobju 1873-1918 poročajo o 40 požarih. Največji je bil aprila 1902, koje pogorela vsa Zdenska vas: 160 hiš in veliko gospodarskih poslopij; ožgano je bilo celo žito na poljih in drevje okoli vasi, štirje ljudje pa so zgoreli oz. umrli od opeklin, med njimi dobre-poljski župan Fr. Žnidaršič. Vzrok požara: razstreljevanje za vodnjak. Za pogorelec jc dal cesar 5000, vlada 3000 in nato še 2000 kron, deželni odbor 4000 kron, denar pa so zbirali tudi po vsej Kranjski.
Veliki požari so bili še leta 1877, ko so pogorele Kompolje (52 hiš in cerkev), leta 1879, koje pogorelo Sp. (?) Blato, leta 1896, koje pogorelo več hiš v Primči vasi, leta 1911, ko so zbirali za pogorelec Kala pri Ambrusu in pogorelec Gabrja, ter leta 1914, koje na Pristavici nad Stično zgorelo 12 hiš in gospodarskih poslopij. Ostali požari so bili: v Gajničah (1891 in 1905), na Grosupljem (1874), Hudi Polici (1904), Krki (1881), v Krški vasi (1887), Malih Lesah (1884), na Muljavi (1884). Peščcniku (1905), v Podborštu (1881), Podbukovju (1901). na Polici (1913), Spodnjem Blatu (1912), v Stranski vasi pri Grosupljem (1909 in 1912), Št. Juriju (1898), Šcntpavlu (1906), Šmarju (1908), Šentvidu (1879 in 1909), Velikih Lesah (1883 in 1898), Velikih Pecah (1887), na Velikem Mlačevcm (1903), Vidmu (Dobrcpoljc) (1874), v Višnji Gori (streha farne cerkve, 1884), v Zagorici (18X0), Zagradcu pri Žalni (1879) ter v Zdcnski vasi (1912).
Požar so pogosto povzročili otroci, neprevidnost (svetilka, sveča, kuhanje) ali požigalce Ob navedenih požarih so zgoreli 3 otroci (v Gabrju, Velikih Pecah in Šcntpavlu) in 5 odraslih, razen navedenih v Zdcnski vasi šc neznance pri Jurju na Peščcniku.
(19. mar., 4. jul. 74; 23. sept. 75; 25., 28., 30. avg., 6., 11., 18., 20., 27. sept., 2., 18., 23. okt., 27. nov. 77;4.jan., 8. jul., 14., 16. okt. 79; 16. mar. 80; 15. mar. 81; 28. apr. 83; 28. mar., 7. jul., 17., 18., 22. sept., 17. nov. 84; 21. avg. 85; 28. jun., 12. avg. 87; 20. mar. 91; 3. jan., 4. jul. 96; 5., 22. jan„ 28. sept. 98; 29. maj, 10. okt. 01; 28., 30. apr., 1., 2„ 3., 7., 15., 30. maj, 13. sept. 02; 22. sept. 03; 9. jan. 04; 7. Jul., 22. sept. 05; 6„ 8. okt. 06; 30. jul. 08; 4. avg. 09; 11. avg., 21. sept. 11; 17. jan., 11. jun.,
9. nov. 12; 18. teb. 13; 26. jun. 14).
Od opeklin, dobljenih od ognja, sta umrla kmet z Velikega Črnela in 3-letna deklica na paši na Pijavskem v krški fari (3. in 23. apr. 03). Utonilo je 13 ljudi: 7 moških (2 od njih opita), 5 otrok in 1 ženska. Posebej omenimo majerja (upravnika) Tsehinklovcga posestva na Grosupljem; 80-letnega moža, ki je šel na Krko k maši, in posestnico iz Velike Loke, ki je morda naredila samomor (29. jul. 76; 18. feb., 24. dec. 78; 25. teb. 79; 28. apr. 83; 13. apr. 86; 16. maj 95; 9. sept. 98; 7. dec. 99; 27. mar. 02, 3. okt. 05; I. sept. 09). Zmrznilo je 5 ljudi: v Bičju, na Gatini, na Oslici, v Šmarju in Višnji Gori (27. jan. 83; 20. dec. 90; 7. jan. 97; 6. feb. 01; 8. maj 07).
Prometne nesreče. Slovenčevi dopisniki v prvih 45-ih letih poročajo o 12 smrtnih nesrečah v prometu: 7 se jih je zgodilo z vprežnim vozom, 5 na železnici. Na cestnem klancu pri Brvacah med Šmarjem in Grosupljem sta bili dve (1885 in 1890), 1 je bila v Višnji Gori in I pred Krko. Na železnici so bile smrtne nesreče pri postaji Grosuplje (1893), pri Veliki Loki (1895), pred postajo Višnja Gora (1908) in pri postaji Sp. Slivnica (1910).
(24., 27. maj 84; 23. nov. 85; 3. avg. 87; 25. nov. 90; 15., 17., 20. nov. 93; 21. mar. 95; 10. mar. 99; 30., 31. jul. 02; 1. avg. 03; 31. avg. 08; 26. avg. 10).
Nesreče pri delu. Dopisniki poročajo o 9 smrtnih nesrečah: 3 so se zgodile v gozdu (pri eni, leta 1912, je življenje izgubil cistercijanski brat), 3 pri gradnji železnice leta 1893: ena je bila v predoru pri Šmarju, druga v predoru pred Višnjo Goro, tretja pa v useku pri Veliki Loki; in 3 v gradbeništvu: ponesrečili so se 1 tesar in 2 zidarja (14. maj, 17. sept. 74; 10. feb., 15. jun., l.avg. 93; 20. jul. 95; 13. apr. 96; 15. maj 11; 1. feb. 12).
Nesreče z orožjem. Dopisniki poročajo o štirih: na Polici pri ženitovanju, v Podborštu pri likofu in o dveh pri lovu: ena seje zgodila pri Višnji Gori, blizu Šentvida pa je bil smrtno zadet Anton Kovačič, posestnik in gostilničar iz Štorovja (12. sept. 83; 21. feb., 15. sept. 00, 27. okt. 09).
Pijača. Dopisnik (1879) piše o "šnopsarski kugi", ki da mori po naših vaseh. Na Polici npr. so bile 4 gostilne, žganje pa da seje točilo v vsaki tretji hiši. Slovenec navaja 12 smrti zaradi opitosti: dva opita je povozil vlak, trije so zmrznili, ostali so umrli zaradi zaužitja prevelike količine alkohola.
(16. sept. 79; 19. mar. 81; 27. jan., 19. nov. 83; 13. apr. 86; 30. apr. 88; 20. dec. 90; 10. mar., 14. jun., 18. jul. 92; 20. nov. 93; 10. mar. 99; 29. jul. 07; 13. avg. 13).
Ostale smrtne nesreče. Neko žensko jc ubil sneg, ki je zdrsnil s strehe; neka ženska je padla s češpljc; nekoga jc nabodel bik; nekdo seje zadušil z jedjo; nekdo je izginil. (30. okt. 83; 11. jan., 21. mar. 95; 18. mar. 02; 4. jul. 13; 28. jun. 15).
Samomori. O samomorih poroča Slovenec obzirno, navadno s pojasnilom, da seje revežu zmešalo, vendar se dvakrat zgodi, da objavi "govorice", potem pa se mora popravljati. Skupaj poroča o 17 samomorih ali domnevnih samomorih, 14 moških, 3 ženskah. V 9 primerih so uporabili vrv (v gozdu), v 3 kroglo (orožniški stražmojster, učitelj, baronov sin), I (domnevni samomor) strup (sodnik) in I (domnevni samomor) vodo.
(5., 9., 12. maj, 22. dec. 74; 11. apr. 76; 25. feb. 79; 12. nov. 81; 25., 28. jul., I. avg. 83; 8., 29. jan.,
10. feb., 28. apr. 86; 26. jun., 25. okt. 95; 8. apr. 97; 27. mar. 02; 9. feb. 07; 7., 8., 11.jan. 13; 17.jun. 14).
KRIMINAL
Grožnje, goljufija, poneverba, ponarejanje denarja. Po odkupu samostanskega poslopja so menihi dobili več "prelilnih pisem", čeS da bo kraj zaradi ponovne oživitve samostana gospodarsko propadel. Oče je skušal ogoljufati sina z lažnim dolžnim pismom. Poštna uradnica je poneverila 4000 kron, ob čemer dopisnik kot v opravičilo navaja njeno nizko mesečno plačo (40 kron). V okolici Šentvida so ponarejali denar. O zelo znanem ponarejevalcu Jožefu Prclesniku s Ceste, o katerem je krožilo veliko pripovedk, je v njegovih "aktivnejših" letih poročal Slovenski narod, Slovenec se ga je spomnil samo ob smrti. (10. avg. 97 - 20., 29. dec. 77 - 2S. okt. 02 - 10. jun. 75 - 12. fcb. 98).
Tatvine, vlomi. Najmanj iznajdljiv je bil tat, ki si je v Dolenji vasi pri Polici naložil 20 kg mesa in 20 kg špeha, pa je zaradi težkega tovora omagal in so ga prijeli. Smolo so imeli tudi vlomilci v prostore posojilnice v Šentvidu: blagajna je bila zaklenjena z vverthcimovo ključavnico, oni pa s seboj niso prinesli primernega orodja. Sicer pa dopisniki poročajo o 9 tatvinah in 8 vlomih. Ukraden jc bil denar (7-krat), meso (3-krat), krava, obleka, perilo in posodje.
(26. feb., 24. mar., 5. maj 74; 16. mar. 80; 24. mar. 85; 21. scpl. 87; 30. jul. 91; 25. okt. 93; 6. teb. 97; 12. apr. 02; 2. jan. 06; 29. jul., 7. nov. 07; 10. scpl. 10; 9. avg. 16; 17. jan. 17; 28. maj 18).
Mučenje živali. Protest zaradi mučnega prevažanja telet s sejma do klavnice (28. maj 92).
Nasilje nad ženskami, pedofilija: V Šmarju je nasilnež ženi prizadejal poškodbe, nato je grozil s smrtjo še svojemu nezakonskemu sinu. Na Sp. Slivnici jc oče spolno zlorabil 11-letno hčer (18. dec. 03; 5. okt. 04).
Uboji in umori. Slovenec 1873-1918 poroča v zvezi z. našimi kraji oz. ljudmi o 13 ubojih, 5 detomorih in 7 umorih. Največ ubojev seje zgodilo v gostilnah: v Veliki Loki 1881, v Dobu 1906, v Dragi 1912 in v Trcbnji Gorici 1914; 3 uboji so se zgodili na cesti: na Lobčku 1899, Grosupljem 1899, Gmajni (Krka 1904); fantje so ubili vasovalca (Grosuplje 1911); po 1 uboj pa se je zgodil pred Krajčkovo gostilno na Vidmu (Dobrepolje) 1912, na sejmu v Stični 1901 in na svatbi na Vrhch nad Muljavo 1879, ubijalci so bili voglarji.
Umorjeni so bili: starejši moški na Selih pri Šmarju 1875; sejmar iz Male Loke pri Žalni 1899: njegov morilec (Cigan) je bil obsojen na smrt; pekov sin v Šentvidu 1907; duhovnik (dekan), doma iz Kriške vasi, v Vipavi 1908; pri ostalih podatki niso zadostni.
(25. fcb. 79; 5. nov. 81; 15. okt. 84; 9. fcb., 19. jul. 99; 10. apr. 01; 23. jun., 2. dec. 04: I. sept. 06; 29., 30. avg., 9. sept. 12 - 31. jan. 74; 3. mar. 93; 26. okt. 99; II. nov. 02; 12. jun. 13 - 21. dec. 75; 16. jan., 14. mar. 99; 6. mar. 00; 6., 11. nov. 01; 25. feb. 02; 12.sept.07; 15.jun. 08; 28. jan. II; 15., 19. okt. 12).
BELA KRONIKA
Slavja. V nasprotju s slabo, črno obsega bela kronika lepe. vesele dogodke: slovesna obhajanja papeževega jubileja: zvonjenje, razsvetljene hiše, možnaiji, kresovi, slovesna maša, slavnostni govor, petje papeževe himne (25. jun. 74, Šentvid; 21. jun. 77, Šentvid; 24. fcb. 93, Šmarje; 3. mar. 93, Videm (Dobrepolje); slovesna praznovanja cesarjevega jubileja: zvonjenje, razsvetljava, kresovi, pokanje topičev, rakete, pritrkavanje, zasaditev cesarjeve lipe (v Šmarju pred cerkvijo 1888, v Višnji Gori na Glavnem trgu 1912), slovesna maša, slavnostni govor, petje cesarske himne, pogostitev za ljudstvo, banket za odličnike, v mestu bengalični ogenj in gasilska godba (15.
maj 79, Videm (Dobrepolje); 21. avg. 80, Šentvid; 26. okt. in 23. nov. 88, Šmarje; 2. nov. 88, Št. Jurij; 18. jul. 98, Šentvid; 7. dec. 98, Krka; 22. avg. 05, Stična; 21. avg. 12, Višnja Gora);
obletnice župnij: 600-lctnica šmarske: zvonjenje, kresovi, 50 belo oblečenih deklic, slavnostna maša (26. okt. 88); 100-lctnica šentjurijske.
Odkritje spominske plošče Josipu Jurčiču na Muljavi: iz Ljubljane se je pripeljalo 48 voz z 250 gosti, med njimi državna poslanca dr. Vošnjak in dr. Pfeifer ter deželna poslanca Luka Svetce in dr. Valentin Zarnik pa pesnik Simon Gregorčič in skladatelj Davorin Jenko; 48 sokolov z zastavo, 28 pevcev ljubljanske Čitalnice z zastavo. Na Lavrici, v Šmarju in na Krki jih je slovesno pozdravil domači župan. V Šmarju jih je sprejela domača požarna bramba in jih spremljala čez Krko na Muljavo, kjer jih pozdravil župan Spcndal. Slavnostni govornik je bil pisatelj Janko Kersnik. Po ljudski veselici na Muljavi, kjer se je zbralo 5000 ljudi, so imeli odličniki bankcl v stiškem Gradičku. Napitnice na čast cesarja, Jurčičevih staršev in pesnika Gregorčiča. Ob vračanju je goste pred Višnjo Goro pozdravil dedendolski, v mestu pa višnjanski župan.
Slovesni sprejem škofa na meji župnije, sprevod do župnijske cerkve, po obredu in slavnostnem kosilu petje, zvečer podoknica, bengalični ogenj, petje. Sprejem novega poliškega župnika: od Velike Stare vasi do cerkve na Hribu je bilo postavljeno 6 velikih slavolokov, vmes pa še veliko manjših; na mejo župnije mu je z zastavo in dvema bandercema prišla naproti šolska mladež skupaj z učiteljem in sosednjim župnikom, deklice v belem, pritrkavanje in pokanje s topiči (4. maj 86). Sprejem novega šentjurijskega župnika: na Grosupljem pozdrav župana s 40 velmožmi, slavoloki, jezdeci v narodnih nošah, pred šentjurijsko cerkvijo pozdrav šolske mladeži z učiteljem na čelu (5. maj 9.3). Sprejem novega šmarskega župnika: občinski odbor, društva, ljudstvo, zvečer baklada (12. maj 00).
Slavnostno odprtje železnice Ljubljana Kočevje septembra 1893: Na Grosupljem vlak z ministrom in odličniki na železniški postaji pozdravi župan Košak z zborom odličnikov domače in sosednjih občin ter narodnimi nošami; minister s častnim spremstvom povabljen na kratek zajtrk v kolodvorski bife.
Slavnostno odprtje nove šole v Stični 1904: deželni šolski nadzornik, sodni svetnik, slovesna maša, opatov govor (v slovenščini!), stiski župan izroči ključe nove šole nadučitelju; petje, deklamacije, cesarska himna, pogostitev.
Blagoslovitev vodovoda na Grosupljem 1913: deželni predsednik v spremstvu vladnega svetnika, deželni glavar, glavar okraja Ljubljana - okolica, deželni odbornik; pred hišo grosupeljskega župana šmarski dekan, občinski zastop, gasilci, društva, šolska mladež, narodne noše; sprevod do gasilskega doma. Po dekanovem slovesnem blagoslovu in treh slavnostnih nagovorih se grosupeljski naduči-tclj zahvali županu tudi za trud pri zidavi gasilskega doma; družabno srečanje pri županu.
Častni občani
občine Grosuplje: deželni predsednik baron Andrej VVinkler in okrajni glavar Janez, Mahkot (16. apr. 1885);
občine Krka: župnik Jurij Zore (10. maj 99), škof A. B. Jeglič "za požrtvovalno delo in ljubezen do
slovenskega naroda" (26. sept 1918);
občine Muljava: dr. Janez Bleivvcis (16. nov. 1878);
občine Polica: župnik Pipan "za zasluge kot dušni pastir in kot javno delujoči mož" (14. dec. 07); občine Račna: okrajni glavar Janez Mahkot in deželni inž. Vladimir Hraskv "za zasluge pri osuševanju" (2. apr. 89);
občine Struge: Fran Jaklič (25. nov. 1903);
občine Šmarje: deželni predsednik baron Andrej VVinklcr (25. apr. 85), okrajni glavarja Josip Merk in veleposestnik Josip Gorup (15. feb. 89);
občine Višnja Gora: deželni predsednik baron Andrej Winklcr (9. jun. 86; prim. tudi 14. jun. 80); Ivan Šukljc za zasluge v zvezi z železnico (12. jan. 92).
Odlikovani
Jakob Lukan, zdravnik, Šentvid, zlati križec za zasluge (30. jun. 92); Mihael Trčck, župnik, Šmarje, naslov duhovni svetnik (15. sept. 03);
Konrad Texter, župnik. Višnja Gora, zlati zaslužni križec s krono (1., II. dec. 08) in naslov duhovni svetnik (18. fcb. 15);
Mihael Turk, cerkovnik. Višnja Gora, častna svetinja (17. jul, 99);
Franc Kovač, nadučitelj, Stična, zlati zaslužni križec (I. dec. 08);
Janez Borštnik, nadučitelj, Šmarje, srebrni križec za zasluge s krono (13. sept. 83);
Anton Serafin, c.-kr. logar, Stična, srebrni križec s krono in vladno svetinjo za 40-letno službovanje
(3. nov. 06);
Franc Košak, posestnik in politik, Grosuplje, zlati zaslužni križec s krono (17. mar. 14);
Janez Lobc, učitelj, Krka, Metelkovo ustanovo (10. mar. 91);
Viktor Schvveitzcr, Dobrcpolje, Metelkovo ustanovo;
Ivan Dremclj, Polica, Metelkovo ustanovo (oba 15. dec. 15).
Odlikovani vojaki
Janez Glavič iz Višnje Gore, dragonec z bregov Dnjestra, odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo (2. mar. 16);
Fr. Kastelic iz, Metnaja, maturant škofijske gimnazije, kadet, padel na tirolskem bojišču (pri Asiago),
odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo (13. jun. in 24. jul. 16);
Alojzij Pajk iz Višnje Gore, odlikovan s hrabrostno svetinjo (19. jan. 17);
Franc Piškur, vojni invalid v Ivančni Gorici, odlikovan s hrabrostno svetinjo (5. jul. 17);
Franc Zaje iz Stične, infanterist, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda (3. avg. 17);
Franc Gale z Grosupljega, odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo (10. okt. 17);
Alojz Bcdenčič z Grosupljega, pri 11. soški ofenzivi odlikovan Z bronasto hrabrostno svetinjo
(30. okt. 17);
Franc Drobnič iz Velike Stare vasi, odlikovan z železnim križcem (16. jan. 18). Poroke
g. Ivana Babška, trgovca, Šmarje, in gdč. Terezije Ogorelcc, hčerke deželnega poslanca, Škofljica (24. apr. 93);
g. Ludovika barona Lazarinija, Smlednik, in gdč. Terezije baronese Lauer, nečakinje pokojnega grofa Ursinija Blagaya (16. jul. 02);
g. Antona Lokarja, župana, Polje pri Višnji Gori, in gdč. M. Kozlevčar, Ivančna Gorica (25. feb., 11. mar. 05);
g. Pavla Ogorclca, Škofljica (?), in gdč. Mici Rus, Grosuplje (4. jun. 12);
g. Ivana Tramšaka, trgovca, Dobrcpolje, in gdč. .lulčkc Štch, županove hčere (9. avg. 13);
g. Karla Košaka, nadporočnika, Grosuplje, in gdč. Poldi Javornik, Žalna (6. dec. 15).
NAŠI POMEMBNI LJUDJE
Andrej Adamič, Brezje (Muljava), duhovnik, publicist (20. mar. 88).
Ludvik Ursini grof Blagav, lastnik graščine Boštanj, deželni poslanec (1871-1883).
Janez Borštnik, Šmarje, nadučitelj, družbeni in kulturni delavec.
Anton Brodnik, Videm (Dobrcpolje), profesor, duhovnik, vzgojcslovec (13, feb. 99).
Janez Cigler, Višnja Gora, duhovnik, pisatelj.
Rozalija baronica Codclli, lastnica graščine Turn pri Višnji Gori, nemška pesnica in pisateljica (12. dec. 14).
Ignacij Čož, c.4;r. poštni upravnik pri Sv. Roku pri Šentvidu, narodnjak (29. 1. 79); Konrad Črnologar, Peščenik, učitelj, umetnostni in družbeni zgodovinar. Anton Dremelj, 36 let župan občine Leskovec (20. dec. 02). Andrej Drobnič, Šmarje, duhovnik, avtor šmarske farne kronike. Jožef Erjavec, Višnja Gora, fotograf, politik (4. sept. 11; 21. sept. 18). Anton Hribar, Korinj, duhovnik, pesnik.
Fran Jaklič, Podgorica (Dobrepolje), učitelj, politik, državni poslanec, pisatelj.
dr. Ivan Jancžič, Šentvid, duhovnik, pisatelj.
Janez Jereb, duhovnik, avtor farne zgodovine Škocjan.
Josip Jerič, Gradišče pri Šentvidu, izdajatelj Slovenca, ustanovitelj Katoliške bukvarnc (1879) in
Katoliške tiskarne (1883) (13. jul, 88).
Josip Jurčič, Muljava, pisatelj, novinar, urednik.
Franc Kastelic, stotnik, Trst (10. nov. 81).
Josip Korban, Šentvid, nadučitelj, pisatelj.
dr. Franc Kos, Ljubljana, Grosuplje, biolog, znanstvenik (5. sept. 09). dr. p. Avguštin Kostelec, stiski prior.
Franc Košak, Grosuplje, 36 let grosupeljski župan, deželni poslanec, gospodarstvenik.
prof. Ivan Lah, Šmarje, pisatelj (12. jan. 86; 13. maj 07; 23. jul. 10).
Ludvik baron Lazarini, graščina Boštanj, gospodarstvenik (4., 5. feb. 01; 16. jul. 02).
Ludvik Lenič, Sp. Slivnica, pesnik.
p. Gerard Maier, Stična, opat.
Frančišek Marešič, Mali Lipoglav, duhovniik, jezikoslovec, prevajalec. Leopold Marn, Grosuplje, nadučitelj, kulturni delavec.
Marija vojvodinja Mecklenburška, arheologinja, raziskovala Stično in Magdalensko goro.
Mihael Omahen, Stari trg pri Višnji Gori, gospodarstvenik, župan, pisatelj.
Vinko Ogorelec, Škofljica, župan, deželni poslanec.
Janez Parapat, Krka, duhovnik, pisatelj, zgodovinar.
Jernej Pcčnik, Cesta, arheolog.
dr. Matija Prelesnik, Cesta, duhovnik, pisatelj.
Štefan Primožič, Dobrepolje, nadučitelj, učitelj gluhonemih (4. nov. 08).
F"mil Ravenegg (Rotschiitz), gospodarstvenik (30. dec. 07; 26. mar. 08; 23. feb. 09).
Janez Remic, nadučitelj, Št. Jurij, družbeni in kulturni delavec (2. nov. 95).
Matej Sitar, duhovnik, Št. Jurij in Šmarje, umetnostni zgodovinar, risar, slikar in potopisec.
Josip Šeme, stotnik, Gatina (29. jan., .3. feb. 17).
Janko Škrbinec, nadučitelj, Višnja Gora, kulturni delavec.
Jožef Šteh/Štih, Videm (Dobrepolje), župan, gospodarstvenik.
Janez Štrukel, Dobrepolje, nadučitelj, kulturni delavce
Josip Švigelj, Borovnica, Polica, duhovnik, zgodovinar, jezikoslovec.
Beno baron Taufferer, lastnik graščine Turn (Weixelbach) pri Višnji Gori, politik (9. sept. 91). August Tschinkel, gospodarstvenik.
Janko/Ivan Vencajz, Šentvid, pravnik, deželni poslanec (1900-1903), zgodovinar.
Janez Vurnik, Šentvid, kipar.
Matej Vurnik, Šentvid, skladatelj.
p. Bernard VVildmann, Stična, opat.
Franjo pl. VVolkensperg, polkovnik, Selo (20. jul. 80).
dr. Ignacij Žitnik, Fužina pri Zagradcu, politik in publicist.
Franc Žužek, Kopanj, duhovnik, zgodovinar.
_Zbornik oblin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIV. 2006_111
VIR IN LITERATURA
Slovenec, piditičen časopis za slovenski narod. 14. oki. 1873-2. nov. 1918.
France Adamič. Razvoj in gospodarska vloga zadružništva v Dohrcpoljah. '/.(Ki 2 (197(1). 167-179. Isti, Hranilnica in posojilnica v Šmarju. ZOG 17 (1992), 43-49.
Ivan Ahlin, Nekdanje občine na področju sedanje občine Grosuplje, ZOG 17 (1992). 103 104. Vasilij Melik. Volitve na Slovenskem 1861-1918. 1965.
Isti. Deželnozborske volitve 1861-1895 na današnjem grosupeljskem ozemlju. ZOG 5 (1973). 225-243. Isti, Volitve od leta 1907 do 1927 na današnjem grosupeljskem ozemlju. ZOG 6 /1974). 235-243. isti, Nekdanje občine v občini Grosuplje, ZOG 7 (1975), 273-280.
France Urlep. Osnovna zdravstvena služba na Slovenskem v zadnjih sto letih. Isis 4 (1995). št. 11. 25 32.
OPIS GLASBENEGA DOGAJANJA V VIŠNJI GORJ V PRETEKLEM STOLETJU
Milan .Icvnikar*
Časovna odmaknjenost in dejstvo, da ne obstajajo ustrezni arhivi in pisni viri 0 glasbeni dejavnosti v Višnji Gori v preteklem stoletju, me postavljata pred izjemno težko nalogo. Pričakujem, da boste prizanesljivi do morebitnih pomanjkljivosti. Zapis naj bo osnova za morebitno kasnejšo, bolj poglobljeno in strokovno razpravo o tem pomembnem področju življenja v našem kraju.
Nedvomno je bilo glasbeno življenje v Višnji Gori na začetku stoletja prav pestro. Pri farni cerkvi je imel organist in skladatelj Janko Škrbine (1841-1928) že dolga leta odličen pevski zbor, in to mešanega, kot jc bila tedaj že dolgo uveljavljena posebnost v ljubljanski škofi j i. Po drugih deželah so običajno v cerkvah peli le moški zbori oz. v mešanih namesto žensk - dečki. V cerkvenem zboru so pela le dekleta do poroke, potem pa so ponavadi s peljem v /boru prenehala. Ta nenavadni običaj seje zadržal v Višnji Gori še dolgo, do šestdesetih let. Ob mešanem zboruje bil pri fari vedno tudi otroški zborček, v katerem so se pripravljali glasovi za odrasli zbor. V farni cerkvi so bile sorazmerno dobre dvomnnualne mehanske orgle s 16 registri, delo orglarja Janeza Mandlina. Kdaj so bile orgle postavljene, ni bilo mogoče ugotoviti. Leta 1906 so jih dodobra poprav ili in obnovili. Med solistkami cerkvenega zbora je tedaj posebej izstopala Škrbinčeva žena Marija, odlična SOpranistka, ki je bila Za svoje petje deležna celo posebne pohvale tedanjega knezoškola Antona Bona-venture Jegliča.
Janko Škrbine je bil sicer tudi prvi nadučitelj V Višnji (iori. Rodil se je leta 1X43 v Stranjah pri Kamniku. I Jčiteljiščc je končal v Idriji. Nalo je v raznih
Listina 0 imenovanju Janka Skrhana.:a rastnega     ^ služboval ^ ^[j, dokler ni leta 1876 prišel meščana Višnje Gore I vj.i .   . ...
v Višnjo Goro m bil tu nadučitelj do upokojitve leta 1911, Vsa ta leta. tudi po upokojitvi, do leta 1927 je bil Škrbine organist v farni cerkvi v Višnji Gori 52 let, sicer pa skupaj kar 63 let. Stanoval je v hiši nasproti cerkve, ki jo je župnija leta 1907 odkupila od šolskega svetit za stanovanje organista. Tako se ta hiša še dandanes imenuje "Organistova", v njej pa sta sedaj učilnici za verouk in pevske vaje cerkvenega zbora. Janko Škrbine je umrl leta I92X. star X7 let.
Janko Škrbine seje uveljavil tudi kot skladatelj s preprostim, ljudsko domačim izrazom in ne preveč zahtevno harmonijo. Svoje zbirke ni izdal, so pa izhajale njegove skladbe v Cerkvenem glasbeniku in raznih zbirkah. Tako npr. najdemo njegovo božično pesem Kaj se vam zdi, pastirci vi v zbirki 20 starejših božičnih pesmi, ki jo jc leta 1929 izdal župnik Viktor Čadcž v Mekinjah nad Kamnikom. Škrbine je ustvaril tudi zelo znano ponarodelo pesem, nagrobnico Vigrcd se povrne
1843 1923
Občinski odbori šolskega okoliša Višnja JOTI
Janko Skrbinca #)
N«^»=«J' „Mi.ll. . p • V** ,»1
častnim meščanom oziroma občanom
. Mt MM » H 'i I* i' ru'M '
,,uh i,n, k ,.i „,.-i,i i. ■• Hi" •
B^šSSf
'Ravnatelj šolskega centra Josipa Jurčiča v Ivančni Gorivi.
Večina njegovih objavljenih skladb (20 del) jc popisanih v knjigi Stanka Trohinc Slovenski cerkveni skladatelji. Veliko njegovih skladb je delno ali v celoti ohranjenih v rokopisih. Janko Škrbine jc s svojim delom v Višnji Gori od leta 1X76 do 1928, v dolgih 52 letih konca prejšnjega in začetka tega stoletja vtisnil neizbrisen pečat našemu šolskemu in pcvsko-kulturnemu področju, zato bi bilo njegovo delovanje vredno tehtnejše obravnave muzikologov. Morda jo bo vzpodbudil tudi ta skromni zapis o njem.
Na posvetnem področju jc kmalu po prelomu stoletja poštni oficial in publicist Peter Gillv, stanujoč na Mestnem trgu 25, ustanovil moško pevsko društvo, v katerem so v začetku peli bratje Pajk - Klofutovi, Ljubici in Štepici. Kdo jih jc vodil in kakšna je bila njihova koncertna dejavnost, ni znano, verjetno pa so peli vsaj na društvenih prireditvah in pri pogrebih.
Že kmalu v začetku stoletja se je v Višnji Gori porodila ideja, da bi imeli svojo godbo. Glavni pobudniki za njeno ustanovitev so bili Peter Gilly, Janko Škrbine in nekdanji kaplan Jožef Dostal (1X72-1954), velik strokovnjak za cerkveno umetnost, škofov kaplan in tajnik, od leta 1912 pa učitelj cerkvene umetnosti, konzistorialni svetnik in od leta I91X ravnatelj škofijske pisarne. Jožef Dostal jc bil dvakrat, leta 1897 in 1898, za krajše obdobje župni upravitelj v Višnji Gori, zato je verjetno, da je bil Višnjanom naklonjen tudi kasneje. Od dobrotnikov so pobudniki za ustanovitev godbe začeli zbirati prispevke za instrumente. Godba je gotovo nastala šele po letu 1910, najverjetneje kmalu po dograditvi društvenega doma, kasnejšega Orlovskega doma oz. Kulturne dvorane leta 1911. Največje zasluge za izgradnjo doma jc imel tedanji župnik Konrad Texter (1864 1929), ustanovitelj in podpornik podružnic hranilnice (leta 1900) in kmečke zveze v Višnji Gori. In prav ti podružnici sta za izgradnjo doma v letih 1909 in 1910 prispevali znatna sredstva. Duhovni svetnik Konrad Tcxter je bil župnik v Višnji Gori od decembra 1898 do svoje nenadne smrti januarja 1929. Iz, njegovih zapiskov jc moč razbrati, da leta 1911 v Višnji Gori še ni bilo orlovske organizacije, ki ji tudi ni bil posebej naklonjen. Prav tam pa jc navedeno, da sc g. kaplan v glavnem ukvarja s petjem fantov in deklet in z godbo. Od 1910 do 1920 jc bil kaplan v Višnji Gori Valentin Tome Tako jc najverjetneje, daje godba nastala leta 1911. V začetku stajo vodila kaplan Valentin Tome (1886 1970) in organist Janko Škrbine
Godheni odsek Slovenskega kattdiškega društvu v Višnji Gori 1913.
Leta 1913 jo vidimo na fotografiji Katoliškega prosvetnega društva že v popolni sestavi. Tedaj staji predsedovala kaplan Valentin Tome in Mirko Dcrmolj, nadučitelj v Višnji Gori. V godbi so sodelovali glasbeno neizobraženi krajani, a je z velikim trudom vseeno uspešno nastopala in pridobivala vse višjo raven. Nastopala je predvsem na društvenih prireditvah, paradah gasilcev in seveda na vsakoletnih cerkvenih procesijah. V godbi je večkrat prišlo do trenj med godbeniki - meščani in godbeniki - vaščani. Predvsem meščani so bili nenaklonjeni godbenikom "s kmetov", ki kot glasbeniki sicer niso v ničemer zaostajali za "finimi purgarji". Ta trenja pa v bistvu niso kvarno vplivala na razvoj godbe, saj je iz leta v leto napredovala,
Za glasbeno delovanje v Višnji Gori je pomembno leto 1915. Čeprav je bil vojni čas, je Višnja (iora v mestni cerkvi dobila nove pnevmatske enomanualne orgle z devetimi registri. Orgle op. 127 so zadnje delo bratov Zupan iz Kamne Gorice. Ker je bilo v Višnji Gori vedno več duhovnikov, se je tudi v mestni cerkvi dokaj redno odvijala božja služba. Z novimi orglami seje tako odprla možnost za boljše in lepše pevsko sodelovanje pri njej. Vsekakor je bila mestna cerkev kraj za šolske maše in druge pobožnosti z mladino. Kar precej časa, vsekakor pa vsa leta pred drugo svetovno vojno je Višnja (iora imela kar dva organista. "glavnega" pri lati in enega v mestu, pri Sveti Ani. Oba sta vzorno sodelovala in se trudila za dvig pevske kulture. Organist v mestu je večinoma razvijal "ljudsko petje", včasih pa je imel tudi otroški zbor.
Orgle bratov Zupan v mestni cerkvi.
Leta 1925 se je v Višnjo (ioro preselil glasbenik, kolavdator zvonov Matej llolmar (1869-1945). Rodil se je v Vodicah v župniji Mekinje. Icla I 890 uspešno dokončal Orglarsko šolo in nato služboval v več župnijah: v Radečah, Šentrupcrtu in Ribnici. Leta 1910 je odšel v Ameriko. 1925 pa je prišel v Višnjo Goro. Zanimivo je, daje kupil prav hišo na Mestnem trgu 25, last Petra Gillya. ki seje tedaj preselil v Ljubljano. Matej I lolmar je v Višnjo Goro prišel iz Amerike, kjer je bil od leta 1910 organist v (Tevelandu. Njegovo ameriško delovanje je zelo pomembno, saj je leta 1913 lam ustanovil pevski zbor Lira, s katerim je prirejal zelo uspešne koncerte slovenskih pesmi. V (Tevelandu je izdal pomembno zbirko cerkvenih pesmi Slava Bogu, prvo slovensko pesmarico v Ameriki. V njej je na 377 straneh med 251 slovenskimi cerkvenimi pesmimi, ponatisi iz starejših zbirk, izšlo tudi 12 njegovih
lastnih skladb. V zbirki Ameriška slovenska lira pa je izdal 11 izvirnih skladb. Precej njegovih del seje ohranilo še v rokopisih. Holmar, čeprav že prileten gospod v pokoju, je tudi v Višnji Gori razdajal svoje moči in talente cerkveni glasbi kot organist in pevovodja v mestni cerkvi Svete Ane. V Višnjo Goro je iz Amerike prinesel precej pesmaric Slava Bogu in jih zapustil svojim naslednikom. Še danes cerkveni pevski zbor zapoje kakšno pesem iz. njegovih not.
Holmarjev rokopis i: leta 1924 in naslovnu stran njegove zbirke cerkvenih pesmi.
Zanimivo je, daje imela Višnja Gora v tem stoletju kar nekaj kaplanov, ki so bili dobri glasbeniki. Po ustanovitvi godbe so večinoma sodelovali z njo, hkrati pa imeli tudi pevske vaje za dekleta in fante, najprej v Katoliško prosvetnem društvu, nato pa pri orlih. Po letu 1911 se je vsa ta dejavnost odvijala v dvorani poleg farne cerkve. Skoraj deset let, od leta 1910 do 1920, se je na glasbenem področju razdajal kaplan Valentin Tome. Kasneje pa posebej izstopa skladatelj hrane Blažič (I897 1972), doma iz Žužemberka, kije bil kaplan v Višnji Gori od 1921 do 1923. Župnik Texter piše o njem škofu Jegliču, daje bil "goreče vnet za umetno petje in godbo", po njegovem mnenju celo bolj, kot bi se za duhovnika spodobilo. Pevske vaje z orlicami je imel pogosto pozno zvečer, po njih pa je pogoslo dopustil, da so šle celo v gostilno in na ples. Blažič je imel izvrstno glasbeno izobrazbo, tako da gaje škof Jeglič hotel poslati na dunajski konservatorij, a je odklonil. Odklonil je tudi ponudbo, da bi leta 1940 postal Premrlov naslednik v stolnici. Ni znano, če seje Blažič že v Višnji Gori ukvarjal s skladanjem, verjetno je večina njegovih skladb nastala kasneje. Napisal je skupaj 166 cerkvenih skladb, ki jih je izdal v več zbirkah. S svojimi skladbami seje za vedno zapisal v zgodovino cerkvene glasbe na Slovenskem.
PoŠkrbinčevi smrti leta 1928 je službo organista pri fari prevzel JakobČadež (r. 1X74 v Kamniku), ki pa je v Višnji Gori ostal le nekaj let, verjetno od 1928 do 1933. Uspešno jc ohranjal kvalitetno glasbeno delo svojih predhodnikov. Verjetno je vodil tudi godbo. Tedanji kaplan Jožef Kott pa je posebej vodil dekliški zbor. Zakaj je Čadcž tako hitro zapustil Višnjo Goro, ni natančno znano, ustni viri pa trdijo, da najbrž zaradi težav z zadružno trgovino, ki jo je vodila njegova žena.
Prav neznaten čas jc za Čadežcm službo organista opravljal organist samouk Bartel Jančar iz Javora, poročen z domačinko Nežo llabjan s Spodnjega Brezovega. Z njim Višnjam sploh niso bili zadovoljni. Zakaj, ni znano, v spominu nekaterih starejših faranov pa je, daje bil s skrajno neprimer-
_Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrcpoljg XXIV, 2006 1 17
n i iti i dejanji faranov, nagajanjem in hudobijo dobesedno pregnan i/. Višnje Gore. Umaknil seje domov v.lavor in v sosednji župniji Prežgan je kratek čas opravljal službo organista. Umrl je med drugo vojno.
Čas z začetka stoletja ni tako zelo oddaljen, a so pisne sledi o dogajanju v Višnji Gori v tistih časih izjemno skope. Še posebej velja to za glasbeno pevsko področje. Nihče pa se ni potrudil, da hi zapisal vsaj spomine starih Višnjanov. ki so sodelovali pri vsem tem. Danes je skoraj vse zamujeno. Ljudi, ki SO živeli ob prelomu stoletja, ni več. Le še nekaj korenin, rojenih pred prvo vojno, premoremo, a njihov spomin seže komaj v dvajseta, trideseta leta. Škoda je, da kdo ne popiše vsaj njihovih spominov na "stare čase", saj bodo sicer ludi ti nezadržno in za vekomaj odšli v pozabo. V notnem arhivu cerkvenega zbora najdemo le še posamezne prepise not organislov z začetka stoletja. Arhiva godbe ni, nobenih drugih zapiskov, čeprav so najbrž bili, tudi ne. Morda jih kdo hrani doma, morda jih kakšen od mladih študentov najde v javnem arhivu. Prelepo bi namreč bilo, če bi mogli te ne tako davne čase osvetliti bolj natančno, saj gre za našo zgodovino, za temelj naše identitete. Morda pa le ni še vse izgubljeno. Naj bo ta misel izziv za vse, ki jih preteklost zanima.
Kljub vsemu nadaljujmo naš sprehod po mejnikih glasbenega dogajanja v Višnji Gori.Leta 1933 je v Višnjo Goro iz 11 j ti j prišel za organista energični Gorenjec Avguštin Fabjan, rojen 1X92 v Stražišču pri Kranju. V Višnji Gori sije z ženo Ivanko ustvaril lepo družino in ostal tu do svoje smrti leta 1972. Avguštin Fabjan je s svojim vestnim in natančnim delom pomembno prispeval k dvigu pevske kulture na cerkvenem in posvetnem področju. Poleg svoje najpomembnejše službe organista in cerkovnika, ki ju je opravljal do pozne starosti (do leta 1971), je bil zelo dejaven tudi na vseh ostalih področjih družbenega in družabnega življenja v predvojni in povojni Višnji Gori. Med drugim je bil tudi zavarovalniški agent in mrliški oglednik. Nas pa bolj zanima njegovo pevsko - kulturno delovanje. Poleg dobrega mešanega zbora v farni cerkvi in pogosto tudi otroškega zbora je ves čas vodil višnjansko godbo in moški zbor ter bil tudi gonilna sila in režiser dramskega odseka Katoliškega prosvetnega društva. V letih pred drugo svetovno vojno in še po njej do srede 60. let je režiral in pripravil celo vrsto spevoiger in dram. Ljudem so še danes v spominu dramska dela Veronika Deseniška, Hasan aginica. Kralj na Bctajnovi, Seapinove zvijače in druga.
('crkveni pevski zbor z dekanom t idnnirjcm in orgunisloni hjihjiinom med drugo vojno.
Druga svetovna vojna je kruto spremenila življenje tudi v Višnji Gori. Na kulturnem področju, ra/en v cerkvi, je prišlo do mrtvila. Godbo - inštrumente - so zaplenili Italijani, dramska dejavnost je zamrla.
Po vojni se številni mladi fantje in možje niso vrnili na svoje domove, veliko jih je padlo med vojno, še več jih je ostalo neznano kje po vojni. Vse to se je boleče odrazilo tudi na kulturnem delovanju po vojni. Vendar je Avguštin Fabjan s svojo neizmerno energijo kaj kmalu uspel dvigniti kulturo v Višnji Gori na predvojno raven. V dvorani pri fari so se že pred letom 1950 spet začele dramske predstave, ki pa so, žal, po nekaj uspešnih sezonah po letu 1955 popolnoma zamrle. V naslednjem desetletju je bilo še nekaj gostovanj drugih dramskih skupin in narodnih ansamblov, potem pa je dvorana dokončno izgubila svoj kulturni pomen, kmalu tudi dobesedno, saj, kot vemo, danes služi kot delavnica in skladišče.
Po predstavi llasan aginice. Režiser A. Fabjan skrajno desno.
Takoj po vojni je Fabjan začel zbirati zaplenjene inštrumente višnjanske godbe, jih dal popraviti in že leta 1946 ali 1947 ponovno začel z vajami. Seveda je imel zelo težavno delo, saj je moral večinoma nanovo vzgojiti godbenike. Kaj to pomeni, ob tem da praktično ni imel med njimi nikogar glasbeno izobraženega, si lahko predstavljamo. Veliko težav je bilo ludi zaradi pogostega menjavanja godbenikov; fantje so odhajali za dlje časa k vojakom, nekateri pa so obupali in opustili igranje, (iodba zato nikakor ni mogla doseči predvojne slave. Igrali so na raznih proslavah in pogrebih, pri procesijah pa seveda nič več. Repertoarje bil skromen, priznanja, kaj šele nagrade, pa ni bilo nobenega. Vse delo je bilo le rezultat izjemne življenjske energije voditelja in seveda mladostne energije godbenikov. Včasih seje zgodilo, da so bili primorani tudi na pogrebu zaigrati kar kakšen valček, seveda v resni, počasni izvedbi. Pritožb zato ni bilo. Hdcn pomembnejših nastopov godbe je bil gotovo nastop ob ponovni otvoritvi doma na Polževem. Kmalu po tistem, po letu 1953 je godba prenehala z delovanjem. Inštrumente so Višnjani prodali v Kanižarico in za izkupiček kupili 120 stolov za kulturno dvorano. Tako seje po več kot polstoletnem delovanju, na žalost, verjetno za vedno končala zgodovina godbe v Višnji Gori.
Poleg cerkvenega zbora, ki je imel bolj redne pevske vaje le pred prazniki kar v organistovi hiši ali v prostoru nad zakristijo, je bil kmalu po vojni za občasne nastope, za vse svete in za pogrebe oživljen tudi moški zbor. Vodil gaje seveda organist Fahjan. Poleg cerkvenih je v njem sodelovalo še veliko drugih dobrih pevcev. Vaje so imeli le občasno, pred nastopi. Po vajah za vse svete 1953. leta so se pevci v gostilni pri Nadrahu odločili, da bi pripravili celovečerni koncert. Na zahtevo gospoda Fabjana. kije bil zelo natančen in dosleden glede obiskovanja pevskih vaj. so morali skleniti neke vrste posebno zaobljubo, da se bodo redno udeleževali vseh pevskih vaj za koncert. Vaje so imeli sprva enkrat, nato dvakrat, zadnji mesec pred koncertom pa celo trikrat tedensko. Ker jc bil zbor velik, so bile vaje v šoli.
Posvetni moški zbor, zborovodjo Fctbjan, 1954,
Koncert so imeli konec januarja 1954 v dvorani pri tari. Ker je bil prvi nastop razprodan, so morali koncert še enkrat ponoviti, spet pred nabito polno dvorano. Žal pa pevci niso imeli take sreče I koncertom v Ivančni Gorici. Kljub temu da sta dva od njih tisto nedeljo že po prvi maši odšla v Ivančno Gorico in kurila v Titovem domu do tretje ure popoldne, da poslušalcev in pevcev ne bi zeblo, so do začetka koncerta prodali le deset vstopnic. Koncert je seveda odpadel, obiskovalcem so vrnili denar in odšli v prvo gostilno. Ko so sc malo razživeli, so začeli prepevati in čedalje večja množica Ivančanov jih je začela z zanimanjem poslušati. G. Fabijan je bil užaljen zaradi propada koncerta, zato je pevcem zaukazal, naj prenehajo "zastonj peti Ivančanom" in kar na hitro so sc vrnili v Višnjo Goro.
Kasneje zbor ni več pripravil samostojnega koncerta, je pa občasno nastopal vse do srede 70. let vsako leto za vse svete in občasno na pogrebih. Ker seje organist postaral, nekateri pevci pomrli ali se odselili, je zbor sredi sedemdesetih prenehal delovati. Na posvetnem pevskem področju jc za nekaj let nastopilo mrtvilo.
( crkveni pevski zbor na novi maši Slan i slovo Skiijea. januar 1951.
Veliko manj težav je bilo pri cerkvenem pevskem /boru. Taje nepretrgano deloval in se stalno pomlajeval, nastopal vsako nedeljo in ob vseh praznikih. Leta 1960 je organist popolnoma prenovil in pomladil mešani cerkveni zbor. Bil je čas koneilske prenove, večjega sodelovanja vernikov, bilo jc več slovenskega petja, zato seje zbor zelo lepo razvijal in napredoval.
Žal pa jc prekmalu prišla bole/en in priklenila organista Fabjana na posteljo. Zadnje leto pred smrtjo praktično ni več orglal. V tem času seje fara odločila zamenjati dotrajane orgle v lami cerkvi. Kakšna ironija usode: organist Fabjan je umiral s starimi višnjanskiini orglami. Komajda je dočakal, da so s kora odnesli še zadnjo piščal razdejanih orgel. Gotovo je bil zelo prizadet, ko jc na smrtni postelji poslušal, kako so otroci piskali na piščali njegovega priljubljenega inštrumenta, ki so razmetane ležale ob prenavljajoči se cerkvi nasproti njegovega doma. Avguštin Fabjan jc umrl leta 1972 po skoraj 40-lctni službi organista in vsestranskega kulturnega animatorstva. Pokopan jc v Ljubljani.
Cerkveni pevski zbor na romanju 1V70.
Kljub prizadevanjem in vsestranskim talentom, ki jih je g. Fabjan nedvomno imel , mu ni uspelo vzgojiti naslednika. Orglarska šola v Ljubljani pa ves povojni čas ni delovala. Tako je bila Višnja (iora do leta 1977 brez, stalnega organista. Za večje slovesnosti je prišel orglat organist Pavle Žagar (1903-1984), doma iz, Šentvida pri Stični, drugače pa je Fabjanov eerkveni zbor samostojno deloval naprej, brez vaj, z izjemno zavzetostjo, zavezan izročilu svojega vzgojitelja.
Cerkveni zbor z orgunislom Pavlom Žagarjem, 1973.
Pavle Žagar je nekoč celo pripeljal nekega svojega učenca s Primskovega, da bi prevzel organi-slovsko službo v Višnji Gori. Ta seje nastanil v Višnji Gori, a je prej kot v mesecu dni obupal in jo zapustil.
Nove orgle. 1977.
Leta 1977 poleti je bila v Višnji Gori nazadnje nova maša, v farno cerkev so malo pred tem postavili nove orgle, dvomanualne, pnevmatske, z 20 pojočimi registri. Izdelal jih je mojster Anton Jenko iz Šentvida nad Ljubljano. Po slovesni predstavitvi orgel je nanje igral prof. Hubert Bcrgant, naš svetovno znani orgelski virtuoz. Tudi to leto je za glasbeno dogajanje v Višnji Gori pomemben mejnik. Jeseni istega leta je Višnja Gora namreč dobila novega organista, domačina Milana Jcv-nikarja (r. 1957), tedaj študenta matematike, ki seje glasbe in orglanja sprva učil pri organistu Pavlu Žagarju, nato pa še na Orglarski šoli v Ljubljani. Obstoječi pevski zbor je dobil nekaj novih moči in septembra so se začele redne pevske vaje. Prvi nastop z novim organistom, dotedanjim pevcem cerkvenega zbora, je bil pri polnočnici na božič 1977. Od tedaj dalje zbor deluje pod njegovim vodstvom neprekinjeno. Do leta 1987 je .levnikar vodil tudi otroški zborček, ki ga je prepustil mlademu nasledniku Tomažu Javorniku (r. 1966), tudi domačinu, ki je zbor vodil do leta 1996. Leta 1998 smo v Višnji Gori dobili drugega mladega organista Avguština Zupančiča (r. 1986), ki še zdaj orgla in vodi mladinski pevski zbor.
Okoli leta 1972 pa seje v Višnji Gori spet ustanovil posvetni moški /.bor, ki so ga sestavljali večinoma novi, mladi pevci, seveda v glavnem iz znanih pevskih družin iz Zgornje Drage, Višnje Gore, Dednega Dola in Leskovca. Prvi zborovodja je bil Pavle Žagar iz Šentvida pri Stični. Zbor je deloval v okviru Kulturnega društva, honorar zborovodji pa je prispevala Zveza kulturnih organizacij občine Grosuplje Zbor je imel redne tedenske pevske vaje. Kmalu je začel nastopati na prireditvah v kraju in občini. Sodeloval je tudi na pogrebih. Lepo je napredoval in kmalu postal eden boljših zborov v občini. Leta 1975 je vodstvo prevzela zborovodkinja Ljubica Intihar iz Ivančnc Gorice. Pevske vaje so bile v mestni hiši ali v šoli, žal iz meseca v mesec slabše obiskane. Precej fantov se je poročilo, nekateri so se odselili, tako da ob koncu leta 1976 zbor ni bil več popoln. Tedaj sc jc rodila ideja, da bi ustanovili mešani pevski zbor.
In res, v sezoni 1976/77 jc ta že začel delovati. Fantom seje priključila večina cerkvenih pevk in še nekaj drugih Višnjank. Zbor je hitro zelo lepo napredoval in kmalu postal eden boljših v občini. V tistih časih smo imeli veliko proslav in prireditev in nobena ni minila brez odmevnega nastopa pevskega zbora. V sezoni 1978/79 je zbor prevzel zborovodja Viktor Žnidaršič iz Grosuplja in ga uspešno vodil do decembra 1980.
Mešani pevski :hor KUD Janez Cigler Višnja (ioni na koncertu letu I9H5.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIV. 2006
123
Za njim gaje leta 19X0 prevzel profesor Milan .levnikar, eden od peveev, tedaj že tri leta organist in zborovodja cerkvenega pevskega zbora. Po desetih letih seje torej ponovila tradicija Višnje Gore. Delovanje posvetnega in cerkvenega zbora je bilo spel pod taktirko domačega organista. Prvič v tem stoletju je bil tO povrhu še domačin. V naslednjih letih je zbor še razširil svoje delovanje. Poleg rednih nastopov na prireditvah v Višnji Gori in drugod po občini in izven njenih meja je vsako leto pripravil celovečerni koncert. Leta 19X2 smo nastopili celo v Avstriji, v Bilčovsu na Koroškem. Nastopov in koncertov je bilo vsako leto toliko kot nikoli dotlej. Zbor sije v vseh teh letih ustvaril prav spodoben repertoar. Prcpeli smo nad 150 skladb.
Čeprav je posvetni zbor vsa leta zelo lepo napredoval, veliko nastopal in ves čas skrbel za podmladek, nam nikakor ni uspelo okrepiti moškega dela zbora. Po skoraj 15 letih obstoja, v sezoni 1991/92, je stanje postalo tako kritično, da si zbor, z rcnomejem najboljšega mešanega zbora v občini, enostavno ni mogel več privoščiti nastopanja. Edina rešitev je bila začasno prenehanje delovanja.Tedaj smo mislili, da bo že naslednja sezona zbor ponovno oživila, a upanje je bilo zaman. Vmes je prišlo do osamosvojitve Slovenije, sprostili so se odnosi v družbi, nastajati je začel nov družbeni red, nekdanjih proslav skoraj ni bilo več, tako daje potreba po posvetnem pevskem zboru čedalje bolj bledela. Ker je cerkveni zbor, v katerem je bilo veliko pevcev posvetnega zbora, začel nastopati tudi najavnih prireditvah, je ideja o oživitvi posvetnega zbora počasi zamrla. Čeprav gaje bilo neizmerno škoda, ker je bil resnično dober, bo ostal v zgodovini..
Mešani cerkveni pevski zbor je v teh letih poleg svoje osnovne službe pri bogoslužju pripravil tudi več koncertov božičnih pesmi in sodeloval na revijah cerkvenih zborov. Štirikrat (leta 1995, 1997, 1998 in 2000) je zelo uspešno sodeloval pri radijskem prenosu svete maše iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, leta 1998 pa je mašo, pri kateri je pel, prenašala TV Slovenija.
Zadnja leta, po prenehanju delovanja posvetnega mešanega pevskega zbora, v spremenjenih družbenih razmerah uspešno prevzema tudi nastope na posvetnem oz. kulturnem področju v kraju, saj sije v teh letih ustvaril že kar lep repertoar posvetnih skladb inje na vseh prireditvah v kraju toplo sprejet
Cerkveni ibor na proslavi kulturnega praznika, 1995.
Seveda bi bilo dobrodošlo, če bi se pojavila še kakšna glasbena oz, pevska skupina, a videli je, da še nihče od mladih glasbenikov, ki jih pri nas na žalost ni prav veliko, ni začutil izziva, da bi se lotil tega lepega, osrečujočega, a izjemno odgovornega in vsega človeka zahtevajočega početja. Poklienih organistov, kot so bili tisti z, začetka našega stoletja, ni več. Njihov status, redna zaposlitev, je najbrž za vedno pozabljen. Služba organista, čeprav skoraj tako obsežna kot včasih, je danes le hobi, dodatno delo ob rednih službah. Prav tako je zborovodstvo le nedonosna, ljubiteljska dejavnost, a zelo zahtevna in obremenjujoča, seveda tudi osrečujoča za glasbenika s srcem. Tako ros ni čudno, da ti "službi" nista vabljivi za mlade današnjega časa. Zato je malo verjetno, da bi se kaj kmalu ponovila stara zgodovina, koje imela Višnja Gora zelo razgibano in bogato glasbeno dogajanje.
Cerkveni pevski zbor nn jubilejnem koncertu ob 20-letnici delovanja iwx.
Nazadnje naj se vsaj z nekaj stavki dotaknem še glasbene dejavnosti v šoli. Šola je bila gotovo že od nekdaj posebej pomembna za glasbeni razvoj kraja. Prav gotovo je tudi naša pomembno prispevala k dvigu glasbene kulture. V predvojnem času najbrž ni bilo prevelikega ločevanja med pevsko dejavnostjo v šoli in cerkvi, dostikrat je bil učitelj petja v šoli karorganist. Takojc bilo v prvi polovici stoletja tudi pri nas. Po vojni je imela opazne uspehe na pevskem področju učiteljica Antonija Uran, kije S šolskim zborom v šestdesetih letih dosegala lepe uspehe. Nato pa vrsto let šola ni imela poklicnega glasbenika niti pevskega zbora. Glasbeni učitelj ima premalo ur pouka, tako da Višnja Gora do zadnjih nekaj let ni imela rednega glasbenega učitelja. V zadnjem obdobju pa sc pevska kultura v šoli spet dviga. Šola ima kar dva pevska zborčka, ki za svoje nastope dobivata same pohvale.
V devetdesetih letih sta zbore vodili prizadevni učiteljici: glasbenica Valerija Rančigaj in profesorica .lana Strmljan, v zadnjih letih pa se najmlajši pevci kalijo pod taktirko profesorice Jasmine Zupančič.
Ob prehodu v novo tisočletje za sklep lahko upravičeno zapišem, da se Višnjani trudimo dostojno ohranjati svojo bogato glasbeno in pevsko tradicijo. Seveda pa si tudi želimo, da bi novi časi prinesli tudi na glasbenem področju nekaj svežine, mladih moči, novih skupin, ki bi našo bogato tradicijo in sedanjost oplemenitili in ji dali novega zagona.
l erkveni pevski zbor na otvoritvi nove osnovne šole v I 'išnji Gori, 1999.
VIRI IN LITERATURA
Cerkveni glasbenik 79 (1986) In HM1990). i htiiina, Ljubljana
Letopis ljubljanske škofije. Nadškofijski arhiv Ljubljana. Markte. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
Organisti ljubljanske škofije. Nadškofijski arhiv Ljubljana. Lokom. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
Trobina, Stanko. Slovenski cerkveni skladatelji. Obzorja. Maribor 1970.
Župnijska kronika tupnlje i išnja Gora do 191 o. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
Osebni informatorji: Marija llrciiiclj • Španova teta. I.cskovcc. + Gizela Gillv. Ljubljana. Marija m Milan Jcvnikur. t Polde Novljan. Pešeenik. Marija in Ana Radelj. Sp./irczovo. I Marija Struno. Višnja Gora. France Vozelj. Mihaela Zaje - Jarc, Ivica Zupančič, Kriška vas idr.
ŠENTPAVELSKJ GOVOR IN SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Mihael Prijatelj*
O govoru Šentpavla na Dolenjskem (ŠPG), svojem domačem govoru, sem pisal že v Zborniku občin Grosuplje, Dobrepoljc in Ivančna Gorica 23/2004, kjer sem navedel izgovor in pomen približno 500 besed, kijih ni ne v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSK.I) ne v Besedišču slovenskega jezika. Seznam, ki sem ga sestavljal več let, izgleda, daje dokaj popoln, saj sem v zadnjih dveh letih našel le še kakih pet dodatnih lakih besed.
Zdaj pa bom opis tega govora nadaljeval. V prvem delu je seznam besed, ki v ŠPG pomenijo (še) nekaj drugega, kolje napisano v SSK.I. V drugem so glagoli, pri katerih sta nedoločnik in namc-nilnik v ŠPG različno naglašena. V tretjem delu so zbrani nedoločniki, ki imajo naglas na drugem mestu kot v SSK.I, v četrtem pa je še nekaj dodatnih primerjav. Tudi za prve tri sezname iz tega prispevka mislim, da so dokaj popolni in da se bo našlo zelo malo dodatnih primerov.
I. DEL: DRUGAČEN Al.I DODATEN POMEN BESED IZ SSK.I V ŠPG
A
apostol - tudi gladiola B
ban - dosti, za bahanje: Imajo na bah belega kruha
bale (ne bale) - pridi (ne tudi pojdi)
bandura - uniforma (ne brenkalo)
basirati - tudi hoditi bos (bosirati)
bavta - majhna enoročna sekira z obojestransko brušenim rezilom
bečati - gćniti se, vendar le za svinje: Prašiča se beči
bedenj - iz slame in viter (kot pehar ali sevnica) spletena velika pokrita posoda za žito
beka - vrba z rumeno skorjo za pletenje košar in spomladansko vezanje trte (ne žalujka)
bel (izg. bev), sam. ž. sp. - nekaj centimetrov debela svetla plast lesa med lubjem in temnejšim lesom hrasta: Bev hitro strohni
Biber - hišno ime v Čagoščah
bikec - tudi veterinarski tehnik, ki umetno oplojuje krave
bilje - spodnji deli slame, ki po žetvi ostanejo na njivi: Po žetvi ječmena, med katerim so spomladi posejali korenje, je treba populiti bilje
Bokal (izg. bokav) - hišno ime v Radohovi vasi
Brezovšček - hišno ime v Šentvidu
Bukovica - krajevno ime
bunka - tudi zelo stara vrsta hrušk
C
cefedrati - hoditi počasi, z drobnimi koraki: Otroci kar naprej cefedrajo za materjo
cekar - ne iz slame, ampak iz viter pletena košara
Cent - hišno ime v Češnjicah
cik - ocvirek (po otročje)
cunja - tudi obujka (šuferica)
cvet - tudi zelo močno žganje na začetku
kuhanja nange, katerega se uporablja za
pripravo arnike cvibak (cvibah) - samo vojaški prepečenec
Č
Čatež - krajevno ime Čebular - hišno ime na Škofljem čebular - vrsta zelo starih jabolk češplja - tudi vagina
čevelj - samo škorenj (ostalo: solen, škarp,
čižem, gojzar) čez - tudi skozi (čez vrata, čez okno, čez luknjo) Črne - hišno ime v Temenici
D
degati - v ŠPG samo dovršno: Zadegal je rekelc čez rame
"Vrhunsku 12/a. 2000 Maribor, univ. dipl. ing kemije V pokoju.
Dlakovec - hišno ime v Šentpavlu Dob - krajevno ime
F
farbati - tudi barvati Farški Kal - krajevno ime finka - vagina fino - zelo: Fino rad jo ima firma - birma
flikati - šivati raztrgana oblačila (s flikami) fronki - davek (iz časov francoske okupacije - franc)
frtalja (vrtalja) - majhna skupina rastlin: Na vrtu je vrtalja vijolic in dve vrtalji marjetic. V žitu na naši njivi je kar nekaj vrtalj koklja in ljuljke
G
galica - splošen naziv škropiv za trto
gantar - podboj pri vratih
gepelj - naprava za pogon mlatilnice s pomočjo
vprežne živine (gep v madžarščini
pomeni stroj) globin - splošen izraz za paste za čevlje Grbec - hišno ime v Šentvidu grot - velik (lesen) lijak, iz katerega počasi
izteka zrnje v mlin
H
hlev -svinjak (prostori za konje in govedo so v
ŠPG štale) Hribski - hišno ime v Pungrtu huhati - dihati v mrzle roke in si jih s tem greti
I
llovak (llovar)- hišno ime v Temenici
iperit - ni plin, ampak tekočina
ispa - podstrešje na hiši (nad gospodarskimi
poslopji je to oder) isti - saje ; iver - samo ž.sp. izžeti - zrelo koruzo na njivi (tisto, ki je hitreje
dozorela)
J
ješprenj - ješprenj jest - iti v zapor, kjer je bila
glavna hrana ješprenj jov - da
K
kadunja (kadunje) - nečke
kajža - dodatna hiša, v kateri so stanovali stari strici in tete ali pa najemniki, ki so najemnino odplačevali z delom na lastnikovi kmetiji
Kal (izg. kau) del imena več naselij (Lučarjev Kal, Rdeči Kal, Veliki Kal, Mali Kal, Farški Kal)
karabinjer - karabiner (italijanski žandar)
karmenateljc - kremenateljc
kist - podkomatna blazina
klešče - povezava med vagami in plužnami pri
lesenem plugu, s katero je možno pri
oranju plug ročno vleči proti sebi ali ga
odrivati (kleščarjenje) kolec (izg. kouc) - šibe, katere so opletali z
vitrami
kopača - ne zmetal, ampak skopal gnoj z voza: Kopača z dvema dolgima rogljema pa se je rabila za pomladansko kopanje v vinogradu; roglji pri kopačah štrlijo pravokotno na štil in niso samo malo ukrivljeni)
kosem - omara za obleko
košar (izg. košar) - branjevec, ki je kupoval jajca (in tudi kaj drugega) po vasi in nosil prodajat na trg v Ljubljano
košarica (izg. košarica) - branjevka, ki je delala isto kot košar, t.j. košarila
kot - tudi najboljše zrnje, ki je bilo pri ročnem odstranjevanju plev z vevnico v najbolj oddaljenem kotu skednja
kozel - tudi lesena naprava za pomoč pri sezuvanju škornjev
krajevec - zunanja deska pri žaganju, ki ima na eni strani drevesno skorjo
kruhoborec -član povojne zveze borcev, ki ni bil partizan, a se je kljub temu boril za razne ugodnosti
kurnik - iz palic narejena naprava, v kateri je bila proti koncu zime ali zgodaj spomladi zaprta koklja s piščanci in dana v kak ogrevan prostor (hišo, kuhinjo); piščanci so lahko med palicami hodili ven in noter
L
lager - tudi ležaj
letati - tudi tekati, kajti ŠPG besede teči oz.
tekati ne pozna lojtrnica - lestvenica
lopar - za dajanje hlebcev v peč; za jemanje
kruha iz peči so uporabljali t.i. pleh, podobne oblike kot lopar, le da plošča ni bila iz lesa, ampak iz pločevine luster - poznali samo v cerkvah lušček - priprava za luščenje koruze
M
menišiti - trgati, lomiti (rože, grm, drevo) mernik - ne cca 30 I, ampak 23,3 litra metljav - ki se opoteka mim - mimo
mrlad - brezvoljan, počasen človek
Muri - pogosto ime črnega psa ali mačke
muza - zelo stara vrsta hrušk
N
nabiksati - natepsti (otroka)
nakacati - snega je nakacalo pol metra
napiten - napitni kozarci (po 1 del)
nasesti - tudi pri prevozu po kopnem: Avto je
nasedel. Kolesnice so bile tako globoke,
da je voz skoraj nasedel nasrati - nalagati, okrog prinesti, ogoljufati naštudirati - napraviti načrt nategniti - tudi spolno občevati z žensko nepotrjen - Tone je bil na naboru (štelengi)
nepotrjen
O
obod - ogrodje (tudi) pri reti
ohati - ustavljati vole s klicem oha (konje z eha)
Osredek - krajevno ime
osvoboditi - vzeti moko, prašiča, kravo, klo-base,
mast (partizani med vojno in po njej) oven - tudi trirogati leseni vijak pri stiskalnici
sadja
P
pariti - združevati po parih: Bog ljudi pari,
Kranjčan pa vole petelin - odrezek stržena z listi v kislem zelju pezder- odpadek pri trenju lanu za pokrivanje
slemena na slamnatih strehah pinta - kravata; mesečni vložek počikati - pojesti: Mimogrede je počikal ves
krompir
pogrobati - še priraščeno mladiko trte ali druge rastline delno zasuti z zemljo, kjer iz očes poženejo močne korenine
Polica - krajevno ime
polivinil - splošno ime za vse plastične folije pomutiti - napol populiti napol potrgati plevel
in travo v vinogradu popara - jed iz poparjenega kruha samo v JLA;
vsak ponedeljek za zajtrk popustiti - tudi mehansko: vijak je popustil,
zagozda, opora porajkelj - samo za drva; za seno je žrd porivač - seksualno zelo aktiven moški potica - kranška potica: razvaljano pšenično
in ajdovo testo se položita drugo na drugo
in skupaj zvijeta Potok - krajevno ime
potreba - posteljica po porodu teleta: Krava
se je že potrebila potresati - cvetje med telovsko procesijo povezen - povezni štrik (spredaj na vozu s
senom je žrd pripeta na lojtrnice z verigo,
zadaj pa sejo pritisne s poveznim štrikom) povodec - za konje so vajeti povšter - samo vzglavnik (tudi vajšna) pravec - bet za pripravo svinjske krme preč - prašiči so preč prišli (poginili) prednji - človek, ki oberočno dela in drži ročaj,
grabljišče, toporišče itd. z levo roko bliže
orodju, sekiri itd. prepaden - slab, prestrašen preslica - trirogi del kolovrata za namestitev
prediva
prgišče (izg. prišče) - dve dlani z ukrivljenimi prsti skupaj; samo eni dlani z ukrivljenimi prsti v ŠPG pravijo pest
prideti - snope na iz stebra štrleče rante, če v kozolcu ni bilo več prostora: "Letos smo imeli pa toliko pšenice, da smo na koncu še prideli (izg. prdeli)," se pohvali vaščan. Drugi pa mu odgovori:"Mi pa toliko, da smo se še posrali."
prisekati - udariti otroka, npr. Ga je fest prisekal
prižeti - skoraj zrelo koruzo prižeti nad storžem in jo še razmeroma zeleno porabiti za živinsko krmo; tudi obžeti
pufer - vzmeteni odbijači pri vagonih
pukati - prdeti (otroško)
punca - predvsem dekle, ki se ima s kom rada: "Sem zdrava kmečka punca; bolj kmečka kot zdrava," je nekoč pojasnila svoj status učiteljica v Ambrusu
punta - prebijač za pločevino
pušelj - naročaj, zgrabek trave, sena
R
raglja - posebna lesena naprava v zvoniku, ki nadomešča zvonove na veliki četrtek in petek, ko se ne sme zvoniti; velik lesen, narobe obrnjen zaboj, ki ima na enem koncu pritrjene prožne nosilce lesenih kladiv, na drugem koncu pa je pritrjen lesen valj z ročico in po površini nameščene nastavke, ki med vrtenjem v določenem taktu dvigajo kladiva, ki udarjajo ob zaboj, kar se iz zvonika sliši daleč po vasi; neke vrste zelo velika lesena lajna
rajža - krat (ona rajža, prva rajža; Peto rajžo pa ni več šlo)
razpokati - razložiti (kosovno blago z vozila)
rešeto - nekoliko večje sito iz oboda in spleteno iz viter, med katerimi so majhne odprtine, skozi katere padajo pri dodatnem čiščenju prevejanega žita zrna plevela, na zrnju pa se ob primernem rešetanju izločajo in zbirajo grobe primesi, tj. manj kvalitetno zrnje, predvsem pa deli klasov in ostanki slame
rezati - ne le žrebičkov, ampak tudi bikce in mlade merjasce; temu se v ŠPG reče tudi popravljanje
Rinež - hišno ime v več vaseh
ročnik - samo držaj pri cepcu
Rupa - naziv izvira Šentpavelščice
S
Sad - krajevno ime
sat - imajo tudi črmlji, kar je bilo za otroke še posebej zanimivo (ograniti čmrlje v primerno veliko papirnato škatlo z odprtino)
sedmina - maša 7. dan po pogrebu; brez pogostitve
sekalo - na dolgem lesenem držaju nameščeno, navzdol obrnjeno jekleno rezilo v obliki črke S za pripravo sveže ali bolj žilave kuhane krme za prašiče
Selan - hišno ime v Bukovici
senica (izg. snica) - prostor za spravilo omlačene slame (ne sena)
sipa - samo sipek sladkor (nasprotje kockastemu sladkorju, bierflu)
sirek - podoben koruzi samo po višini, sicer pa ima seme v klasju, ne v storžih
Skrun - hišno ime v Gorenji vasi
sliva - v ŠPG le rumene, vse ostale - češplja
(laška, kranjska) smetana - iz smetane se dela puter (surovo
maslo), puter pa se tali v maslo, pri čemer
nastajajo tudi tropinice smrečje - tudi nastilj iz sesekanih igličastih
vejic
smrekica - tudi božična jelka (drevešček) snežen - snežena kepa (grm z belimi,
kepastimi cvetovi) sodolina (izg. suadalna) - dolinasti jarki po
pobočjih sprega - povezava, vprega starina - zelo nekvalitetno zemljišče, na
katerem raste redka in slaba trava stopiti - spremeniti trdno snov z dodatkom
topila v raztopino; spreminjanje trdne
snovi s segrevanjem pa je taljenje strašnica - del konjske opreme, ki dopušča
konju pogled samo naprej strgalo - majhno kovinsko orodje za strganje
testa v metrgi, po mesenju strgulja - štrigla (insekt s kleščami zadaj) Strmec - hišno ime v Šentvidu, Bukovici in
Zaborštu
strnišče - prva košnja detelje, ki je bila
spomladi posejana med ozimino Sultan - pogosto ime psa
Š
šajba - šipa, tudi kaka druga plošča (rezilo pri cirkularki)
šajtrga - velik pleten koš na dveh kolesih in z ojnicami za ročno vožnjo (samokolnici se v ŠPG pravi karola)
šalter - stikalo
Ščetinec - hišno ime v Češnjicah šoder - ročno tolčeno kamenje za posipanje cest
šop - zaključek na koncu nekoliko prirezane dvokapne strehe
šopati - z vročo vodo v mavževnici odstranjevati zaklanemu prašiču ščetine
špaleta (špalet) - polica, ki nastane na zunanji ali notranji strani zidu pod oknom
Špan - hišno ime v Dolenji vasi
špana - odlomek suhe maklenove vejice, s katerim je zaprto črevo pri klobasah
Španec - hišno ime na Plešivici pri Žalni Štajerec - hišno ime v Žalni štalica - hlevček pri jaslicah šteflet - poseben nizek čevelj štefletencug, priti štefletencug - (hnogam, peš) štekelj - jeklena kapica na koncu osi, ki skupaj
z lunkom preprečuje, da bi se kolo snelo
osi voza; tudi štepselj štibelc - soba v kmečki hiši, v katero se pride
skozi poseben vhod iz veže; v nasprotno
stran se iz veže pride v hišo, iz hiše pa v
kamro
štimati - biti v redu; strinjati se stokati (izg. štakat) obtrgovati storže/štoke s koruznice
Štorovec - hišno ime na Selu pri Šentpavlu štranga - zaprežnica; tudi za vole in krave štuc - tudi manjša lesena posoda, v katero trgajo grozdje: Iz zemlje gre v trto, iz trte gre v grojzdek, iz grojzdka gre v štuc, iz štuca gre v brento... dolenjska narodna)
štuk - del zvonjenja pri zvonjenju s prekinitvami
T
Temenica - ime potoka in vasi tolčenec - sadjevec (ker se je sadje pred prešanjem tolklo)
V
vahtnica - železniška čuvajnica
vilice - del kolovrata, s katerim se spreminja
mesto navijanja preje na vreteno vime - samo z več seski; če so posamezni,
mačke, psice to ni vime, ampak sesek
(zizek) vint - navoj
vlačuge - kmečko vozilo, ki ima namesto koles kratke sani spredaj in zadaj; za razliko od običajnih sani se da z njimi zavijati, razen tega so veliko nižje; poleg drv so z njimi tisti, ki so imeli polje daleč od doma, že pozimi zvozili gnoj na njive, ker se je zaradi manjše višine gnoj laže nakladal
voditi - gnati kravo k biku; vojena krava
toporišče, grabljišče itd. z desno roko bliže orodju, sekiri, grabljam itd. zahod - obisk: K njemu pa nimam več zahoda
- ga ne obiskujem, ne zahajam več k
njemu
zahuditi - zahujen - slabe rasti, prepaden
(človek, žival, rastlina) Zaman - hišno ime v Šentpavlu zapirica - okna in zunanja vrata pri zidanju
hiše: Manjka mi še zapirica zapirnica - dodatni poganjki pri listih na mladiki
trte: Potrgati moram zapirnice zgrabek - z grabljami urejen kup listja, trave,
sena, ki se ga odnese tako, da ga z levo
roko držiš/tiščiš z ene strani z druge pa
z grabljami (tudi ubirek) zvaliti - piščeta so se zvalila: Mislim, da je
sinica v prvi ptičnici že zvalila
Ž
Žigec - hišno ime v Šentpavlu
Žličar - hišno ime v Temenici
žlajdra- veriga za spenjanje zgornjih lojtrnic pri vozu; ima vzvod za zatezanje; za zaviranje voza/blokiranje kolesa pa služi veriga zavornica, ki ima na enem koncu jeklen žleb, v katerem zapelje kolo, da pri vožnji šina kolesa ne drsa po tleh
žlebnik - žlebasta opeka na slemenu z opeko pokritih hiš
Z
zadnji - človek, ki oberočno dela in drži ročaj,
II. DEL: RAZLIČEN NAGLAS PRI NEDOLOČNIKIH IN NAMENILNIKIH V ŠPG
Ncdoločniki v SPG brez izjeme izgubijo končni i, pred njim stoječi t ali č pa se izgovarja trdo. Zadnji zlog pri tako skrajšanih nedoločnikih se potem izgovarja zelo kratko.
Pri vseh dovršnih in večini nedovršnih glagolov se torej nedoločnik in namenilnik v SPG izgovarjata enako. Je pa nekaj nedovršnih glagolov, pri katerih se zadnji zlog namenilnika izgovarja dolgo, torej drugače kot pri nedoločniku. V nadaljevanju je seznam teh glagolov. Na prvem mestu so zapisani knjižni ncdoločniki iz SSK.I, na drugem oz. tretjem mestu pa ncdoločniki oz. namenilniki v SPG, pri čemer sem upošteval akanjc, kratke poudarjene polglasniške i-je pa sem pisal kot y (zlogotvorni mehki polglasnik).
bentiti - bentyt - bentit bistriti - bystryt bystrit blažiti - blažyt - blažit bodriti - badryt - badrit brati - brat - brat buditi   budyt-budit cediti - cydyt - cydit častiti - častyt - častit deliti - delyt - delit dojiti   dajyt - dajit dolžiti - dovzyt - dovžit dreti - drt drćjt drobiti - drabyt - drabit dušiti   dušyt - dušit gasiti - gasyt - gasit gniti - gnyt - gnit gnojili   gnajyt gnajit gojiti   gajyt - gajit gostiti - gastyt - gastit graditi - gradyt - gradit greniti - grenyt - grenit greti - grt - grejt gristi - grst - grist groziti - grazyt - grazit hladiti - hladyt hladil jesti -jyst -jejst jeziti -jezyt-jezit kaditi - kadyt - kadit kaliti - kalyt - kalit kaziti - kazyt - kazit kositi - kasyt - kasit kovati   kavat - kavat krasti - krast - krast krepiti - krepyt krepit kriviti - krvyt - krvit kropiti - krapyt - krapit krotiti - kratyt - kratit lesti - lyst - lejst
ležati - l'ažat - lićč liti   lyt lit loviti - lavyt - lavit mastiti   mastyt mastit mašiti - mašyt mašit mediti - medyt medit mejiti   mcjyt mejit miriti - myryt myrit mladiti   mlady1 mladlt mleti   mylt mlejt molsti   mylst - mlčjst moriti   maryt marit možiti - mažyt - mažit mrtviti - mrtvyt mrtvit nesti - nest - nćjst nočiti - načyt načit orati - arat - arat ostriti - astryt astrit pasti (živino)   past past peči - pčč pieč piti - pyt - pit pleti - pylt plejt poditi   padyt padit potiti   patyt patit prašiti   prašyt prašit prati - prat prat pretili   pretyt pretit rdečiti   rdcčyt - rdečit rediti - redyt - redit riti - ryt - rit roditi - radyt - radit rojiti - rajyt rajit rositi   rasyt rasit saditi   sadyt sadit scati   scat - scat sedeti - sydyt - sejst sejati   syjat - syjat slabiti   slabyt slabit
sladiti   sladyt sladit
slaviti   slavyt slavil
slediti   sledyt sledit
smetili   smctyt smetit
soliti   salyt šalit
solziti - sauzyt sauzit
spati - spat spat
sramotiti   sramotyt sramotit
srebriti   srebryt srebril
stali   stat stat
streči - strč — strćjć
striči - strč - stric
sušiti   syšyt syšit
šibi t i   šybyt- šybit
škropiti   škrapyt -škrapit
šteti   štyt štćjt
taboriti   tabaryt taborit
tajiti   tajyl tajit
taliti   talyt lalit
tesniti   tesnyt tesnit
tkati   tkat tkat
tolči - tauč touč
topiti   tapyt tapit
treti   trt trejt
učiti   učyt učit
valiti   valyt valit
variti - varyt varit
vedriti   vedryt vedrit
veseliti   veselyt veselit
vetrili   vetryt vetrit
vleči   vyl'č - vlejč
vpiti   vpyt vpit
vršili   vršyt vršit
vrteli   vrlyt vrtit
zlatiti   zlatyt zlatit
zvoniti   zganyt - zganit
žreti - žrt - žrejt
III. DEL: MESTO NAGLASA NA NEDOLOČNIKIH V SSK.I IN ŠPG
Pri večini nedoločnikov je v ŠPG naglas na islem /logu kot v SSK.I. Pri praktično vseh nedoloč-nikih, za katere sta po SSK.I glede naglasa možni dve različici, se v ŠPG uporablja tista, pri kateri je naglas bliže začetku besede. Obstajajo pa tudi nedoločniki, ki so v ŠPG naglašeni drugače kot v SSKJ. Seznani navajam v nadaljevanju. Kazen zelo redkih izjem velja enak premik naglasa tudi za vse izvedenke teh glagolov, ki pa jih zaradi obsežnosti nisem vnesel v seznam.
Besede v različici ŠPG sem zapisal v originalu:
- akanje (abupavat),
- y - mehki polglasnik (n6syl),
- apostrof pomeni, da se pred njim stoječi soglasnik izgovarja izrazito mehko, kot neslišni j (l'ubyt, malat),
- ie - zelo ozek e (brienčat).
- ua in ua- naglas je na prevladujočem delu dvoglasnika (bruadyt, struajvt). Tonemskosti nisem zapisal.
bežati - bćjžat	krepati krićpal	seliti - s'alyt
bleščati blieščat	kresali kr'asat	skleniti - skl'anyt
bliSčati bliščat	kričati kričat	skočiti skočyt
boleti bolyl	krneti - kfnyt	smrčati smrčat
brcati bfčat	ležati - 1'ažat	strapati strapat
brenčati brienčat	ljubiti - l'ubyt	stroj it i   struajyt (kože)
broditi bru;idyt	lomiti I6myt	tesati - f asat
eartati - cartat	mečiti - miččyt	tičati - tičat
cveteli cvyst	metati - m'atat	tiščati - tiščat
česati - č'asat	mižati - mižat	točiti - t6čyt
dišati - dišat	močiti močyt	toniti - tonyt
dovoliti davol't	molčati - moučat	upogniti upognyt
dražiti   drtižyt (psa)	moliti - molyl	uščeniti - ušč'anyt
drčati dfčat	napognili napognyt	utrnili utarnyt
držati držat	noreti noryt	večati (jokati) - viečat
frčati - ffčat	nositi - nosyt	viseti - visyt
goniti gonyl	obaliti ab;ilyt	vkleniti - ukl'anyt
goreti goryt	obupovati abupavat	voditi vodyt
govoriti gavort	otrniti - atarnyl	voliti - v61yt
hiteti hityt	paberkovanj pabićikvat	votliti vuatlyl
hodili hodyt	peljali p'alct	voziti vozyt
lircščali hrieščat	plesneii plejsnvt	vreščati - vrieščat
ječali jiečat	poplahniti - paplahnyt	vzdigovati - vzdygavat
kabaliti kabalyt	postiti   post y t	zadegati zadćgat
klamiti klamat	povoditi - pav6dyl	zakleniti - zakl'anyt
klečali klicčat	prepogniti prcpognyt	zapogniti zapognyt
klepali kl'apat	prežati priežal	zorćti - zoryt
klesati kl'asat	pripogniti prpognyt	želeti ž'alyt
klonili klonyt	prositi prosyt	ženiti ž'anyt
kopneti kopnyt	razkleniti razkl'anyt	živčti - živyt
kreniti kr'anyt	renčati rienčat	
IV. DEL: ŠE TO IN ONO
a) Dodajanje /.logov
Tako za ŠPG kot za skoraj vse slovenske govore in narečja je značilno opuščanje zlogov oz. krajšanje besed. So pa v našem govoru tudi besede, pri katerih se zaradi lažje izgovorljivosti število /logov glede na knjižno slovenščino poveča.. Na primer;
brv	baru	rž	aryž
cvrl	cvaru	smreka -	smorejk;
čmrlj	čmaryl	strn	star.in
črn	čaron	trn	taron
črv	čaru	vrv	varu
grm	garom	vsa	usa
nadrl	nadaru	zaprl	zaparu
podrl	padaru	žrl	žaru
Poleg tega je to podaljševanje prisotno tudi v vseh izpeljankah in še v množici drugih podobnih besed. Ta seznam za razliko od seznamov v prejšnjih delih, kjer sem se trudil, da bi bili čim bolj popolni, tO ni; gre le za nekaj primerov. Mimogrede: že pred leti seje v Pismih bralcev nekdo jezil, ker po TV nekateri novinarji ne govorijo film (enozložno), ampak fibm (dvo/ložno). Tudi to spada v skupino podaljšanih besed.
b) NJ v .1 ali N
Kot amater, pa še površen, sem bil dolgo prepričan, da se knjižni nj v ŠPG vedno spremeni v j. Dokler me ni strokovnjakinja /a dolenjska narečja dr. V. S. vprašala; "Kaj pa konjski rep?" Prav res; v ŠPCi ne pravimo OZ. nismo govorili kojski, ampak konski rep. Ko sem to reč še naprej "raziskoval", sem videl, da se nj pred s in še nekaterimi drugimi soglasniki ne izgovarja kot j, ampak kot n: dolenjski -> dolenski, kranjski -> kranski, kuhinjski -> kuhinski itd. Pa tudi Gorenjci -> Garcnci, manjkati -> mankat, zmanjšati -> zmanšat ipd. Včasih pa je vsaj na videz, tako celo pred samoglasniki: svetinjica -> svetinca, bližnjica -> bližonca, luknjica -> luk.mca, Češnjicc -> Čcjšoncc. Na videz zato, ker je v vseh teh besedah najprej zmanjkalo i-ja in je bil nj postavljen pred c. A še to niso vsi primeri, ko se nj ne zreducira v j, ampak v n, npr.: naslednji -> naslednv, zgornji -> zgurny, jutrišnji -> jutršny itd.
LITERATURA IN VIRI:
Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, Ljubljana 1994), Odzadnji slovar slovenskega jezika (SAZU, Ljubljana 1996). Rokopisna dokumentacija avtorja
DVOREC GAJNIČE
Ana Fahjan*
Leta 1982 je pri Državni založbi Slovenije izšla knjiga Graščine na nekdanjem Kranjskem danes že pokojne avtorice Majde Smole. Ob pozornem branju sem se ustavila ob naslovu GOMNIŠČE (GANITSCHHOF). Ime Ganitschhof mije zvenelo zelo znano.
Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu Slovenije, kije nastajal v letih 1763 do 1787, je na mestu današnjih Gajnič napisano ime Ganitseha (izg. Ganiča). Na dokumentih moje stare mame, ki je bila doma v Hočcvarjevcm mlinu v Gajnieah pri Šmarju - Sapu, piše Ganičc ad Ganičhof. Ganičhof je izgovarjava nemškega zapisa Ganitschhof. Torej je bil dvorec v Gajničah. Gomniščc, današnje Gumnišee, je imelo v preteklosti nemško ime Weisskirchcn. Ali gre za dvorec v pomenu poslopja ali za dvor kot zaokroženo fevdalno posest skupaj s pripadajočimi podložniki, bi treba še ugotoviti. Vsekakor pa izraz ad pomeni pripadnost določenemu fevdalnemu lastniku (Ganičc ad Ganitschhof-Gajniče (pripadajo) Gajniškemu dvorcu, Razdcrto ad Saitcnhof - Razdrto (pripada) Stranskemu dvorcu, tj. Brinju).
Brala sem knjigo naprej: Katastrska občina Mali Vrh. Saj to je še danes v KS Šmarje - Sap. Poklicala sem Zgodovinski arhiv Slovenije. Povedali so mi, daje možno, da je ime dvorca napak prevedeno. Majda Smole jc deset let prebirala dokumente v zgodovinskih arhivih in potem izdala zgoraj omenjeno knjigo. Pri prevodu iz nemščine se lahko primeri tudi napaka v prevodu krajevnega imena oz. imena dvorca. Prepričana sem, daje nemško ime Ganitschhof napak prevedla v Gomniščc namesto v Gajniče.
Celoten zapis o tem dvorcu je mojo domnevo še potrdil. Priimki Paulin, Kastelic, Hočevar, Padar so na tem območju znani še danes.
Takole Majda Smole niza podatke o lastništvu Ganitschhofa:
GOMNIŠČE (GANITSCHOF) Katastrska občina
Mali Vrh
Število kmetij in obdavčitev leta 1821 (po deželni deski železnobarvni kvatern D 25, L 23) kmetije 6
Zemljiški davek od:
- gospoščinske zemlje: 25 gold., 49 kr.
- od podložniške zemlje: 24 gold., 20 kr., 2 d.
LASTNIKI
O dvorcu je za čas pred 19. stoletjem ohranjenih le nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, daje bila v začetku 18. stoletja lastnica dvorca Zofija Schwab, ki je umrla 1707. V štiridesetih letih 18. stoletja je tedanji lastnik Franc Anton Pour dvorec prodal duhovniku Francu Sigmundu Rembu,1 ki gaje zapustil v dobrodelne namene. Fiskalni kurator Rembove dobrodelne ustanove Janez Friderik
*Nadpredorom 7. 1293 Šmarje - Sap.
I) ARS. Zap. inv. XL111S-89; XXXVII P-129, stran 4/16.
Kastelicjc s privolitvijo graškcga gubernija (jomniščc prodal na dražbi 4. novembra 1790; kupil ga je Jožef AntOIl baron Codelli za 2400 goldinarjev kot najboljši ponudnik.'
Po delilni pogodbi, ki sojo 4. julija 1797 sklenili dediči Jožefa Antona barona Codelli ja, je posestvo Gomnišče pripadlo Volfgangu baronu Codclliju,' ki gaje 22. aprila I79S prodal poštnemu mojstru v Šmarju Janezu Vinceneu Paulinu za 2400 goldinarjev.4
S prisojilno listino z dne 30. avgusta 1821 sta bila priznana lastnika zapuščine Janeza Vineenca Paulina in njegovega sina Janeza poštni mojster v Šmarlnem Matevž. Bartlme in njegova žena Ana, rojena Paulin; posestvo je bilo tedaj cenjeno na 1867 goldinarjev.
Na dražbi 20. avgusta 1839 je vse imetje Ane Bartlme, ki seje drugič poročila Pfefferer, kupil Franc Dolničar za 1000 goldinarjev.'' Po smrti Franca Dolničarja 16. avgusta 1845 je posestvo pripadlo njegovemu sinu Antonu.' Po sporazumu med Antonovimi dediči z dne 23. februarja 1857 je Gomnišče pripadlo glavni upnici Katarini Čop, ker je njena terjatev v znesku 4000 goldinarjev presegla vrednost posestva. * Čez tri dni, 26. februarja I 857, je Katarina Čop Gomnišče prodala za 4000 goldinarjev Antonu Padarju in Mihaelu Hočevarju.'
Po sodni privolitvi z. dne 31. decembra 1858 je bil delež. Mihaela Hočevarja prepisan na ime njegove vdove Marije Hočevar kot glavne dedinje, ki seje zavezala, da bo svojemu sinu Janezu izplačala znesek 229 goldinarjev kot dediščino po umrli sestri Mariji in bratu Francu.1" Za delež Antona Padarja, kije umrl 15. avgusta 1888,jc bil s prisojilno listino 12. novembra 1889 priznan za lastnika njegov sin Vinccnc." Za njim gaje podedovala 20. februarja 1897 Helena Padar."
Tako Majda Smole
Deželna deska jc bila v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč. Fiskalni kuralor pomeni varuh koristi in pravic drugim osebam ali ustanovam v zvezi z davščinami. Kontribucija jc bila v stari Avstriji podložnikova dajatev zemljiškemu gospodu. V isti državi je bil gubemij višja upravna enota, razdeljena na okrožja. Izraz gospoščina do odprave tlačanstva sredi 19. stoletja pomeni posestvo zemljiškega gospoda.
Po pregledu lastništva plemiških rodbin v isti knjigi so podatki:
Zofija Schwab jc bila iz plemiške rodbine Schvvab - Lichtcnberg. Ti plemiči so razen Ganitschho-fa imeli šc Podsmreko pri Višnji Gori in Praproče pri Grosupljem.
Franc Anton Pourjc imel istočasno tudi gradič Brinje na današnjem Grosupljem. Poniji, plemiška rodbina, so bili tudi lastniki Praproč.
Baron Jožef Anton Codelli je imel poleg Ganitschhofa še Studenec in polovico Codcllijeve kanoniške hiše v Ljubljani.
2) ARS, Dež. desku. železnoharvni kvatern D 25, L 23, listine, 2. modri kvatern L 29.
3) ARS, Dež. deska, železnoharvni kvatern D 25. L 23. listine. I. srehrnoharvni kvatern H 2.
4) ARS. Dež. deska, železnoharvni kvatern D 25, L 23, listine, 3. modri kvatern 124.
5) ARS. Dež. deska. gl. knj. 11/237, listine, I. morskozeleni kvatern F 12, 13.
6) ARS, Det. deska. gi. knj. 11/237. listine, 1B VI/404, 40X.
7) ARS. Dež. deska, gl. knj. 11/237. listine. IB XI/62 - 63.
H) ARS, Det deska, gl. knj. 11/237. listine, jase. 1X5711/142 = ll/PN 19.
9) ARS, Det, deska, gl. knj. 11/237, listine, jase. 1X57 IV/33   ll/PN 96.
10) ARS, Det. deska, gl. knj. 11/237, listine. Jase. 1H5HIV/1H1 = IV/13.
11) ARS, Det. deska, vloiek h gl. knj. 625, listine. 1HH9 VII/1483 = 446
12) ARS. Det. deska, vloiek h gl. knj. 625
Po zemljiški knjigi, ki se hrani na Grosupljem, si v Gajničah za zadnjeomenjenima lastnikoma Marijo Hočevar in Heleno Padar sledijo lastniki:
Po Padarjevi strani na hišni številki 6 (danes 5):
Helena Padar mlajša, pozneje poročena Babnik, od 2. aprila 1936; Janez Babnik od 1X. 6. 1936;
sedetn članov družine Babnik od 22. aprila 1950. Po Hočevarjevi strani na hišni številki 7 (danes 10):
Johan Hočevar od IX. marca. 1X70; Marija Hočevar od 30. avgusta 1906; Jožefa Hočevar od 16.
septembra 1911; Marija Hočevar od 21. septembra 1934; Franc Lavrič od 2X. septembra 1964;
Ignac Mramor od 17. marca 1965; Jože Ivanetič od 26. marca 1973 naprej. V tej hiši, nekdanjem mlinu, živita danes žena in sin pokojnega Jožeta.
Zanimivo je spremljati spreminjanje imena vasi Gajničc skozi čas. Na že omenjenem Jože finskem zemljevidu piše Ganilscha. Na Padarjcvili in Hočevarjevih dokumentih piše naslednje:
1X44 - (ianiče - Padar 1X97 - Ganjiče - Hočevar 1906 - Gajničc - Hočevar 1936 - Gojniče - Padar, Babnik 1936 - Gajničc - Hočevar
In tako še danes.
Ker sta v istem letu dva različna zapisa, je možno sklepati, da so razlike nastale pri vpisu sprememb v zemljiško knjigo.
Vprašanje je, koliko zgodovinske resnice je v nedokončanem romanu Ludveta Potokarja Krivi vir." Osrednje dogajanje je pisatelj postavil prav v hišo Hočevarjevih. Bilje to mlin, po domače se je reklo pri Malnarju, v romanu pa pri Pahorju. Med drugim piše, kako je stari Pahor svojemu vnuku govoril o svojem predniku:
" Bil je tovornik. Iz Trsta na Dunaj je vozil sol in dosti zaslužil. Potem so prišle vojske, Napoleon je pridrl s Francoskega /.../ Povrh te nesreče pa so bile še slabe letine. Na njivah ni zraslo skoraj nič, še tisto, kar je, so morali dajati za kontribucijo in graščinskim za desetino /.../ Oče pa je imel prislužen lep denar, poldrugo mošnjo napoleonskih zlatnikov in skoraj prav toliko turških. Zaslužil je s soljo in ribami, pošteno in pravično. Bilje že v letih in ker je vedel, da na stare dni ne bo mogel več lovoriti, se je preselil sem dol in sklenil z nekim kmetom na Vrhu kupčijo za tole dolino Krivi vir/.../
S svojim življenjem in delom smo vpeti med preteklostjo in prihodnostjo kraja in časa. Zanimivo je prebirati stare zapise. Da nam je to omogočeno, gre zahvala ljudem, ki so vestno zapisovali in shranjevali zapise o različnih dogajanjih.
13) Ludvt Potokar: Onstran samote. Mohorjeva družba, Celje 1995.
SLEDOVI ŽIVLJENJA IZ PRETEKLIH GEOLOŠKIH DOB
Leopold Sever*
Geologija je sorazmerno malo znana naravoslovna veda, čeprav ima široko območje delovanja inje - kljub odmiranju rudarstva - še vedno nepogrešljiva pri preučevanju razvoja našega planeta in pri ustvarjanju razmer za razvoj številnih gospodarskih dejavnosti.
Njena pomembna raziskovalna vsebina so vsekakor sledovi življenja iz. preteklosti. Zato je v pričujočem sestavku največ pozornosti posvečeno okamninam v najširšem pomenu besede. Za boljše razumevanje teh pojavov sem v uvodu dodal nekaj najosnovnejšega geološkega vedenja. Poljudna raziskava sledov nekdanjega življenja obsega ozemlje zahodne Dolenjske, zlasti območja nekdanje širše občine Grosuplje.
VIRA:
Geološka karta Slovenije, list Rihnica.
Raziskovalna naloga mladih ljubiteljev geologije 0$ Stična, 1999; mentor: Leopold Sever.
NA KRATKO O NASTANKU ŽIVLJENJA
Naravoslovci so s pomočjo izsledkov več znanstvenih ved ugotovili, daje naš planet nastal pred približno petimi milijardami let. V začetni fazi planetarnega razvoja je bila naša Zemlja mrtva, to se pravi brez življenja. Pred dobrimi tremi milijardami let pa so končno dozoreli pogoji za vznik prvih živih bitij. To naj bi se zgodilo v morski vodi, v tako imenovanem pramorju. O razmerah, ki so omogočile, daje snov zaživela, lahko le utemeljeno domncvamo.Tudi o prvotnih bitjih nc vemo kaj dosti. Nekaj pa je zanesljivo: praorganizmi so bili drobni in so imeli preprosto telesno zgradbo. Bitja v predecličnem stanju so postopoma dobila celično zgradbo, ta pa je napredovala v mnogocelično telesno organizacijo. Dolgo časa je bilo življenje omejeno le na morje, malo kasneje je prešlo v celinske vode in šele pred dobre pol milijarde let so organizmi začeli naseljevati tudi kopno. Dokaj zgodaj so se začela bitja ločevati na rastline in na živali. Človek naj bi se na Zemlji pojavil šele v mlajših obdobjih zemeljske zgodovine.
OKAMNINE (FOSILI)
Večina od neizmerne množice živih bitij iz minulih dob zemeljske preteklosti je izginila brez vsakega sledu. Le silno redki organizmi so živeli in odmirali v razmerah, ki so ohranile sledove njihovega bivanja.. Tem sporočilom iz davne preteklosti v našem jeziku pravimo okamnine, v mednarodnem izrazoslovju pa se je uveljavil izraz fosili. Oba izraza v svojem pomenu ne ustrezata povsem značaju sledov nekdanjega življenja; mnoge okamnine namreč sploh niso okamnele in mnogi fosili niso bili izkopani iz zemlje. Ker z okamninami ali fosili dokazujemo starost Zemlje in življenja na njej, jim večkrat pravimo tudi paleontološka dokazila ali petrefakti. Ožja naravoslovna panoga, ki se z njimi ukvarja, je paleontologija.
SISTEM MINULEGA ZEMELJSKEGA ČASA
Sistem minulega zemeljskega časa je postavljen predvsem na podlagi preučevanja okamnin. V zadnjem času dajejo dokaj zanesljive rezultate tudi merjenja radioaktivnega ogljika in nekaterih drugih kemijskih elementov v preučevanih materialih. K boljši predstavi o razvoju našega planeta in življenja na njem pripomorejo tudi opazovanja drugih nebesnih teles.
*Škoejan. lili Turjak, predm. učitelj hitdogije in kemije v pokoju.
Najširše časovne etape so zemeljski veki:
1. pravek (predkambrij) - trajal je okoli 3500 milijonov let,
2. stari vek (palcozoik) - trajal je okoli 320 milijonov let,
3. srednji vek (mezozoik)- trajal je okoli 160 milijonov let,
4. novi vek (kenozoik) - traja okoli 70 milijonov let. Geološki veki obsegajo naslednje dobe:
Palcozoik: kambrij, ordovicij, silurij, devonij, karbonij in permij. Mezozoik: trias, jura in kreda. Kenozoik: tereiar in kvartar.
Danes torej živimo v kenozojskem veku in kvartarni dobi. V kvartarju je bilo več ohladitev -ledenih dob. Zadnja ledena doba se je končala pred dobrimi deset tisoč leti. Tedaj je nastopil "naš" najmlajši čas - holoeen.
GEOLOŠKI ZNAČILNOSTI NAŠIH TAL
V naših predelih se kamnine iz posameznih dob zemeljske preteklosti med seboj prepletajo, prekrivajo in mešajo. Kljub temu lahko opazimo padanje starosti zemeljskih plasti od severa proti jugu; najstarejše kamnine praviloma najdemo v odrastkih Posavskih gub, najmlajše pa v predelih Dolenjskega " krasa" južno od reke Krke.
Po nastanku večina kamnin spada med usedline (sedimente). Iz njih so skoraj vse predstavljene okamnine. Med kamninami so najpogostejši apnenci in dolomiti. Z njihovim preperevanjem so povezani številni kraški pojavi na našem območju.
V tektonskem pogledu naše predele sekajo številni manjši (lokalni) prelomi.Največji ined njimi je litijska prelomnica. Med manjša zemeljska gibanja štejemo stisko, dobrepoljsko, želimeljsko, barjansko in ortneško prelomnico. Prelomnice največkrat potekajo po robovih kraških polj in imajo dinarsko usmeritev. Ob prelomih so se večkrat starejše plasti kamnin narinilc na kamninske sklade iz mlajših geoloških dob. Ob prelomnicah večkrat prihaja do manjših potresnih sunkov.
Ko hodimo pO zemlji, se večinoma ne zavedamo, da je pod nami orjaško skalovje  pravi planinski svet. Pogled na odkrito površino oh gradnji avtomobilske ceste. I bdotUČine pri Ivanini Gotici, 199".
+
POENOSTAVLJEN PRIKAZ GEOLOŠKIH PLASTI NA POVRŠINI NASiH TAL
KAKO OKAMNINE NASTANEJO
V mednarodnem izrazoslovju nastajanje okamnin (fosilov) imenujemo fosilizacija. Ta poteka v različnih okoliščinah. Najboljši naravni konzervatorji so različni apnenei, glina, nafta, katran, drevesna smola, led, sol in suh zrak. V naših geoloških in podnebnih prilikah sta najpogostejša ohranjevalca sledov davnega življenja glina in apnenee. Slednji predvsem v fazi nastajanja, ko kamnina iz. mehkega prehaja v trdo stanje. Drugi povzročitelji fosilizacijc so na našem območju redki. Sledi puščajo predvsem organizmi, ki imajo mehansko in kemijsko odporne sestavine, kot so lupine, kosti, zobje, hitin in grčav les. Pogosteje se ohranijo ostanki v vodi živečih organizmov.Tam namreč odmrlo telo hitreje prekrijejo usedline in v ugodnih razmerah preprečijo nadaljevanje razgradnje.
RAZVRSTITEV OKAMNIN
Okamnine (fosili, petrefakti) so pomemben predmet preučevanja več sorodnih znanstvenih panog, ki se ukvarjajo z zemeljsko preteklostjo in z napovedovanjem prihodnosti našega planeta in ostalega vesolja. V ta namen so strokovnjaki okamnine preudarno razporedili v sistem. Merila za njihovo klasifikacijo so zelo različna. Razvrščene so lahko po absolutni starosti, po geoloških dobah, po biološki pripadnosti, po okolju, v katerem so nastali in še drugače. Za naše poljudne (neznanstvene) namene jih bomo opredelili po več merilih in pri tem najbolj upoštevali geološke dobe. Še prej pa jih bomo opredelili v dve glavni skupini:
A) okamnine v paleontološkom pomenu besede. To so pristne (klasične) okamnine.
B) okamnine v splošnem pomenu besede. Mednje sodijo poleg pristnih še nepristne okamnine. Te so lahko žive, lažne, arheološke, domišljijske in zgodovinske. Večino nepristnih fosilov lahko hkrati opredelimo z več kategorijami..
POMEN OKAMNIN
Okamnine so najpomembnejši vir za preučevanje zemeljske zgodovine. Z njihovo pomočjo geologi določajo starost kamninskih plasti in njihovo uvrstitev v posamezna zemeljska obdobja. Na podlagi paleontoloških dokazil so oblikovali časovne etape zemeljske preteklosti. Časovno najobsežnejši so veki (cre), ki se postopno členijo na manjše enote - periode, epohe in dobe. Za naše ljubiteljske potrebe bomo sistem poenostavili in uporabili le glavni opredelitvi, to so veki in dobe v širšem pomenu besede. Za nekoliko natančnejšo sistematizacijo zemeljskega časa bomo dobe razdelili v tri stopnje: spodnjo (starejšo), srednjo in zgornjo (mlajšo).
Okamnine so nepogrešljive tudi pri oblikovanju evolucijske teorije, ki skuša slediti razvoju organizmov od prvih začetkov do današnjega časa. Z okamninami so si pomagali tudi iskalci rud in drugih koristnih sestavin zemeljske skorje.
V zadnjem času seje v svetu močno povečalo število strokovnih in ljubiteljskih zbiralcev fosilov. Ti so ponekod fosile skupaj z minerali vključili v turistično ponudbo in s tem pospešili razvoj spremljajočih gospodarskih dejavnosti, npr. v Nemčiji in Franciji. Amaterski zbiralci so po eni strani koristni, saj rešijo marsikatero okamnino pred zanesljivim propadom, po drugi strani pa z. nestrokovnim izkopavanjem in prodajo fosilov lahko naredijo veliko škode.
Fosili so koristni tudi paleogeografom. Z njihovo pomočjo določajo razporeditev kopnega in morja ter podnebne razmere v posameznih obdobjih zemeljske zgodovine.
OKAMMNE PO POSAMEZNIH GEOLOŠKIH OBDOBJIH
Starejši paleozoik
Zemeljske plasti iz kambrijske, ordovicijske, silurske in devonske dobe se pri nas v dosegljivi globini niso ohranile. Zato iz tega časa kajpak ni nobenih okamnin. Plasti in okamnine iz teh davnih časov so tudi drugod po svetu sorazmerno redke.
Mlajši paleozoik
KARBON IN PERM: Naši najstarejši zemeljski skladi pripadajo karbonu in permu, so torej iz mlajšega paleozoika in štejejo kakih 250 milijonov let. Plasti iz obeh dob so marsikje med seboj pomešane in težko ločljive, zato govorimo kar o karbopermskih skladih. Najdemo jih na severu - v tako imenovanih Posavskih gubah, ki s svojimi odrastki segajo na naše ozemlje. Največ v okolici Dcbcč, Vintarjcvca in Višnje Gore ter severno od Police, Lipoglava in Lanišč. Karbopermski skladi so pokukali na površje ob manjših zemeljskih prelomih, v soteskah in pri večjih zemeljskih izkopih. Tako so sc karbopermske plasti pokazale pri gradnji avtomobilske ceste pri Višnji Gori. Med kamninami v teh skladih na splošno prevladujejo glinenci (skrilavi glinavce), od kremenovih materialov pa raznobarvni peščenjaki in konglomerati. V vezivu med kremenovimi zrnci je pogosto limonit. Fosilni ostanki, po katerih so geologi vsaj približno določili starost, so redki in slabo ohranjeni. Večinoma pripadajo cnoceličarjem, preprostim rastlinam in ncvrctcnčarjcm.
Mezozoik
TRIAS: Ta doba je v kamninskem pogledu pri nas dokaj dobro zastopana. Obsežni triasni skladi so na območju Temenice, Višnje Gore ter severno od Šentvida, Stične, Grosupljega in Šmarja. Mlajše triasne plasti sc pojavljajo tudi južneje, v okolici Krke in Zagradca, v zahodnih predelih pa na območju Rogatca, Mcdvedice in Škocjana. V kamninah prevladujejo karbonati; v prvi vrsti triasni apnenci, dolomitizirani apnenci in dolomiti. Iz njih so nastale apnenčeve in dolomitne breče ter dolomitni laporji. Vmes sc večkrat pojavijo tudi tuft in drugi sledovi davnega vulkanskega delovanja na naših tleh, pretežno kot vezivo drugih rudninskih materialov. Od kremenovih mineralov je najpogostejši roženec. Temu pravimo tudi kresilnik, ker so naši predniki z njegovo pomočjo netili ogenj. Fosilizirani ostanki nekdanjega življenja so v primerjavi z. mlajšim palcozoikom pogostejši. Prevladujejo alge in cnocelične živali, med višjimi organizmi so zlasti polži, školjke, korale in ramenonožci. Torej vodni organizmi, kar je tudi razumljivo, saj je naše predele tedaj pretežno pokrivalo toplo triasno morje.
JURA: Že površen pogled na geološko karto nam pove, da so mezozojske plasti srednje starosti pri nas najpogostejše. Dobi, v kateri so te usedline nastajale, pravimo jura. To je čas, ko so v vodi, na kopnem in v zraku vladali najrazličnejši plazilci. Na žalost se na našem območju niso ohranili ostanki in sledovi teh nekdaj zelo razširjenih živali. Med kopenskimi rastlinami so prevladovale praprotnice in goloscmcnkc. Najobsežnejše jurske usedline so v širši okolici Hrastovega Dola, Muljave, Krke, Zagradca, Luč, Ilove Gore, Čušpcrka, Št. Jurija, Lipljen in Ponikcv. Kamninske sklade gradijo predvsem apnenci in dolomiti. Med njimi so za naše razmere kar obsežna nahajališča železove rude, predvsem limonita. Na tej osnovi seje v naših predelih razvila prazgodovinska (železnodobna) civilizacija, ki sc jc potem nepretrgoma nadaljevala v zgodovinski srednji vek in še naprej skoraj do današnjega časa. Zadnje železarske dejavnosti, ki so temeljile na domači železovi rudi, so sc končale pred dobrimi sto leti. Od nekdanjega življenja so se iz te dobe ohranili predvsem sledovi alg, oži-galkarjev, ramenonožcev, predvsem pa školjk in polžev. Od kopenskih organizmov je še vedno malo sledov, kajti v jurski dobi seje v naših predelih pretežno razprostiralo toplo morje.
KREDA: V južnih predelih naših tal jurske plasti skoraj neopazno prehajajo v kredne sklade. Največ kamnin iz najmlajše srednjeveške dobe je na širšem območju Dobrepolja, Ambrusa, Korinja, Žvirč in Hinj. Čeprav je živelo v toplem krednem morju veliko kamninotvornih mehkužcev, oži-galkarjev in drugih morskih organizmov, so se njihovi sledovi slabo ohranili; fosilizacijski dejavniki v kredni dobi (in kasneje) ohranjanju sledov življenja v naših predelih niso bili preveč naklonjeni. Zaradi pomanjkanja okamnin so strokovnjaki znotraj te dobe le približno določili posamezne stopnje razvoja zemeljske skorje. Klasifikacija temelji večinoma na drobnih okamninah (mikrofosilih). Bera večjih klasičnih fosilov iz te dobe je torej siromašna. Kamninske plasti pretežno sestavljajo sivi, svetlo sivi in beli apnenci. Temnejši apnenci in dolomiti vsebujejo bitumne, ki so sledovi življenja v tej dobi. Fizikalno in kemijsko razpadanje jurskih in krednih karbonatov je tedaj in v kasnejših dobah pripeljalo do očitnih kraških pojavov na našem ozemlju. Apnenci iz mlajše jure in celotne krede so bili do nedavna glavni gradbeni material in surovina za pridobivanje apna.
Kenozoik
TERCIAR: Doba zajema zadnjih sedemdeset milijonov let zemeljskega časa. Za vsa prejšnja geološka obdobja je značilno menjavanje kopnega in morja in s tem povezanih podnebnih sprememb. Za terciar pa je še posebej značilno sorazmerno naglo menjavanje toplih in hladnih obdobij; slednjim pravimo ledene dobe. V tem času so s preperevanjem mezozojskih kamnin nastale peščene in prstene. Peski so karbonatnega porekla in imajo različno zrnatost. Od prstenih produktov preperevanja je največ rdeče in rjave gline, ki dajeta naši prsti značilno barvo. V tej dobi je nastalo tudi veliko produktov razpadanja organizmov. To je humus, kije večinoma temno rjave barve. Naravne sile, predvsem voda in veter so vse tri sestavine pomešale v naravno zmes, imenovano prst. Glede na prevladovanje ene izmed treh sestavin v grobem razlikujemo tri vrste prsti: peščeno, glinasto in črno prst (crnico). V povezavi z glino najdemo marsikje delno prepercle železove rude in boksite. Tu je tudi nekaj kremenovih tvorb v obliki rožencev. Od trdih kamnin so v tej dobi nastali tudi lehnjaki in mlajši lapor. V glini seje ohranilo sorazmerno veliko sledov terciarnega življenja. Močneje so zastopani višji kopenski organizmi, kar kaže na večjo ustaljenost kopnega v naših predelih. Pri določanju starosti kamninskih plasti in podnebja je pomemben pelod davnih semenovk. Terciarne naplavine so najobsežnejše v širši okolici Grosupljega, Ivančne Gorice, Dobrepolja in Radohovc vasi. Tuje tudi največja gostota prebivalstva.
KVARTAR: Najmlajša zemeljska doba šteje okroglih milijon let. Geološka dogajanja, začeta v terciarju, so se v dobršni meri nadaljevala tudi v tem času. V kvartarju poleg prej delujočih naravnih sil v dogajanja na zemlji vedno bolj posega človek. Njegovi vplivi so v zadnjem času tako globoki in večinoma nepremišljeni, da obstaja utemeljena bojazen pred samouničenjem človeške civilizacije in morda vsega živega na Zemlji. Največ kvartarnih naplavin je v širši okolici Grosupljega. Radohovc vasi in Ivančne Gorice. Naplavine (mulj) potoka Višnjicc so dale ime selišču Muljava. Okamnine iz tega časa kažejo telesne značilnosti, ki so podobne sedaj živečim organizmom. Iz, tega časa je tudi največ prikazanih nepristnih fosilov.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIV. 2006
145
/. A Okamneli enocellčarji In alge (približno 10-kratpovečano). Zbrusek.
Doba: mlajši paleozolk; starost: okoli Mil) milijonov let; matična kamnina: apnenčev peščenjak. Iz starejših
geoloških doh so ohranjeni zlasti drobni organizmi. 71 postanejo vitini sele. ko kamnino zbrusimo v tanka ploščico in pogledamo pod povečavo.
2. Školjke megalodontide
Nahajališče: Gradišče pri Šentvidu (južno pobočje): doba: mlajši Irias: starost: okoli 200 milijonov let; kamnina: triasni sivi apnenec; okoliščine pri naslajanju: plitvo toplo morje (ob kasnejšem strjevanju apnenca v večjih globinah). Nekateri primerki so veliki do 13 centimetrov.
3. Školjke megulodontidc
V neposrednem prevodu bi jim lahko rekli "veliki zobje". V prerezu zares spominjajo na velike izpuljene kočnike Nahajališče: Kojina pri Stični (vzhodno pobočje, nad Virskim potokom); doba: mlajši Irias; absolutna starost: slabih 200 milijonov let; okoliščine pri nastajanju: plitvo toplo morje. Večji primerki dosežejo 10 centimetrov.
4. Školjka megalodontida - vzdolžni prerez
Nenavadno razločno so ohranjeni odtisi obeh lupin. Ključ je dodan zaradi pravilne predstave o velikosti. Nahajališče: Kojina (vzhodno pobočje); doba: mlajši Irias; starost: okoli 200 milijonov let; matična kamnina: sivi dahsleinski apnenec. Površina je obrasla z recentnim! lišaji skorjevci.
5. Onkoidi
Kroglaste temne tvorbe, nastale pod vplivom morskih alg. Nahajališče: Predale - vzhodno pobočje Kremen*.
doba: Starejša juro: starost: okoli I 70 milijonov let; matična kamnina: svetlo sivi apnenci.
6. Školjke litiotide
Nahajališče: Trehnja (ioriea pri Ki ki (matična kamnina je obdelana in rabi kol prag pred hišnim vhodom); doba: starejša jura (II AS); absolutna starost: okoli I 70 milijonov let; primarno nahajališče: verjetno v širši okolici Krke; matična kamnina: temno sivi kompaktni jurski a/uiciicc; mineralna sestavina fosila: bel kalcit: življenjski prostor: toplo meZOZOJsko morje: velikosti fosilov: do ? centimetrov.
S. Fosilna riba (lažni fosil)
Tvorba v sivem apnencu je neverjetno podobna okamneli ribi. Najbrž gre za posrečeno deformacijo školjke liiiohdc. ki je dobila ribjo obliko. Nahajališče: Laze nad Krko: doba srednja jura: starost: okoli 160 milijonov let
*• um
nS1
9. Posamična koralu (ožigulkar)
Nahajališče: južno od Ivanine Gorice, na trasi nove avtomobilske ceste blizu Vodotučin: doba: srednja jura; absolutna starost: okoli 150 milijonov Iti; življenjski prosto/-; toplo in plitvo mezOZOJsko morje; matična kamnina: sivi jurski apnence; prečni premer fosilu: dobra 2 centimetru.
//. Školjke liliolide
NahajališCv: Ponikovska gmajna; doha: srednja jura; starost: okoli 1511 milijonov let; matična kamnina: temno sivi apnenec, življenjski prostor: toplo ohrežno morje.
H.Okamneli "mah" (lažni fosil)
Drevesca (dendriti) v kamnini sploh niso rastline, temveč manganove spojine, ki so se drevesasto razrasle v matični kamnini; matična kamnina: limonilizirun apnenec; doba; srednja jura. starost: okoli ISO milijonov let.
1.1. Školjke liliolide
Nahajališče: Ponikovsku gmajna (sevamo od naselja Ponikve): doba: srednja jura; slarosl: okoli 150 milijonov let; kamnina: a) vezivo - sivi apnenec, h) jedra: kalcit.: velikost školjk: od 6 do 12 centimetrov: življenjski prostor: toplo, plitvo morje.
14. Starinska školjka rudist
Nahajališče: južno od Ivanine (iorice (najdena Dtigradnji avtomobilske resic 1999); doba: srednja jura; absolutna starost: okoli 150 milijonov let; kamnina: sivo-rjavi jurski apnenec; življenjski prostor: toplo morje; josilizacija: ob strjevanju matične kamnine v večji globini.
/ ft. Školjke litiotide
Nahajališče: oh ee.sli Krka Hočevje; doha: mlajša jura; starost: okoli 14(1 milijonov let; kamnina: svetlo sivi apnenec; življenjski prostor: toplo obrežno morje.
/ 7. Školjka pokrovača (močno ugreznjena v matično kamnino)
Nahajališče: Laze nad Krko (na vrlu Jožeta Kasleliea); dobu: mlajša jura: absolutna starost: okoli 141) milijonov let; življenjski prostor: toplo mezozojsko morje; velikost: okoli 5 centimetrov; matična kamnina: svetli jurski apnenec.
IX. Okamneli polži (okamnele lupiniee)
Nahajališče: zahodno od Župunove jame pri Vel. Lipljenih: doba: srednja jura; absolutna starost: okoli 160 milijonov let: kamnina: svetlo sivi jurski apnenec; življenjski prostor: plitvo jursko morje; Josilizacija: pri kaisntjstm Strjevanju a/menca V večjih globinah. Večji primerki dosežejo 3 centimetre
19. Glislovnica (živi fosil)
Potomka velikih praprotnic. (Iz njih je nastajal črni premog). ('as najboljšega uspavanja in razširjenosti: v mlajših paleozojskih dobah in v mezozoiku: rastišče: Medvedka; pomen: omogoča preučevanje davnega rastlinstva.
21). Pooglenel les (mlad premog)
Verjetno pripada iglavcem. Nahajali* c Nam Vrh; doba srednji terciar; starost: .10 milijonov let; /osilizacij-sko sredstvo: glinasta prst. preprečen pristop zraka in vlage, pritisk v večji globini; velikost: okoli HO cm.
22. Fosilna grča - ostanek nekdanjega iglavca
Nahajališče: Muljava (severna <>d Mtiljavskcga hajerja); doha: srednji kvartar; starost: okoli 100 tisoč let; fosilizacijska sredstva: glina in močvirsko hlato.
24. Okamnela sipa (lažni fosil, domišljijski fosil)
Nahajališče: Javite; doba: terciar; oblikuje nastala v poznejšem času; kamnina: limonitiz,
25. Kamnita sekira (arheološki fosil, zgodovinski fosil)
Nahajališče: Zagradec oh Krki; doba: kvartar. holoeen: .starost: okoli 4000 let; material: mineral serpentin.
26. Tisa (živi fosil)
(iolosemenka s starinskimi znaki, ki pomagajo razumeli razvoj preprostih semenovk v tereiarju. Nekdaj so hile lise pri nas bolj razširjene, saj so dale eelo ime hribu in selišču. Na naših rastiščih drevo naglo izginja. Pogostejše so grmasle oblike. Rastišče: hrib Tisovee (severozahodno od vasi lisovec). Doba: najbolj so hile razširjene v srednjem tereiarju.
2S. Fosillzifano drevo (verjetno hrast)
Nahajališče: Pri Jerovi vasi (Grosuplje): doba; mlajši kvarlar; starost: okoli 2 0(10 let.
Zbornik ohćin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dohrepoljc XXIV, 2006
30. Fosilno deblo (pooglenel hrast)
Nahajališče: Ljubljansko barje (severno od /.elimlja); doba: mlajši kvarlar: starost: okoli 2000 let; josilizaeijske razmere: močvirsko blato.
31. Fosilna vprega (živi fosil)
Zadnja goveja vprega na našem območju. Ponikve lela i')')')
Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica. Dnhrcpoljc XXIV, 2006 1 61
KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI
JANEZ MIKLIČ (BRDAVSOV IVAN) - OSEM DESETLETNI K
Mihaela Steklasa*
OD REVNEGA DOBRE POLJSKEGA EANTA DO VRHUNSKEGA BALETNEGA PLESALCA V DUNAJSKI OPERI
Jane/ Mikličse je rodil 23. 11. 1926 pri Brdavsovih na Vidmu v Dobre -poljski dolini. Njegova rodbina je nekoč veljala za eno najbogatejših v dolini, vendar v času njegovega otroštva velikega Brdavsovcga posestva ni bilo več. Imetje je bilo razprodano, štirje otroci pa so občutili vse gorje revščine, kijev času svetovne krize doletela marsikatero slovensko družino.
Janez ali Brdavsov Ivan, kot so ga že od mladih nog klicali Dobre-poljci, jc imel le dve izbiri: oditi za hlapca k tujim ljudem ali pa na šolanje v Ljubljano, za kar pa brez denarja ni bilo možnosti. V nasprotju z mar-hfilma Ples darovnu       sikaterini nadarjenim fantom je imel to srečo, da so njegovo nadarjenost opazili pravi ljudje in mu pomagali do šolanja. Že kot mlad fant seje pridružil neki folklorni skupini, v kateri je prvič opo/oril nase. Tisti, ki so ga videli, so dejali, daje rojen za na oder, pa tudi sam je čutil veliko veselje do umetnosti.
V (istem času je ljubljanska Opera potrebovala nove plesalce, prav velikega zanimanja za ta poklic ni bilo in tako je bil brc/ težav sprejet. Z nastopanjem sije kmalu zaslužil toliko denarja, da sije lahko sam financiral Študij geografije na Filozofski fakulteti. Kerje bil takrat že angažiran v ljubljanski Operi, se je vpisal izredno in ob študiju končal še šest let baletne šole
Volja in i/redna disciplina sta bili odliki, ki sta mu pomagali ne le do končanega študija, ampak tudi do hitrega napredovanja na odrskih deskah. Leta 1953jc že bil solist v znanem baletu "Vrag na vasi", dve leti kasneje pa jc dobil vlogo v slovenskem baletnem filmu / glasbo skladatelja Blaža Arniča, v katerem jc plesal mlinarja s soplcsalko Veroniko Mlakarjevo. 1/ svojega ljubljanskega obdobja se spominja, da so ga med takratnimi baletnimi plesalci skupaj z Lidijo Sotler i/brali kot model za kip, ki sloji pred (ekinovim gradom v Ljubljani.
Sam pravi, da je za uspeh premalo le talent, treba je veliko samodiscipline in trdega dela. Ker mu tega ni manjkalo, sc jc njegova kariera baletnega plesalca uspešno nadaljevala, vendar se ni zaključila v Ljubljani. Po nasvetu baletne plesalke Sonje Draksler je leta 1956 odšel na Dunaj, kjer je v tamkajšnji Volksoperi uspešno prestal avdicijo, v kateri seje predstavil v vlogi divjega črnega konja iz. baleta Amazonke. Najprej je podpisal pogodbo za dve leti. Na začetku mu ni bilo lahko, saj je vladala velika konkurenca, vendar je zaradi vztrajnosti in dobrih kritik ostal član dunajske opere vse do upokojitve leta 1977.
V svoji umetniški karieri je odigral celo vrsto vidnejših in solističnih vlog v baletnih predstavah, operah, operetah, nastopal je tudi v filmih in na televiziji. Več let je bil plesalce na znamenitih dunajskih novoletnih koncertih. Šc koje bil zaposlen v Ljubljani, je z. ljubljansko Opero gostoval na Nizozemskem in v Franciji, z dunajsko opero je bilo gostovanj še več. V najlepšem spominu ima gostovanja po Severni Ameriki, ki so jo prepotovali po dolgem in počez. Ko je vodja gostovanja zbolel, je vodenje
'Predmetna učiteljica na Osnovni šoli Videm Dobrepolje
skupine prevzel Janez Miklič. V Hollvvvoodu so nastopili na prostem pred 20 000 navdušenimi gledalei. Na predstavi je plesal v Straussovcm valčku Na lepi modri Donavi. V San Franeiscu je njegov nastop posnel filmski režiser, odlomke so nato predvajali na televiziji kot reklamno gradivo za nastop v drugih večjih mestih Amerike.
Janez Miklič je prepričan, da umetnik s svojim nastopom ni nikoli povsem zadovoljen, vendar pa se sleherni umetnik vsaj enkrat v življenju približa temu idealu. Gospod Janez je svojo življenjsko vlogo odigral v baletu španskega dramatika Garcia Lorcc Krvava svatba. Šele v njej je izpolnil svoja umetniška nagnjenja in pričakovanja. Odmevi na umetniški nastop so bili izredno pohvalni, ena od dunajskih časopisnih kritik je bila naslovljena z "Janez Miklič sijajen". Takrat mu je bilo 35 let, to je za baletnega plesalca starost, koje na vrhuncu svojega ustvarjanja.
Njegova uspešna kariera baletnega plesalca sc je nadaljevala. Tudi po upokojitvi ni povsem prenehal z nastopanjem. V dunajski operi je po svoji končani aktivni dobi nastopil še nekajkrat, vendar odtlej v igralskih vlogah. Nekoč mu je igralec Bcrt Sotlar zaupal, daje v njem videl predvsem igralca. Tudi sam priznava, da gaje vedno privlačila igralska plat njegovih vlog. Zanimalo pa gaje tudi marsikaj drugega. Če nc bi bil baletni plesalce, bi z enakim veseljem opravljal učiteljski poklic, za katerega j c po besedah svojih profesorjev imel izreden smisel.
Kljub temu daje pretežni del svojega življenja preživel v Avstriji, je ostal po srcu Slovence. Poleg učenja tujih jezikov je želel izpopolnjevati tudi svojo govorno izreko v slovenščini. Rad je recitiral na literarnih večerih, ki so jih prirejali Slovenci na Dunaju, in na ta način širil lepote slovenskega jezika in umetnosti. Literarni večeri so mu pomenili stik s Slovenijo, pričarali so mu delček domovine in delček tistega lepega domačega vzdušja, ki gaje deležen ob vsakokratnem obisku v Dobrepolju, ko se sreča s sorodniki in ko se v pogovoru z njimi vedno znova spominja svoje mladosti.
V življenju lc redko srečamo človeka, ki izžareva toliko človeške širine, uglajenosti, inteligence in hkrati preprostosti ter skromnosti, kot jo lahko občutimo v stiku z njim. Kljub letom ostaja veder, s smislom za humor. Vpleta ga v svojo pripoved, v svojo življenjsko zgodbo, ki seje začela v revni dobrepoljski družini in dosegla vrhunec v umetniškem okolju na Dunaju, kjer zdaj preživlja svoja upokojenska leta. Ob jubileju mu želimo še veliko zdravih in duhovno bogatih let.
Prizor z dunajskega novoletnega koneerla Janez Miklič je v sredini v vlogi Starega leta.
IZŠLA JE ŠE ENA KNJIGA O LOUISl) ADAMIČU
Tine Kurent*
O delu Louisa Adamiča je izšlo že mnogo razprav, letos se jim je pridružila še ena knjiga.1 O njej je napisal oceno s številnimi pripombami že Matjaž Klcmcnčič,2 zato naj jo predstavim le na kratko.
V poglavju Acknowlcdgcmcnts poudarja svoj dolg delu profesorja Christiana' in se zahvaljuje dr. Mihaelu Glavanu in dr. Janji Žitnik, vendar v opombah Glavana ne omenja, Žitnikovo pa omenja le skopo, kar pomeni, da si je le pomagal z njenimi podatki. Pač pa "citira" mene - zelo izkrivljeno. Dr. Glavan mu je omogočil, da je prišel do mene. Govorila sva skoraj dve uri, pravzaprav je v glavnem govoril dr. Shiffman. Pretirava, da se s stricem nisva razumela (Thcy had thcir disagreements). V resnici sem mu le povedal, daje bil stric nezadovoljen, ker sem ga v najinem dopisovanju naslavljal s tovarišem. Še huje je, daje najino "nerazumevanje" razširil v trditev o mojem nezadovoljstvu, češ daje stričevo pisanje o Titu preveč laskavo. V resnici sem mu le povedal, da mi jc Mira Mihelič razložila, zakaj so njen prevod Adamičeve knjige Orel in korenine izdali šele po dolgih letih: ker ni bila dovolj pozorna do Tita. Pri tem sem res uporabil izraz "flettcring".
Dr. Shiffman ni ravno pozoren gospod. Ne dr. Glavanu ne meni ni poslal izvoda svoje knjige, kar bi se pač spodobilo.
* Igriška 12, 1000 Ljubljana, ing. arih., dr. se.
1) Dr. Dan Shijfman. asistent pri predmetih angleščina, retorika in pisanje na Bern' College v Mount Berrv, Georgija, je avtor knjige Ronting Multieulluralism. The Work ofLouii Adamič. Madisim-Tcanct k. 1'airlcigh Dickinson Universitv Press. London Associated Universitv Press. 20110. 181.
2) Klemeni ič. M.. Dan Shiffmun: Rooling Multieulturulism: The Hork ofl.ouis Adamič, (recenzija). - Zgodovinski časopis. 58. 2004. 234-235.
3) Profesor llenrv A. Chrislian je najvidnejši raziskovalec dela Louisa Adamiča. Na žalost ga je smrt prehitela, tako dtt je njegovo delo ostalo nedokončano. Ne verjamem, da seje dr Shiffman kaj prida opiral na Christia-novo zapuščino. Imam vtis. da so mu bili glavni vir Louis Adamič Papers v Prineetonski knjižnici in informacije dr Žilnikove.
Zbornik občni Grosuplje, Ivančna Gorica. Dohrepoljc XXIV. 2006_165
RAZSTAVA LIKOVNIH DLL GORANA HORVATA V KOGAST D.D.
Jožef Marolt
Razstava umetniških del v tovarni ni običaj, ki bi se dogajal pogoslo. Navada je. da imajo podjetja razstave svojih izdelkov. Organizirajo hišne sejme, da bodoči kupci pridejo in spoznajo novosti v njihovem proizvodnem programu. Direktor Marko Avšič je v Kogast d.d. prekinil to prakso in uvedel koristno novost, da so se v proizvodnih prostorih lahko srečali ljudje, ki imajo nekaj skupnega v izzivih ustvarjalnosti in ljubezni do lepote. Takšna srečanja se lahko razvijejo v nove poslovne priložnosti, ker nova znanstva širijo možnosti.
V poslovnih prostorih družbe je slikar in grafik Goran Horvat razstavil svoja umetniška dela. Na ogled je bilo postavljenih 20 del. Otvoritev razstave je bila 11. 05. 2004. Umetnika in njegova dela je obiskovalcem predstavil prof. dr. Mirko Juteršck, kije za to priložnost orisal njegova dela tudi v ličnem vodniku po razstavi.
Goran Horvat je odraščal, ob občudovanju očetovega odmevnega likovnega ustvarjanja, v umetniški družini slikarja in grafika Jožeta Horvata - Jakija in je izdal več grafičnih map. leta 1988 ludi 14 jedkanic na temo "Križev pot". Leta 1991 pa je v knjigi "Goran Horvat, Sveto pismo stara zaveza", objavil del slik opusa Biblija v 300 slikah.
O razstavi je 12. 05. 2005 poročal tudi časnik "Delo".
Prof. dr. Mirko Juteršck (v sredini) in direktor Murko Avšič. univ. dipl. ing. (levo).
Povabilo umetniku, da razstavlja v podjetju, je del strategije družbe, da odpre svoja vrata in se približa uporabnikom kuhinjske opreme. To je bil hkrati neobičajen uvod v praznovanje jubileja 45-letnice uspešnega delovanja.
Podjetje je jubilej praznovalo delavno z dnevom odprtih vrat, pestrim kulturnim programom in prikazom razvojnih dosežkov. Udeležba poslovnih partnerjev je presegla pričakovanja. Ker v Sloveniji ni tovrstnih kvalitetnih prireditev, se je Uprava družbe pravilno odločila, da na ta način nadomesti nastalo vrzel v komercialnem pospeševanju prodaje.
Na tej prireditvi je Kogast prejel posebno priznanje Gospodarske zbornice, nadzorni svet pa je podelil pisno priznanje direktorju Marku Avšiču za uspešno vodenje družbe in organiziranje skupine družb, ki delujejo v okviru Kogast d.d. V skupini deluje pet družb, ki so povezane v Gospodarsko interesno združenje - Grozd visoko tehnološke opreme. Sedež družb je v Grosupljem. V grozd so se včlanile tudi številne članice iz raznih predelov Slovenije in dve fakulteti Univerze v Ljubljani, ki vidijo v povezavi boljše možnosti uveljavitve razvojnih projektov. S kvalitetnimi projekti naj bi lažje izpolnili pogoje za namenska razvojna sredstva iz EU.
ZNANSTVENICA Z MALEGA VRHA PRI ŠMARJU - SAPU
Ana Fabjan*
Marija Zlata Božnar, po domače Rutarjcva z Malega Vrha pri Šmarju, seje že v osnovni šoli navduševala nad naravoslovjem, saj živi na kmetiji in ji je narava še posebej blizu.
Po srednji naravoslovni šoli, sedanji bežigrajski gimnaziji, je nadaljevala študij na Fakulteti za elektrotehniko. Ob imenu te fakultete ljudje najprej pomislijo na električne napeljave in elektroniko. V resnici pa pod to vedo spadajo še sistemske teorije in nove vede umetne inteligence in obdelave signalov. Vse to pa je zelo široko področje, ki se ga da marsikje uporabiti.
Tako je Zlata že med študijem začela delati na Institutu Jožef Štefan v laboratoriju za merilne sisteme odseka za fiziko nizkih in srednjih energij. Diplomirala je jeseni 1990 z odliko in se takoj zaposlila na Institutu Marija Zlata Božnar      Jožef Štefan kot mlada raziskovalka. V laboratoriju za merilne sisteme, ki je prerasel v samostojno podjetje AMIiS d.o.o., sc ukvarjajo z izgradnjo senzorjev, avtomatskih merilnih postaj in velikih ekoloških informacijskih sistemov za meritve v okolju. To so predvsem avtomatske meteorološke meritve in meritve onesnaženja ozračja in voda. Svoje delo jc začela kot programerka.
Hkrati pa seje lotila magistrskega študija in raziskovalnega dela. Merilni sistemi za spremljanje onesnaženja potrebujejo nadgradnjo - modele za rekonstrukcijo in napovedovanje širjenja onesnaženja v ozračju. V okviru svoje magistrske naloge jc postavila temelje metodi za napovedovanje koncentracij žveplovcga dioksida na osnovi nevronskih mrež. Za svojo magistrsko nalogo, ki jo je z odliko končala 1992. leta, jc prejela tudi Bedjaničcvo nagrado Iskra Holdinga.
Ker jc modeliranje onesnaženja pravzaprav nadgradnja merilnih sistemov, je svoje raziskovalno delo nadaljevala naprej in ga združevala z ostalimi projekti v podjetju.
Dotlej je bilo v Sloveniji za področje modeliranja le malo zanimanja, zato sta skupaj s kolegom Primožem Mlakarjem delo na tem področju zelo poglobila.
V magistrski nalogi začrtano metodo na osnovi nevronskih mrež sta podrobneje razvila v dveh doktorskih disertacijah. Poleg tega pa sta navezala raziskovalne stike s sorodno skupino na institutu RNF.L v Milanu, ki seje ukvarjala s klasičnim pristopom k modeliranju.
Zlata je zaključila doktorski študij z, odliko spomladi 1997. S kolegom sta izsledke objavljala v mednarodni literaturi in še posebej na specializiranih konferencah s področja modeliranja onesnaženja v ozračju.
Po desetletju razlaganja in številnih predavanjih jc nova metoda modeliranja na osnovi nevronskih mrež zaživela tudi v drugih raziskovalnih skupinah po svetu. Pred kratkim sla jo skupaj z brazilskimi kolegi uvedla tudi v meteorološko področje izkoriščanja sončne energije in tako dokazala precejšnjo univerzalnost metode.
Potrditev pomembnosti nove metode jc tudi letošnje vabljeno predavanje, ki gaje Zlata imela na najpomembnejši svetovni konferenci s področja modeliranja onesnaženja ozračja, ki je bila maja v Istanbulu. Na konferencah tc serije sc jc običajno treba zadovoljiti s posterjem, le malo jc odobrenih predavanj, vabljeno predavanje pa jc šc posebna čast.
Zlata je žc nekaj let članica izvršnega odbora Evropskega združenja za modeliranje onesnaženja ozračja EURASAP.
* Nad predorom 7, /2v.t Šmarje Sap.
168
Ana Fabjan
Prav tako pa je pomembno tudi delo s klasičnimi modeli v sodelovanju z milansko skupino. Tako je letos uspešno stekel nov model za predvidevanje širjenja onesnaženja v ozračju ob morebitni nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. Gre za enega najnaprednejših sistemov za modeliranje take nesreče v Evropi.
Tudi ostalo delo, ki ga Zlata opravlja v AMES-u in delno še na Institutu Jožef Štefan, je povezano predvsem s slovenskimi elektrarnami. Agencijo RS za okolje, mestnimi občinami m / drugimi, ki so v Sloveniji odgovorni za spremljanje in nadzor onesnaženja ozračja. Meti zanimivejšimi projekti, ki jih Zlata vodi, pa so tudi meritve vetra na gradbišču viadukta Črni Kal, kjer je delo zelo zahtevno zaradi pogostih močnih vetrov, tako burje kot jugozahodnika.
Dela je včasih res zelo veliko, je pa pomembno, da je zelo pestro in da združuje zelo široko paleto znanj od matematike, meteorologije do umetne inteligence, elektrotehnike in računalništva. Ob taki paleti pa človeku res ne more biti dolgčas, pravi Marija Zlata Božnar.
ODŠLI SO
Mihael (ilavan *
JOŽE KASTELIC (18. 8. [913-20. 5. 2003)
Jože Kaste lic je bil po svojem osnovnem poklicu arheolog, po izobrazbi klasični filolog (poznavalec klasične grščine in latinščine), po svojem delu še splošni, umetnostni in literarni zgodovinar, raziskovalec, publicist, urednik, kritik in še kaj. V slovenski Narodni muzej je prišel 1942 in tam ostal vse do leta 1968. Najprej je bil kustos, po vojni pa 21 let ravnatelj. Sledilo je 15 let protestne na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od 1968 1983 predaval umetnostno zgodovino starega veka. rimsko pro-vincialno arheologijo in zgodovino starega veka.
Že kot Studenta so ga zanimale predrimske ostaline velike naselbine in nekropole venetsko-kellskega civilizacijskega kroga nad Virom med Stično in Šentvidom. Njihove skrivnosti je spoznaval ob amaterskih in profesionalnih kopačih in raziskovalcih: kmetu Albinu Hrastu, inženirju Ludviku I cd ran u in vodilnem slovenskem arheologu pred drugo vojno dr. Rajku I ožarju, Najdbe so shranjene v Narodnem in v drugih muzejih, čeprav je Kastelie prvotno načrtoval, da bi nastala lokalna arheološka zbirka tudi v stiškem samostanu. Pisatelj Josip Jurčič ga je že v otroštvu navduševal s svojimi zgodovinskimi povestmi, zato se je njemu in Muljavi oddolžil s knjižico v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki je po prvem (1968) doživela šc dva natisa (1973. 1979).
Poglavitna odkritja m spoznanja so seveda ostala zapisana in drugače dokumentirana v Kastclčc-vih znanstvenih člankih in razpravah. Najpomembnejše SO /hrane v knjigi .losephi Kastelie opera seleeta. ki so mu jo ob 75-letnici posvetili njegovi učenci. Kot arheolog je bil aktiven in zaželen v mnogih krajih bivše skupne države, predvsem v Makedoniji (Demir Kapija in Trebenište). Veliko znanja in delovnih moči je Kastelie namenil svoji dolgoletni matični hiši, Narodnemu muzeju, v katerem je tradicionalne oddelke razvil v samostojne znanstvene enote in vzpostavil še nekaj novih. npr. Numizmatični kabinet Vsaj omeniti moramo tudi njegove pomembne nacionalne in mednarodne muzejske razstave, npr. Umetnost situl od Pada do Donave (1962). Ustanovil in urejal je več znanstvenih in strokovnih knjižnih zbirk, muzejsko revijo Argo, muzejsko področje V Enciklopediji Slovenije in še marsikaj.
Portret Jožeta Kaslelca dopolnjuje njegova prevajalska, litcrarnoz.godovinska. kritiška in leposlovna ustvarjalnost. Že v gimnaziji je objavil svoje prve pesmi, kmalu prodrl v Mladiko in Dom in svet ter prišel do svoje prve pesniške zbirke že pred vojno (Prve podobe, 1940). Tudi njemu seje /godilo, da je v desetletjih svojega najbolj dejavnega življenja odlagal poezijo v "stranskih sobah" in jo /nova / VSO intenzivnostjo obudil v /relih letih, najprej / i/borom v reviji Sodobnost (1988). potem pa šc v dveh samostojnih zbirkah: Barve (1991) in, mesec dni pred smrtjo. Ode (2003).
Njegovo delo na uredniškem, prevajalskem, literarnovednem in kritiškem področju lahko šc najbolj uslrez.no označimo kol kulturnozgodovinsko. O tem pričuje še zmeraj najboljša antologija slovenske poezije Živi Orfej (1970), ki jo je uredil skupaj s prijateljem Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego. Rdeča nit njegove slovenske literarnozgodovinske misli je bil seveda Prešeren, ki mu je sledil od mladostne disertacije (Antični snovni elementi v Prešernovem delu) pa do svoje zadnje obsežnejše knjige Umreti ni mogla stara Sibila (2001).
Jože Kastelie je bil sodelavec našega zbornika od vsega začetka. V njem je objavil pel prispevkov n starejši zgodovini naših krajev. Med njimi sta najpomembnejša: Arheološka najdišča v občini Grosuplje (ZOG V) in Jurčičevo zanimanje za zgodovinske gomile (ZOG XI). Ob njegovi 80-letnici pa ga je s spominskim člankom počastil dr. France Adamič.
""Stična 14(1. 1245 Ivančna Gorica, glavni urednik.
FRANCK ADAMIČ (4. 10. 1911-1. 8. 2004)
Po izidu Zbornika 23 smo sc poslovili tudi od našega ustanovnega člana in nestorja dr. Franeeta Adamiča, mlajšega brata pisatelja Louisa Adamiča. Poslovil seje mirno in dostojanstveno, tako kot je živel in delal. Želel je ostati čim dlje z nami, zato je proti koncu življenja zapisal še toliko kro-niškega gradiva, da nas bo spremljal še dokaj let. Še dolgo bo živela tudi njegova podoba urejenega, belolasega, prosojnega modreca, ki ni rad govoril o sebi niti razpredal o svojih spoznanjih, kaj šele o dosežkih in zaslugah, a je zmeraj izžareval mir, modrost in strpnost moža, ki gaje kovalo življenje v dobrem in slabem. V miru počiva na skromnem domačem vaškem pokopališču, ki si gaje sam izbral. Vsako življenje ima svoj naravni začetek in konec. Tudi če je tako dolgo, dinamično in bogato, kakor je bilo njegovo, se na koncu izravna s stvarstvom in naravo. Adamič je tudi ob svojem zatonu dajal plemenit vtis pomirjenosti naravne pokončnosti.
O življenju in delu dr. Franceta Adamiča smo nekajkrat pisali ob njegovih življenjskih jubilejih, ko smo predstavili tudi njegov pomembni prispevek k slovenski in mednarodni stroki na področju sadjarstva pa tudi njegovo dolgoletno pedagoško, upravo-organizacijsko in celo gospodarsko-politično delovanje. Tega ne bomo obnavljali. Bolj potrebno je podčrtati njegov izjemni delež pri našem Zborniku, ki gaje leta 1967 ustanovil skupaj z. nekaj tovariši, od katerih živi lc šc eden.
Adamičev delež v Zborniku je največji. Prisoten je v vseh 24 knjigah, skoraj v vsaki s po več prispevki. Prvih 15 je skupaj z Ivanom Ahlinom tudi uredil, bil potem do 21. zvezka šc član uredniškega odbora, sodelavec pa ostaja tudi po smrti. Vključno z letošnjim smo našteli kar 44 enot z njegovim podpisom. Zanimivo pri tem je, da njegovi krajši in daljši članki predvsem razsvetljujejo dogodke iz našega ožjega in širšega okolja ter upodabljajo nekdanje prebivalec občine Grosuplje. Veliko je tudi bibliografskih in dokumentarnih zapisov, ki ustavljajo čas in opozarjajo na dosežke in zanimivosti. Strokovne in znanstvene spise iz svoje naravoslovne stroke je objavljal drugje. Zbornik je bil zanj domači vrt, na katerem je opazoval in negoval vse, kar je pomembnega vzklilo v domači dolenjski zemlji. Žc sedanji rodovi so mu hvaležni, še bolj pa mu bodo prihodnji, za vse, kar je otcl pozabe.
JOŽE GALE (11.5. 1913-24. 9. 2004)
Igralca, režiserja, gledališkega pedagoga in publicista Jožeta Galcta vede ali nevede poznajo skoraj vsi Slovenci, tudi otroci, saj sc njegovi filmi o Kekcu zmeraj znova vračajo na TV ekrane, številne družine pa jih imajo kar doma kot posnetke na modernih medijih.
Jože Galeje bil Grosupcljčan, rojen 11. maja 1913 očetu Francu in materi Francki, rojeni Žitnik. Njegove rojstne hiše ni več. Umakniti seje morala širjenju tovarne. Oženil seje s Cvetko Brecljevo iz znane ljubljanske družine pravnikov, politikov in umetnikov.
Po diplomi na gledališki akademiji v Pragi je pričel kot igralec v ljubljanski drami 1938/39, med vojno nadaljeval v slovenskem gledališču na osvobojenem ozemlju (Maks v Cankarjevem Kralju na Betajnovi). Po vojni seje posvetil predvsem filmski in gledališki režiji, za kar se je dodatno študijsko izpopolnjeval na specializaciji v Pragi. Njegovo delo v gledališču izkazuje nad petdeset režij in podobno število igralskih vlog. Najbolj trajno zapisane so ostale njegove izrazite in dognane režije modernih klasikov v Mestnem gledališču ljubljanskem: Pokopljile mrtve I. Shavva, Dobri človek iz Sečuana B. Brcehta in Zaprti v Altoni J. P. Sartra.
Predvsem razvojno pomembno, a tudi strokovno vredno jc Galctovo pedagoško delo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je povsem na novo postavil katedro za filmsko in televizijsko režijo. Na tej akademiji je bil dolga leta profesor, 1969-71 pa tudi rektor. Prav
filmska režija jc bilo Galctovo osrednje življenjsko delo in poslanstvo. Ustvarjal je dokumentarne, predvsem pa dolgometražne igrane filme za odrasle in otroke. Za svoje režije je vselej izbiral besedila, ki imajo trdno etično jedro in svetal odnos do življenja in sveta, čeprav se junaki zapletajo tudi v hude eksistenčne stiske, npr. Družinski dnevnik, Pustota, Ljubezen nam je vsem v pogubo.
Daleč največji uspeh - njegov pokojni rojak Cvetko Budkovič bi z gromkim glasom rekel: čast in slava! - pa jc Jože Gale doživel s svojimi tremi otroškimi filmi o Kekcu. Ti so že postali slovenska in svetovna filmska klasika v okviru svojega žanra, pri gledalcih mnogih rodov pa trajno žareča filmska pravljica o lepoti in dobroti, kakršna velja v duhovnem svetu otroštva. Jože Galeje bil večkrat nagrajen za svoje delo, najbolj seveda za svoja prva dva Kckca, toda njegova najvišja nagrada je neumrljiva vrednost njegovih gledaliških in tiImskih del, ki jih je ustvaril Slovencem.
Jože Galeje bil tudi dober pisec. Poleg nekaj scenarijev, ki niso bili posebej objavljeni, seje nekajkrat oglasil v časopisju, pred koncem življenja pa je izšla zanima in pričevanjsko dragocena knjiga njegovih spominov Igralci so prišli (1996). Trikrat se je oglasil tudi v našem Zborniku. Najprej že v prvi knjigi s prispevkom o svojih filmskih Kckcih, potem pa šc dvakrat z odlomki iz svojega dnevnika. Ob njegovi osemdesetletnici ga jc predstavil Ivan Ahlin.
MARIJAN ZADNIKAR (7. 12. 1921-4. 10. 2005)
Umetnostni zgodovinar, konservator in akademik dr. Marijan Zadnikar, po rojstvu Novomcščan, sicer pa Ljubljančan, ni bil občan nobene od naših treh občin, zato pa je več kot štiri desetletja tako temeljito raziskoval stiski cistercijanski samostan in baziliko, da ga zagotovo lahko prištevamo k našim duhovnim občanom. Stiski opat dr. Anton Nadrah je o njem zapisal: "On ni bil suhoparen znanstvenik, ki bi ga zanimala le gola dejstva, starodavni kamni in z njimi zgrajene stavbe. Bilje človek s srcem in je globoko doživljal in za kamni zaznaval človeško roko in srce."
Marijan Zadnikar je bil predvsem velik strokovnjak za romansko arhitekturo, o kateri jc napisal veliko člankov, razprav, študij ter znanstvenih in poljudnih monografij, tudi v tujih jezikih. Izšel jc iz kroga akademskega učitelja Franceta Stclcta in postal eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev po vojni. Za svoje znanstveno in človekoljubno delo je prejel dve visoki priznanji: na cerkveni strani odličje sv. Cirila in Metoda (1991), na državni pa nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo na področju umetnostne zgodovine (1992). Stiski samostan in cerkev je začel raziskovati že leta 1950, in kakor jc sam zapisal, je prav o tem spomeniku napisal svojo prvo znanstveno razpravo, potem pa več knjig, med katerimi sta posebej pomembni dve obsežni in temeljiti monografiji: Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov (1977) in Stična (1990). Toda to še zdaleč ni vse. Slovenska bibliografska baza izkazuje kar 45 Zadnikarjcvih spisov o Stični. Za tem občudovanja vrednim opusom, ki jc utrdil pomen te opatije v evropski umetnostni in kulturni zgodovini, ostaja obsežno študijsko in praktično raziskovalno delo, ki gaje pripravljen vložiti le iskreno zavzet in srčen človek.
Svoje znanje in veselje nad stiškimi odkritji je delil tudi z nami. Za naš zbornik je napisal tri strokovne umetnostnozgodovinske članke: Stična v luči novih odkriti/ (ZOG VIII), Zgornja Draga pri Stični (ZOG X) in Veliko odkritje v Stični (ZOG XIX). Do konca svojega življenja jc zatrjeval, da stiski samostan in bazilika skrivata še marsikaj. Upajmo, da bodo to odkrili mlajši raziskovalci, oboroženi tudi s knjigami akademika Marijana Zadnikarja.
GRADIVO
BIBLIOGRAFIJA DOMOZNANSKIH PUBLIKACIJ OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA IN DOBRE POLJE ZA LETI 2004 IN 2005
Drago Samec*
Kriteriji za sestavljanje domoznanske bibliografije naših treh občin postajajo zaradi čedalje večjega števila tiskarn, izdajateljev, založb, ki so povezani z nami samo s svojim sedežem, nujno čedalje ožji. Tako sedaj bibliografija zajema publikacije:
• katerih avtor (ali urednik, prevajalec, ilustrator) živi na našem področju,
• katerih tematika je vezana na ozemlje naših treh občin.
Zajete so tudi manjše izdaje, kolikor mi jih je uspelo zaslediti. Od periodičnih publikacij so zajeti samo zborniki, ki izhajajo enkrat na leto (in dvoletni zbornik).
Za zbiranje enol se poskuša vseskozi iskali informacije 0 izidih po časopisju in ostalih medijih, osnova pa je vzajemni katalog slovenskih knjižnic Cobiss. Poti iskanja enot bi se zgladile, če bi izdajatelji spoznali, da knjiga (in sploh izdaja) posebej zaživi, če jo oddajo v NUK ali v občinsko knjižnico.
Bibliografija je sestavljena po abecedi avtorjev oziroma naslovov, in sicer za obe leti skupaj.
Seznamu so dodane dosegljive diplomske naloge in neknjižno gradivo.
DODATEK/A LETO 2003
SI 11FF MAN, Dan
Rooting multiculturalism : the work ofLouis Adamič / Dan ShilTman. - Madison [N..I.]. : Fairlcigh Dickinson Universitv Press ; London ; Cranburv, N.I: Associated Universitv Presses, COp. 2003. - 191 str. ; 24 cm.
ŠKUFCA, Franc
Zavarovalstvo na Slovenskem / Frane Škufca. - Ljubljana : Pegaz International, 2003. - 297 str.: ilustr. 21 cm.
Predgovor / France Krcsal: str. 9 14.
Avtor mag. Frane Škufca (1942) je bil rojen v vasi Male Vrhe pri Muljavi.
BIBLIOGRAFIJA ZA LETI 2004 IN 2005 Adamič, Louis - glej: ShilTman, Dan AIDOO, Ama Ata
Vse šteje: izbrane zgodbe / Ama Ata Aidoo ; izbrala Nataša Hrastnik ; prevedli Polona (ilavan in Nataša Hrastnik. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2004. - 207 str. ; 20 cm.
Prevod in izbor iz: No swcelncss bere; The girl who can and other storics ; prevod del: Rcalitv plus; About no nuls. - Spremna beseda Nataše Hrastnik na zavihku ovitka.
'Ljubljanska 35, 1290 Grosuplje, prof. in višji bibliotekar.
ANŽIČ, Renata
Nejka in čarobne barvice / Renata Anžič ; [ilustriral Ivan Bačić], - Grosuplje: samozal., 2004. -[23] str: ilustr. ; 26 cm. Izšlo v aprilu 2004. Avtorica Renata Anžič živi na Polici.
ANŽIČ, Renata
Slovenščičarna / Renata ; [ilustracije Marika Mirtič]. - Grosuplje: samozal., 2005. - [27] str.: ilustr. ; 26 cm.
AŠIČ, Simon
Domača lekarna p. Simona Ašiča. [Del 1]: Recepti / [uredila Jože Kukman in Nada Jeromen]. -Ponatis popravljene izd. iz leta 2000. - Celje: Mohorjeva družba, 2004. - 405 str: ilustr. ; IX cm.
Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5. - Navodila za branje / Jože Kukman, Nada Jeromen: str. 6-7.
Pater Simon Ašič (1906 1992) je bil cistercijan v Stični. Znanje postal kot zdravilec in zagovornik naravnega načina življenja.
BOGATA jesenska kuhinja / [zbrala in uredila Tanja Pancc]. - Grosuplje: Grafis Tradc, 2005. -64 str. ; 21 cm. - (Mala kuhinja: najboljši vvcekend recepti ; 4).
Izdajateljica Tanja Pance živi na Spodnjem Blatu pri Grosupljem.
BRATKO Kreft: viharnik slovenske dramatike in gledališča: ob 100. obletnici rojstva: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva: Razstavna dvorana NUK, (3. februar 5. marec 2005] / [ureditev kataloga Mihael Glavan ; bibliografski popis zapuščine Matjaž. Lulik ; fotografiranje Lucijan Bratuž]. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005. - 48 str: ilustr. ; 30 cm.
Podnaslov v kolofonu: Razstava rokopisnega, fotografskega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva dr. Bratka Krefta. - Bibliografski popis del v zapuščini Bratka Krefta / Matjaž Lulik: str. 42-48.
Brodnik, Janez - glej: Deterding, Manfred
DETERDING, Manfred
Duhovnik Janez Brodnik, zaslužni velikolaški in žužemberški župnik, talentiran gradbenik in šolski nadzornik / [Manfred Deterding ; fotografije Vlado Kostcvc et al.]. - [Velike Lašče: Župnija, 2005]. - Zloženka, [I2| str.: ilustr. ; 21 cm, zloženo na 21 x 10 cm.
Župnik Janez Brodnik (.30. II. 1813 29. 4. 1879) jc bil rojen v Ponikvah v Dobrcpolju.
DALY, Tim
Enciklopedija digitalne fotografije : popolni vodnik v svet fotografije in digitalne obdelave slik / Tim Daly ; [prevod Darja in Miha Zoreč]. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2004 (natisnjeno na Kitajskem). - 288 str. : barvne ilustr. ; 25 cm.
Prevod dela: Encvclopcdia of digital photographv.
Prevajalca Darja in Miha Zoreč živita na Grosupljem.
Dobrepoljc - glej: JVIZ Osnovna šola Dobrepoljc Kranjc, Igor
DRUŠTVO upokojencev (Grosuplje)
[Petdeset] 50 lel Društva upokojencev Grosuplje : 1954 2004 / [pripravili in uredili Marta Hrovatin, Ema Potokar, Jože Smolcj, Dragica Zakrajšck, Malči Žitnik |; fotografije iz osebnih arhivov in kronike PZ Lastovke]. - Grosuplje : Partner graf, 2004. - 64 str. : ilustr. ; 21 cm.
1.500 izvodov.
Predstavljeno je delovanje društva od začetkov, zapisani so intervjuji z vodilnimi člani, dodane so dejavnosti v društvu in dosežki ter seznam častnih članov.
DRŽAVNA razstava psov vseh pasem (6 ; 2004 ; Grosuplje)
CAC Grosuplje 2004 : [ katalogi / 6. državna razstava psov vseh pasem. Grajski vrt - grad Boštanj, IX. 04. 2004]. - [Grosuplje : Kinološko društvo], 2004. - 85 str. ; 21 cm. Podnaslov z ovoja.
DRŽAVNA topografska karta Republike Slovenije 1:50.000. 40, Grosuplje [Kartografsko gradivo] / izdelava Geodetski inštitut Slovenije, Geodetski zavod Slovenije. - 1:50.()00, HTM proj. - Ljubljana : Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ; Geodetska uprava Republike Slovenije, 2004. - 1 zvd : barve ; 53 x 46 cm na listu 69 x 49 cm, zložen na 11 x 25 cm.
Pregled zemljepisnih imen: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. - Ob strani legenda in matematični elementi. - Zadaj: Pregledna karta razdelitev Državnih topografskih kart meril 1:25.000 in 50.000 na liste.
Karta obsega Ljubljansko barje ter kraje Šmarje - Sap, Grosuplje in Ponikve, ostali del občin Grosuplje in Dobrepoljc ter občina Ivančna Gorica je prikazan na listu št. 41, ki je izšel v letu 2003.
DUHOVNIK pred vrati pekla : župnik Stcven Scheier je doživel posebno sodbo / |zbral in uredil Anton Nadrah ; intervju iz nemščine v slovenščino prevedla Ivan Pucko in Alojzij Mej. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2005. - 48 str. ; 16 cm.
Prevod dela: Ein Pricstcr wird vcrdammt!. - Slovenski izdaji na pot / Anton Nadrah: str. 3-4.
KDVARD Kocbek v spominu Slovencev : razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva : Razstavna dvorana NUK, [26. 10.-12. II. 2004] / [ureditev kataloga, uvodni esej in pripisi Mihael Glavan ; bibliografski popis zapuščine iz. Rokopisne zbirke NUK ; posnetki slikovnega gradiva Milan Štupar]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2004. - 47 str. : ilustr. ; 30 cm.
Kocbek, Edvard - Zapuščina v Rokopisni zbirki NUK: str. 24 47.
Izjemni poznavalec življenja in opusa Edvarda Kocbeka dr. Mihael Glavan je pripravil katalog ter razstavo iz obsežne zapuščine. Dragocenojc še slikovno gradivo, dodan je celoten seznam zapuščine.
EVHARISTIČNI čudeži / zbral in priredil Anton Nadrah. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2004. -7X str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src; št. 12).
EVHARISTI.IA in svetost / zbral in priredil Anton Nadrah. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2004. - 80 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src; št. 11).
KVIIARISTIJA, sonce našega življenja : škofijski pastoralni dan. Stična, 4. junija 2005 : |program škofijskega shoda] / uredil Peter Kvatcrnik. - [Ljubljana] : Družina, 2005. - 50 str. : 1 zvd. ; 21 cm.
Prvo pastoralno srečanje ljubljanske nadškofije se je odvijalo v Stični. V knjižici so objavljeni program, izhodišča in lekst slovesnega bogoslužja.
FRANCE Kralj, Stane Kregar, Marij Pregelj: Poslovni center Mercator, Ljubljana. 16. september 14. oktober 2004 / |uvodni tekst Nelida Nemec; podatki o avtorjih in izbor del M. Žagar]. - Ljubljana : Mercator, 2004. - [16] str. : ilustr. ; 21 cm.
France Kralj, Stane Kregar, Marij Pregelj: izbor del iz zasebne zbirke / Nelida Nemec, str. [1-3]; France Kralj, str. [4-6] / [M. Žagar].
Kipar in slikar France Kralj (1X95 1960) je bil rojen v Zagorici v Dobrepolju.
Frbcžar, Ivo - glej: Koncul, Helena GASILSKA zve/a (Grosuplje)
[Petdeseti 50 let Gasilske zveze Grosuplje / [zbral in uredil Božo Knez|. - Grosuplje : Gasilska zveza, 2005. - 127 str. : iluslr. ; 23 cm.
250 izvodov. Izšlo ob obletnici 19. II. 2005.
Knjiga predstavlja začetke in vse tri gasilske /veze, ki so i/, prvotne izšle. G/. Grosuplje, GZ Ivančna Gorica in GZ Dobrepolje, ter posamezna društva, vsako s fotografijo gasilskega doma in osnovnimi o/nakami.
GLASBKNA šola (Grosuplje)
[Trideset] 30 let Glasbene šole Grosuplje : 1974-2004 / [zbiranje podatkov Romana Novak, Nina Kaufman, Milena Alašcvič : tekstovno uredila Barbara Pance ; fotografije Brane Krebs, arhiv Glasbene šole Grosuplje|. - Grosuplje : Glasbena šola, 2004. - 44 str. : ilustr.; 23 cm.
800 izvodov.
Beseda je dana vsem županom, ravnateljem, predstavljeni so oddelki po glasbilih in lokacijah, sledi še seznam vseh doslej zaposlenih, (Izšlo 16. aprila 2004).
GLAVAN, Mihael
Edicijski problemi izdajanja starih knjižničnih fondov v faksimiliranih izdajah : doktorska disertacija / Mihael Glavan. - Ljubljana : |M. Glavan|, 2004. - 226 f, [2] f. ilustr. pril. ; 30 cm : graf. prikazi, tabele.
Vsebuje Bibliografski popis slovenskih faksimilov in reprintov: f 158 212.
Disertacija. Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko /nanost in knjigarstvo.
Dr. Mihael Glavan (1945), bibliotekar in vodja Rokopisne /birke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je ob skrbi za nacionalno rokopisno gradivo uspel podati celovit pogled na izdajanje faksimilov, dragocena je še bibliografija vseh slovenskih faksimilov in reprintov.
Glavan, Mihael - glej še: Bratko Kreft
Kocbek, Edvard
Razstava slovenskih srednjeveških spomenikov
GLAVAN, Polona
Gverilci / Polona Glavan. - Ljubljana : Studentska založba, 2004. - 117 str. ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Bclctrina).
Spremna beseda / Dražen Dragojević: str. 2.
Pisateljica Polona Glavan je po rodu iz Stične. Njena druga samostojna publikacija Gverilci obsega devet kratkih zgodb.
Glavan, Polona - glej še: Aidoo, Ama Ata I .cssig, Lavvrence Začetek nečesa velikega
GLUVIĆ, Goran
Dvojna podaja / Goran Gluvić. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. - 125 str. : ilustr. ; 19 cm. -(/.bitka Knjigožer).
Goran Gluvić (1957), pisatelj in pisec dramskih besedil, živi na Grosupljem.
GLUVIĆ.G oran
Detektiv Zdrave / (ioran Gluvie ; [ilustriral Marko Zorović ; spremna beseda Tadej Čatcr]. -V Ljubljani: Karantanija, 2004. - 67 str.: ilustr.; 22 cm. - (Zbirka Krtek : sodobni avtorji za sodobne otroke)
Spremna beseda / Tadej Cater: str. 66-67. GLUVIČ,Goran
Mala šo(a)la kreativnega pisanja / Goran Gluvie. - Ljubljana : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, revija Mentor, 2005. - 37 str. ; 22 cm. - (Revija Mentor. Posebna publikacija). 500 izvodov. - O avtorju na zavihku ovoja.
Gluvie, Goran - glej še: Saint-Lxupery, Antoinc de
GOBE na naši mizi / [zbrala in uredila Tanja Pancej. - Grosuplje : Grafis Trade, 2005. - 64 str.; 21 cm. - (Mala kuhinja : najboljši vvcekend recepti ; 3).
GROSUPLJE - mesto kipov 2005 : 22. avgust 24. september 2005. - Grosuplje : Občina ; I Ljubljana] : Zavod za kiparstvo, 2005. - Zloženka, [8] str. : ilustr. ; 22 cm.
Ob novih kipih v mestu še predvsem o delavnicah za otroke, ki so po vzorih s portalov izdelali manjše umetnine.
Grosuplje - glej še: Društvo upokojencev Grosuplje
Državna razstava psov vseh pasem
Državna topografska karta
(iasilska zveza Grosuplje
Glasbena šola Grosuplje
Glasbena šola Grosuplje [zvočni posnetek]
Konferenca lokalnih akcijskih skupin
Kongo, Hotel & Casino
Katalog prostočasnih dejavnosti v občini Grosuplje
Letno poročilo. Pekarna Grosuplje
Območna obrtna zbornica Grosuplje
Osnovna šola Brinje Grosuplje
Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje
Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje |zvočni posnetek]
Rotarv club Grosuplje
Svetovno prvenstvo psov v sledenju
Vojaška topografska karta Republike Slovenije
Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje
Ivančna Gorica - glej: Knjižnica Grosuplje : enota Ivančna Gorica Sever, Leopold
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
JAKLIČ, Fran
Samotar na Sclih in druge povesti / Fran Jaklič ; |slovarček narečnih in starinskih besed pripravila Alenka Vcber; spremna beseda Sonja Lenarčič]. - Celje : Mohorjeva družba, 2004. - 179 str.; 24 cm. Iran Jaklič Podgoričan v časopisih 19. stoletja/ Sonja Lenarčič : str. 169 171. Slovarček narečnih in starinskih besed / Alenka Vcber: str. 17.3 177.
Knjiga je opremljena z lesorezi Toneta Kralja.
Pisatelj Fran Jaklič Podgoričan (1868-1937)je bil rojen v Podgoriei v Dobrepolju. S knjigo, osmo po vrsti, v kateri je ponatisnjenih dvanajst zgodb, ki se dogajajo večinoma v Dobrepolju ali v bližji okolici in na Policije zaključeno izdajanje Jakličevih del, ki seje začelo leta 1995.
JANEŽIČ, Ivan
Gospa s Pristave : zgodovinski roman : ob 600-lctnici smrti vojvodinjc Viridc Visconti / Ivan Janežič - Kraljev ; [spremno besedo napisal Anton Nadrah ; črnobelc fotografije so vzete iz revije Dom in svet, 1891]. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2004. - 319 str. : ilustr. ; 19 cm.
Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5-8.
Avtor dr. Ivan Janežič - Kraljev (1855-1922), duhovnik in profesor moralne teologije ter cerkvenega prava, je bil rojen v Šentvidu pri Stični. Vojvodinja Virida Visconti je okoli leta 1400 živela na Pristavi nad Stično. Prof. Jože Grcgorič jc prvotni tekst, kije izhajal v reviji Dom in svet, strnil in posodobil. Knjiga je izšla 18. marca 2004.
JAZBAR, Erika
Ob 70-letnici poslikave cerkve v Pevmi = 70 anni degli affrcschi della chiesa di Piuma : 1934- 2004 / F.rika Jazbar, Vojko Makuc ; [izdalo Kulturno društvo Sabotin v sodelovanju s Krajevnim svetom za Pevmo, Štmaver, Oslavje; prevedla in uredila Erika Jazbar ; fotografsko gradivo Marko Vogrič. -Gorica : Kulturno društvo Sabotin : Zveza slovenske katoliške prosvete, [2004]. - 40 str. : ilustr.; 21 cm + 8 razglednic s poslikavami Toneta Kralja.
Ovojni naslov. - Naslov v kolofonu: Tone Kralj v Pcvmi 1934-2004. - Vzporedno slovensko besedilo ter prevod v italijanščino. - Ilustracije tudi na notranji strani ovitka.
Vsebina iz kazala: Življenje in delo Toneta Kralja (1900-1975) / Erika Jazbar. O Kraljevi umetniški poti. Cerkveno slikarstvo. Poslikave v Pevmi. Opis slikarskega ciklusa župnijske cerkve / Vojko Makuc.
Avtorja sta zgledno predstavila delo Toneta Kralja ter njegove freske v Pcvmi (pri Gorici v Italiji), kamor gaje povabil župnik Jože Abram.
JEDI iz sladkovodnih rib / [pripravili Petra Trontclj, Tanja Panec]. - Grosuplje : Grafts Tradc, 2005. - 95 str. ; 21 cm. - (Kulinarika vveckcnd).
JEDI na žlico / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafts Tradc, 2005. - 64 str.; 20 cm. -(Mala kuhinja: najboljši vveckcnd recepti ; I).
Jereb, Janez - glej: Marolt, Jožef
JESULUS Pragcnsis : praški Jczu.ščck in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju : [Slovenski verski muzej. Stična, 9. scptcmber-31. december 2005] / [besedilo Nataša Polajnar Frelih [ct al.] ; angleški prevod Ljubica Klančar ; fotografija Darja Srebnik]. - Stična : Slovenski verski muzej, 2005. - 95 str. : ilustr. ; 30 cm.
Uvodna besedila v slovenščini in angleščini. - Drugi podnaslov naveden v kolofonu. - 500 izvodov.
Slovenski verski muzej je zbral večino na Slovenskem dosegljivih verskih figuric, jih restavri-ral in predstavil njihovo vlogo in mesto tudi pri nas. Obširno spremno besedilo in opis razstavljenih figuric. Množica barvnih fotografij prikazuje tudi faze restavriranja.
JURČIČ, Josip
Deseti brat / Josip Jurčič. - Ljubljana : DZS, 2004. - 219 str. ; 21 cm. - (Zbirka Slovenska zgodba : Dnevnikova knjižnica ; knj. 28).
t
Spremna beseda o romanu in avtorju na zavihku.
Knjiga je bila naprodaj samo kupcem Dnevnika 16. II. 2004.
JURČIČ, Josip
Deseti brat / Josip Jurčič ; [spremna beseda Miha Mohor]. - Tržič : Učila International, 2005. -225 str. ; 20 cm. - (Zbirka Žepna knjiga / Učila International ; 61, 1).
Deseti brat ali Kako mladi Josip Jurčič postane oče prvega slovenskega romana / Miha Mohor: str. 219 225.
JURČIČ, Josip
Deseti brat [Elektronski vir] / Josip Jurčič ; za elektronsko objavo uredila Helena Grandovec ; računalniško obdelal Zvone Štor. - Maribor : Ruslica, 2005. Način dostopa (URL): http://www.veccr.com/ruslica/.
JURČIČ, Josip
Jurij Kozjak / Josip Jurčič ; [ilustriral Uroš Hrovat; spremna beseda Stanko Janež]. - V Ljubljani : Karantanija, 2005. - 133 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Zbirka Lastovka : najlepše zgodbe sveta). Josip Jurčič ; Jurij Kozjak, slovenski janičar / Stanko Janež: str. 121-133.
JURČIČ, Josip
Kozlovska sodba in druge zgodbe / Josip Jurčič ; [ilustriral Adriano Janežič ; spremna beseda Tadej Čatcr]. - V Ljubljani : Karantanija, 2004, - 122 str.: ilustr.; 21 cm. - (Zbirka I .aslovka : najlepše zgodbe sveta).
JURČIČ, Josip
Sosedov sin / Josip Jurčič ; [ilustriral Uroš Hrovat ; spremna beseda iz Albuma slovenskih pisateljev]. - V Ljubljani: Karantanija, 2005. - 99 str.: ilustr.; 20 cm. - (Zbirka Lastovka : najlepše zgodbe sveta).
JURČIČEVA pot iz Višnje Gore do Muljave, z Muljave do Krke / |tekst izbrali in uredili Tatjana Lamprel. Avgust Likovnik, Pavel Groznik]. - Ivančna (iorica : Občina, [2005], -1 zloženka, [6] str.: ilustr.: zloženo na 21 x 10 cm.
Zloženka je izšla ob Jurčičevem pohodu marca 2005.
.IVIZ OSNOVNA šola Dobrepolje
.IVI/, Osnovna šola Dobrepolje /1uredili Ivan Grandovec, Fani Stmad, Marija Žnidaršič, Dušica Hočevar]. - Videm Dobrepolje : Osnovna šola. - 21 cm. Publikacija 2004/2005, 63 str. : ilustr. [september 2004];
Publikacija 2005/2006, 31 str. : ilustr. + [32 str. : ilustr.: urnik, koledar], [september 2004].
KATALOG prostočasnih dejavnosti v občini Grosuplje : 2005/2006 / [uredil Matej Košir]. -Grosuplje : Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje, 2005. - 57 str. ; 21 cm.
3000 izvodov.
Katalog zajema vse interesne dejavnosti od vrtcev, osnovnih šol, športnih društev, kulturnih društev do gasilstva.
KNJIŽNICA Grosuplje: enota Ivančna Gorica : moja knjižnica - okno v svet /[uredili Ksenija Medved, Petra Kastelic, Roman Rozina]. - Grosuplje : Knjižnica Grosuplje, [2004]. - [10] str. : ilustr. ; 21 cm. V knjižici je predstavljena dejavnost enote knjižnice od 4. 11. 199K in njena vizija.
KOCBEK, Edvard
Dnevnik : 1954-1977 : izbor/ Edvard Kocbek ; |izvirni rokopis za tisk pripravil Mihael Glavan]. -Ljubljana : Cankarjeva založba, 2004. - 266 str. ; 21 cm Ves Kocbekov človek / Mihael Glavan: str. 5-7.
KOLINE : slovenski ljudski praznik / [pripravili Petra Trontelj, Tanja Panccj. - Grosuplje : Gratis Trade, 2004. - 96 str. ; 21 cm. - (Kulinarika vvcekend).
KONCUT, Helena
Kraljestvo biserov / Helena Koncut ; ilustriral Ivo Frbcžar. - Ljubljana : Morfcm, 2005. - 17 str. : ilustr. ; 28 cm. - (Zbirka Biseri / Morfcm). Ilustracije tudi na notranji strani platnic.
Avtorica Helena Koncut in ilustrator Ivo Frbcžar sta izdala šc: Potopljeni zaklad, Prijateljice in usodno srečanje ter Sanje morske zvezde Anjc.
Ilustrator in pesnik Ivo Frbcžar (1949) je rojen v Šmarju, živi na Mali Ilovi Gori.
KONFERENCA lokalnih akcijskih skupin (LAS) (6 ; 2003 ; Grosuplje) Zbornik 6. konference lokalnih akcijskih skupin (LAS), Grosuplje, 20. 10. 2003 / [uredila Alenka Curk]. - Ljubljana : Urad vlade RS za droge, 2004. - 46 str. : graf. prikazi, tabele ; 21 cm.
KONGO, Hotel & Casino (Grosuplje)
Dobrodošli v kraljestvu zabave / [tekst Nina Wabra ; fotografije Dean Dubokovič, Peter Irman]. -[Grosuplje] : Kongo, hotel & casino, 2004. - [36] str. : ilustr. ; 25 cm.
Predstavitvena publikacija grosupeljskega hotela z oddelki in ponudbo, vse podprto s slikovnim gradivom, dodan je CD-ROM. (Izšlo v marcu 2004).
KOŠMRLJ Prevodnik, Tatjana
Oblikovanje dokumentov : učbenik za predmet praktični pouk - učno podjetje v 3. letniku v programu Ekonomski tehnik in v I. letniku v programu Ekonomski tehnik - PTI / Tatjana Košmrlj Prevodnik in Marija Popovič ; [fotografije Fotospring, Buenos Dias]. - 2., dopolnjena izd. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2005. - 92 str. : ilustr. ; 30 cm.
Avtorica Tatjana Košmrlj Prevodnik je doma na Grosupljem.
KOTAR, Marijan
Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah / Marijan Kotar. - Ljubljana : Zveza gozdarskih društev Slovenije : Zavod za gozdove Slovenije, 2005. - 500 str. : ilustr. ; 25 cm.
Dr. Marijan Kotar, profesor na oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, živi na Grosupljem.
KOŽELJ Horvat, Sabina
Kokoške s Koroške / Sabina Koželj Horvat; ilustriral Igor Cvetko. - Celje : Mohorjeva družba, 2004. - 62 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Mladinska knjižnica / Mohorjeva družba ; 52). Avtorica Sabina Koželj Horvat, po rodu iz Ivančnc Gorice, živi na Hrvaškem.
Kralj, France - glej: France Kralj Kranjc, Igor
Kralj, Tone - glej: Jazbar, lirika Levstik, Fran
_Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Goric*, Dobrepolje XXIV, 2006 I K I
KRANJC, Igor
France Kralj : 1895-1960 : kipar, slikar, grafik : Ars doc /1 Igor Kranjc|. - | Videm Dobrepolje : Občina, 2005], - Zloženka |6) str. : iluslr. ; 20 cm.
V decembru 2005, ob otvoritvi dokumentacijskega centra o bratih Kraljih v Jakličevem domu na Vidmu, je izšla zloženka s seznamom razstav Franceta Kralja.
KUHAR, Boris
Domača hrana za zdravo življenje / Boris Kuhar; |uredili Tatjana Kofol Bric, Anica Kozinc]. -Grosuplje : Zdravstveni dom, 2004. - 68 str. : fotogr. ; 21 cm.
Najprej jc podan odgovor na vprašanje Kaj je nezdravo življenje, sledi prehrambena piramida, nato pa govori o domačem, naravnem, okusnem, zdravem in varovalnem; izbrani, predvsem dolenjski recepti, popestreni s fotografijami. Dodana jc literatura z viri. Predstavitev publikacije je bila 9. 9. 2004 pri Podržaju, v decembru še v Knjižnici Grosuplje. Etnolog dr. Boris Kuhar (1929) živi na Grosupljem,
Kuhar, Boris - glej še: VVerdcrdus, Katharina
KURF^NT, Tine
Arhitektov zvezek 2 / Tine Kurent. - Ljubljana : Nuit, 2005. Zv. 2. - 416 str. : ilustr. ; 30 cm. 500 izvodov. - Beseda založnika: str. 7-8.
Druga knjiga izbranih spisov arhitekta dr. Tineta Kurenta (1923) iz rodbine praproških Adamičev, upokojenega profesorja na Fakulteti za arhitekturo, prinaša za nas še posebej zanimiv spis Kozmogram romanske bazilike v Stični pa spise 0 Louisu Adamiču.
LAH, Ivan
Sto let pozneje : izbor mladostne kratke proze / Ivan Lah ; [besedila izbral in uredil ter spremno besedo napisal Andrijan Lah]. - Zasebna družinska izdaja v 20 izvodih. - Ljubljana : [samozaložba]. 2004. - 209 str. : avtorjevi sliki ; 25 cm.
Knjiga je spominsko posvečena stoletnici avtorjeve mature : 1903 2003.
Spremna beseda : od domačijskega realizma do vznesene (novo)romantičnosti / Andrijan Lah: str. 199-208.
Avtor dr. Ivan Lah (1881 1938) jc živci v Šmarju - Sapu. Knjigo sestavljata izbora zgodb iz Doma in sveta (1901 -1905) in Slovana (1905 1914), zaključuje pa spremna beseda avtorjevega sina slavista Andrijana Laha.
Knjiga jc izšla decembra 2004. Zaradi omejene naklade so v knjižnicah samo trije izvodi, med njimi JC I izvod v Knjižnici Grosuplje.
LAHKE poletne jedi / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : (iralis Trade, 2005. - 64 str. ; 21 cm. - (Mala kuhinja : najboljši vveekend recepti ; 2).
LAMPRET, Marjan, 1964-
Bogdaj! / Marjan Lampret ; [ilustriral Slane Jarm|. - Šmartno pri Litiji : Župnija, 2004. - 439 sir. : ilustr. ; 22 cm.
Knjiga vsebuje 56 duhovnih nagovorov, ki jih je imel avtor za oddajo Ozare (TV Slovenija) od 14. aprila 1996 do 24. oktobra 2004. - O avtorju: str. [443].
Duhovnik Marjan Lampret, doma iz Šentvida pr Stični, je župnik v Šmartncm pri Litiji.
LAMPRET, Tatjana
Muljava : Jurčičeva domačija : po deželi Desetega brata : muzej na prostem / [tekst izbrala Tatjana Lampret; fotografije in oblikovanje Borut Lampret]. - Muljava : Turistično društvo, 2004. - Zloženka [6] str. : ilustr. ; 21 cm, zloženo na 21 x 10 cm.
5000 izvodov. - Izšlo v januarju 2004.
LAVRIH, Rado
Poslovno napovedovanje / Rado Lavrih. - Grosuplje : samozal., 2005. - 194 str. : graf. prikazi, tabele ; 23 cm.
LESSIG, Lavvrence
Svobodna kultura : narava in prihodnost ustvarjalnosti / Lavvrence Lcssig ; [prevod Polona Glavan ; spremna beseda Samo Kutošj. - Ljubljana : Krtina, 2005. - 362 str. : ilustr. ; 20 cm. -(Knjižna zbirka Krt; 132).
Prevod dela: Frec culturc. - Lessigova kritika avtorskega prava : avtorsko delo v dobi gospostva informacije / Samo Kutoš: str. 343-362.
Letno poročilo. Pekarna Grosuplje. - Grosuplje : Pekarna. - 30. cm. 2003 (2004), 90 str. : ilustr. (Izšlo aprila 2004).
LEVSTIK, Fran
Martin Krpan / Fran Levstik ; illustratcd by Tone Kralj; translatcd by Maja Visenjak Limon and David Limon. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. - [6.3] str. : ilustr. ; 25 x 28 cm. Izvirni naslov: Martin Krpan. - Prefacc / Niko Grafcnauer: str. 4. Ilustrator Tone Kralj (1900 1975) je bil rojen v Zagorici v Dobrepolju.
LEVSTIK, Fran
Martin Krpan fran Vrh / Fran Levstik ; illustrationcr Tone Kralj ; ovcrsattning Torsten Sjofors. - Lonsboda : Nydca Forlag, 2004. - 32 str. : ilustr. ; 27 cm. Prevod dela Martin Krpan z. Vrha v švedščino.
Magdalenska gora - glej: Tccco Hvala, Sneža
Turistično društvo Magdalenska gora
MAROLT, Jožef
Janez Jereb : 1873 1937 : ob stoti obletnici Jerebovega prihoda v Škocjan : župnik, duhovni svetnik, kronist, kulturni buditelj, častni občan občine Lipljcne in Žilče, graditelj farne cerkve v Svetem Vidu nad Cerknico in Škocjanu pri Turjaku : [vrli Janez iz Škocjana pri Turjaku : črtice iz njegovega Življenja] / Jožef Marolt; [avtor fotografij Leopold Sever; avtor risb Janez Jereb]. - Škocjan : Kulturno društvo, 2004 (Grosuplje ; Partner graf)- - 72 str. : ilustr. ; 21 cm.
Četrti podnaslov je naveden na ovitku in v kolofonu, peti podnaslov v kololbnu.
Zahvala piscu / Boris Kuhar: str. 71.
Avtor Jožef Marolt, doma iz Škocjana, je izjemnega župnika predstavil v vseh segmentih njegovega dela in dodal več Jerebovih spisov in risb. izšlo 12. junija 2004.
MIKLIČ, Joža
Potomci Jurčičevih junakov : "osma 56" Gimnazije Stična / po pripovedovanju sošolcev zapisala Joža Miklič ; [fotografije arhivi maturantov 1956 Gimnazije Stična]. - Novo mesto : Tiskarstvo Opara, 2005. - lil str. : ilustr. ; 21 cm.
MIKUČ, Jože
Praznovanje 500-letnicc šole v Šmarju / Jože Miklič. - Šmarjc-Sap : Kulturno- raziskovalno društvo Turenček, Turistično društvo, 2004. - Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 cm.
Predstavljeno je praznovanje 500-lctnicc šole, ob tem še Magdalenska gora, župnija, šola v Turcnčku in šmarske prometnice.
Avtor Jože Miklič, geodet, je iz Zagradcu pri Grosupljem.
MOŽINA, Stane
Osnove managementa / Stane Možina, Jurij Bcrnik, Aleša Svetic. - Piran : GEA Collcge - Visoka šola za podjetništvo, 2004. - 312 str. : ilustr., graf. prikazi ; 23 cm O avtorjih: str. 309-310.
Avtor dr. Stane Možina (1927), profesor na Ekonomski fakulteti, je z Gatine. MOŽINA, Stane
Osnove managementa. Vaje / Stane Možina in Jurij Bernik, Aleša Svetic. - Ljubljana ; Piran : Gea Collegc - Visoka strokovna šola za podjetništvo, 2004. - 85 str. : graf. prikazi, tabele ; 23 cm.
Muljava - glej: Lamprct, Tatjana
MLJSIĆ, August
Gramatika grčkog jezika / August Musić, Niko Majnarie. - 16. izdaja. - Zagreb : Školska knjiga,
2004. - 276. ; 24 cm.
Klasični filolog dr. August Musić (1856 1938), kot Mušič rojen na Krki, seje uveljavil na zagrebški filozofski fakulteti.
NADRAH, Anton
Apostoli najsvetejših Src / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 2005. - 64 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; št. 14).
Avtor dr. Anton Nadrah (1937), opat samostana v Stični, je iz Mrzlega Polja, zdaj Ivančna Gorica.
NADRAH, Anton
Kako živimo cistercijani / Anton Nadrah. - 2. pregledana izdaja. - Stična : Cistercijanska opatija,
2005. - 16 str. ; 16 cm.
NADRAH, Anton
Mašna daritev : govorica znamenj in besed / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 2004. - 80 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; št. 13).
NADRAH, Anton
Skrivnost vere : cvharistične vrtnice za leto 2004 / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 2004. - 80 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; 9).
NADRAH, Anton
Stična, Cistercijanski samostan. Slovenski verski muzej / [avtorji besedil Anton Nadrah, Nataša Polajnar Erclih, Robert Pcskar ; fotografije Marko Pršina]. - Novo mesto : Koordinacijski odbor projekta "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine" ; Ivančna Gorica : Občina. 2004. - 1 mapa (3 zloženke): ilustr. ; 23 cm. - (Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine).
Vsebina: Samostanska cerkev in križni hodnik / besedilo Nataša Polajnar Frelih, Robert Pcskar -I zloženka ([8j str.); Slovenski verski muzej / besedilo Nataša Polajnar Frelih - 1 zloženka (|4| str.);
Duhovnost cistcrcijanskcga reda / hesedilo Anion Nadrah - 1 zloženka (f4| str.). Ob zgodovinskem pogledu in opisu je v ovitku dodan še tloris stavb z. legendo.
NADRAH, Anton
Stična. The eistercian monasterv. The Slovcne Muscum of religion / [text Anton Nadrah, Nataša Polajnar Frclih, Robert Pcskar ; translation Andreja Maver ; photographv Marko PršinaJ. - Novo mesto : The co-ordinating commitee ofthe "Heritage trails through Dolenjska and Bela krajina" ; Ivančna Gorica : Municipalitv, 2004. - 1 mapa (3 zloženke): ilustr.; 23 cm. - (Heritage trails through Dolenjska and Bela krajina).
Prevod dela: Stična. Cistcrcijanski samostan. Slovenski verski muzej. - Vsebina: The monsterv church and the cloister/ tcxt Nataša Polajnar Krelih, Robert Pcskar - I zloženka ([X] str.); The Slovene Muscum of Religion /tcxt Nataša Polajnar Frclih - 1 zloženka j4| str.); The spiritual lile ofthe eistercian order / tcxt Anton Nadrah - I zloženka (f4| str).
NADRAH, Anton
Živimo iz [• vharistije / fspisal in nekaj molitvenih obrazcev dodal Anton Nadrah ; spremna beseda Andrej Glavanj. - Stična : Cistercijanska opatija, 2004. - 72 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; št. 10).
Avtor naveden v CIP-u. - Spremna beseda / Andrej (davan: str. 3-4.
Nadrah, Anton - glej še: F.vharistični čudeži Hvharistija in svetost Pridi, Sveti Duh
OBMOČNA obrtna zbornica (Grosuplje) [Trideseti
30 let Območne obrtne zbornice Grosuplje : [zbornik) / [urednica Ana VatovccJ. - Grosuplje : Območna obrtna zbornica, 2004. - X8 str. : ilustr. ; 23 cm. Podnaslov naveden v kolofonu. - 1.700 izvodov. Izšlo 11. maja 2004.
Ob seznamu ustanovnih članov so dodane še besede predsednika in županov, posebej pa so se posvetili še furmanstvu, prvim kamionom in prevozništvu, kovaštvu, Vodičarjevim, gostilni v Štorovju in Mizarstvu Mustar. Oglasni del zajema strani 61 XX.
OSNOVNA šola Brinje Grosuplje
Učencem in staršem na pot: v novo šolsko leto / [besedila Irena Kogovšek|. - Grosuplje : [Osnovna šola Brinje]. - 21 cm.
2004/2005, 70 str. : ilustr. + [IX str: koledar] [september 2004]; 2005/2006. 69 str. : ilustr. + [ IX str: kolcdar| [september 20051.
OSNOVNA šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Publikacija Osnovne šole Fcrda Vesela Šentvid pri Stični / [zbrali in uredili Jernej Lampret, Anton Lincc, Irena Novak). - Šentvid pri Stični : Osnovna šola Ferda Vesela. - 21 cm. Šolsko leto 2004/2005, 39 str. t pril. |septcmber 2004]; Šolsko leto 2005/2006, 3X str. I pril. [september 2005].
OSNOVNA šola Uouisa Adamiča Grosuplje
Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje : šolsko leto... /1 ravnatelj Božidar Gabrijel |. - Grosuplje : Osnovna šola Louisa Adamiča. - 21 cm.
_Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobrepolje XXIV, 2006_185
Šolsko leto 2004/2005, 36 str. [september 2004]; Šolsko leto 2005/2006, 32 str. [september 2005].
OSNOVNA Šola Stična
Osnovna šola Stična. - Stična : Osnovna šola. ; 21 cm.
2004/2005 / [besedila Marinka Piškur; uredila Marinka Piškur in Jože Glavič ; ilustrirala Anka Koželj]. - 54 str. : ilustr. [+ 4 str. urnik] ; 21 cm;
2005/2006 / [besedila Marjan Potokar; uredila Marjan Potokar et al.; ilustrirala Anka Koželj]. - 67 str. : ilustr.
Pance, Tanja - glej še: Bogata jesenska kuhinja Gobe na naši mizi Jedi iz sladkovodnih rib Jedi na žlico Koline
Lahke poletne jedi Poceni zimska kuhinja Žar, raženj
PARTIZANSKI tisk-The partisans in print /1 besedila Rastko Močnik ... [ctal.]; uredila Breda Škrjanee in Donovan Pavlincc ; prevodi Olga Vuković ; dokumentacija Donovan Pavlincc ... [ct al.] ; fotografija arhiv Numizmatičnega kabineta. Narodni muzej Slovenije ... ct al.]. - Ljubljana : Mednarodni grafični likovni center: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2004. - 244 str. : ilustr. ; 20 cm.
Vzporedno slovensko besedilo in angleški prevod. - 700 izvodov.
Urednica mag. Breda Škrjanee jc z Grosupljega.
PERKO, Melita
Pametna kokoš / Melita Perko ; ilustriral Gabrijel Vrhovec ; [uglasbitev in priredba uspavanke David Mrvar]. - Ljubljana : samo/al., 2004. - [31] str. : barvne ilustracije ; 22 x 29 cm. Avtorica Melita Perko (1975) živi v občini Ivančna Gorica.
PERM K, Damjan
Stekleni dež / Damjan Permc ; (spremna beseda Nina Kokelj]. - Vrhnika : Smar-team, 2005. -198 str. ; 21 cm.
Romanopisec Damjan Pcrmc (1977) živi v Ponovi vasi.
PIŠČANEC, Elda
Elda Piščanec : sakralna dela : Slovenski verski muzej. Stična, 29. september - 14. november 2004 / [besedilo Milena Koren Božiček ; predgovor Nataša Polajnar Frclih ; angleški prevod Amidas ; fotografija Darja Srebnik]. - Ivančna Gorica : Slovenski verski muzej, 2004. - 19 str. : ilustr. ; 30 cm
Slovensko besedilo in angleški prevod. - 500 izvodov.
POCENI zimska kuhinja / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafts Tradc, 2005. -64 str. ; 21 cm. - (Mala kuhinja : najboljši vveekend recepti ; 5).
POLANEC, Valerija
.hitro - i/lito na papir / Valerija Polanec ; [oblikovala Icrana Ferlič, Vladimir Prcmužič]. -[Grosuplje : samozal., 2005], - 108 str. ; 2.3 cm.
Avtorica pesniške zbirke Valerija Polanec (1956) živi na Polici.
Polica - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Polica
PRAZNIK situl : podobe življenja in mita : zgodbe situle z Vač : [razstava], Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, Ljubljanski grad, 20. 5.-20. 8. 2005 / [tekst Peter Turk, Andrej Prcložnik ; fotografije Tomaž Lauko, Borut Križ]. - Ljubljana : Narodni muzej Slovenije : Inštitut za likovno umetnost, 2005. - I zloženka ([8] str.): barvne ilustr. ; 31 cm.
Avtor naveden v kolofonu. - Zloženka v obliki plakata.
Predstavljeno je tudi gradivo z Magdalcnskc gore in iz Stične.
PRIDI, Sveti Duh / [zbral, uredil in priredil Anton Nadrah]. - 2. preurejena izd. - Stična : Cistcr-cijanska opatija, 2004. - 34 str. ; 16 cm. - (Nauči nas moliti ; št. 6).
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Polica) [Osemdeset]
80 let Prostovoljnega gasilskega društva Polica / [uredniški odbor Drago Andročec ... cl al.]. -Polica : Prostovoljno gasilsko društvo, 2005. - 161 str. : ilustr. ; 23 cm. 500 izvodov. Izšlo 9. julija 2005.
Po uvodnih besedah so predstavljena naselja in podan kronološki pregled delovanja POD Polica od ustanovitve leta 1925 dalje, vse podprto s fotodokumentacijo.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Spodnja Slivnica) [Osemdeset]
80 let prostovoljnega gasilstva na Sp. Slivnici : 1924-2004 / [urednik Janez Vovk]. - Spodnja Slivnica : Prostovoljno gasilsko društvo : Krajevna skupnost, 2004. - 96 str. : ilustr. ; 23 cm.
Naslov na ovoju: POD Spodnja Slivnica. - Na ovoju in hrbtu knjige: Dogodki in ljudje, ki so zaznamovali ta čas; vsebuje tudi: Spodnja Slivnica do 2004.
500 izvodov.
V prvem delu zbornika je predstavljena krajevna zgodovina gasilstva s seznami kadrov, podprta s številnimi fotografijami, v drugem deluje predstavljena zgodovina kraja, gradu Zavrh, krajevne šole, trgovine, obrti, društev, krajevne skupnosti, radia Zeleni val; beseda je dana še županom občine od 1945-2004. Knjiga je izšla v maju 2004.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Šentvid pri Stični) [Sto dvajset]
120 let Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Stični / [uredniški odbor Jože Rus ... ct al.]. - Šentvid : Prostovoljno gasilsko društvo, 2005. - 84 str. : ilustr. ; 23 cm. Besedilo v slovenščini, I prispevek v nemščini. 700 izvodov. - Izšlo v juniju 2005.
Iz kronike jc predstavljen začetek Prostovoljne požarne hrambe šentvidske od leta 1884 v rokopisu in prepisu, nekaj o zgodovini kraja pa iz kronologije društva, beseda jc tudi o sv. Florijanu, zavetniku gasilcev, predstavljena so sosednja gasilska društva ter druga društva v kraju. Navođenje poveljujoči kader ter seznam izvoljenih članov.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Škocjan pri Turjaku) [Osemdeseti
80 let Prostovoljnega gasilskega društva Škocjan pri Turjaku : [1923-2003] / [zbral in uredil Anton Kra.šovec]. - Škocjan : Prostovoljno gasilsko društvo, 2004. - 58 str. : ilustr. ; 21 cm. Podnaslov naveden na ovoju. - 500 izvodov. - Izšlo 12. junija 2004.
Misli so dodali župan, predsedniki sosednjih društev, urednik pa seje potrudil iz virov zbrati čim več zapisov in dokumentov. Slikovnemu arhivskemu gradivu je dodanih več fotografij praznovanj predhodnih obletnic in seznam članstva.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Višnja Gora) [Sto trideset]
130 let Prostovoljnega gasilskega društva Višnja Gora : 1875-2005 : PGD Višnja Gora / [uredniški odbor Anica Pctrič, Jože Gros ; avtorji Franc Godeša, Jože Gros, Anica Petrič]. - Višnja Gora : Prostovoljno gasilsko društvo, 2005. - 92 str. : ilustr. ; 2.3 cm.
700 izvodov. - Izšlo 2. 7. 2005. - Oglasni del: str. 61 -91.
Ob prikazu delovanja gasilcev v kraju je zajeto še domoznansko gradivo, ki gaje vesel vsak ljubitelj kraja pa tudi turist.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Zagradcc) [Osemdeset]
80 let Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec : 1925-2005 : PGD Zagradcc / [sodelovali Silvo Perko, Stane Kralj, Nuša Šinkovec, Ivan Rošelj]. - Zagradcc : Prostovoljno gasilsko društvo, 2005. - 32 str. : ilustr. ; 23 cm.
700 izvodov. - Ovojni naslov.
Predstavljeno je delovanje gasilskega društva v Zagradcu ob Krki od začetkov v letu 1925 do danes, posebno pa trud ob nastajanju novega gasilskega doma, ki je bil odprt leta 2000.
PUCELJ, Tanja
Kako do informacij javnega značaja? : pravni informator / avtor: Tanja Pucelj. - Malo Hudo : Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica, 2004. - 12 str. ; 21 cm.
Račna - glej: Zarja - ljudski pevci iz Račnc [Zvočni posnetek]
RADF>NSKO polje - naravna in kulturna krajina : zbornik predavanj / |bcsedila Marina Pintar ... et al.]. - Grosuplje : Inštitut za fizikalno biologijo, 2005. - 23 f. : barvne ilustracije ; 30 cm.
Inštitut za fizikalno biologijo jc organiziral posvet o strategiji kmetijskega in gospodarskega razvoja Radenskega polja. Tematika je bila uokvirjena predvsem z odnosom do vode in projektom Natura 2000. Inštitut za fizikalno biologijo, kjer delujeta dr. Alcxis Zrimec in dr. Maja Bcrden Zrimcc, je v Boštanju pri Grosupljem.
RAZSTAVA slovenskih srednjeveških spomenikov ob pridružitvi Republike Slovenije Evropski uniji (2004 ; Ljubljana).
Rojstni list slovenske kulture : Brižinski spomeniki. Celovški (Rateški) rokopis, Stiski rokopis, Čedadski (Čcrnjejski) rokopis : razstavni katalog / Razstava slovenskih srednjeveških spomenikov ob pridružitvi Republike Slovenije Evropski uniji, Razstavna dvorana Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 17. maj - 20, junij 2004 ; [uredništvo Mihael Glavan; avtorji študijskih besedil Igor Grdina ... [ct al.] ; prevodi spomenikov v sodobno slovenščino Boris Paternu ... et al.]. - V Ljubljani : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2004. - 95 str. : ilustr. ; 30 cm.
Publikacija jc izšla v 200 izvodih tudi v italijanščini, v 500 izvodih pa tudi v nemščini in angleščini, posebej pa še na CD-ROM-u.
Razstava je bila izjemen in odmeven nacionalni in kulturni dogodek, saj so bili skupaj razstavljeni najstarejši slovenski rokopisi.
ROTARY club Grosuplje
Rotary club Grosuplje : distriet 1910 / [avtorji: Boris Kuhar, Stanislav Vehovec. Matej Košir ; fotografije Foto Travnik, Boris Kuhar, Boris Pctcrka|. - [Grosuplje : Rotary club, 2004j. - [241 str. : ilustr. ; 30 cm.
Ovojni naslov. - Slovensko besedilo in angleški prevod.
Predstavljeni so člani kluba, okolje naših treh občin ter podjetja, seveda pa tudi poslanstvo kluba. RUS Kastelic, Heda
V objemu pelina / Heda Rus Kastelic ; [ilustracije Petar Beus]. - Novo mesto : samo/al., 2004. - 67 str. : ilustr. ; 15 x 15 cm.
Avtorica pesniške zbirke Heda Rus Kastelic (1950) je rojena na Hudem pri Ivančni Gorici. Knjiga, njen prvence, je izšla maja 2004.
SAINT-Exupćry, Antoine de
Mali princ : s pisateljevimi risbami / Antoine de Saint-Hxupery ; [prevedel Goran Gluvič ; spremno besedo napisala Marica ŽvcgličJ. - Ljubljana : Karantanija, 2004. - 102 str. : barvne ilustracije ; 21 cm. - (Zbirka Domače branje / Karantanija).
Prevod dela: Lc petit prince.
Izšlo v broširani in trdi vezavi.
SAMEC, Rafael
Umetnost v vosku ■ Art in wax / Rafael Samec ; [besedilo Janez Štor ; prevod v angleščino Peter Altshul; fotografije Branko Andžcl... ct al.]. - Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2004. - 40 str. : ilustr. ; 30 cm.
Slovensko besedilo in angleški prevod. - 500 izv.
Umetnik Rafael Samec (1943) je domačin iz Dobrepolja, zdaj živi na Brezovici pri Ljubljani. Parafinske skulpture razstavlja v Sloveniji in tujini.
Selo - glej: Srečanje vasi Selo - Sela - Sele SEVER, Leopold
Pozabljene vode : mali vodni viri v občini Ivančna Gorica nekoč in danes / Leopold Sever. -Ivančna Gorica : Turistično društvo, 2004. - 88 str. : ilustr. ; 21 cm. Izšlo 18. 6. 2004.
Avtor, učitelj in biolog, sicer doma iz Škocjana pri Turjaku, je dolga leta učil v Ivančni Gorici, zato teren te občine dobro pozna. Obravnava studence, potoke, šterne, beče, bajerje. kale, luže, posebej pa šc vode po posameznih krajih. Predstavljen je tudi novi vodnjak v Ivančni Gorici. Avtorjeve so tudi risbe ter številne fotografije.
SHIFFMAN, Dan
Korenine multikulturalizma : delo Louisa Adamiča / Dan Shiffman ; |prevod Cirila Toplak]. -Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. - 146 str. ; 24 cm. - (Migracije / Založba ZRC, ZRC SAZU ; 8).
Prevod dela: Rooting multiculturalism, 2003.
Dan Shiffman, profesor ameriške književnosti na univerzi Wisconsin-Madison v ZDA. je pregledal glavnino Adamičeve rokopisne zapuščine na Princeton Universitv Librarv in tudi pri nas. Podaja vlogo in pomen Adamičevega truda pri nastajanju skupnega ameriškega naroda, S knjigo lahko sledimo sodobni odmevnosti Adamičevega dela v Ameriki.
SKLEPIČ, Jožica
Tam na samotnem hribčku : pesniška zbirka / Jožica Sklcpič ; [uvodne besede napisala Marija Samec ; fotografije iz osebnega arhiva ; ilustracije Jože Marčič, Marijan Tršar|. - Grosuplje : |samozal.|, 2004. - 96 str. : ilustr. ; 21 cm.
Ko spomini privrejo na dan / Marija Samec: str. 3 6.
200 izvodov.
Avtorica pesniške /birke Jožica Sklcpič živi na Spodnji Slivnici. Knjigo začne s svojim življenjepisom in spomini na rojstni Tabor in okolico. Opisu se pridruži še Marjan Ahlin. Sledijo pesmi, tudi več na okolje vezanih pripovednih pesmi, med njimi Tabor, Anton, Jamski vodič. Županova jama.
SLOVENIKA : katalog poštnih znamk in celin / |avtorja besedila Jože Velikanje in Martin Velikanje]. - [IvanČna Gorica]: [Jože Velikanje. 1996-]. - 23 cm. 1300 izvodov. - Ovojni naslov.
Katalog obenem izhaja še v nemškem in angleškem jeziku. |9|, 2005 [2004]. - 132 str. : ilustr; [10], 2006 [2005], - 1.32 str. : ilustr.
SREDNJA šola Josipa Jurčiča IvanČna (iorica
Skoraj vse 0 naši šoli : Srednja šola Josipa Jurčiča / [zbrali in uredili Milan Jevnikar, Marjeta Šlajpah-Godec, Marija Strnad, Vesna Celarc]. - Ivančna Gorica : Srednja šola Josipa Jurčiča. - 21 cm.
2004/2005, 39 str. : ilustr.. |september 2004]; 2005/2006, 38 str. : ilustr, [september 2005].
Spodnja Slivnica - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Slivnica Svetovno prvenstvo psov v sledenju
SREČANJE vasi Selo - Sela - Sele (9 ; 2005 ; Sela pri Šmarju)
Sela pri Šmarju / 9. srečanje vasi Selo - Sela - Sele ; |zbrala in uredila Vida Struna]. - Sela pri
Šmarju ; Turistično društvo, 2005. - 47 str.; ilustr.; 21 cm. 2.200 izvodov.
Vas Sela pri Šmarju so bila organizator vseslovenskega srečanja vasi s tem imenom. Prikazana je zgodovina vasi in cerkve, obravnavana so ledinska imena, predstavljeno je krajevno turistično društvo.
Stična - glej: Kvharistija, sonce našega življenja Jesulus Pragcnsis Miklič, Joža Nadrah, Anton: Stična Osnovna šola Stična
SVETOVNO prvenstvo psov v sledenju FC1 1PO-FH (11, 2005, Grosuplje)
11, svetovno prvenstvo psov v sledenju FC1 IPO-FH, 7. 10. april 2005, Grosuplje. Slovenija /
I Avtorji: Branko Puš ... cl. al.], - Spodnja Slivnica : Kinološko društvo psov sledarjev, 2005. - 76 str. :
ilustr. ; 21 cm.
Vzporedno besedilo v slovenščini, angleščini in nemščini. Podan je program tekmovanja, ki se je odvijal tudi na Grosupljem. I,kipe so razvrščene po državah po abecedi.
Šentvid pri Stični - glej: Osnovna šola Fcrda Vesela Šentvid pri Stični
Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični Tabor slovenskih pevskih zborov
Škocjan - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan pri Turjaku
Škrjanec, Breda - glej: Partizanski tisk
Šparovec, Vinccnc Dušan
Šmarje - Sap - glej: Miklič, Jože
Turistično društvo Šmarje - Sap Zajec, Lojzka
ŠOLA naših babic in dedkov ter njihovih vnukov : bilten / [uredila Pavlina Antolič in Bruno Vchar). - Grosuplje : OŠ Louis Adamič. - 40 str. : ilustr. ; 23 cm. Izšlo v maju 2005.
Podatki o zgodovini šole na Grosupljem in intervjuji s starimi starši o tedanjem šolanju. Slikovno gradivo predstavlja stare šolske pripomočke, ki so jih zbrali učenci.
ŠPAROVEC, Vincenc Dušan
Cigani = Gipsies / Vincenc Dušan Šparovec Mokronoški Point; [besedila Pavla Štrukelj, Barica Smole, Cecilija Žibert; prevod v angleščino Breda Škcrjancc]. - Trebnje : Arti, 2004. - [32] str. : ilustr. ; 29 cm.
Slovensko besedilo in angleški prevod.
ŠTEPIC, Lilijana
Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka? : priročnik za angleški jezik za dijake 1. letnika srednje šole : razlaga slovničnih pravil in deloma besedišča v slovenskem jeziku : vaje z rešitvami za boljše razumevanje snovi I. letnika štiriletnih šolskih programov / Lilijana Štcpic. - 10. ponatis. - Zgornja Draga : Korckt plus, 2004. - 201 str. ; 25 cm.
Avtorica in založnica Lilijana Štcpic živi v Zgornji Dragi pri Ivančni Gorici. V teh letih je izdala šc učbenike za 2., 3. in 4. letnik, pa Angleščino za osnovno šolo, Naučimo se angleških časov in Vaje iz angleških časov za osnovno šolo.
ŠTRUBELJ, Z vone
Zopet imamo velikega papeža / Zvone Štrubclj. - Ljubljana : Salve, 2005. - 48 str.: barvne fotogr.; 19 cm. - (Knjižice, 171).
Izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubclj (1955) je po rodu iz Zdcnske vasi v Dobrepolju.
Šuštar, Milan - glej: Zbornik žrtev 2. svetovne vojne
TABOR slovenskih pevskih zborov
Pojo naj ljudje : tabor slovenskih pevskih zborov / [uredil Ilija Bregar|. - Šentvid pri Stični : [Tabor slovenskih pevskih zborov], 2004 ; 23 cm.
35, 2004, 50 str. : ilustr. + [10 str. oglasni del];
36, 2005, 50 str : ilustr. + [9 str. oglasni del].
TECCO Hvala, Sneža
Želcznodobne gomile na Magdalenski gori ^ Eisenzcitliche Grabhugel auf der Magdalcnska gora /
SncžaTccco Hvala, Janez Dular, Eva Kocuvan ; |prcvod Marija Javor Briški (tekst), Janez Dular (katalog) ; risbe Dragica Knific LunderJ. - Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2004. - 194 str., [182] str. pril., |5| f, žganj. pril. : ilustr. ; 34 cm. - (Katalogi in monografije ■ Catalogi et monographiac / Narodni muzej Slovenije, ISSN 1318-4407 ; 36) Slovensko besedilo in nemški prevod.
Prvi del naklade izšel v maju 2005, del še v juniju. V publikaciji je predstavljeno arheološko gradivo iz fondov v Ljubljani in na Dunaju, opisane so gomile in potek raziskovanj. Barvne fotografije in risbe obsegajo 174 str. To je izjemno delo, ki nudi temeljna znanja o železnodobni družbi v našem okolju.
TELECOMMUNICATIONS (5 ; 2004 ; Portorož)
Tcleeomunications 2004 : confcrcncc guidc : 5th International telecommunications confcrcnce, lOth - I I tli November, Portorož, Slovenia. - Grosuplje : Mobinet, 2004. - 38 str. ; 24 cm.
TELEFONČKOVE dogodivščine : pobarvanka /1 ilustracije Mobinet). - [Grosuplje : Mobinet, 2004]. - [47] str. : ilustr. ; 29 cm.
TURISTIČNO društvo Šmarjc-Sap / [besedilo Milena Lunar, Mira Zaviršck]. - Šmarje-Sap : Turistično društvo, [2004]. - [4] str. : ilustr. ; 21 cm.
Predstavitev društva s projekti, programom in odbori.
TURISTIČNO društvo Magdalenska gora / [besedilo, slike 1 xa Janežič, Anja Janežič]. - [Zgornja Slivnica : TD Magdalenska gora], 2005. - Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 cm, zloženo na 21 x K) cm. Predstavitev društva, Magdalcnske gore ter seznam prireditev skozi leto.
TURK, Peter, 1965
Podobe življenja in mita : [katalog arheološke razstave] / Peter Turk ; [risbe in njihove priredbe Vesna Svetli ... |ct al.| ; fotografije Tomaž Lauko ... ct al.]. - Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2005. - 79 str. : ilustr. ; 30 cm.
V katalog so vključene tudi najdbe situlske umetnosti z Magdalcnske gore in iz Stične.
TURK, Peter, 1965-
Praznik situl: podobe življenje in mita : zgodbe situle z Vač : [razstava], Narodni muzej Slovenije, Ljubljanski grad, 20. 5. 20. 8. 2006 / Peter Turk ; [fotografije Tomaž Lauko, Borut Križ]. - Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2005. - 1 zloženka, |8j str. : ilustr.; 31 cm.
Zloženka v obliki plakata. Na zloženki so predstavljene tudi najdbe z, Magdalcnske gore in iz Stične.
USTVARJAMO otrokom prijazno okolje/[avtorji Franc Hočevar ct al.; ilustracije otrok]. - [Ljubljana] : Zveza prijateljev mladine Slovenije, [2004]. - [6] str.: ilustr. ; 21 cm, zloženo na 21 x 15 cm. Ob otvoritvi Hiše zavetja v Grosupljem (21. 10. 2004).
V vesolju visoke tehnologije kroži planet s srcem ... : ponujamo roko vsem, ki premikajo naš Tipro planet! ■ In the hi-tech cosmos therc is a planet with a hcart ... : a big hand for ali those that turn around Tipro! / [avtorji Milan Čclan... et al.; fotografije Luka Dekleva... ct al.]. - [Grosuplje : Tipro, 2005]. - 172 str. : ilustr. + pril. ; 22 x 22 cm.
Vzporedno slovensko in angleško besedilo.
Knjiga je izšla ob 20. obletnici podjetja Tipro na Grosupljem v septembru 2005. V njej najdemo spomine vodilnih ljudi in tudi zgodbe o zgodovini nastajanja in rasti uspešnega podjetja.
VIDRGAR, Alenka
Igrača zate / [pripravila in ilustrirala] Alenka Vidrgar; [fotografije Drago Bole in Alenka Vidrgarj. -Grosuplje : Tamara, 2005. - 47 str. : ilustr. ; 26 em. Navodila za delanje igrač.
Višnja Gora - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora
VODIČAR, Janez, 1964-
Počitniški biseri : meditacije za plodovito brezdelje / Janez Vodičar; [fotografije Tone Lenarčič in arhiv Salve]. - Ljubljana : Salve, 2004. - 48 str. : ilustr. ; 18 cm. - (Zbirka Knjižice / Katehetski center, 167).
Potiskane notranje strani ovoja.
Dr. Janez Vodičar, duhovnik in profesor filozofije na gimnaziji Želimlje, jc po rodu iz Dobrcpolja.
VOJAŠKA topografska karta Republike Slovenije 1:25.()()(). NL 33-08-02-2, Grosuplje [Kartografsko gradivo] = Military topographic map of Ihe Republic of Slovenia / izdelava, map produetion Geodetski inštitut Slovenije, Geodetski zavod Slovenije. - I. izd. - 1:25.00(). - [Ljubljana) : Ministrstvo za obrambo = Ministrv of defenec, 2004. - I zvd.: barve ; 52 x 45 cm na listu 75 x 56 cm. - (M80II).
Ob straneh legenda, razdelitev na liste in ostala pojasnila.
VVEAK photon cmission from living tissues : delaved lumincscenee - facts & perspeetives / editors Maja Bcrdcn Zrimcc ... [ct al.]. - Ist cd. - Grosuplje : Institute for Phvsical Biologv, 2004. -87 str. : graf. prikazi ; 30 cm.
VVECHTERSBACH, Rado
Informatika : učbenik za I., 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado VVechtcrsbach in Matija Lokar. -I. izd., 7. natis. - Ljubljana : DZS, 2004. - 187 str. : ilustr. ; 25 cm. Avtor živi v Šmarju - Sapu.
VVECHTERSBACH, Rado
Informatika : učbenik za L, 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado VVechtcrsbach in Matija Lokar. -1. izd., 8. natis. - Ljubljana : DZS, 2005. - 187 str. : ilustr. ; 26 cm.
\VECHTERSBACH, Rado
Informatika : učbenik za srednje izobraževanje / Rado VVechtcrsbach. - Grosuplje : Saj i, 2005. -439 str. : ilustr. ; 28 cm.
VVECHTERSBACH, Rado
Informatika : učbenik za srednje izobraževanje / Rado VVechtcrsbach. - Grosuplje : Saji, 2005. -439 str. : ilustr. ; 28 cm.
W ERDERDUS, Katharina
Kuharica v Prešernovem času / po zapiskih Katharine VVerderdus pripravil Boris Kuhar. - Ljubljana : Cankarjeva založba. 2005. - 190 str. : ilustr. ; 23 cm.
ZAČETEK nečesa velikega : nove britanske pisave / izbrali Diran Adcbavo, Miriam Drcv in Polona Glavan ; prevedli Miriam Drcv in Polona Glavan. - Ljubljana : Študentska založba, 2004. -368 str. ; 22 cm. - (Knjižna zbirka Beletrina).
Zagradec - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Zagradcc
ZAJEC, Lojzka
Zanimivosti Šmarja-Sapa z okolico / [Lojzka Zajec ; fotografije Bojan Zajec ct al.]. - [Šmarje -Sap : Turistično društvo. Krajevna skupnost, 2005]. - [12] str. : ilustr. ; 21 cm. 3000 izvodov. Izšlo v septembru 2005.
ZAKRA.JŠEK, Karolina
Naš vrtec : pesmi za otroke in preproste misli za odrasle / Karolina Zakrajšck. - Grosuplje : samozal., 2005. - 70 str. : barvne fotografije ; 21 cm. 100 izvodov. - O avtorici: str. 68.
Avtorica Karolina Zakrajšck (1924), rojena v vasi Kuželjevcc, živi na Grosupljem.
ZAKRAJŠEK, Karolina
Slika slovenske vasi : zbirka pesmi in proze / Karolina Zakrajšck. - Grosuplje : |samozal.], 2004. -123 str. : avtor. si. ; 21 cm
250 izvodov. - O avtorici: str. 4.
ZALAR, Sandi
Hana / Sandi Zalar. - Videm Dobrepoljc : samozal., 2005. - 142 str. ; 22 cm. Ženske / Bctka Jamnik: str. 141 142.
Zbirko 15 kratkih zgodb o ženskah je avtorica predstavila 15. 2. 2005 v Knjižnici Dobrepoljc. Avtorica, slikarka, pripovednica in pedagoginja Sandi Zalar živi v Dobrepolju.
ZAVIRŠEK, Slavko
Hvalnica zemlji / Slavko Zaviršck. - Cikava : [samozal.], 2004. - 63 str. ; 21 cm. Sliko na naslovnici naslikala Danica Zaviršck.
Avtor pravnik Slavko Zaviršck je doma na Cikavi pri Grosupljem.
ZBORNIK občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepoljc : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika / [glavni urednik Mihael Glavan]. - Grosuplje : [izdaja skupina občanov], 1969-. 23 cm. 23, 2004, 245 str. : ilustr.
Predstavitev zbornika je bila 29. 6. 2004.
ZBORNIK žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik / [uredil Milan Šuštar]. - 2., popravljena in dopolnjena izdaja. - Kamnik : Občina. 2004. - 174 str. : grafični prikazi ; 25 cm. Urednik prof Milan Šuštar je po rodu iz Dobrepolja, živi v Kamniku.
Zgornja Draga - glej: Štepie, Lilijana
Zoreč, Darja - glej: Daly, Tim
ZOREČ, Miha
Naravoslovna delavnica : preprosti naravoslovni eksperimenti in projekti za vsakogar / [fotografije, risbe in tekst| Miha Zoreč. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenija, 2004. - 95 str.: ilustr.: 30 cm.
Zoreč, Miha - glej še: Daly, Tim ZRIMEC, Samo
V šoli pri raku / Samo Zrimcc. - Grosuplje : samozal., 2004. - 60 str. : ilustr. ; 17 cm.
ZUPANČIČ, Jernej
Geografija kriznih območij : Politična geografija - usmeritev : študijsko gradivo za predmet Politična geografija - usmeritev / Jernej Zupančič. - Dopolnjena izd. - Ljubljana : filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, 2004. - 51 f., zvd. : ilustr. ; 30 cm.
Vse izdaje Jerneja Zupančiča na Filozofski fakulteti so interne, imajo jih le na oddelku.
Geograf dr. Jernej Zupančič, profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti, je doma iz Ambrusa.
ZUPANČIČ, Jernej
Geografija mednarodnih integracij : gradivo za Usmeritvcni predmet Politična geografija - Geografija mednarodnih integracij / Jernej Zupančič. - Dopolnjena izd. - Ljubljana : Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, 2005. - I zv. (loč. pag.): ilustr. ; 30 cm.
ZUPANČIČ, Jernej
Geografija mednarodnih integracij : študijsko gradivo za predmet "Politična geografija - Usmeritvcni predmet 2", 3. in 4. letnik / Jernej Zupančič. - Ljubljana : Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, 2004. - 1 zv. (loč. pag.): ilustr. ; 30 cm.
ZUPANČIČ, Jernej
Politična geografija : študijsko gradivo za predmet "Politična geografija", 2. letnik / Jernej Zupančič. -Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2005. - 2 zv. (loč. pag.): ilustr.; 30 cm.
ŽAR, raženj : 215 receptov za pripravo jedi na žaru in ražnju / [pripravili Petra Trontclj, Tanja Pancej. - Grosuplje : Grafis Tradc, 2004. - 96 str. ; 21 cm. - (Kulinarika, vvcekend).
ŽUPANOVA jama - turistično in okoljsko društvo (Grosuplje)
Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje : 45 let delovanja / [podatke zbrala in intervjuje zapisala Marija Samce ; uredil Damjan Viršek ; fotografije dokumentacija Županova jama -turistično in okoljsko društvo Grosuplje]. - Grosuplje : Županova jama - turistično in okoljsko društvo, 2004. - 47 str. : ilustr. ; 23 cm.
V knjigi je predstavljeno delo društva, dodani so intervjuji z vsemi tremi predsedniki, z dolgoletnim vodičem Francem Kandučem in Marijo Kralj, kronologija dela in seznami članov upravnega odbora. Veliko je tudi slikovnega gradiva.
Knjižica je izšla 24. septembra 2004.
NF.KNJIŽNO GRADIVO : ZVOČNI POSNF.TKI
ANSAMBF.L Krjavclj
Na zdravje vseh dobrih ljudi [Zvočni posnetek | / Ansambel Krjavclj. - Ljubljana : RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, posneto 2002 2005, 2005. - I zvočna kaseta : stereo.
ANSAMBEL Krjavelj
Na zdravje vseh dobrih ljudi [Zvočni posnetek | / Ansambel Krjavclj. - Ljubljana : RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, posneto 2002 2005, 2005. - I CD (36 min, 58 sek): stereo ; 12 cm.
GLASBENA šola Grosuplje
Glasbena šola Grosuplje [Zvočni posnetek] : 1974 2004 : 30 let. - Grosuplje : Glasbena šola Grosuplje, 2004. - 2 CD (5.3 min, 46 sek ; 59 min, 27 sek): sterco ; 12 cm.
JOVANOVIČ-Vunjak, Branko
[Sedemnajst |
17 največjih uspešnic | Zvočni posnetek] / Brendi. - [Šmarje - Sap] : Mandarina, p, cop. 12005]. -1 CD (55 min, 30 sek): sterco ; 12 cm.
.lOVANOVIĆ-Vunjak, Branko
Kje si našla tega kretena [Zvočni posnetek] / Brendi ; [vse pesmi napisal Branko Jovanović-Vunjak]. - Šmarjc-Sap : Mandarina, 2004. - I CD (32 min. 18 sek): sterco ; 12 cm.
PIHALNI orkester Glasbene šole Grosuplje
Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje |Zvočni posnetek| / dirigent Boštjan Dimnik. - Grosuplje : Glasbena šola Grosuplje, april 2004. - 1 CD (6.3 min, 4 sek) : sterco ; 12 cm.
SLAPOVI
Slapovi pop [Zvočni posnetek] / [Slapovi]. - [Ljubljana] : Tone Volume Produetion ; [Ljubljana] : Dallas Records, 2004. - 1 zvočna kaseta : stereo.
SLAPOVI
Slapovi pop |Zvočni posnetek]/ [Slapovi]. - [Ljubljana] : Tone Volume Produetion ; |Ljubljana] : Dallas Records, 2004. - 1 CD-ROM (33 min, 18 sek): stereo + I knjižica ([8] str, s polnimi besedili pesmi).
SLAPOVI
Pravljica življenja [Zvočni posnetek] : [največje uspešnice I] / Slapovi. - [Ljubljana] : Menart, p, cop. 2002, [2005]. - I CD (48 min, 52 sek): sterco ; 12 cm + I knjižica ([8] str.)
ZARJA - ljudski pevci iz Račne
En hribček prijazen stoji [Zvočni posnetek] / Zarja - ljudski pevci iz Račne. - [Račna]: [samozal.] Zarja, p 2004. - 2 CD (60 min. 56 sek; 46 min, 35 sek): stereo ; 12 cm.
I/BOR DIPLOMSKIH NALOG, KI POSEBEJ OBRAVNAVAJO PODROČJE NAŠIH OBČIN ANTOLIČ, Dušan
Okoljevarstvena problematika občine Grosuplje z vidika zasnove programa varstva okolja : diplomsko delo / Dušan Antolič. - Ljubljana : [D. Antolić], 2004. - 138 f. : ilustr. ; 30 cm.
Mentor Dušan Plut. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek /a geografijo.
GLOBOKAR, Mojca
Zasnova turističnega razvoja občine Ivančna Gorica : diplomsko delo / Mojca Globokar. - Ljubljana : [M. Globokar], 2004. - 125 f. |6| pni., |4| zvd. : ilustr. ; 30 cm.
Mentor Anton Gosar. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo.
JURGEC, Nastja
Prezentacija poškodovanih stenskih slik na cerkvi sv. Petra v Kamnem vrhu pri Ambrusu : diplomsko delo / Nastja Jurgec. - Ljubljana : [Jurgec Nastja|, 2004. - 74 str. : ilustr. ; 30 cm + 1 CD-ROM.
LESJAK, Irena, 1976-
Kulturna in naravna dediščina v turizmu in predlog strategije turističnega razvoja Občine Grosuplje / Irena Lesjak. - Grosuplje : [I, Lesjak], 2004. - 130 f„ [36J f, pril. ; 30 cm : ilustr.
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
MELINC, Maja
Politično angažirano slikarstvo Toneta Kralja : [diplomsko dclo| / Maja Mclinc. - Ljubljana : [M. Mclinc), 2005. - 70 f. : ilustr. ; .30 cm.
Mentor: dr. Drago B. Rotar. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za sociologijo.
MULH, Miha
Furmanstvo v okolici Višnje Gore : seminarska naloga II / Miha Mulh. - Gradišče nad Pijavo Gorico : [M. Mulh], 2004. - 39 f. : ilustr. ; 30 cm.
Seminarska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
OVEN, Karla
Razvoj rokometa v občini Ivančna Gorica od začetkov do leta 1970 : diplomsko delo / Karla Oven. - Ljubljana : [K. Oven], 2005. - 70 f, [3] f. pril. : ilustr, tabele ; 30 cm. Diplomsko delo, Fakulteta za šport, Ljubljana.
RIGLER, Tomaž
Varno odstranjevanje gradbenih proizvodov z vsebnostjo azbesta na vodovodu v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica : diplomska naloga v višješolskem strokovnem izobraževalnem programu gradbeništvo / Tomaž Rigler. - Celje : [T. Rigler], 2004. - 37 f, [27] f. pril. : ilustr. ; 30 cm.
Diplomska naloga, Šolski center Celje, Višja strokovna šola.
SKUBIC, Jana
Vodovodni sistem Stična : seminarska naloga/Jana Skubic. - Ljubljana :|.l. Skubicj, 2005. - VIII, 36 f, 7.pril : ilustr. ; 30 cm.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
ŠTELE, Mojca
Predlog ureditve Grosupcljščicc v urbanem območju : diplomska naloga / Mojca Štele. - Ljubljana : [M. Štele], 2005. - XIV, 57 str. : ilustr. ; 30 cm.
Diplomska naloga št.: 2837. - Univerza Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Oddelek za gradbeništvo, Univerzitetni študij hidrotehnične smeri.
ŠINKOVEC, Miha
"Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi -" (Rimski misal 1975: 373) : vloga in pomen vina v življenju cistercijanov v Stični / Miha Šinkovec. - Ljubljana : [M. Šinkovec|, 2004. -45 f. ; 30 cm.
Seminarska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5 8.
TEME, Anica
Sanacija zbirne kanalizacije Šmarje-Grosuplje: diplomska naloga v višješolskem strokovnem izobraže-
valnem programu gradhcni.šlvo / Anica Teme. - Celje : | A. Teme], 2004. - 32 f„ [27.] f. pril.: ilustr.; 30 cm. Diplomska naloga. Šolski center .Celje, Višja strokovna šola.
II RAT NI K, Eva
Analiza in vrednotenje organizacijske kulture v podjetju Mercator - Pekarna Grosuplje d.d. : diplomsko delo / Eva Uratnik. - LJubljana : [E. Uratnik], 2004. - 44 str., X str. pril. : tabele, graf. prikazi ; 30 cm.
Dostopno tudi na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplomc/uratnikI245.pdf. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
VILČ, Filip, 1978-
Romska naselja v Grosuplju : predlogi k ureditvi bivalnih razmer: diplomska naloga / Filip Vilč ; mentor Vladimir Brczar. - Ljubljana : [F. Vilč], 2004. - [loč. pag.] : ilustr. ; 30 x 43 cm. Univerza Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.
ZOREČ, Marija
Izobraževanje kadrov v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični : diplomsko delo univerzitetnega študija / Marija Zorcc ; mentorica Eva Jereb. - Kranj : [M. Zoreč], 2004. - 68 str, [4] str. pril. : graf. prikazi ; 30 cm.
Univerza Maribor, Fakulteta za organizacijske vede.
ZALOŽBE
Buča, Šmarje-Sap
Prcgl Kobe, Tatjana: Sinko Potepinko, 2004. Šumrada, Klavdija: Nevarna naveza 2, 2004. Pavček, Tone: Koncert (za slikanico Dušana Muca), 2005. Prcgl Kobe, Tatjana: Ko bom velik, 2005.
Grafis Trade:
2004:
Kozmi, Mirjana: Dijaški domovi in marketing. 103 str.
Kranjc. Marijan F.: Zarote in atentati na Tita, 2004, 431 str.
Krenker, Marinka: Pausc! 1 : zbirka vaj k Themcn aktuell I (1-5), 94 str.
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), 165 str.
VVeekend. Dr. roman: II, 12, 1.3, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20,21.
VVeekend. Dr. roman plus: 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12.
VVeckcnd. Ekstra'. Ljubezenski roman: 10. 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20. VVeekend. Humor: 7: (Vici za ves svet, 80 str.). VVeckcnd. Ljubezenski roman ; 26, 28, 29, 30, 31, 32. .33. 2005:
Kranjc, Marijan F.: Slovenska vojaška inteligenca, 2005, 444 str.
Lovcly doli. št. 3 11! |: Prvi šolski dan. 2005.
Lovcly doli. Pobarvanka, 2005.
VVeckcnd. Dr. roman: 22, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 32.
VVeekend. Dr. roman plus: 13, 14, 15, 16, 18, 19, 21, 22, 23.
VVeekend. Ekstra!. Ljubezenski roman: 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30.
VVeckcnd. Ljubezenski roman: .35, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44.
Mondena in Mondena, Izziv
2004:
Bcve, Cvetka: Prelet žerjavov, 2004, 86 str. Ciuha, Andrej: Ti si tako lepa, 2004, 53 str.
Doncva, Tamara: Igra ali Zapiski o kontemplativni vegetaciji..., 2004. Jereb, Berta: Mali vitezi : (otroci, ki so preživeli raka), 2004, 126 str. Petan, Žarko: Igre in igrice, 2004, 359 str. Vistonitis, Anastassis: Sonce na jarku, 2004, 79 str. 2005:
Bradač, Zorka: Sijaj resnice, 2005, 245 str.
Gaborovič, Nada: Jutri : (roman), 2005, 375 str.
Kaltnekar, Zdravko: Kramljanja : [zgodbe, črticej, 2005, 211 str.
Kaltnckar, Zdravko: Usodne poti : [roman, epopeja], 2005, 425 str.
Stična: Cistercijanska opatija
Nauči nas moliti, it 6.
V šoli najsvetejših Src, 2004, št. 9, 10, 11, 12, 13.
V šoli najsvetejših Src, 2005, št. 14, 15.
Nadrah, Anton: Kako živimo cistercijani, 2. pregledana izdaja, 2005, 16 str. Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, 2005, 31 str. (Izšlo 15. 6. 2005. Izšlo tudi v hrvaškem, italijanskem, nemškem, angleškem, poljskem in portugalskem jeziku).
Mandarina, Šmarjc-Sap, založba zvočnih posnetkov, izdala naslednje ansamble in pevce: Amor, Ansambel Dolomiti, Zlatko Dobrič, Danijel Košta, Pop'n'dekl, Vandrovci, Zahod Band.
_Zbornik občin Orosupljc, Ivanina Gorica, Dobrepolje XXIV. 2006_199
BIBLIOGRAFIJA ČLANKOV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA ZA LETI 2004 IN 2005
Marija Samec*
Bibliografija prinaša izbor člankov iz večine slovenskih časopisov in revij za leti 2004 in 2005. Urejena jo po obsežnejših tematskih sklopih, ki se pokrivajo s številčnimi vrstilci po UDK. Izbrani članki se nanašajo na dogajanja v treh, v naslovu naštetih občinah. Znotraj leta in tematske skupine so članki urejeni kronološko, periodika pa abceedno. Ob vsebinskih sklopih je izpostavljen ključni (poved-nejši) naslov. Pogosto citirani časopisi in časniki so navajanj s kraticami, ostali pa s polnim imenom.
Občinska glasila: Naš kraj (Dobrepolje), Grosupeljski odmevi (Grosuplje) in Klasje (Ivančna Gorica) ter druga glasila, ki izhajajo na področju naštetih treh občin, ter Glasilo GPG, Šmarc, Višnjan, Zrno, V Marijini šoli, šolska glasila... so v celoti domoznansko gradivo, zato posameznih člankov iz njih nc citiram.
Nekateri časopisi, članki, obvestila, "domače strani"... se pojavljajo tudi na medmrežju - internetu. Teh v svoji bibliografiji nisem zajela, saj se prehitro spreminjajo.
Seznam pregledanega časopisja in uporabljenih kratic:
Acta Carsologica, Acta neophilologica. Antena. Argo, Bilten - Poštne znamke. Bovški zbornik. Delavec, Delavska enotnost (Dc), Delo, Demokracija, Denar in svet nepremičnin (pril. Dn), Dnevnik (Dn), Dobro jutro. Dolenjski list (Dl), Družina (D), Finance, Gasilec, Gazela (pril. Dn), Glas gospodarstva, Gv - (iospodarski vestnik, Hacquelia, Jana, Jazz (pril. Financ), Kg - Kmečki glas. Koledar GMD (Goriške Mohorjeve družbe), KL - Književni listi v dnevniku Delo, Lipov list. Livarski vestnik, Ljubljana, Ljubljanski žurnal. Mama, Mcreator, Mladika. Mladina. Moj dom (pril. Dn), Moj malček, MuscumsJournal, Nakup (pril. Dela), Naš kraj. Naša družina (pril Družine), Naša luč, NDn - Nedeljski Dnevnik, Nedelo, Nika (pril. Dn), Nova revija, Novi glas (Gorica - Trst), Novice (Celovec), Nt - Novi tednik. Obrtnik, Ona (priloga Dela), Pavlihova pratika, Pet zvezdic. Podjetnik, Poctikon, Polet (pril. Dela), Porabje (Monošter), Primorski dnevnik (Pd), Primorska srečanja (Ps), Prometni vestnik. Profit. Protcus, Rast, Rodna gruda, Salomonov ugankar, 7*dni, Slovenija, Slovenija.svet, SLS.Odmev. Slovenske novice (Sn), Sodobno kmetijstvo, Sotočje (Sodexho), Slovenska panorama (Sp), Spome-niškovarstveni razgledi. Svet nepremičnin. Svobodna misel, Šport, Šolski razgledi (Šr), Študentski status. Umetnostna kronika, Več, Vikend magazin (Vm), Zaveza, Zrno, Živa (pril. Dl.)
Posebni znaki:
// - Začetek novega članka
0 SPLOŠNO. KULTURA
2004
Jurčičeva domačija, Muljava - V: Slovenski krog kulture, Ljubljana, Edina, 2004, str. 28, loto. (Kratka
predstavitev Jurčičevine.) Books by Louis Adamič translated into japanese / Tine Kuret. - Slovenija, 17, št. 1/2, str. 25, foto,
(Shozo Tahara prevaja dela L. Adamiča v japonščino.)
'ljubljansku iS, 12911 Grosuplje, prof. in višja bibliotekarka.
Louis Adamič and the book-of-the-month club / Jerneja F'etrič. - Aeta neophilologica, 37, št. 1/2, str.
9-15. (Adamičeva knjiga The nativc's return jc 19.34. leta postala knjiga meseca.) Slikarska obdobja - romanika / Bojan Bračič. - Bilten. Poštne znamke, št. 52, str. 23-25. foto. (Detajli
Stiškega rokopisa na znamkah.) Praznični večer z elito slovenske pisane besede / (MZ) Mojca Zorko. - Delo, št. 33 (4. 2.), str. 11.
(Adamičev večer v Pcnsionu Podržaj v organizaciji Mondene in Beletrine.) One so drzne, oni so lepi - Sn, 93 (21. 4), foto. (Stiska amaterska gledališka skupina je sodelovala v
akciji Moja soseska.)
Iz oči v oči s tisočletnimi dokumenti slovenstva / Igor Bratož. - KL, 109(12. 5.), str. 11, foto. (Intervju z Mihaelom Glavanom ob postavitvi razstave Rojstni list slovenske kulture v NUK-u.)
Koje na Gorjancih evetel kontrabant / M. Markclj. - Dl, št. 25 (24. 6.), str. 15, foto. // Na odru že šest desetletij (Ciril Jurčič) / Barbara Pance. - Sn, št. 177 (31. 7.), str. 10 (pril TT), foto. (Na Muljavi igrajo Tihotapca.)
Zdrahe zaradi grosupeljske knjižnice / Mojca Zorko. - Dn, 198 (22. 7.), str. 8. (Gradnja knjižnice je
v javno korist, zato lastniki zemljišč ne bodo mogli izsiljevati.) Ni ovir za obnovo knjižnice / Mojca Zorko. - Dn, 281 (13. 10.), str. 12. (Občina bo podpisala pogodbo
z izbranim projektantom.)
2005
Podelili Jurčičeva priznanja. - Dl, št. 24 (10. 2.), str. 24. (Prejemniki priznanj: Alojz Erčulj, Martin
Tomažin, Jožica Podcržaj, Marija Bregar in Marko Okom.) Jurčičev Domen pod zvezdnatim nebom / M. Markclj. - Dl, št 25 (30. 6.), str. 25, foto. // Domen spet
na Muljavi / Barbara Pance. - Sn, št. 157 (9. 7.), str. 11, foto. // Letno gledališče privabi več tisoč
gledalcev. - Dl, št. 28 (14. 7.), str. 15, foto. (Domen v letnem gledališču na Muljavi.) Knjižnica bo kar precej dražja / Mojca Zorko. - Dn, št. 330 (5. 12.), str. 8. (Grosupeljski svetniki so
z rebalansom zagotovili denar za knjižnico.)
2 VERSTVO
2004
Oltarji in prižnica podružnične cerkve sv. Petra na Kamncm Vrhu / Nuška Dolenc Kambič. V: Vračanje izvirnih podob, Ljubljana, 2004, str. 80 83. (Restavracijski posegi na Kamncm Vrhu pri Ambrusu.)
Polica pri Grosupljem / A.Š. - D, 3 (18. I.), foto. // Polica / J. P. - D, 5(1.2.), str. 8, foto. (Jaslice, ki oživijo.)
Grosuplje / A.L. - D, št. 3(18. L), str. 21, foto (Blagoslovitev konj na Štefanovo na Gatini.) Duhovnik Rafko Orožnik / M. - D, 3 (18. 1.), str. 25, (Umrl je duhovnik, rojen 29. 11. 1933 v Višnji Gori.)
Obnovljena kapelica / Kg, št. 4 (28. L), str. 17, foto. (Kapelica v Češnjicah pri Zagradcu.) Duhovniku glasbeniku / I. A. - D, št. 7 (13. 2.), str. 18, foto. (Koncert v čast Rafku Fabianiju.) Hvalnice bi pel življenju... / jz. - D, št. 7(15. 2.), str. 11, foto. (Združeni pevski zbori grosupeljske
župnije so peli v Šmarju - Sapu.) S. Juta (Ivana) Žlindra / s. V. J. - D, Št. 9 (27. 2..) str. 19, (Umrla sestra seje rodila v Podpcči, Videm
- Dobrcpolje.)
Kamnine v križnem hodniku najstarejšega samostana na Slovenskem / Anton Ramovš in Mija Otcr.
- Proteus, št. 8/66, str. 346-352, foto. (Med obnovo so odkrili romanske ostanke v križnem hodniku, ki zanimajo tudi geologe.)
Polom / C. M. - D, št. 23 (6. 6.), str. 23, foto. (Župnik Ciril Murn je blagoslovil novo spovcdnico in
podarjeno sliko sv. Mihaela, ki jo je naslikal Nikolaj Mašukov.) Srednjeveška redovna arhitektura - Stična / Damjana Šalchar. - Naša žena, 7 (jul.), str. 34-35, skiea. (Romanska arhitektura v Stični.)
Stična je naš najstarejši samostan / Mojca Zorko. - Dn, št. 193 (17. 7.), str. 10, foto. (Zgodovina samostana.)
Slavja končana, pot se začenja / J. Z. - D, št. 29 (18. 7.), str. 2, foto. (Zaključek slovesnosti ob 500-
letniei šolstva v Šmarju - Sapu.) Odšel je velik človek / M. Bezek-Jakšc. - Dl, St 31 (4. 8.), str. 6, foto. (Iz Scmiča je v Grosuplje prišel
novi župnik Janez Šket.)
Molimo za srečnejše čase naših čebel / Ladislav Lesar. - NDn, št. 215 (8. 8.), str. 16, foto. (Pater Avguštin, stiski čebelar.)
Sveto pismo v hrastovem lesu / Marjan Pogačnik. - D, št. 35 (29. 8.), str. 3, foto. (Blagoslov miz z izrezljanimi motivi Jožeta Trontlja.)
Šli smo tja, kamor nihče drug ni hotel iti / Nataša Mcdveščck. - Ona, št. 32 (17. 8), str. 14-15, foto. (Šentviški župnik Stane Kcrin je peljal humanitarno pomoč v Bosno.)
Stična 2004 / MT. - Ognjišče, št. 11, str. 22-23, foto. // Pridite v Slično! Bo veselo. / Štefan Kržišnik. - D, št. 37, str. 13, foto. // Stična seje "rolala" / Mojca Zorko. - Dn., št. 258 (20. 9.), str. 8, foto. // V Stični so mladi z zabavo in druženji iskali Jezusa / B. R. - Delo, št. 220 (20. 9.), str. 3, foto. // Mladinska žurka pri belih menihih / Vladimir Jerman. - SN, št. 221 (21. 9.), str. 12, foto. // Srečanje mladih znova v Stični / G. B. - Demokracija, št. 39 (23. 9.), str. 10, foto. // Hočemo videti Jezusa! / K. 11. - D, št. 39 (26. 9.), str. 1 + 12 13, foto. // Stiski apostoli z mladimi navdušenci / Ladislav Lesar. - NDn, št. 264 (26. 9.), str. 18, foto. // Stična je vedno praznik / Damjan Hrovatič. - Kg, št. 39 (29. 9.), str. 21, foto. (Deset tisoč mladih na srečanju verske mladine v Stični.)
V dalji božjih migljajev / jz. - D, št. 36 (5. 9.), str. 10, foto. // Pri maši se ljubezen sklanja k meni / Marjan Pogačnik. - D, št. 38 (19. 9.), str. 9, foto. (Stiski menih p. Branko in njegovih več kot 350 umetniških fotografij.)
Obnovljen stiski križni hodnik / M. Vo. - Delo, št. 209 (7. 9.), str. 9, foto. // Križni hodnik v stiškem samostanu obnovljen / B. R. - Delo, št. 211 (9. 9.), str. 7, foto. // Nova spoznanja o križnem hodniku / Darinka Kladnik. - Dn, št. 254 (16. 9.), str. 12, foto. // Spet najdeni stiski biser / jz. -D, št. 38 (19. 9.), str. 10, foto. (Prenova z odkritji dopolnjuje vedenje o principih cislcrcijanskc arhitekture ter razvoju stiškega samostana.)
Duhovnik Ivan Lavrih / F. P. - D, št. 40 (2. 10), str. 29, foto. (Umrl je diamantni duhovnik iz Šentvida pri Stični.)
Ljubitelj umetnosti / Marko Okorn, D, št. 44 (31. 10.), str. 27, foto. (100-lctnica rojstva zbiratelja Leopolda Kozlevčarja.)
Srečanje zakoncev v Stični / B. K. - D, št. 46 (14. II.), str. 21, foto. (Srečanje zakoncev iz skupnosti
Emanucl s koprskim pomožnim škofom v Stični.) Veselo za "evropski dom" / Jože Pavlic. - D, št. 46 (14. II.), str. 2, foto. (Srečanje predstavnikov
moških in ženskih redov v Stični.) Žlahtna obednica pri belih menihih / Barbara Panee. - Sn, št. 270 (20. 11.), str. 9-10, foto. (Opremo
obednice v stiski opatiji je iz, lesa izdelal umetnik Jože Trontelj.) <% Goršičeva orglarska delavnica / Edo Škulj. - Ljubljana, 2004, foto. (Opisane so orgle v Št. Juriju,
Žalni, na Kopanju in Polici, kdaj in kdo jih je naročil, kdaj so bile izdelane, kdaj obnovljene.)
Slovenski verski muzej
Slovenski verski muzej. Stična - V: Slovenski krog kulture, Ljubljana, Edina, 2004, str. 25, foto. (Kratka predstavitev.)
Zgodovina krščanstva na Slovenskem / Nataša Polajnar Frelih. - Argo, št. 46/2 (2003, izšlo v maju 2004), str. 44-48, 112, foto. (Za postavitev razstave v Slovenskem verskem muzeju so prejeli Valvasorjeva priznanja višji kustodinji Jana Cvetko in Nataša Polajnar Frelih ter dokumentalist Marko Okorn.)
Zavedanje krščanskih korenin / Mojca Štrajher. - Dn, št. 21 (23. I.), str. 17, foto. // Verski muzej z ličnim
vodnikom /jz. - D, št. 5 (1. 2.), str. 28, foto. // Kot proseče dlani iz davnine / Jože Zadravcc. - D,
št. 6 (8. 2.), str. 8, foto. (Vodnik po zbirki Zgodovina krščanstva na Slovenskem.) Muzej v Stični še zanimivejši / Nataša Polajnar Frelih. - D, št. 17 (25. 4.), str. 3, foto. (Vilma Bukovec
Kambič je darovala muzeju 6 baročnih umetnin.) Zgodovina krščanstva na Slovenskem / Nataša Polajnar Frelih. - Rast, št. 3/4 (jul.), str. 381, foto.
(Predstavljen jc vodnik po stalni razstavi.) Verski muzej v Stični / Ivo Žajdela. - Demokracija, št. 11 (nov.), str. 40 41, foto. (Eden najmlajših
slovenskih muzejev je Verski muzej v Stični.) Do svečnice jaslice v stiski opatiji / Barbara Pancc. - Sn, št. 284 (7. 12.), str. 12, foto. // Stiski verski
muzej: "Jaslice od tu in tam" / jz. - D, št. 53(12. 12), str. 10, foto. (Razstava jaslic z vsega sveta.) Evcryone's a winncr / Javier Pes. - Muscums journal, nov., št. 12, str. 12-13, foto. (Med najboljšimi
muzeji na svetuje naštet in s fotografijo predstavljen tudi Slovenski verski muzej.) Slovenski verski muzej. Cistcrcijanski samostan, Stična / Jana Cvetko. - V: Je etnologija doma tudi
v drugih slovenskih muzejih?, Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, str. 49. (V Stični hranijo
zbirko liturgičnih predmetov in etnološko zbirko meniških delavnic.)
2005
Samostanske knjižnice na Dolenjskem / Stanislav Bahor. - Rast, I (feb.), str. 93 112, foto. (Skriti
zakladi kulturne dediščine v cistcrcijanski opatiji Stična.) Pomoči za žrtve cunamija je zelo veliko, a treba jo je pametno in pravično razdeliti / Dragica Sušnik. -
Nedelo, št. 10 (6. 3.), str. 22, foto. (Župnik iz Šentvida pri Stični je kot koordinator slovenske
Karitas delil pomoč na Šrilanki.)
V cerkvi sem pritrkovalec / D, št. 14 (3. 4.), str. 32, foto. (Jože Mehle iz Šmarja - Sapa.)
V cerkvi sem birmanska animatorka / D, št. 17 (24. 4.), str. 32, foto. (Vilma Šuštar iz Dobrepolja.) Taizejski brat Andraš v Ivančni Gorici / Romana Skubic. - D, št. 22 (29. 5.), str. 21, foto. (likumenska
molitev s taizejskimi spevi v Ivančni Gorici.) Luč in sol Slovenije / Ksenija Hočevar, Franci Petrič. - D, št. 24 (12. 6.), str. 18-19, foto. (Škofijski
pastoralni dan v Stični v znamenju upanja, mladosti in življenja.) Samostan, edina stiska stalnica / Boris Dolničar. - NDn, št. 171 (3. 7.), str. 19, foto. (Zgodbe s starih
razglednic - Stična.)
V cerkvi sem krasilka - D, št. 30 (24. 7.), str. 32, foto. (Marjeta Bijec iz Šentvida pri Stični.) "Gradite župnišče in občestvo!" / Ksenija Hočevar. - D, št. 29 (17. 7.), str. 17, foto. (V Ambrusu blagoslovili temeljni kamen za nov župnijski dom.)
Na oltarju - Kočevar in Slovence / K. H. - D, št. 32 (7. 8.), str. 11, foto. (Blagoslov na novo postavljene porušene kapelice v Velikih Lesah.)
Znamenitosti, stare skoraj tisočletje / Simona Bandur. - Delo, št. 213 (14. 9.), str. 24, foto. (V cister-cijanskem samostanu v Stični živi in dela enajst menihov.)
V cerkvi sem mežnar / D, št. 38 (18. 9.), str. 32, foto. (Stanko Kostanjšck živi na Grosupljem.) Stiski križni hodnik v naravi in Stiski rokopisi na znamkah / a. - Svobodna misel, št. 18 (24. 9.), str.
18, foto. (Obnovljeni hodnik na znamkah.) Stična 2005. Mladost ni več samo norost / Romana Skubic. - D, št. 39 (21. 9.), str. 8-9, foto. // Tudi nune in menihi so poplesavali z mladimi / Bojan Rajšek. - Nedelo, št. 38 (18. 9.), str. 1+8, foto. // Hitri polži / Mica Kovačič. - D, št. 38 (18. 9.), str. 3, foto. // Uran: Srečanje mladih v Stični kot
injekcija življenja / (sta.) - Dn, št. 255 (19. 9.), str. 8, foto. (Nadškof Uran na srečanju mladih v Stični.)
Jezikov se uči iz Svetega pisma / Tilen Kranjc, Nina Dobrajc. - D, št. 39 (21. 9.), str. 13, foto. (P. Branko Pctaucr.)
"Študente je zanimalo znanje, njim pa je pomembno prijateljstvo" / Barbara Hočevar. - Nedelo, št.
41 (9. 10.) str. 8, foto. (Jean Vanicr, ustanovitelj skupnosti Barka, je v Stični končal seminar o
sprejetosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju.) Leksikon cerkvenih glasbenikov / Edo Škulj, Ljubljana, 2005. (S kratko oznako življenja in dela so
iz naših krajev omenjeni glasbeniki: Matevž Kračman iz Šmarja - Sapa, Fran Mlinar - Cigale in
Ivan Rems z Grosupljega, Anton Namre in Anton Trepal s Kopanja, Franc Možina s Police,
Ambrož Rcmic iz Št. Jurija, v Škocjanu jc deloval Jurij Dalmatin in od tuje doma Franc Marolt,
v Žalni pa jc orglal Jožef Jančar.) Novi pomožni škofje Anton Jamnik / Gorazd Utcnkar. - Delo, št. 265 (16. 11.), str. 2, foto. // "Služabnik
bratom in sestram" / Bogomir Štefančič. - D, št. 51 52 (božič), str. 34, foto. (Dr. Anton Jamnik
je doma z Male Ilove Gore.) Kalijo zrna v tej posvečeni zemlji / Jože Zadravcc. - D, št. 51 -52 (božič), str. 8-9, foto. (Župnija Videm -
Dobrepolje.)
Slovenski verski muzej
Stična - Razstava voščenih lutk / Lipov list, št. 9-10, str. 151, foto. // Praški Jczuščck in druge voščene figure / ce. - D, št. 38 (18. 10.), str. 13, foto. // Praški Jczuščck, voščene figure v Slovenskem verskem muzeju / Novi glas, št. 45 (8. 12.), str. 8, foto. // "Jcsulus Pragensis" / Nataša Polajnar Frelih. - Rast, št. 6 (dec.), str. 651, foto. (Razstava praški Jczuščck in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju v Stični.)
Slovenski verski muzej na mednarodni konferenci The best in heritage v Dubrovniku / Nataša Polajnar Frelih. - Argo, št. 1, str. 120-122, foto. (Predstavili so nagrajene projekte in razstave v muzejih sveta, iz Stične: Zgodovina krščanstva na Slovenskem.)
Vabljeni v Slovenski verski muzej / Nataša Polajnar Frelih. - Spomcniškovarstvcni razgledi, št. 9 (julij), str. 31, foto. (Vabilo na razstavo o praških Jczuščkih.)
Stelctovo priznanje za leto 2004 ... - Spomcniškovarstvcni razgledi, št. 9 (julij), str. 10, foto. (Mateji Kavčič za vrhunsko vodenje in koordiniranje konservatorsko-restavratorskih posegov v križnem hodniku cistcrcijanskc opatije Stična.)
34 PRAVO. KRIMINAL
2004
Ustrelil ženo, nato še sebe / Boštjan Cclee. - Sn, št. 61 (13. 3.), str. 1, 3, foto. // Ustrelil ženo, nato še sebe / Maja Ogorevc. - Dn, št. 71 (13. 3.), str. 16. (Nekdanji hokejist Janez Albreht je streljal
na ženo in nato še na sebe; oba sta ostala živa.) Vse jc razbito, nihče ni opraskan / Domen Mal. - Sn, št. 80 (5. 4.), str. 4, foto. (Pri Palčarjevih v Veliki
Račni je zaradi eksplozije jeklenke za varjenje zagorelo.) Ste videli Antona?/ (B. S.), št. 152 (2. 6.), str. 152, foto. (Anton Bcrčan s Poljan pri Stični je izginil.) Jc Vladimir Nučič res odšel pod zemljo? / Mojca Kaučič. - Sn, št. 130 (5. 6.), str. 4, foto. // Pogrešan
že dva tedna 7 (og.) - Dn, št. 154 (7. 6.), foto. // Tudi psi neuspešni pri iskanju / B. G. - Žurnal,
št. 22 (11. 6), str. 61, foto. (Od 20. 5. pogrešanega V. Nučiča niso našli.) Grob si je izkopal sam / Vojko Zakrajšck. - Več, št. 24 (18. 6.), str. 34 35, foto. (Leta 2002 so v bližini
Velike Ilove Gore odkopali truplo nemškega državljana Karla VVeissa in kot osumljenko ovadili
Ljubo Vozlič, pri kateri je bival, kadar je bil v Sloveniji.) Mrtev obvisel na varovalni vrvi / K. D. - Delo, 161 (13. 7.), str. X. (47-letni domačin je hotel odmon-
tirati varovalno ograjo na nadvozu železniške proge inje omahnil v globino.) Trije pogrešani kar izpuhteli? / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 195 (21. X.), str. 3, foto. (Vladimir Nučič z
Grosupljega, Anton Brčon iz Poljan nad Stično, tretja iz Sevnice.) Na cesti ugledal ukradeni kamion / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 217 (16. 9.), str. 4. // Po petih letih našel
kamion / Dragana Stanković. - Dn, št. 255 (17. 9.), str. 19. (Lastnik Branko Malcševič je na
dolenjski avtocesti zagledal 1999. leta v Stični ukradeni kamion.) Ni se poslovil, še vedno ga čakajo / Vladimir Jerman. - Sn, št. 250 (27. 10.), str. 5, foto. (Dvajsetletnega elektrotehnika Mateja Medveda iz Praproč ni bilo na delovnem mestu in tudi domov se ni
vrnil.)
Zadnja sled je na bankomatu / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 153 (3. 7.), str. 1+ 3 // Našli zakopanega nedaleč od doma / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 255 (3. 11.), str. 1, 3, foto. // Skrivnostjo bila zakopana cele štiri mesece / Maja Ogorevc. - Dn, št. 301 (3. 11.), str. 25, foto. // Antona pokopali, morilca nimajo / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 275 (26. 1 L), str. 1+5, foto. // Bo umor razpletlo anonimno pismo? / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 300 (27. 12.), str. 4, foto. (Od 12. 6. pogrešanega Antona Brčona so našli konce septembra zakopanega blizu domače hiše v Poljanah pri Stični in ga 25. nov. pokopali na stiškem pokopališču.)
Župnike čakali zaman / Vojko Zakrajšek. - Več, št. 50 (17. 12.), str. 34 35, foto. (Avtor obuja spomin na umore župnikov, med drugimi tudi Marka Levstika iz Šmarja - Sapa in Viktorja Pristova s Kopanja.)
Nočna požigalca v Vidmu in Ljubljani / M. G.,V. .1. - Sn, št. 302 (29. 12.) str. 7, foto. (V gospodarskem poslopju na Vidmu so zgoreli kmetijski stroji, požigalca niso našli.)
Ivan Peric in sodni proces: Čcfcrin trdi, da ga zasledujejo / Boštjan Celeč. - Sn, št. 13(17. I.), str. 2, foto.
Ccfcrin zavrnjen, jutri sodijo Periču / Vojko Zakrajšek, Sn, št. 17 (22. L), str. 2, foto.
Perica ne pustijo na detektor laži / Vojko Zakrajšek, Sn, št. 19 (24. 1.), str. 3, foto.
Čefcrin ovadil državnega tožilca / (Jordana Stojilkovič. - Dn, št. 57 (2X. 2.), str. 17, foto.
Za Perica zahteva 30 let zapora / Domel Mal. - Sn, št. 61 (13. 3.), str. 4, foto.
Peric kriv, 30 let zapora / Domen Mal, - Sn, št. 67 (20. 3.), str. 3, foto.)
Ivanu Periču bodo sodili na višji ravni / Toni Peric. - Dn, št. 345 (17. 12.), str. 35, foto.
(Več člankov je bilo objavljenih v Sn, Delu, Dn, tu objavljeni izbor le nakazuje potek sojenja.)
2005
Roparji so se lotili banke in pošte / (vi, tk), Dn, št. 2X (29. I.), str. 2X. (Oropali so pošto v Šentvidu pri Stični.)
Razbojnik na lokalni pošti v Krki / K. D. - Delo, št. 34 (11. 2.), str. 8, foto. // S pištolo po gotovino / (vp.) - Dn, št, 40 (11. 2.), str. 35, foto. //Oropal točno opoldne/ Domen Mal. - Sn, št. 34 (11. 2.), foto. // Ivanškc pošte so očitno zelo zanimive za roparje / Mojca Zorko. - Dn, št. 45 (16. 2.), str. 9. // Ropar najraje udari pred prazniki / Domen Mal. - Sn, št. 72 (29. 3.), str. 5, foto. (Rop na pošti na Krki, v Višnji Gori dvakrat in Šentvidu pri Stični.)
V vikendu jc imel laboratorij / (V. A..) - Sn, št. 70 (25. 3.), str. 7, foto. // Rastlinjak z, marihuano v vikendu / K. D. - Delo, št. 70 (25. 3.), str. 9, foto. (V Ambrusu so aretirali 31-letnika in zasegli X2 sadik in sedem paketov mamila.)
Brčona umoril Trboveljčan? / Vladimir Jerman. - Sn, št. 76 (2. 4.), str. 1+3, foto. // Umoril gaje na grozovit način / K. D. - Delo, št. 76 (2. 4.), str. 7, foto. // Po krutem umoru zakopal truplo / Maja Ogorevc. - Dn, št. 89 (2. 4.), str. 26, foto. // Morilec gaje potolkel s polenom / Domen Mal. - Sn,
it. 78 (5. 4.), str. 5, foto. // Umoril gaje, nato zakopal v bližini hiše / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 224 (19. 8.), str. K), foto. // Antona umoril, truplo oskrunil? / Olga Cvetek. - Sn, št. 191(19. 8.), str. 3, foto. // Po umoru je menda še oskrunil truplo / Olga Cvetek. - Delo, št. 191 (19. 8.), str. 6, foto. // Morilcu in skrunilcu trupla devet let / Boštjan Celeč. - Sn, št. 221 (23. 9.), str. 4, foto. // Devet let in osem mesecev zapora za okrutnega morilca / Mojca Furlan - Rus. - Dn. št. 260 (24. 9.), str. 18, foto. (Za umor in skrunitev trupla Antona Bcrčona jc dobil Trbovcljčan Aleksander Rajbar devet let in osem mesecev zapora.)
Ženo s kladivom udarjal po glavi / (V. .1., V. A..) - Sn, št. II (14. 1.), str. 7, foto. // Ženo napadel z zidarskim kladivom / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 131 (16. 5.), str. 12. // Zanj nebesa, za druge črni pekel / Olga Cvetek. - Sn, št. III (16. 5.), str. 5, foto. // Vsak danje dolg in vsaka noč strašna / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 169 (23. 6.), str. 31.// Kladivo zmanjšano prištevno / Boštjan Celeč. - Sn, št. 144 (23. 6.), str. 3, foto. // Profesor bo deset let za rešetkami / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 172 (27. 6.), str. 12. // Žena preživela, mož dobil deset let / Sn, št. 146 (27. 6.), str. 5. (Profesor Jože Kosec z Grosupljega je s kladivom večkrat udaril ženo po glavi.)
Smrt na službeni vožnji. - Sn, št. 202 (1. 9.), str. 7, foto. (Pri I vančni Gorici so policisti na nujni vožnji trčili v osebni avto. Voznik je umrl, otrok in en policist sta težje ranjena.)
Oče obtožuje sina za zločin / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 186 (10. 12), str. 3, foto. (Alojz Turk obtožuje sina za smrt dveh avstrijskih fotoreporterjev junija 1991 na letališču Brnik.)
Ivan Peric in sodni proces:
Spet sojenje Periču / (B. C.) - Sn, št. 20 (25. I.), str. 4, foto.
Potrjena sodba: Periču .30 let / Boštjan Celeč. - Sn, št. 29 (4. 2.), str. 4, foto. (Na višjem sodišču.) Vrhovni sodniki o primeru Peric / (B. C.) - Sn, št. 246 (22. 10.), str. 2, foto.
Umor v Rovinju pred vrhovnimi sodniki / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 294 (28. K).), str. 35, foto. Periču razveljavili sodbo višjega sodišča / Mojca Furlan - Rus. - Dn, št. 331 (6. 12.), str. 13, foto. Ivanu Periču bodo sodili še enkrat / Boštjan Celeč. - Sn, št. 282 (6. 12.), str. .3, foto. (Več člankov je bilo objavljenih v Sn, Delu, Dn, tu objavljeni izbor le nakazuje potek sojenja.)
35 JAVNA UPRAVA
2004
Zaenkrat so razmere spodbudne, obeti pa ne preveč rožnati / Zoran Jereb. - Profit, št. 4 (25. 2.), str.
17 18, foto. (Osebno izkaznico občine Grosuplje je predstavil župan Janez Lcsjak.) Hiša je zrasla previsoko / Bojan Rajšck. - Delo, št. 35 (19. 2.), str. 7, foto. (Zakoncema Lipama Polici
že tretjič rušijo.)
Prebivalcev za šestino več / Bojan Rajšck. - Delo, št. 70 (24. 3.), str. 7. (V stanovanja v Sončnih dvorih se bo do leta 2006 vselilo več kot 1000 novih prebivalcev Grosupljega.)
Ne le spalno naselje prestolnice / Domen Rant. - Denar in svet nepremičnin, št. 15(12. 8.), str. 12 13, foto. (Življenje na Grosupljem in perspektive razkriva župan Janez Lcsjak.)
Njihova prednost je urejena infrastruktura. - Dl, (pril. Živa), št. 43 (28. 10.), str. 38, loto. (Življenje in perspektive bivanja v občini Ivančna Gorica razkriva župan Jernej Lamprel.)
Umik iz mesta - da se telo odpočije in misli umirijo. - Finance, št. 54 (18. 10.), str. 29, foto. (Stanovanjska soseska Sončni dvori na Grosupljem vabi.)
2005
Tudi otroci iz Grosuplja "kazijo" proračun MOL / Monika Weiss. - Finance, št. 4 (6. I.), str. 11. (Priseljenci iz Ljubljane šc vedno vozijo otroke v ljubljanske vrtce.)
Grosupeljski župan Janez Lcsjak ni zlorabil položaja. - Dn, št. II /12. 1.), str. 9, foto. (Kosova komisija
za preprečevanje korupcije je dokončno ugotovila, da župan pri razpisu za knjižnico, v katerem
je sodelovala njegova hči Maja, ni zagrešil nobene nepravilnosti.) Doma za ostarele ne bo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 9 (12. 1.), str. 7. (Občina Grosuplje je neuspešno
kandidirala na državnem razpisu z dvema projektoma za ostarele.) Šest županov še brez dogovora o deležih / Bojan Rajšek. - Delo, št. 15(19. 1.), str. 7, foto. // Davek
zahtevajo zgolj zase / Bojan Rajšek. - Delo, št. 132 (9. 6.), str. 7, foto. (Koncesijske dajatve
igralnega salona Kongo na Grosupljem še čakajo na medobčinski sporazum.) Je pomembnejše zdravje ali kultura? / Mojca Zorko. - Dn, št. 21 (22. I.), str. 14, foto. (V občinskem
proračunu so predvideli sredstva za knjižnico, nc za zdravstveni dom.) Na cesti so v nevarnosti zaradi slabe razsvetljave / Mojca Zorko. - Dn, št. 2.3 (24. I.), str. 6, foto.
(Glavna ulica skozi Grosuplje je ponoči nevarna zaradi slabe razsvetljave.) Trije upravljalci - nihče odgovoren / Janja Ambrožič. - Dl, št. 6(10. 2.), str. 2, foto. (Gnečo v križišču
ob Mcrcatorju bi rešilo krožišče.) Spor župana z desnico / Bojan Rajšek. - Delo, št. 38 (16. 2.), str. 7. (Svetniki SDS, SLS in NSi so
očitali županu, da jih je žalil, ko so zahtevali sredstva za gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu.) Komunalno podjetje Ljubljana ga namerava celo razširiti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 43 (22. 2.), str.
7. (Kamnoloma v Prcdstrugah nc bodo zaprli.) Proračun sprejet, župan pomirjen / Bojan Rajšek. - Delo, št. 43 (22. 2.), str. 7. (Najdražja naložba bo
gradnja knjižnice.)
Sončni dvori pred tožbo? / Mojca Zorko. - Dn, št. 51 (22. I.), str. 9, foto. (GPG trdi, da so gradili v
skladu z zazidalnim načrtom, lastnika sosednje parcele pa sta vložila prijavo za motenje posesti.) Občina operaterju postavila ultimat / Bojan Rajšek. - Delo, št. 57 (10. 3.), str. 7. (Kabelsko omrežje
v Šmarju - Sapu zamuja.) Čez nevarno železniško progo do novega doma / Mojca Zorko. - Dn, št. 61 (14. 3.), str. 6, foto.
(Nevaren dostop do Sončnih dvorov.) Kateri proračun bo zadel jackpot? / Mojca Zorko. - Dn, št. 73 (16. 3.), str. 11, foto. // Pravniki: Milijoni
od Grosuplja/ Mojca Zorko. - Dn, št. 143 (28. 5.), str. 10. (Šest občin v sporu zaradi denarja od
koncesijskih dajatev Konga.) Država bo še v najetih prostorih / Bojan Rajšek. - Delo, št. 70 (25. 3.), str. 7, foto. (Upravna enota na
Grosupljem deluje v nevarni stavbi na Kolodvorski cesti.) Ivančna Gorica: na občini so zavestno delali napake / Mojca Zorko. - Dn, št. 86 (30. 3.), str. 10,
foto.(Računsko sodišče očita občini nepravilnosti.) Tudi v Grosupljem razprodajajo parkirišča / Vesna Vukovič. - Finance, št. 65 (5. 4.), str. 10, foto. //
Tožbe zaradi prodaje parkirišč v Grosupljem / Vesna Vukovič. - Finance, št. 167 (30. 8.), str. 27,
foto. (Brez parkirišč bodo ostali stanovalci ob Adamičevi cesti.) Zapuščene živali vozijo v Ljubljano. - Dn, št. 109 (22. 4.), str. 9, foto. (V občini Grosuplje iščejo
izvajalca oskrbe zapuščenih živali.) Grosuplje: zemljišča so, a glede na povpraševanje jih je premalo / M. B. - Delo, št. 117 (2.3. 5.), str.
21, foto. (Zanimanje za zemljišča jc veliko, zato so cene visoke.) Dela so nujna, zastoji neizogibni / Mojca Zorko. - Dn, št. 160 (14. 6.), str. 11. (Obnovitvena dela med
Grosupljem in Ivančno Gorico povzročajo zastoje.) Skrivnost grosupeljskih priznanj / Bojan Rajšek. - Delo, št. 143 (22. 6.), str. 7. (Odločanje o nagradah
in priznanjih je tajno.)
Lcsjak: "Zadolževanje je zgolj pesek v oči!" / Mojca Zorko. - Dn, št. 168 (22. 6.), str. 10, foto. (Župan
poudarja, daje težko dobiti denar iz Evrope.) Sekundarni vod še gradijo / J. Ambrožič. - Dl, št. 31 (4. 8.), str. 2, foto. (Napeljava vodovoda do
Polževega.)
Trebnje vodi po prihodkih, Grosuplje po številu podjetij, Ivančna Gorica po izvozu / Borut Pust, Aleksandra Vagaja. - Finance, št. 167 (30. 8.), sir. 17. (Analiza stanja v treh dolenjskih občinah.)
Evri le za razvoj turizma in ekologijo / Borut Pust, Aleksandra Vagaja. - Finance, št. 167 (30, X.), str. 19, loto. (Grosuplje želi postati subrcgionalni center.)
Veliko zanimanje jc cene zemljišč pognalo v nebo. - Finance, št. 167 (30. X.), str. 19, loto. (Nadaljnji razvoj ne sme zmanjšati kakovosti bivalnega okolja.)
Kolone do konca oktobra / (mz.) - Dn, št. 273 (7. 10.), str. X. (Na odseku ceste Grosuplje-
Ivančna Gorica obnavljajo ludi podvoze.)
Sence nad Sončnimi dvori / Mojca Zorko. - Dn, št. 279 (13. 10.), str. 9, loto. //.le GPG Sončne dvore gradil polovičarsko / Mojca Zorko. - Dn, št. 2X1 (15. 10.), sir. 9, loto. // Kupovanje novega stanovanja jc loterija / Sebastijan Kopušar. - Dn, št. 292 (26. 10.), str. 2, foto. // Sončni dvori so zakrivili upravni spor / Mojca Zorko. - Dn, št. 338 (13. 12), str. X. // Vrsta nejasnosti, vendar vse zgolj neuradno / Mojca Zorko. - Dn, št. 347 (22. 12.), str. X, foto. (Gradnjo spremljajo namigovanja o nepravilnostih.)
Knjižnica bo kar precej dražja / Mojca Zorko. - Dn, št. 330 (5. 12), str. X. (Grosupeljski svetniki v
rebalansu zagotovili 110 milijonov tolarjev.) Romi zahtevajo razpustitev občinskega sveta / Bojan Rajšek. - Delo, št. 2X4 (X. 12.), str. 7. // Grozi
občini Grosuplje prisilna uprava / Iztok Lipovšek. - Dobro jutro, št. 70 (17. 12.), str. 10. (Občinski
svetniki zavrnili spremembo statuta, ki se tiče romskega svetnika.)
35 CESTE
2004
Cestna mostova bodo zgradili še letos / B. R. - Delo, št. 22 (2X. 1.), str. 7. (Mostova na regionalni cesti Ivančna Gorica-Žužemberk.)
Proti mitnici v Ivančni Gorici / Bojan Rajšek. - Delo, št. 21 (27. I.). str. 6. // Svarilo ivanške občine državi / B. R. - Delo, št. 28 (4. 2.), str. 6, foto. // Ivančani začeli nagajati Darsu / B. R. - Delo, št. 34 (11. 2), str. 6, foto. // Cestnina j a, ampak prej vzporedna cesta / Lidija Murn. - Dl, št. 5 (5. 2.). str. 1, foto. // V Ivančni Gorici proti cestninski postaji. - Demokracija (12. 2.), str. 7, foto. // Ivančani napovedali zaporo avtoceste / B. R. - Delo, št. 35 (12. 2), str. 6. // Dars gradi, občani pa na cesto / (mz.) - Dn, št. 46 (17. 2.), str. 13. (Protestni shod proti cestninski postaji v Ivančni Gorici.)
Država bo prenehala dražiti Ivančane / B. R. - Delo, št. 40 (18. 2.), str. 6, foto. // Dars je popustil, v Trebnjem še vre / Mojca Zorko. - Dn, št. 50 (21. 2.), str. 13. (Delegacija z ministrstva za promet in zveze in vodstvo občine Ivančna (iorica so rešili zaplete okoli cestninske postaje.)
Tri četrtine avtoceste konce leta? / Zdenka Lindič-Dragaš. - Delo, št. 111 (14. 5), str. 3, foto. (Končali 42 km avtoceste na dolenjski trasi.)
36 SOCIALNA VPRAŠANJA
2004
Dom za ostarele / B. Ž. - Kg, št. 6 (11. 2.), str. 20. // Gradili bodo dom za ostarele / B. Žagar. - Dl, št. 6(12. 2.), str. 7, foto. (V Dobrepolju bodo gradili dom za ostarele.)
Velika materinska srca / Barbara Pancc. - Sn, št. 61(1.3. 3.), str. 11, foto. (Darki Rački iz Grosupljega rejništvo ni le poklic.)
Vsak otrok jc pravi zaklad / Mojca Zorko. - Dn, št. 78 (20. 3.), str. 13, foto. (Rejnika Jože in Ani Čož sta nudila dom trinajstim otrokom.)
Hiša zavetja v Grosupljem novembra / (sta.) - Dn, št. 179 (3. 7.), str. 12. // Varna hiša za otroke v Grosupljem / B. R. - Delo, št. 179 (3. 8.), str. 5. // Zavetje pred nasiljem v lastni družini / Mojca Zorko. - Dn, št. 324 (26. 11.), str. 9. // Lepše kot doma / Tina Zgonik. - Delo, št. 296 (21. 12.), str. 12, foto. // Prva hiša zavetja je odprta / Barbara Zaje. - Mercator, št. 12 (dec), foto. (V naselju Brvace je pod pokroviteljstvom Mercatorja zrasla varna hiša za otroke.)
Srečanje invalidov v Deželi desetega brata / B. R. - Nedelo, št. 39 (26. 9.), str. 3, foto. (Srečali so se v Šentvidu pri Stični.)
2005
Dostava kosil na dom bo dražja / Mojca Zorko. - Dn, št. 95 (7. 4.), str. 7. (Grosupeljski svetniki so potrdili spremembo sofinanciranja storitve.)
Bojijo se razpečevalcev drog / Mojca Zorko. - Dn, št. 140 (25. 5.), str. 13. (Veliko mladih v veliki stanovanjski soseski Sončni dvori so lahko ciljna skupina razpečevalcev.)
Telefon za informacije o drogah / Mojca Zorko. - Dn, št. 173 (28. 6.), str. 8. (Lokalna akcijska skupina LAS je v sodelovanju s policijsko postajo objavila mobilno telefonsko številko za pomoč.)
Mladi bodo morali svoje probleme reševati tudi sami / Rok Ravnikar. - SLS.Odmev, št. 22 (okt.), str. 30-31, foto. (Omizje v okviru 14. tabora SLS z naslovom Prihodnost Slovenije je prihodnost mladih.)
Za premagovanje osamljenosti / U. - D, št. 48 (27. II.), str. 17, foto. (V Zavodu sv. Terezije v Dobre-polju so blagoslovili temeljni kamen za dom za ostarele.)
Vlak prostovoljstva / Barbara Bačnik. - Tabor, št. 11 (nov), str. 20-21, foto. (Taborniki so sodelovali v projektu Smo prostovoljci zakon.)
36 ROMI
2004
Romi / Jaka Adamič. - Dn, št. 57 (28. 2.), str. 31, foto. (fotoreporter Jaka Adamič jc posnel 6 fotografij v romskem naselju Oaza pri Grosupljem.)
Grosuplje pod težo razpustitve / Nenad Gliicks. - Žurnal, št. 13 (9. 4.), str. 10-11, foto. IIO Romih, nepokorščini in evropskih "batinah" / Mojca Zorko. - Dn, št. 120(4. 5.), str. 13. (Občinski svetniki nočejo medse romskega svetnika.)
Nasilna Roma sta pretepla ribiča / K. D. - Delo, št. 106 (8. 5.), str. 7. (Na bregu reke Krke je 16-lctni Rom lovil ribe brez dovoljenja.)
Ranjena Krčan in Rom / B. R. - Delo, št. 114(18. 5.), str. 8, foto. // Romska krogla domačina v vrat / Urša Splichal. - Sn, št. 114 (18. 5.), str. 3, foto. // Krajani pravijo, da živijo kot v kriminalki / Mojca Zorko. - Dn, št. 115(19. 5.), str. 3. //Burni odmev strelov na Krki / Bojan Rajšck. - Delo, št. 115(19. 5.), str. 3. // V Gabrovčcu ni več Romov/Janja Soroszv. - Delo, št. 115(19. 5.), str. 3, foto. // Rom ustrelil vaščana v zatilje / Mojca Rapuš. - Dl, št. 20 (20. 5.), str. I. // Dolenjski rašomon / Ksenija Hahonina. - Mladina, št. 21 (21 24.), str. 32, foto. // (Prebivalci Krke so vzeli zakon v svoje roke in šli preganjat Rome s svoje zemlje, težko ranjen je bil Drago Strah.)
Shod zaradi Romov / Jana Soroszy. - Delo, št. 122 (27. 5.), str. 3. // Dolenjski Divji zahod / Mitja Volčanšck. - Demokracija, št. 22 (27. 5.), str. 24-25, foto. (Občani Ivančnc Gorice so protestirali pred stavbo državnega zbora.)
Prej boste na Dolenjskem Rome postavili na noge, prej bo mir /Tatjana Pilhar. - Dn, št. 152 (5. 6.), str. 24-25, foto. (Dncvnikova okrogla miza o Romih.)
Poostreni nadzor / Zdenka Lindie-Dragaš. - Delo, št. 141 (18. 6.), str. 7. (Policijske postaje so na
področjih, kjer živijo Romi, dobile okrepitve.) Hišne preiskave v romskih naseljih / K. D. - Delo, št. 156 (8. 7.), str. 8. (Prijeli so tri osumljence ter
zasegli pištolo z naboji.)
Ministrica za Rome / Andrej Tomažin. - NDn, št. 201 (25. 7.). str. 9. (A. T. iz Grabrovčca pri Krki
trdi, da država bolj skrbi za Rome kot za druge državljane.) Vsega jc kriv poštar / Mojca Zorko. - Dn, št. 269 (1. 10.), str. 12. // V Smrckcu še vedno nc prejemajo
pošte / Mojca Zorko. - Dn, št. 273 (5. 10.), str. 12. Pismonošo bo zdaj spremljal policist / Mojca
Zorko. - Dn, št, 275 (7. 10.), str. 11.// Poštarja v paru za večjo varnost / (mz.) - Dn, št. 307 (9.
II.), str. 11. (Grosupeljski Romi so grozili poštarju.) Romski poglavar nosi veliko odgovornost / Bojan Rajšek. - Delo, št. 246 (22. 19.), str. 7. (Obisk pri
Mihi Slrojanu v Ivančni Gorici.) Država neupravičeno kaznuje občino / Bojan Rajšek. - Delo, št. 255 (3. 11.), str. 7, foto. (Protesti na
Grosupljem zaradi romskega svetnika.) Dodatna patrulja mora oslali / Bojan Rajšek, - Delo, št. 260 (9. 11.), str. 8. (Navzočnost policije v
Suhi krajini vzbuja zaupanje.)
2005
Denar bodo dobile samo štiri občine / Bojan Rajšek. - Delo, št. 8 (11. 1.). str. 7, foto. (Država zavrnila občinsko prošnjo za sredstva za odkup zemljišča za romsko naselje, ker v občinskem svetu ni romskega svetnika.)
Eksplozija v romskem naselju / .1. S. - Delo, št. 151 (2. 7.), str. 8, foto. // Jc bomba počila iz maščevanja? / Dušan Malovh. - Sn, št. 151 (2. 7.), str. 5, foto. // Bomba kot povračilo / Vitomir Petrovič. - Dn, št. 177 (2. 7.), str. 16, foto. (Eksplozija v romskem naselju Dcčja vas pri Zagradcu.)
Z Romi delajo prostovoljci / Mojca Zorko. - Dn, št. 132 (17. 5.), str. 10. (V centru za socialno delo na Grosupljem razmišljajo o romskem vrtcu.)
Od treh roparjev obsojen le eden / Mojca Furlan-Rus. - Dn, št. 305 (10. 11.). str. 30. (Romi so se znašali nad Francem R. iz Malih Les pri Krki.)
37 Šolstvo
2004
Učenci v nevarnosti tudi v šoli / Mojca Zorko. - Dn, št. 74 (16. 3.). str. 15. // Vrvi zgrmele, učenci
preživeli / Boštjan Celeč. - Sn, št. 64 (17. 3.), str. 3. foto. (V telovadnici v Št. Juriju je s stropa
padla slabo pritrjena kovinska konstrukcija z vrvmi za plezanje.) V učilnicah kot v peklu / Bojan Rajšek. - Delo, št. (9. 4.), str. 7. (V sončnih dneh v OŠ Brinje v
učilnicah temperatura naraste tudi do 40 °C.) Cečke maturirale pred pol stoletja / Barbara Pancc. - Sn, št. 124 (19. 5.), str. 9- 10, foto. (Leta 1954
je na ljubljanskem učiteljišču maturirala tudi Grosupeljčanka Marija Škrjanec.) Podružnična osnovna šola, vrtec in telovadnica v Št. Juriju / Miran Kambič. - Hiše, št. 20 (maj), str.
70 71, foto. (Predstavitev projekta v posebni izdaji revije Hiše.) Osnovna šola Brinje / Blaž. Budja. - Hiše, št. 20 (maj), str. 82 83. foto. (Predstavitev projekta v posebni
izdaji revije Hiše.)
Osnovna šola v Višnji Gori / Miran Kambič / Hiše, št. 20 (maj), str. 84 85, foto. (Predstavitev projekta v posebni izdaji revije Hiše.)
Šolarji odkrivajo Grosuplje / Barbara Pance. - Sn, št. 136 (12. 6.), str. 11, foto. (Učenci so raziskovali preteklost in sedanjost svojega šolskega okolja.)
Klekljanje / Marija Vidic. - Šr, št. 11 (5. 6.), str. 7, foto. (Na OŠ Louisa Adamiča se učijo klekljati dekleta in fantje.)
Pol tisočletja, kar seje rodilo šolstvo / Barbara Panee. - Sn, št. 161 (13. 7.), str. 12, foto. (V Šmarju -
Sapu so proslavili 500-letnico šolstva.) Televizor padel na Matička / Vladimir Jerman. - Sn, št. 213 (I I. 9.), str. 3, foto. (V OŠ Stična je v
času podaljšanega bivanja padel televizor s stojalom vred na učenca.) Stična bogatejša za športno dvorano / B. R. - Nedelo, št. 41 (10. 10.), str. 5, loto. (Odprli so novo
telovadnico za stiske osnovnošolce.) Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Louisa Adamiča / Irena Žcrdin. - Bučka, št. 20 (nov.), str. 5. (Šola
seje predstavila staršem, dedkom in babicam.)
2005
Vzgojne bližnjice v Višnji Gori / Elizabeta Petek. - Jana, št. 19(10. 5.), str. 4. (Otroci OŠ Višnja Gora
imajo verouk v stari stavbi, do katere vodi nevarna cesta.) Sošolci prvega leta svobode spet skupaj / Barbara Pance. - Sn, št. 234 (X. 10.), str. 11, foto. (Jožica
Sklepič jc organizirala srečanje sošolcev iz leta 1945.) Mladostnike učijo za življenje / Janja Ambrožič. Dl, št. 45 (10. II), str. 23, foto. (Delo v Vzgojno-
iz.obraževalncm zavodu Višnja Gora.) Boljši časi za učence v Šentvidu / (mz.) - Dn, (23. 11), str. 11. (V Šentvidu pri Stični bodo obnovili
in dozidali šolo.)
Verouk spet v veroučni učilnici / J. Ambrožič. - Dl, št. 19(12. 5.), str. 3, foto. (Tri mesece so imeli v Višnji (jori verouk v šoli, po obisku inšpektorja pa zopet v veroučni učilnici.)
39 ETNOLOGIJA
2004
Po trpežno metlo mu ni treba v trgovino / Barbara Pance. - Sn, št. 91 (19. 4.), str. 4, foto. (France Kozlevčar s Spodnjega Blata pri Grosupljem izdeluje sirkove in brezove metle.)
Ob bistrem potoku je mlin / Barbara Pance. - Sn, št. 1X3 (7. X.), str. 15 (T"F), foto. (Anton Zupančič je obnovil mlin v Kožcljevcu.)
Jurčičevino bi najraje preselili / B. R. - Delo, št. 230 (I. 10.), str. 7, foto. (Obnova skednja je stala 20 milijonov tolarjev.)
Nekoč pomembni vir zaslužka danes tone v pozabo / Janja Ambrožič. - Živa, št. 10 (okt.), str. 41, foto. (Jožefa Grm z Vrha pri Hinjah še dela zobotrebec.)
2005
Skrivnostna baba se krega, rohni, bobni : pripovedi o starih časih / Boris Kuhar. - Pavlihova pratika 2005. str. 232-238, foto. (Etnološke pripovedi iz Medvcdice pri Št. Juriju.)
Sam sebi piskrovez / Barbara Pance. - Sn, št. 59 (12. 3.). str. 11, foto. (Boštjan Dobovšek iz. Žalne izdeluje lončeno posodo, vretena in okrasje.)
Zeleno čez belo in sonce čez temo / Barbara Pance. - Sn, št. 67 (22. 3.), str. 12, foto. (Kmečke butare na Grosupljem.)
Predpražniki iz ličja / Boža Majstorovič. - Kg, št. 20 (IX. 5.). str. IX, foto. (Frančiška Marinček iz Smrjen plete predpražnike iz ličja.)
4
Desetletja šivala, zdaj veze / Ana Turk. - Sn, št. 193 (22. S.), str. 8-9, foto. (Dragica Miklavčič i/, Šentvida pri Stični.)
Od najvišjega do kuhalnicc / Jaroslav Jankovič. - Sn, št. 197 (26. 8.), str. 8-9, foto. (Jože Hren s Kontnega Brda nad Višnjo Goro uporablja za svoje izdelke tudi star les.)
Spomini na življenje dedov / Barbara Pance. - Sn, št. 228 (1. 10.), str. 10, foto. // Spomini na deda / Bojana Medic. - Rast, št. 6 (dcc.), foto. (Dr. Boris Kuharje postavil etnološko razstavo na Muljavi.)
Jaslice iz sveta / Barbara Pance. - Nakup, št. 15 (9. 12.), str. 8, foto. (Jožica Sklepič peče jaslice iz testa.)
Slovo v Dobrcpolju / Anka Novak. - Etnolog, št. 15 (66), str. 179 203, loto. (Pogrebni običaji v etnološko zanimivi dobrepoljski dolini.)
379 DRUŠTVA
2004
ZŠAM - /veza šoferjev in avtomehanikov:
Naš član Svctozar Pance uspešen tiskar in založnik / Stane Inkret. - Prometni vestnik. št. I (jan.-feb.),
str. 33, foto. (Svctozar Pance je aktiven član ZŠAM Ivančna Gorica.) Občni zbor ZŠAM Grosuplje / hrane Skubic. - Prometni vestnik, št. 2 (mar.-apr), str. 25, foto. Občni zbor ZŠAM Ivančna (iorica / Prane Bivic. - Prometni vestnik, št. 2 (mar.-apr), str. 23 24, foto. (Na občnem zboru so sprejeli poročila o delu in podelili jubilejne značke.) Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje:
Kamenje zasulo vhod v Županovo jamo / B. R. - Delo, št. 66 (19. 3.), str. 7, foto. (Kamenje je poškodovalo stopnice in vrata.)
Županova jama spet odprta / D. Vi. - Delo, št. 157 (8. 7.), str. 7, foto. // Prenovljeno vhodno stopnišče / Damjan Viršek. - Lipov list, št. 12 (dcc), str. 351, foto. (S pomočjo občine je društvo obnovilo stopnišče.)
Po poti predhodnikov / Damjan Viršek. - Lipov list. št. 12, str. 341, foto. (Društvo je izdalo knjigo o
svojem delovanju, ki traja že skoraj 80 let.) Društva podeželskih žena:
Sejem pri sv. Antonu / B. Ž.. - Kg, št. 16 (21. 4.), str. 18, foto. (Društvo podeželskih žena Dobrepolje -
Struge vsako leto organizira sejem.) Zlati znaki za Sončnice / Sonja Boh. - Kg, št. 30 (28. 6.), str. 22, foto. (Župan Janez Lesjak je podelil
društvu Sončnica zlati znak občine Grosuplje.) Druga društva:
Psi na sledi ljudi in pokalov / Mojca Zorko. - Dn, št. 93 (5. 4.), str. 9. (V okolici Grosupljega, Škofljice
in Iga je potekalo svetovno prvenstvo psov sledarjev.) Tabor na obisku: Louis Adamič Grosuplje / Aleš Cipot. - Tabor, št. 5, str. 4-7, foto. (Grosupeljski
taborniki praznujejo 30-letnico delovanja.) Deseto srečanje pri koritu / B. Ž. - Kg, št. 32 (11. 8.), str. 17. foto, (TD Podgora organizira srečanja
razseljenih krajanov Podgore pri koritu Žouknu.) Nad Stično je brnelo in hrumelo / Mojca Zorko. - Dn, št. 230 (23. 8.), str. 9, foto. // Slavje šentviških
Ikarjcv / Barbara Pance. - Sn, št. 201 (28. 8.), str. 9, foto. (10-lctnica Letalskega kluba Šentvid.)
2005
Gasilska društva:
80 let PGD Polica / Ivica Potisek. - Gasilce, št. 9 (sep.), str. 342 343, foto. (Bilten ob jubileju.)
130 let POD Višnja Gora/J. A. - DL št. 27 (7. 7.), str. 22, loto. (Brošura ob jubileju.)
Zagraški gasilci so praznovali / S. M. - Dl, št. 30 (28. 7.), str. 21, foto. // 80 let gasilstva v Zagradeu /
Nuša Šinkovec. - Gasilec, št. 9 (scp.), str. 341 342. (Ob jubileju so izdali bilten, društvo pa je
prejelo priznanje župana Jerneja Lampreta.) Tisti, ki so "naj" med veterani / T. B. - NDn, št. 226 (21. 8.), str. 11, foto. (Največ glasov v akciji
Nedeljskega je dobila Ivanka Krištof iz PGD Šmarje - Sap.) Naj veteran Ciril / T. B. - NDn, št. 254 (18. 9.), str. 11, foto. (Največ glasov v akciji Nedeljskega je
dobil gasilec Ciril Krištof iz PGD Šmarje - Sap.) PGD Šmarje-Sap in Nedeljski vabita / T. B. - NDn, št. 268 (2. 10.), str. 15, foto. // Pridejo in rešujejo /
(T. G.) - Sn, št. 234 (8. 10.), str. 10, foto. // Naš Ciril je res "naj"! / T. B. - NDn, št. 275 (9. 10.),
str. 11, foto. (Odlično organizirana razglasitev naj gasilca v Šmarju - Sapu.) Tudi PGD Policaje naj! / T. B. - NDn, št. 282(16. 10.), str. 11, foto. (Bralci Nedeljskega so namenili
največ točk PGD Polica.) Gasilstvo je način življenja/T. B. - NDn, št. 289(23. 10.), str. 15, foto. (Gasilci na Polici proslavljajo
svoj uspeh.)
Veteran med društvi / T. B. - NDn, št. 296 (30. 10.), str. 11, foto. (Šmarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1881.)
Na mladih svet stoji / T. B. - NDn, št. 308 (13. II.), str. II, foto. (Predstavitev PGD Čušperk.) Gasilci in Moj dom /Moj dom, št. 115(28. 12.), str. 17, foto. (Obnovljena gasilska hrizgalna izleta 1926.) ZŠAM - Zveza šoferjev in avtomehanikov:
45 let uspešnega dela ZŠAM Ivančna Gorica / Franc Bivic. - Prometni vestnik, št. 3 (maj-jun.), str.
10-11, foto. (Na občnem zboru so pregledali delo društva in podelili jubilejne značke.) Tunning show Grosuplje 2005 / Barbara Pancc. - Prometni vestnik, št. 5 (sep.-okt.), str. 31, foto. (Jaka
Seles z Grosupljega je zopet postal prvak v predelanih vozilih.) Regija Ljubljana okolica. - Prometni vestnik, št. 6 (nov.-dee), str. 17, foto. (ZŠAM Grosuplje. Ivančna
Gorica in Kočevje so se srečali v Ivančni Gorici.) Druga društva:
Sejem v lipovem gaju / M(ilan) G(lavonjič.) - Kg, št. 12 (23. 3.), str. 17, foto (Sejem pri cerkvi sv. Antona obstaja že od 1953. leta.)
Okoli dva tisoč Selanov se je zabavalo in družilo / Mojca Zorko. - l)n, št. 172 (27. 6.), str. 7, foto. (Tradicionalno srečanje Selanov je bilo v Selih pri Šmarju - Sapu.)
Županova jama - TOD (irosuplje - Skoraj osem desetletij / Damjan Viršck. - Lipov list, št. 7-8, str. 114, foto. (TD je izdalo knjigo o svojem delu, 45 let po vojni, skupaj pa že skozi 80 let nepretrganega delovanja.)
Po Trubarjevih stopinjah s konji. - Pd, št. 155 (2. 7.), str. 10, foto. (Konjeniki Z Grosupljega so obiskali še eno postajo na Trubarjevi poti: Trst.)
502 EKOLOGIJA
Strup pa kar v zemljo / (B. S.) - Sn, št. 173 (27. 7.), str. 7, foto. // Človeška ribica še kontrolira vodo / Jaroslav Jankovič. - Sn, št. 174 (28. 7.), str. 5, foto. // Pitna voda za zdaj še ni ogrožena / Mojca Lorenčič. - Dm, št. 204 (28. 7.), str. 2, foto. // Kar donosni domnevni onesnaževalec / Peter Zmagaj.
- Finance, št. 145 (28. 7.), str. 5, foto. // Žvcpleno kislino in lužilo je voznik izlil nad vodno zajetje / Maja Ogorcvc. - Dn, št. 203 (27. 7.), str 13, foto. // Zaprtje vodarne bi bilo predrago / Bojan Rajšek.
- Delo, št. 174 (28. 7.), str. .3, foto. // Le kje so vsi, kojih potrebuješ / Mojca Zorko. - Dn, št. 205 (29. 7.), str. II.// Ogrozili sebe, da bi preprečili katastrofo / Mojca Zorko. - Dn, št. 206 (30. 7.), str. 9. //
Kdo je zastrupil Globočec? / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 1X4 (9. X.), str. 4, foto. // Človeške ribice odplaknil gnoj / Domen fvlal. - Sn, št. 211 (9. 9.), str. 4, foto, // Ob sanaciji ene katastrofe odkrili novo / Mojca Zorko. - Dn, št. 252 (14. 9.), str. 13, fbto. // Končno so ovadili onesnaževalce / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 246 (22. 1 ().), str. 5, // Ovadbe za odlaganje strupov / Maja ()gorevc. - Dn, št. 294 (26. 10), str. 31, foto. // Ovadbe zoper zastrupijevalec vode / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 249 (26. 10.), str. 7. // Iz zajetja Globočec teče kisla voda / Vojko Zakrajšek. - Sn, št. 262 (II. 11.), str. 4, foto. (Kamničan je odložil nevarne odpadke nad vodnim zajetjem za ivanški vodovod na Kužcljcvcu.)
Ločeno zbiranje odpadkov je nuja / Mojca Zorko. - Dn, št. 310(12. II.), str. 9. foto. (V občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica so postavili 150 ekoloških otokov.)
Vodo iz Stiškega potoka je treba prekuhavali / Mojca Zorko. - Dn, št. 310(12. II.), str. X. // Voda jc okužena z rota virusom / Bojan Rajšek. - Delo, št. 265 (15. 11.), str. 5, // Voda je neoporečna / Mojca Zorko. - Delo, št. 314 (16. II.), str. X, foto. // Voda iz pip je spet užitna / Bojan Rajšek. -Delo, št. 267 (17. II.). str. 7, foto. (V Ivančni Gorici so našli rotavirus v vodi Stiškega potoka.)
Sanacija oziroma razširitev po ivanško / Bojan Rajšek. - Delo, št. 273 (24. L), str. 5, foto. (Krajani odločno proti peskokopu v Sobračah.)
Okoljski inšpektorji kmalu na avtocesti / Bojan Rajšek. - Delo, št. 2X6 (9. 12.), str. 7, foto. (Gradbinci zanikajo, da v avtocesto vgrajujejo odpadni livarski pesek.)
2005
Grosupeljski jezdeci in njihovi konji skupaj nad nesnago / B. R. - Nedelo, št. 16(17. 4.), str. X, foto.
// Okolica Županove jame spet čista / (niz.) - Dn, št. 264 (28, 9.), str. 9. (Konjeniški klub Grosuplje
s svojimi zelenimi patruljami čisti naravo.) Proti stiski farmi na kilograme pritožb / Bojan Rajšek. - Delo, št. 112(17. 5.), str. 7, foto. (Ivanški
varuhi okolja hočejo ubraniti mokrišča okoli farme.) Septembra poskusno obratovanje / .1. Ambrožič. - Dl, št. 22 (2. 6.), str. 11, foto. (Čistilna naprava v
Šentvidu pri Stični.)
61 ZDRAVSTVO
2004
Rodila na pragu zdravstvenega doma / Mojca Zorko. - Dn, št. 7 (9. 1.), str. 12, foto. (Grosupeljski ZD je premajhen, v proračunu pa ni denarja.)
Shodil na odrezanih nogah / Barbara Panoe. - Več, št. 10(12. 3.), str. 17 19, loto. // Dušanova nesreča s srečnim koncem / Darinka Kladnik. - NDn, št. 347 (19. 12.), str. 6, foto. (Leta 19X3 je dveletnemu Dušanu Valcntinčiču iz Bičja pri Ponovi vasi kosilnica odrezala obe nogi, vendar hodi.)
Delodajalci jih ne pustijo na krvodajalsko akcijo / Mojca Zorko. - Dn, št. 103 (15. 4.), str. 13, foto. (Glavni motiv za krvodajalstvo na Grosupljem je še vedno humanitarnost.)
Veterinar je našel ustrezno lokacijo v Spodnjih Duplicah / Erika Rcpovž. - Delo, št. 206 (3. 9.), str. 5, foto. (Veterinar Marjan Kastelic bi rad postavil azil za najdene živali.)
Dom za zbolet / Barbara Pancc. - Več, št. 50 (17. 12.), str. 14 15, foto. (Prostorska stiska v ZD Grosuplje je nevarna za obiskovalce v čakalnicah.)
2005
Prizidka nikakor ne bodo gradili za zasebnike / Bojan Rajšek. - Delo. št. 45 (24. 4.). str. 7, foto.
(Direktor ZD Grosuplje opozarja na nevzdržne razmere, župan pa na zasebno zdravstveno prakso.) Zdravniki, ne pišite več receptov! / Mojca Zorko. - Dn, št. 68 (11. 3.), str. 10, foto. (Zdravniki so
preobremenjeni, trdi dr. Mervič.)
63 KMETIJSTVO, NARAVA
2004
Črna dolina. - V.: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. - Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, str. 123-124, fbto,
(Geografska in ekološka oznaka in naravovarstveni pomen območja.) Radensko polje - Bičje. - V: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. - Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, 237 238,
fbto. (Geografska in ekološka oznaka in naravovarstveni pomen območja.) Skobcev mlin. - V.: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. - Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, 241-242, foto.
(Geografska in ekološka oznaka in naravovarstveni pomen območja.) Homeopatija tudi za zdravljenje živali / Mojca Zorko. - Dn, št. 18 (20. I.), str. 13, foto. (Mojca Sajovic
je poskusila homeopatsko zdravljenje tako na sebi kot na psih.) Leteči lipicanci / Katarina Valentan - Mag, št. 13 (27. 3.), str. 68-70, foto. (Čebelar Franc Javornik
trdi, da bi z vzgojo matic kranjske čebele bili konkurenčni na svetovnem trgu.) Kosmatinski obiski za dobro jutro / Vladimir Jerman. - Sn, št. 97 (26. 4.), str. 5, foto. (Na Hudo Polico
pri Grosupljem prihaja medved.) Kmetije čaka trnova pot / Barbara Pance. - Sn, št. 106 (.5.), str. 9, foto. (Predsednica podeželskih
žena Sončnica z Grosupljega napoveduje kmetijam težavno pot.) Začetki prodiranja kranjske čebele v svet / Janez Gregori. - Slovenski čebelar, št. 6, str. 191. // Začetki
prodiranja kranjske čebele v svet / Janez Gregori. - Slovenski čebelar, št. 7 8, str. 227-228. (Zgodba
o naši čebeli v Nemčiji se je začela sredi 19. stol. v Podsmrcki pri Višnji Gori v družini Rothsehiitz.) Stari običaji še živijo - Kg, št. 33 (18. 8.), str. 18, foto. (Na Kitnem Vrhu so želi s srpi.) Sušilnica za sadje. - Moj dom, št. 83 (6. 10.), str. 13, foto. (Sušilnice sadja imajo v Malem Hudem,
v Gorenji vasi.)
S kmetije za vas / Darinka Sebenik. - Kg, št. 46 (17. I L), str, 19, foto. (Zofija in Franc Fajdiga iz Temenica sta se odločila za turistično dejavnost.)
2005
Hrošček požrl za šest milijard smreke / Jaroslav Jankovič. - Sn, št. 33 (10. 2.), str. foto. (Gozdar Franc
Kogovšek ocenjuje škodo v smrekovih gozdovih.) Milena Vrhovec, Kmetijska zadruga Stična. Kg, št. 10 (9. 3.), str. 3, foto. // Zadruga je tudi socialna
služba / Janja Ambrožič. - Dl, št. 13 (31. 3.), str. 13, foto. // Milena Vrhovec iz KZ Stična / Darinka
Sebenik. - Kg, št. II (16. 3.), str. 32, foto. // Nikoli ne reci nikoli / Darja Žemljic. - Kg, št. 12
(23. 3.), str. 7, foto. (Najuspešnejša zadružna direktorica 2004.) Sadje naših babic se otresa pozabe / Andrej Kck. - NDn, št. 49 (20. 2.), str. 19, foto, (Franc in Marija
Erjavec iz Gorenje vasi pri Ivančni Gorici sušita sadje.) Izbiramo mlado kmetico leta 2005. - Kg, št. 20 (18. 5.), str. 11, foto. (Monika Kastelie iz Šmarja -
Sapa.)
Košnja na Lučarjcvem Kalu / Slavko Mirtič. - Dl, št. 23 (10. 6.), str. 12, foto. // Najboljši kosci so
Kitnovrščani / S. M. - Dl, št. 26 (30. 6.), str. 22, foto. (Tekmovali so v košnji s kosami.) Srpi še ne bodo šli v pozabo / Slavko Mirtič. - Dl, št. 28 (14. 7.), str. 5, foto. // Žetev po starem, s srpi /
S. Mitič. - Dl, št. 29 (22. 7.), str. 5, foto. (Na Kitnem Vrhu pri Zagradcu so želi s srpi.) Nad raka s čebelami in rdečo peso / Mojca Leskovšck-Svetc. - Živa, št. 8 (avg.), str. 6, foto. (Anton
Fabjan, znanstvenik in zdravilec ter njegov Endovital.) Uspel jim je preboj v Mercator/ Janja Ambrožič. - Dl, št. 32 (11. 8.), str. 11, foto. (Vincencij in I leos
Čepon sc na kmetiji v Stični ukvarjata s kozjerejo in predelavo kozjega mleka.) Medved ali človek? / Anton Jakopič. - SLS.Odmev, št. 22 (okt.), str. 39, foto. (Župan Dobrepolja
razmišlja o sožitju med medvedi in ljudmi.)
64 GOSPODINJSTVO
2004
Tabore še vedno navdušuje. - Ljubljana, št. 1 2, .3. str., foto. (Pekarna Grosuplje je svoj kruh poimenovala po bližnjem protiturškem taboru.)
Če ne gnete voska, ustvarja med lonci / Barbara Panec. - Sn, št. 71 (25. 3.), str. 22, foto. (Umetnik Rafael Samce se je rodil v Dobrcpolju.)
Knjiga, kuhinja in zeliščna lekarna / Barbara Panec. - Sn, št. 88 (15. 4.), str. 22, foto. (Ivo Frbcžar živi na Ilovi Gori.)
Kuhanje umetnost likovne artistke / Barbara Panec. - Sn, št. 211 (9. 9.), str. 22, foto. (Kuhala je Darja
Stibcrnik, slikarka iz Šmarja - Sapa.) Gostilna .lavornik Krka / Tomaž Sršen. - Nedelo, št. 39 (25. 9), str. 29, foto. (Ponudba na kmetiji
odprtih vrat pri .lavornikovih.) Njihovi proizvodi gredo za med/J. Ambrožič. - Dl, št. 39 (30. 9.), str. 12. foto. // Krhlji iz, Gorenje vasi
/ B. R. - Delo, št. 44 (.31. 10), str. 4, foto. (Zdravo sadje sušijo v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici.) Na dišeči joti pri žametnem glasu / Barbara Panec. - Sn, št. 274 (25. I L), str. 22, foto. (Namestnik
direktorja službe vlade za evropske zadeve Miloš Gcnoria iz Stične.)
2005
Smisel življenja v knjigah in skledah / Barbara Panec. - Sn, št. 4 (6. L), str. 22, foto. (Obisk pri Jožici Peterka.) Gasilka se znajde tudi za štedilnikom / Barbara Panec. - Sn, št. 28 (3. 2.), str. 22, foto. (Kuhinja pri gasilki Mariji Marinčič.)
Direktorica leta rada kuha štruklje / Barbara Pance. - Sn, št. 63 (17. 3.), str. 22, foto. (Kuhala je Milena
Vrhovec iz Šentvida pri Stični.) Vegetarijanska kiparka angelov / Barbara Pance. - Sn, 2005, št. 86 (14. 4.), str. 22, foto. (Kiparka
Lučka Koščak rada peče kruh.) Kdo jo bo maral, če ne zna kuhati? / Barbara Pance. - Sn, št. 167 (21. 7.), str. 22, foto. (Amaterska
igralka z, Muljave Saška Scnica.) Tudi kruh polepša praznike. - Žurnal, št. 42 (25. 11.), str. 47, foto. (Posebni praznični kruhi Pekarne (irosupljc.) Najdaljše obdobje praznične peke. - Trgovina, št. 9, K) (nov.), str. 13, foto. (Peka od martinovega do božiča.) Grajski ričet postregla z, verzi / Barbara Pance. - Sn, št. 250 (27. 10.), str. 22, foto. (Pesnica s Spodnje
Slivnice Jožica Sklepič.)
Naj gasilca lakoto pogasila s štruklji / Barbara Panec. - Sn, št. 266 (17. II.), str. 22, foto. (Ciril in
Ivanka Krištof iz Šmarja - Sapa.) Čarobna moč božičnega kruha. - Žurnal, št. 44 (9. 12.), str. 66, foto. (Pekarna Grosuplje predstavlja
poprtnik in praznične sadne kruhe.) Škreblji v malhah, žepu in planinah / Barbara Pance. - Sn, št. 301 (29. 12.), str. 22, foto. (Marija
Erjavec iz Gorenje vasi pri Ivančni Gorici suši sadje.)
66/69 INDUSTRIJA IN OBRT
2004
Pekarna Grosuplje. - Glas gospodarstva, jan. 2003 (izšlo 2004), str. 23, loto. (Direktor Štefan Planknr
predstavlja Pekarno (irosupljc.) Sanacija ali zaprtje? / Bojan Rajšek. - Delo, št. 23 (29. L), str. 7. // Visoka cena svinjine je začela odvračati
kupce / B. R. - Delo, št. 35 (12. 2), str. 7. (Ivanški okoljevarstveniki za zaprtje farme v Slični.)
Delodajalci v združenju pomagajo predvsem sami sebi / M. K. - Obrtnik, št. 2, str. 21, foto. (Obrtnica Danica Novak iz Grosupljega kot predstavnica ZDODS dobila priznanje.)
S pametno tipkovnico iz recesije / Alenka Hrezovnik. - Dn, št. 53 (24. 2.), str. 8, foto. (Direktor Milan Čelan predstavlja Tipro z Grosupljega.)
GIA-S, lahko zraste vsaj še za enkrat. - Profit, št. 4 (25. 2.), str. 18, foto. (Direktor Ladislav Krevs predstavlja svoje podjetje.)
Kuhinja prihodnosti. - Profit, št. 4 (25. 2.), str. 19, foto. (Podjetje Kogast od 1960 dalje.)
Samo avtocesta ne zadostuje, potrebovali bi tudi obvoznico / Zoran Jereb. - Profit, št. 4 (25. 2.), str. 19. (Območna obrtna zbornica Grosuplje.)
Intervju s Stanctom Ostermanom, direktorjem Livarja d.d. / Katarina Tržan. - Livarski vestni k, št. 3, str. 158-162, foto. (Direktor predstavlja svoje podjetje Livar.)
Nova tehnologija v Pekarni Grosuplje. - Dl, št. 11 (18. 3.), str. II.// Pekarna Grosuplje med evropskimi prvaki. - Mercator, št. 3 4, str. 32, foto.(Mcd prvimi v Evropi so uvedli hlajenje z vakuumsko tehnologijo.)
Najlepše darilo za rojstni dan - lasten salon / Marko Kcrn. - Obrtnik, št. 4, str. 110, foto. (Maja Košcnina
je na Grosupljem odprla kozmetični salom.) Mercator se v Grosuplju ne bo mogel širiti / Mojca Zorko. - Dn, št. 92 (3. 4.), str. 12. (Zupan J. Lesjak
ne dovoli graditi po spremenjenem projektu.) Igor Akrapovič:
Podjetnik leta. - Podjetnik, št. 3, str. 16, foto. //Z izpuhi osvojil svet / Alenka Hrezovnik. - Dn, št. 77 (19. 3.), str. 9, foto. // V svetovnem vrhu izpušnih sistemov za motocikle / L. Murn. - Dl, št. 17 (22. 4.), str. 3, foto. // Igor Akrapovič - podjetnik s polnimi obrati / Primož Kunčič. - Podjetnik, št. 4, str. 28-30, foto. // 14. podelitev priznanj Podjetnik leta / Primož. Kunčič. - Podjetnik, št. 4, str. 16-20, foto. // Podjetje Akrapovič - rojena multinaeionalka / Janez Zupančič. - Podjetnik, št. 11, str. 34-35, foto. (Igor Akrapovič jc podjetnik leta.)
Ponovno odličen in zlat. - Gv, št. 25 (27. 6.), str. 42, foto. (Sosedov kruh je zopet dobil zlato priznanje.)
Napredovati želi v stroki / Miloš Likar. - Delavec, št. 6 (jun.), str. 17, foto. (Avtotnehanik Miha Škoda iz Velike Račnc.)
Srečanje zgodovine s sedanjostjo v pričakovanju nejasne prihodnosti / Ana Vatovcc. - Obrtnik, št. 6, str. 67, foto. (30 let Območne obrtne zbornice Grosuplje.)
Kuhinjski stoli so manj razkošni kot jedilniški / Dragica Meric. - Finance, št. 123 (28. 6.), str. 36-37, foto. (Direktor Stolarnc Dobrepolje Stane Škulj predstavlja podjetje.)
Okolju prijazna "smrt" avtomobilov. - Živa, št. 8 (avg.), str. 10, foto. (Avtotransporti Kastelcc z Grosupljega so dobili koncesijo za razgradnjo avtomobilov.)
Livar : časopis delniške družbe Livar, št. 5 (jubilejna številka) (sep. 2004), .31 str. (Ob 50-lctnici so predstavili svoje podjetje v jubilejni številki glasila Livar.)
Livar letos praznuje 50 let. - Finance, št. 209 (26. 10 ), str. 24, foto. (Direktor Stane Ostrman predstavlja svoje podjetje.)
Smo dobri gospodarji? / Verica Marušič. - Mesečnik, št. 8 (okt.), str. 20, foto. (Praznovanje 50-letnice
največje slovenske livarne Livar Ivančna Gorica.) Po polžje na Polževo / Janja Ambrožič. - Dl, št. 41 (14. 10.), str. 32, foto. // Nočna smuka bo, postelj
pa še ne / Mojca Zorko. - Dn, št. 336 (8. 12.), str. 11, foto. (Mojca in Zdenko Lavrič bi na Polževem
rada razvijala turizem, pa ni denarja.) Nepremičnine zaradi boljših cest žc dražje od tisoč evrov za kvadrat / Andraž Hafner. - Finance, št.
209 (26. 10.), str. 22. (V treh letih so se nepremičnine podražile za petino.) Grosupeljski izvozniki povečali prodajo na Hrvaškem / Andraž Hafner. - Finance, št. 209 (26. 10.),
str. 23, foto. (Gospodarske družbe občine Grosuplje so povečale prihodke.)
Največ ustvarila Livar in Akrapovič / Andraž Hafner. - Finance, št. 209 (26. 10.), str. 23, foto. (V
Ivančni Gorici 18 % podjetij ustvari 58 % prihodkov in zaposluje 69 % zaposlenih.) Povezali
zasebni in javni denar / Andraž I lafner. - Finance, št. 209 (26. K).), str. 25, foto. (V sodelovanje
RA Grosuplje in Ivančna Gorica snuje RRA LUR mrežo kolesarskih poti.) Mikroregije se hvalijo z nizko brezposelnostjo / Andraž Hafner. - Finance, št. 209 (26. 10.), str. 25,
foto. (Brezposelnost je na Grosupljem nekoliko višja kot v Ivančni Gorici.) Slovenski kruh je zelo kakovosten, pa tudi izbira je velika. - Finance, št. 209 (26. 10.), str. 25, foto.
(V Pekarni Blatnik kruh pečejo Slovaki ) Županova jama brez denarja ne bo zaživela / Andraž Hafner. - Finance, št. 209 (26. 10.), str. 26, foto.
(Vsako leto manj ljudi obišče jamo.) Počutje strank na prvem mestu / E. M. - Obrtnik, št. II. str. 98. foto. (Silva Glavan z Grosupljega že
26 let vodi kozmetični salon in izobraževanja kozmetičark.) Vedno zazrt v prihodnost / Marko Kem. - Obrtnik, št. II. str. 95, foto. (Lado Kastelcc, Avtotranspor-
ti Kastelcc z Grosupljega.) Podjetniški duh je neuničljiv / Jože Vilfan. - Podjetnik, št. 12, str. 38 39, 104. foto. (Podjetnik Marjan
Koščak je s stečajem IKOM-a izgubil vse svoje premoženje, volje pa nc.) Miklavževa sobota v Ivančni Gorici / Tanja Dodig Sodnik. - Mercalor, št. 12, str. 62-63, foto. (Slovesno
so odprli novi center Mercatorja.) Arhitekti v kuhinji / Janja Blas Šef. - Sotočje, št. 22 (dec), str. 29, foto, (Direktor Kogasta Marko
Avšič predstavlja kuhinje Kogast.)
2005
Tri milijone tolarjev za podjetniško znanje / Ana Vatovec. - Obrtnik, it. 1, str. 82. (Občina je omogočila
tečaj računalništva za obrtnike.) Karel, pomagaj si sam / Peter Mirkovič. - Gazela, št. 1 (6. 1.), str. 12, foto. (Karel Škulj ima franšizno
Tu.šcvo trgovino v Ponikvah in na Vidmu.) Napolnite sc z. organsko močjo / Tatjana Svete. - Sn, št. 5 (7. L), str. 9, foto.. // Izumili bi novo državo /
Barbara Pancc. - Žurnal, št. 19(13. 5.), str. 20-21, foto. (Inovator Štefan Florvat iz Višnje Gore.) Prodajni center zrasel čez noč. - Moj dom, št. 90 (12. I), str. 11, foto (Fotografije gradnje Mercatorje-
vega centra v Ivančni Gorici.) Če kdo, kupca pozna Jošt / Peter Mirkovič. - Gazela, št. 2 (20. L), str. 8 10, foto. (Direktor Mizarstva
Grosuplje Franc Jošt.)
Polževo prosi za sneg / Drago Kralj. - Delo, št. 21 (26. I.), str. 20, foto. (Polževo se skuša uveljaviti kot smučišče.)
Delavci utrujeni od nenehnih reorganizacij / Tomaž, Kšela. - De, št. 6 (10. 2.), str. 6 7, foto. (Iskra
Tel v Šentvidu pri Stični.) Borba za denar od stiskanja avtomobilov / Tanja Tanackovič. - Dn, št. 59 (2. 3.), str. 9. foto. (V podjetju
Avtotransporti sc jezijo nad neučinkovitostjo sistema.) Akrapovič - podjetje in izpušni sistemi / Matej Štakul. - Denar in svet nepremičnin, št. 6 (24. 3.), str.
13-14, foto. (V Ivančni Gorici izdelujejo zahtevne izpušne sisteme.) Mladi manager k Akrapoviču. - Gazela, št. 8(14. 4.), str. 7. // Naš cilj ni delati veliko in malo zaslužiti /
Scbastjan Morozov. - Dn, št. 112 (25. 4.), str. 19, foto. (Nagrajeni manager leta Robert Ličenje
zaposlen v Ivančni (iorici.) Večino denarja vlagam v razvoj tirnic / Vida Kocjan. - Demokracija, št. 18 (5. 5.), str. 34-37, foto.
(Intervju z. Igorjem Akrapovičem.) Novosti v opremi profesionalnih kuhinj / Pet zvezdic, št. 7 8, str. 34 35, foto. (Direktor VVintcrhal-
ter Gastronoma Marko Škerlj predstavlja novosti.)
Najboljši partner, ko gre za velike kuhinje. - Finance, št. 167 (30. 8.), str. 20, foto. (Kogast Grosuplje.) Akrapovič snuje prodor na nove segmente trga. - Finance, št. 167 (30. 8.), str. 22, foto. (Investicije v nov razvojni center.)
Zastopstvo Catcrpillarja je častna in zahtevna naloga. - Finance, št. 167 (30. 8.), str. 23, foto. (Avtek d.o.o. Grosuplje je zastopnik za prodajo gradbene mehanizacije.)
Rednega plačnika je v gradbeništvu vse težje najti. - Finance, št. 167 (30. 8.), str. 25, foto. (Rekon, d.o.o. iz Ivančne Gorice.)
Modne zapovedi nekoliko drugače / Marko Kern. - Obrtnik, št. 7/8, str. 98, foto. (V središču Grosupljega sta brat in sestra Renata in Andrej Rudolf odprla modni atelje Monte Kristo.)
Kraljestvo zabave na obrobju prestolnice. - Žurnal, št. 34 (30. 9.), str. 43, foto. (I lotel Kongo in casino z Grosupljega.)
Fncrgijo bi morali vlagati v tisto, kar prinaša rezultate / Fva Mihelič. - Obrtnik, št. 10, str. 44 45, foto. (Območna obrtna zbornica omogoča svetovanje in izobraževanje.)
Akrapovič kmalu tudi v avtomobilski industriji / Katarina Matejčič. - Finance, št. 205 (21. 10.), str. 15, foto. (Podjetje se bori tudi s ponaredki svojih izdelkov.)
Ogenj uničil pisarne Kogast / B. R. - Delo, št. 302 (30. 12.), str. 8, foto. (Požar v Kogastovih upravnih prostorih.)
7 UMETNOST
2004
Cerkvi v Soči in Trenti - poslikavc Toneta Kralja / Monika Kovačič. - V.: Bovški zbornik. Nova Gorica, 2004, str. 211-219. (Ikonografska in oblikovna predstavitev fresk.)
Slikar Tone Kralj v spominih volčanskega župnika / Lojzka Bratuž. - V.: Koledar GMD za leto 2004, Gorica, 2003, str. 71-74, foto. (Župnik Alojzij Kodermac je v Volčc pripeljal slikarja T. Kralja, daje poslikal cerkev.)
V spletu križa in vstajenja : Anton Pahulje - Križani nosi breme sveta / Jože Zadravec. - V.: Proseče
dlani : duhovnik - besedni, likovni in glasbeni umetnik, Ljubljana, Družina, 2004, str. 236 240,
foto. (Anton Pahulje   župnik na Polici pri Grosupljem 1983 -2005.) Duša in oko umetniškega posla / Katja Goljcvščok. - Gazela, št. 4 (17. L), str. 12 13. foto. (Grosuplje
mesto kipov   pridobiva dodatno vrednost, pravi Staša Kokot.) Metod, Cecilija in David čakajo / Darinka Kladnik. - Dn, št. 33 (4. 2.), str. 19, foto. (Kraljeve poslikavc
v Prcmu čakajo obnove.) Iz mizarja v kiparja / B. Žagar. - Dl, št. 5 (5. 2.), str. 7, foto. (Janez Šuštar iz Male vasi v Dobrcpolju
rezbari.)
Narisati hočem tak pogled, v kakršnega bi želela gledati / Marija Krebclj. - Naša družina, 2 (feb.).
str. 6-7, foto. (Anka Koželj je ilustratorka.) Motivi Križanoga / jz. - D, št. 13 (28. 3.), str. 10, foto. (Poliški župnik Anton Pahulje razstavlja v
Semiču.)
Za lučaj stran / Matevž Juvančič. - Svet nepremičnin, št. 4 5 (apr.-maj), str. 52 56, foto. (Hiša Jožeta
Novaka v okolici Višnje Gore.) Brezmejni modri voščeni robovi / cc. - D, št. 21 (23. 5.), str. 10, foto. (Rafael Samce, po rodu iz
Dobrcpolja, je za cerkev pod Boštanjem izdelal skulpturo iz sveč.) Želja po delu je-sreča in strast / Ladislav Lesar. - NDn, št. 243 (5. 9.), str. 16. foto. (Jože Trontelj,
kipar, rezbar in pozlatar z Dol pri Polici.)
Mesto kipov na durih Ljubljane / Barbara Panec. - Sn, šl. 235 (9. 10.), str. 11, foto. // Grosuplje bi rado postalo mesto kipov / Darinka Kladnik. - Dn, št. 301 (3. I L), str. 11, foto. (Kipi pripomorejo k mestnemu i/gledu kraja.)
France Kralj, Galerija Hest, Ljubljana/Tatjana Prcgl Kobe. - Sn.št. 251 (28. K).), str. 21, loto. (Predstavljena je slika F. Kralja Klepetulje.)
Slike Franceta Kralja / Milčck Komclj. - Nova revija, št. 271-272 (nov.-dcc), str. 339 348, slike na str.: 7, 17,27,51,55,79,87, 115, 167, 177, 185,225.)
Kam je izginil Kraljev Sejalec? / Bogo Zupančič. - Delo, št. 282 (4. 12.), str. 6, foto. (Iz prve sodobne garsonjere v Ljubljani arhitektov D. Faturja, M. Kosa in .1. Platnena je izginil kip Sejalec Franceta Kralja.)
Model oltarja, doslej neznano delo Franceta Kralja / Nataša Polajnar Frelih. - Rast, št. 6 (dec), str. 609-611, foto. (Model glavnega oltarja sv. Jurija na Sclih pri Hinjah.)
2005
Simpozij skd kiparji in kamnite skulpture za Grosuplje / Sonja Klemene. - Rast, št. 2 (apr), str. 192-207, foto. // Grosuplje - mesto kipov 2004 / Sonja Klemene. - Umetnostna kronika, št. 6/2005, str. 9 13, foto.//Mesto kamnitih kipov. - Moj dom, št. 100(1. 6.), str. 80 81, foto. (Grosuplje postaja mesto kipov.)
V cerkvici na Višarjah v teku vprašljivi posegi. - Pd, št. 214 (10. 9), str. 3, foto. (Pleskarji želijo
notranjost cerkve prepleskati na belo.) Kraljeve freske spet dihajo/ Milan Vogel. - Delo, št. 211 (12. 9.), str. 8. (Restavratorska dela v mnogih
cerkvah po Primorskem oživljajo Kraljeve freske.)
78 GLASBA
2004
Krjavelj s pevko. - Sn, št. 115(19. 5.), str. 21, foto. (Ansambel iz Stične ima pevko Suzano.)
Bobri so gurmani / (fp.) - Dn, št. 17(11. 5.), str. 29, foto. (Posneli bodo novo ploščo.)
Pevski tabor v Šentvidu pri Stični / B. R. - Delo, št. 159 (16. 6.), str. 7. // Niti grmenje ni utišalo pesmi / Mojca Zorko. - Dn, št. 168 (21. 6.), str. 8, foto. // Na taboru v Šentvidu je zapel v imenu slovenskih zborov JFK / Eva Krmec. - Pd, št. 154 (27. 6.), str. 5, foto. // Koroška zbora sta pela v slovenski "Mekki" petja / 'udeležence'. - Novice, Celovec, št. 26 (25. 6.). str. 6, foto. (35. pevski tabor v Šentvidu pri Stični.)
Le kje si našla tega kretena / Asja Matjaž. - NDn, št. 225 (15. 8.), str. 31, foto. (Brendi in Korado sta se razšla.)
KUD Godba Dobrepoljc - Ob 70-lctnici dobili prapor, še letos v novih prostorih / B. Žagar. - Dl. št.
35 (28. 8.), str. 28, foto. (Praznovanje je trajalo več dni.) Novembra bo postal očka / Janja Ambrožič. - Živa, št. 39 (30. 9.), str. 19, foto. (Višnjan Marko Vozelj
iz. skupine Čuki.)
Slapovi - uspešneži prejšnjega desetletja / Toni Gašpcrič. - Živa, št. 43 (28. 10.), str. 46, foto. // Z
Janezom na pot. - Pilot, (18. 12.-24. 12), str. 8, foto. (Od 1992 dalje so nizali uspehe, nazadnje
izdali zgoščenko z naslovom Pop.) Žalna / Edo Škulj. - V.: Goršičeva orglarska delavnica. Ljubljana, Družina, 2004, str. 34-37. (Opisane
so orgle, kdaj in kdo jih je naročil, kdaj so bile obnovljene.) Polica / Edo Škulj. - V.: Goršičeva orglarska delavnica, Ljubljana, Družina, 2004, str. 48 49. foto.
(Opisane so orgle, kdaj in kdo jih je naročil, kdaj so bile obnovljene.)
Šentjurij pri Grosupljem / Ldo Škulj. - V.: Goršičeva orglarska delavnica, Ljubljana, Družina, 2004, str. 120. (Opisane so orgle, kdaj in kdo jih je naročil, kdaj so bile obnovljene.)
Ljubljana - Marjanišče/ Ldo Škulj. - V.: Goršičeva orglarska delavnica, Ljubljana, Družina, 2004, str. 142-144. (Orgle, ki so jih i/ Marijanišča preselili na Kopanj, so med vojno zgorele.)
2005
Stiska inventura. - Sn, št. 3 (5. L), str. 20, foto. (Novoletni koncert je inventura celoletnega dela.)
Polke, valčki in polk'n'roll /(oi.) - Dn, št. 17 (IX. L), str. 31, foto. //Čas za POP Slapove / Ivan Sivce. -Sn, št. 27(2. 2.), str. 20, foto. //Gregor Štibernik (Slapovi) /Žiga Fritz Kune - Antena, št. 10 (7. 3.), str. 12-13, foto. (Slapovi so se z novo ploščo podali v pop vode.)
Marko Vozelj / Maja Južnič Sotlar. - Moj malček, št. 2 (feb.), [4 str.], foto. // Čukica Maša spi vso noč / K. M. - Jana, št. 14 (5. 4.), str. 32, foto. (Očka Marko Vozelj in hčerka Maša.)
Davek na socialno erotiko / Bil Kapelj. - NDn, št. 49 (20. 9, str. 35, foto. // D. D. V. na strani prostitutk in proti Romom / Tamar M. Pirih. - Antena, št. 26 (2X. 6.), str. 12 13. foto. (D. D. V. je grosupeljski ansambel, kije 2004 izdal svoj prvenec.)
V Šentvidu pri Stični že 36. tabor pevskih zborov / (STA.) - Pd, št. 141 (15. 6.), str. 12. // 36. tabor slovenskih pevskih zborov / Irena Barbcr. - Porabje (Monošter), št. 13 (30. 6.), str. |X|, foto. (36. tabora pevskih zborov seje udeležilo 170 zborov.)
Čuki so praznovali petnajstletnico / Ivan Sivcc. - Sn, št. 137(15.6.), str. 20, foto. (Izšel je tudi tretji narodno-zabavni album Po domače.)
Marko. - Polet, št. 25 (23. 6.), str. 7, foto. (Član Čukov Marko je iz Višnje Gore.)
Več fantov kot deklet / Boža Majstorovič. - Kg, št. 26 (29. 6.), str. 17, foto. (Otroška folklorna skupina Kopanj in njihova mentorica Olga Gruden.)
Narodno-zabavni ansambel Krjavclj / Toni Ga.špcršič. - Dl, št. 30 (2X. 7.), str. 22, foto. // Krjavelj nazdravlja vsem dobrim ljudem / Ivan Sivcc. - Sn, št. 183 (9. 9.), str. 13, foto. (Ansambel iz. Stične je nastopil na festivalu polk in valčkov in po telefonskem glasovanju zasedel drugo mesto.)
Zgrešeni primeri / Ana Arzenšek. - Študentski stattis, št. 8 (sep.), str. 10 II, foto. (Pank'n'roll zasedba iz Ivančnc Gorice.)
Darinkino življenje z muzikantom / Ivan Sivcc. - Sn, št. 178 (3. 8.), str. 20, foto. (Darinka Kovač iz Podgorice pri Šmarju - Sapu piše besedila in igra harmoniko pri Polka puncah.)
Višnjani. - V: Od opere do muzikala / Igor Karlin. - Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 269-270. (Hcrbert Svetel je napisal opero po motivu Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.)
796 ŠPORT
2004
Po Jurčičevih sledeh na Muljavo / Mojca Zorko. - Dn, št. 66 (8. 3.), str. 8, foto. // Tisoči v snegu in soncu enajstič po Jurčičevi poti / Milan Markelj. - Dl, št. 10(11.3.), str. 24, foto. (Na pohodu je bilo osem tisoč ljudi.)
S kolesi po rimski cesti / S. Mirtič. - Dl, št. 23 (10. 6.), str. 5, foto. (Od Ivančnc Gorice do Dvora.) Množično s čolni po deroči Krki / B. R. - Delo, št. 125 (31. 5.), str. 9, foto. (S kajaki in gumenjaki
čez številne brzice in slapove na reki Krki.) Tečejo za srečo - Sn, št. 136 (12. 6.), str. 13, foto. (Štiriindvajseturni tek po Grosupljem.) Krjavljcv maraton. - Lipov list, št. 10, str. 284 285, foto. (Po Deželi desetega brata.) Olimpijce Miro Cerar, junak drugih časov/(Ale.) - Pd, št. 301 (17. 12.), str. 17, foto. (Gost v Kulturnem
domu v Gorici.)
2005
Množično po sledeh Jurčiča / Bojan Rajšek. - Nedelo, št. K) (6. 3.), str. 1, foto. // Mraz in sneg jih nista
ustavila / Mojca Zorko. - I)n, šl. 64 (7. 3.), str. 6. lolo. // Po Jurčičevi poti / Andrej Praznik. - D,
št. 14 (3. 4.), str. 25, foto. (Pohod po Jurčičevi poti.) Zavpil: Zategni! in omahnil / Jaroslav Jankovič. - Sn, šl. 65 (19. 3.), sir. 5, foto. (Oseminpctdesetlct-
ni Marko llič padel s plezalne stene v Športni dvorani Brinje.) Avgust Likovnik - od postavljača do prvaka / Silva Razlag. - Šport. št. 61 (sep. 2005), str. 54-56,
foto. (A. Likovnik, svetovni prvak in olimpijce v kegljanju, živi na Krki.) Tjaša Šeme / Martina Lunder. - Šport, št. 63 (nov.), str. 36 38, foto. (Mlada grosupeljska ritmična
gimnastičarka.)
81/82 JEZIKOSLOVJE in književnost
2004
Ana Gale. - V.: Antologija slovenskih pesnic, Ljubljana, 2004, str. 132 141 (pesmi) t 168 I 70 (biografija.)
Grosupeljska balada / Ivo Frbežar. - V.: Žuborenjc Slovenije, Ljubljana, 2004, str. 52-55. (Pesnitev.) Žive sanje Ilove Gore / Ivo Frbežar. - V.: Žuborenjc Slovenije. Ljubljana. 2004. str. 62-64. (Lirično
občutje narave in življenja.) Popotovanje od Retij do Zagoricc / Ana Porcnla. - V.: Žuborenjc Slovenije, Ljubljana, 2004. str. 220.
(Liričen potopis po dobrepoljski dolini.) Začelo seje s Srečo v nesreči / Tone Štefanec. - Sn, št. 31 (7. 2.), (TI), str. 15, foto. (Pisec prve
slovenske povesti je kot duhovnik služboval v Višnji Gori od 18.32 do smrti I 869.) Mlada Vilenica letos učenkama iz. Sežane inGrosuplja/(STA.)-Pd, št. 123 (23. 5.), str. 24. (S pesmijo
Čas jeseni je Brigita Bcrčon iz OŠ Louisa Adamiča dosegla prvo mesto v kategoriji od 10 do 14
let.)
Stična / /ve/dana Majhen. - Rast, šl. 5 (okl.), str. 423. (Pesem.)
Plebejski Lovro je izpodrinil lažigosposkega Marjana / Matjaž. Kmecl. - Dn, št. 311 (13. II.). str. 34 35, foto. (V dnevnikovi knjižnici Slovenska zgodba je izšel romam Josipa Jurčiča Deseti brat.)
2005
Fran Jaklič: Samotar na Sclih in druge povesti / M. Z. - Delo, št. 38 (16. 2.), str. 10. (Ocena knjige.
ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celje) Kjer jc vasica, je tudi vodica / Dušan Štcpec Dobcrnik. - Rast, št. 2. (Ob knjigi Leopolda Severja
Pozabljene vode.)
"Toda resnica jc in sloji do sodnega dne..." / Zorko Simčič. - D, št. 12 13 (vel. noč), str. 2 3. foto.
(Slovenski duhovniki so bili vedno pobudniki dobre knjige, slovstva, šolstva, glasbe in znanosti.
med drugimi tudi višnjanski župnik Janez Cigler.) Stiski rokopis / Zvone Štrubelj. - Naša luč, št. 5, str. 6 7. (Predstavitev rokopisa v časopisu, ki izhaja
v Nemčiji za slovenske vernike) Mika me družbeni roman / Valentina Plahuta Simčič. - K L, št. 184 (10. 8.). str. 10, foto. (Intervju z
avtorico Dclovc poletne zgodbe pisateljico Polono Glavan.) Kazimirjeve zbrane pesmi /Gorati Gluvič. - Poetikon, šl. 2 3 (sep.-dee), str. 146 161, foto. (Drama
in biografija.)
902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA
2004
Kako ga dobiti nazaj - staro železo? / Alenka Puhar. - Delo, št. 251 (28. 1.), str. 17, foto. (Ftnolog dr.
Rajko Ložar je v Ameriki raziskoval predmete z Magdalenske gore. Njegov nečak Tom Ložar
je predlagal, da bi s pogajanji poskušali dobiti zbirko v Slovenijo.) Jože Kadunc - Ibar, junak iz ljudstva in za ljudstvo / Milan Gorjanc. - Sp, št. 6 (26. 3.), str. 40-41,
foto. (60-letnica smrti Dobrcpoljca, grosupeljskega delavca in dolenjskega partizana.) Kolo nasilja / Franc Nučič. - Demokracija, št. 21 (17. 6.), str. 6.3 64. (Kritika razstave Kolo nasilja
v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.) Srečanje na Pristavi nad Stično - Svobodna misel, št. 16 (27. X.), str. 25. (Prireditev v spomin na II.
svetovno vojno.)
Zaradi slabega vremena manj udeležencev / Staš. - Svobodna misel, št. 20 (22. 10.), str. 25, foto. (Na
Ilovi Gori so počastili spomin na II. svetovno vojno.) Halštat Dolenjske / Ivo Žajdcla. - Demokracija, št. 21 (20. 5.), str. 42 43), foto. (Avtor predstavil
starinoslovce in raziskovalec Magdalenske gore.)
2005
Čušpcrk / Dušan Kos. - V: Vitez in grad, Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, str. 117-120, foto. (Zgodovina
gradu in genealoško deblo Čušpcrških.) Grad Višnja gora / Dušan Kos. V: Vitez in grad, Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, str. 244-247. foto.
(Zgodovina gradu in genealoško deblo Višnjegorskih.) Precej več udeležencev kot prejšnja leta / Franc Štibcrnik. - Svobodna misel, št. 20 (28. K).), str. 25,
foto. (Na Ilovi Gori so počastili spomin na II. svetovno vojno.) Križcv pot Jakljcvih iz Kompolj skozi Teharje / Ivanka Kozlevčar. - Zaveza, št. 58 (sep.), str. 52-60,
foto. (Trpljenje družine med NOB, predvsem med vračanjem po vojni s Koroške skozi Teharje.) Spomini Ljudmile Drobnič na požig Spodnje Slivnice in odhod iz domovine / Ivanka Kozlevčar. -
Zaveza, št. 4 (dec), str. 72-79, foto. (Ljudmila je po vojni za fantom ilegalno odšla v Argentino.) Topla greda nekoč in danes / Blaža Cedilnik. - Zaveza, št. 4 (dec), str. 87 88, foto. (1964 so delavci
z Grosupljega pod vodstvom Petra Cefcrina prekinili igranje igre Marjana Rožanca Topla greda,
kije prikazovala kritično podobo tedanje družbe.) Magdalenska gora:
Začenja sc praznik situl / Teja Oblak. - Sn, št. 114 (19. 5.), str. 8-9, foto. // Umetnost med Padom in I )<navi> / Milan Vogel. - Delo, št. 114(19. 5.), str. 9. foto. // Časovni stroj v bronu / Irena Štaudohar. - Žurnal, (20. 5.), str. 58, foto. // Zgodbe situl na razstavah / Meta Šmajeel. - Dobro jutro, (21. 5.), str. 17, foto. //Cvetoči kranjski halštat / Milan Vogel. - Delo, št. 177 (2. 8.), str. 7, foto. // Magdalenska gora se diči / Barbara Pancc. Sn, št. 222 (24. 9.), str. 12-13, foto. // Magdalenska gora / V. M. -Demokracija, št. 39 (29. 9.), str. 44-46, foto. (Ob razstavi Praznik situl v Narodni galeriji so bili razstavljeni tudi predmeti z Magdalenske gore.)
908 DOMOZNANSTVO
2004
Izvir Krke / Irena Drašler ( erar. - V.: Pravljične poti Slovenije, Ljubljana, Sidarta, 2004, str, 11, foto. (Predlog za izlet.)
Jurčičev Krjavclj je presekal samega hudiča / Miroslav Slana - Miros. - Rodna gruda, št. 1-2, str.
27 28, loto. // Jurčičeva Muljava / Davorin Vuga. - Rast, št. 3-4, str. 317-322, foto. (Predstavitev Jurčiča in Muljave.)
Brezna Županove jame / Barbara Panee. - SN, št. 13 (17. I.), str. 9 (TT), foto. // Županova jama -skrivnostni podzemni svet / Milan t ilenšek. - 7*dni, št. 15 (14. 4.), str. 32-33, foto. // Ledeni kapniki v Ledenici / Lidija Vinkovič. - Finance, št. 102 (27. 5.), str. 40, foto. (Županova jama danes in načrti za bodočnost.)
Po Turkih tabor danes zaman oblegajo turisti / Barbara Pancc. - Sn, št. 73 (27. 3.), str. 10, foto. (Najbolje ohranjeni protilurški tabor je obnovljen, a za obiskovalec ni odprt.)
Po poti spominov in hrepenenja / Željko Kozine. - Polet, št. 13(1. 4.), str. 18 19, foto. (Viridina krožna pol nad Stično.)
Včasih smo vodo častili po božje, danes pa z njo razsipavamo - Dn, št. 166 (19. 6.). str. 11, foto. (Leopold Sever je predstavil svojo knjigo Pozabljene vode in sredi Ivančnc (iorice odkril vodnjak - spomenik vodi.)
Kras, razkrit pri gradnji avtoceste med Bičem in Korcnitko / Martin Knez... - V.: Acta carsologica, št. 33/2, str. 76 89, zemljevid. (Odkritja se nanašajo tudi na obrobje občine Ivančna Gorica.)
Grosupeljska kotlina / Barbara Pance. - Nakup, št. II (14. 10.),str. 20 21. (Predstavljene so zanimivosti Grosupljega.)
Poezija presihajočega kraškega jezera / Rok Mihovec. - Dn, št. 297 (29. 10.), str. 29, foto. (Radensko polje in njegove lepote.)
Višnja Gora je kraj z največ polži / Mojca Zorko. - Dn, št. 322 (4. 12.), str. 14, foto. (Pavel Groznik
ima bogato zbirko polžev.) Nova kraška lepotica nc skopari s pastmi / Bojan Rajšek. - Nedelo, št. 49(5. 12.), str. 24, foto. (Odkrili
so novo jamo Poltarico v bližini žc znane Krške jame.)
2005
Suha krajina - primer "arhaične" pokrajine v zaledju urbanih središč / Marjan Ravbar. - V.: Ekskurzije ljubljanskega geografskega društva, Ljubljana, ZRC SAZU, 2005, str. 51 68, foto. (Opisana je pot iz Ljubljane, čez Ivančno Gorico, Muljavo, Zagradec, Ambrus, Žvirče do Žužemberka in nazaj čez Valično vas, Češnjice pri Zagradcu in Zagradec.)
(i rad v Podstnreki še naprej propada / Bojan Rajšek. - Delo, št. 2 (4. 1.), str. 6, foto. (Denacionalizacij ski postopek še ni končan, grad pa propada.)
Višnje Gore spomin na slavne dni / Drago Kralj. - Sn, št. 4 (27. L), str. 12-13, foto. (Lepote in zanimivosti Višnje Gore.)
Tabor nad Ccrovim / Rok Mihovec. - Dn, št. 27 (28. I.), str. 13, foto. (Lepo obnovljen proti turški tabor čaka obiskovalec.)
Lithostratigraphic and pollen analvsis ofquaternaly deposist in the Grosuplje polje arca / Stcvo Dozet in Metka Culiberg. -1 lacquetia, 2, str. 201-207, foto. (Raziskava usedlin na Grosupeljskem polju in določitev zaporedja sedimentov.)
Trije radenski izleti/Željko Kozine. - Polet, št. II (17. 3.), str. 14 15, foto.//Ustvarjalci slovenskega turizma / Darinka Kladnik. - Dn, št. 246 (10. 9.), str. 23, foto. (Sprehod po Radenskem polju, Kopanju, Taboru; Turistično društvo Boštanj skrbi za področje, ki naj bi postalo krajinski park.)
Jurčičeva Muljava. - Moj dom, št. 96 (6. 4.). sir. 53 55, folo. (Jurčičeva Muljava postaja sodoben kraj.)
Šentvid pri Stični - Moj dom, št. 102 (29. 6.), str. 34 35, foto. (V Šentvidu pri Stični se pripravljajo na pevski tabor in 120-letnico PGD.)
Beli biser iz črne kraške teme / Tatjana Kordiš. - Jazz, št. 7, str. 44 46, foto. (O človeški ribici z Vira pri Stični.)
Selcev je za mesto / Barbara Pancc. - Sn, št. 151 (2. 7.), str. 9, foto. (Na Selih pri Šmarju - Sapu so se srečali Solani iz vse Slovenije.)
TaborCerovo/ Janko Štampfl. - Dn, št. 222 (17. 8.), str. 21, loto. (Skrivnostna zgodovina serije znamk
s konca 2. svetovne vojne, na eni je tabor Cerovo.) Grosuplje. - Salomonov ugankar, št. 439 (2. 9.), str. 11, foto. (Turistična predstavitev Grosupljega in
okolice.)
Županova jama. - Salomonov ugankar, št. 439 (2.9.), str. 21, foto. (Turistična predstavitev Županove jame.)
Studenec na griču Kopanj. - Salomonov ugankar, št. 439 (2. 9.), str. 48, foto. (Turistična predstavitev Kopanja in Marijinega studenčka.)
Županova jama - učilnica v naravi. - Šr, št. 15(17. 9.), str. 15, foto. (Županova jama je šolska učna jama.)
Mimo Višnjiec in Kosec / (M. D.) - Sn, št. 226 (29. 9.), str. X i 17, foto. (Planinci so hodili po poti ob
slapovih Višnjiec in Kosce.) Ježa po dolenjskih valovih / Željko Kozinc. - Polet, št. 41 (13. 10.), str. X 9, foto. (Lavričeva krožna
pot nad Šentvidom pri Stični.)
929 BIOGRAFIJE
Louil Adamič (23. 3. IX9X - 4. 9. 1951) / Tine Kurent. - V.: Arhitektov zvezek II., Ljubljana, 2005,
str. 240-245, foto. (V Sloveniji institucije ne cenijo Adamičevih del.) Louis Adamič utira pot slovenski literaturi na Japonsko / Tine Kurent. - V.: Arhitektov zvezek II.,
Ljubljana, 2005, str. 246-251, foto. (Prof. ShozoTahara prevaja Adamičeve knjige v japonščino.) Obisk pri Francetu Adamiču / Stane Pctcrlin. - Protcus 2004 (jun.-jul.), str. 388 391, foto (Dr. F,
Adamič, rojen v Prapročah pri Grosupljem, jc bil dolga leta urednik Proteusa.) V spomin prof. Franceta Adamiča (1911-2004) / Slavko Gliha. - Sodobno kmetijstvo, 2004, št. X
(nov.-dec), str. 22, foto. (Nekrolog.) Poveljnik in pisec Lado Ambrožič Novljan / Bogdan Osolnik. - Svobodna misel, 2004, št. 14 (23.
7), str. 15-17, foto. (Življenjepis L. Atnbrožiča, ki je bil učitelj tudi v Stični.) Ladu Ambrožiču - Novljanu v spomin / Bogdan Osolnik. - Dl, 2004, št. 28 (15. 7.), str. 27. (Nekrolog.) Duhovitost - v Grčiji cenjena začimba življenja / Tea Čeme. - Slovenija.svet, 2004, št. 12, str. 14 15,
foto. (Igralka, prevajalka Lojzka Avavanos iz Višnje Gore živi v Grčiji.) Mirovni napitek umirja rožljanje z orožjem / Bojan Rajšck. - Nedelo, 2004, št. 51 (19. 12), str. 24,
foto. // Z mirovnim centrom ni bilo nič / Bojan Rajšck. - Delo, 2004, št. 24 (30. I.), str. 7, foto.
(Jože Borštnik s Krke že dvajset let pošilja svoj brinovec državnikom sveta.) Janez Brodnik - pozabljen, odkrit in zapisan v zgodovino / Ladka Deterding. - Trobla, 2005, št. 4,
str. 17, foto. // Janez (Joannes) Brodnik - velikolaški dušni pastir / Man I red Deterding. - Naš kraj,
2005, št. 7 (jul.-avg.), str. 12-13. (Duhovnik, šolnik, graditelj se je rodil v Ponikvah v Dobrepolju.) Prvi Ljubljančan z avtom in televizijo / Stanislav Južnič. - Delo, 2004, št. 91 (19. 4.), str. 16, foto.
(Anton baron Codclli pl. Fahnenfeld, 22. 3. 1875, Neapelj 26. 4. 1954, Porto Ronco pri Aneoni.) Odvetnik lahko služi zgolj in samo pravu / Mojca Šimenc. - Nika, 2005, št. 29 (16. 2.), str. 14-16,
foto. // Več kondicije kot pred 20 leti / Tone Fomczzi. - Polet, 2004, št. 22 (3. 6.), str. 44, foto.
(Odvetnik dr. Peter Čeferin brani tiste, ki se jih drugi branijo.) Ivo Frbežar, beletrist, prevajalec, publicist / Barbara Pance. - Sn, 2004, št, 70 (24. .3.), str. 12, foto.
(Kaj pesnik rad bere, jc, nakupuje, gleda.) Jože Gale / Marjan Brczovar. - Rast, 2004, št. 6, str. 614-615, foto. // Prvi slovenski junak / Zdenko
Vrdlovec. - Dn, 2004, št. 266(28. 9.), str. 16, foto.//Umrl jc Jože Gale. Režija Kekca ostaja živa /
K. R. - Delo, 2004, št. 226(27. 9.), str. 9, foto. //Jože Gale 1913-2004 / VI. Kavčič. - Svobodna
misel, 2005, št. 19 (8. 10.), str. 20-21, foto. (Nekrologi.)
Mihael Glavan - avtor izredno obiskane razstave / Ksenija M. - Klasje, 2004, št. 6, 2004, str. 23,
lolo. // V njegovih rokah pisne dragoline slovenstva / Milan Markelj. - 1)1, 2004 (11, 11.), str.
24, loto. (M. Glavan, vodja Rokopisne zbirke NUK, živi v Stični.) Polona Glavan : poslušani, primerjam, analiziram / Tina Kozi. Urban Vovk. - Literatura, št. 173
(nov.) 2005, str. 57 68, loto. (Stičanka Polona Glavan je pisateljica in prevajalka.) Kristina Gorišck Novakovič je bila prva slovenska pilotka - Finance, 2005, št. 48 (10. 3), str. 38,
loto. (Pilotka je doma iz Stične) August Ciril / Marija Makarovič. V.: Črmošnjiško-poljanska dolina in njeni ljudje. - Ljubljana, ZRC
SAZU, 2005, str. 403 464, loto. (Grosupeljčan A. Gril pripoveduje 0 svojem rodu.) Ana Zobec Ciril - ustanovna članica OOZ Grosuplje / Ana Vatovec. - Zrno, 2004, it 85 (jati.), sir.
13, loto. (Življenje in delo grosupeljske obrtnice.) Jaz sem ikona Televizije Slovenija / Igor Bratož. - Žurnal, 2004, št. 21 (4. 6.), str. 26 27, loto. // Jaz
meščan, Janša vozač / Marko A. Krašič. - Delo, 2004, št. 250(27. 10.), str. 6, foto. (Sašo Hribar
0 sebi in svojem delu.)
Učil je tudi gospodarje / Milan Glavonjič. - Sn, 2004, št. 282 (4. 12.), str. 11. loto. (Dobrepoljcc Fran Jaklič - Podgoričan.)
Novi ljubljanski pomožni škofje dr. Anton Jamnik / Ranka I velja. - Dn, 2005, št. 31 I (16. 11.), str.
4, foto. // Hvaležen za dar vere / Bogomir Šlefančič. - D, 2005, it 47 (20. 1.), str. 3, Loto. // Dr.
Anion Jamnik imenovan za pomožnega ljubljanskega škofa. - Novi glas. 2005, št. 43 (24. I L),
str. 5, foto. // Avtorileta ne pride z naslovom / Bogomir Štelančič. - I), 2005, št. 48 (27. L), str.
10 II, foto. // "Vi ste moji prijatelji..." / Tomaž Bukovec. - NDn, 2005, št. 350 (25. 12.), str. 5 6,
foto. (Škof dr. Anton Jamnik je z Male Nove Gore) Janez Janša : Portret tedna / Rok Praprotnik. - Delo, 2004, it. 235 (9. 10.), str. 3. foto. // Karizma-
lični mračnjak / Sonja 11. Vogrič. - Dn, 2004, št. 263 (25. 9.), str. 25, foto. // Janez Janša / Ali 11.
Žerdin, Martin Hvastja. - Mladina, 2005, it, 1 (5. L), str. 42 43, foto. // Janez Janša : portret
tedna / Dejan Pušcnjak. - Delo, 2005, št. 59 (12. .3.), str. 3, foto. // Vse najboljše, g. premici i
Senka Šmarčan. - Žurnal, 2005, št. 32 (16. 9.), sir. 32, foto. (Premier J. Janša predstavljen javno
in zasebno.)
Nika Janša : Sem Nika in nisem le Janševa hči / Bojan Traven. - Jazz, 2005, št. 6, str. 42 46, foto.
(Nika Janša bo stara 18 let.) Miča Jare - V.: Ilegalčki II, Ljubljana, 2004, Društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in
književnosti, str. 25 26, foto. (Mihaela .larc Zaje iz Višnje Gore je med vojno živela pri tujih
ljudeh, ker so njeni starši sodelovali v odporu.) Dr. Martin Jevnikar, 1913 2004 : Neizbrisno zaslužen kulturnoprosvelni kronist / Janko Moder. -
Delo, 2004, št. 12(16. L), str. 10, foto. //Odšel je prof. Martin Jevnikar. - Novi glas, 2004, št. 1
(15. I.), str. 8, foto. // Profesor Martin Jevnikar. - Mladika. 2004, št. I (feb.), str. 14. foto. // In
memoriam prof. Martin Jevnikar / Lojzka Bratuž. - Koledar GMD za leto 2005, str. 200 201,
foto. (Nekrologi.)
Na večeru, posvečenem prof. Martinu Jevnikarju vročitev, odlikovanja RS. - Pd, 2005. št. .3 (5. I.),
str. 8, foto, // Poslhumno priznanje RS prof. Martinu Jevnikarju / M. Rustja. - Pd, 2005, št. 9(12.
I.), str. 9, foto. (Slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek je posmrtno odlikoval dr. Martina Jev-
nikarja Z redom za zasluge za vsestranski prispevek k slovenski kulturi in slovenstvu ter za vsa
dejanja v dobro Slovencev v Italiji.) Za kulturni okraj / ce. - D, 2005, it. 5 (30. L), str. 14, foto. // Srečanje 0 delu Martina .levnikarja / M.
Rustja. - Pd, 2005, št. 93 (20. 4.), sir. 9, foto. (O M. Jevnikarju in njegovem delu na srečanju v
Pcterlinovi dvorani v Trstu.) Giril Jurčič, ljudski igralec : Pajž.barjev pob, kije postal Deseti brat / Ladislav Lesar. - NDn, 2004,
It, 167 (20. 6.), str. 17, foto. (Jurčičev pranečak z Muljave)
Mirjani Kalin. - Jana, 2005, št. 45 (8. 11.), str. 17, foto. (Mczzosopranistka s Perovega pri Grosupljem nominirana med desetimi kandidatkami za Slovenko let 2005.)
Mezzosopranistkc so čarovnice, matere ali zavržene ljubimke / Majda Hostnik. - Dn, 2005, št. 164 (18. 6.), str. 34, foto. (Mirjam Kalin - koncertna in operna pevka, živi na Pcrovem pri Grosupljem.)
Prof. dr. Jože Kastelic, dolgoletni ravnatelj Narodnega muzeja, je umrl / Stane Gabrovec. Argo, 2003, št. 2, (izšlo maja 2004), str. 9-11, foto. (In memoriam.)
Bibliografija Jožeta Kastelica (1989-2003) / Anja Dular. - Argo, 2003, št. 2, (izšlo maja 2004), str. 12-13.
Lučka Koščak, kiparka / Barbara Pancc. - Sn, 2004, št. 115 (19. 5.), str. 13, foto.
Bogata država ne pomeni kakovostnega življenja / Tea Černc. - Nedelo, 2004, št. 20 (16. 5.), str. 21,
foto. // Ljudje, ki živijo v "bogatih državah", niso bogati! / Slovenija.svet, 2004, it.7, str. [18-19],
foto. (Kiparka, doma s Plešivice, živi v Ženevi.) Tone Kralj v Pcvmi. - Novi glas, 2005, št. 2 (20. I), str. 8, foto. (Izšla je knjiga o Kraljevih poslika-
vah v Pevmi.)
Božične melodije so odmevale v objemu sedemdesetletnih poslikav Toneta Kralja / (vip.) Pd, 2005, št.
7 (9. I.), str. 10, foto. (Erika Jazbar je v Pevmi predstavila svojo knjigo o Kraljevih poslikavah.) Poklon Tonetu Kralju v besedi in glasbi. - Novi glas, 2005, št. 46 (15. 12.), str. 6+15, foto. (Prof.
Veronika Koršič Zorn je predstavila delo Toneta Kralja, objavljenje celoten govor.) Janez Lesjak st.: Za ustanovitev turističnega društva je bila kriva jama / M. S. - Grosupeljski odmevi,
št. 8/9 (avg.-sep.), str. 9, foto. (J. Lesjak je eden najstarejših in najbolj znanih ljudi, ki so krojili
povojno zgodovino Grosupljega.) Skupaj smo vse zmogli. - Lipov list, 2005, št. 5 6, str. 88, foto. (Odlomek iz intervjuja o začetkih
turizma po vojni v Sloveniji in Grosupljem z okolico.) Krošnjar, Kostclka in črednik / M. L.- S. - Dl, št. 43 (27. 10.), str. 24, foto. (Grosupeljčan Marjan
Obranovič - Kuželičan, po rodu s Kostclskcga, je izdelal tri kipe iz lesa.) 50 nadškofovih let / Franci Petrič. - D, 2005, št. 5 (30. 1.), str. 3, foto. (Dr. Franc Perkoje doma s Krke.) Pogovor s Stanetom Peterlinom / Matjaž Mastnak. - Protcus, 2004, št.5 (jan.), str. 196-202, foto.
(Biolog in naravovarstvenik živi na Grosupljem.) Veruška, Alenka, Matjaž in Dobruška Podkoritnik. - V.: Ilegalčki II, Društvo za proučevanje
zgodovine, antropologije in književnosti, Ljubljana, 2004, str. 103-111, foto. (Otroci znanega
grosupeljskega zdravnika so med vojno živeli pri tujih ljudeh, ker so bili njihovi starši odsotni
zaradi sodelovanja v odporu.) Skromna sreča Angelce Škulca / Žana Kapetanovič. - Jana, 2004, št. 7 (17. 2.), str. 38-39, foto. (Pri
71. letih je zasvetila prva žarnica v pisatcljičincm skromnem domu.) "Tvoje zgodbe so prekratke" / Silvester Čuk. - Ognjišče, 2005, št. 9, str. 15, foto. (Pisateljica živi v
Dednem Dolu pri Višnji Gori.) P. Alojzij Štrubelj / J. - D, 2005, št. 2 (9. 1.), str. 29, foto. (Nekrolog. Pater A. Štrubelj je bil doma
iz Paradišča pri Šmarju - Sapu.) Dr. Zvone Štrubelj : Nikoli se ne bomo dovolj nahranili iz svojih korenin / Igor Ahačcvčič. - Naš
kraj, 2005, št. 9 (okt.), str. 9-11, foto. // Zvone Štrubelj o svojem pastoralnem delu med Slovenci
v Nemčiji in svetniškem liku msgr. Jakoba Ukmarja / Jurij Paljk. - Novi glas, 2005 (17. .3.), str.
5, foto. (Z. Štrubelj je iz Zdcnskc vasi.) Življenje in delo Vide Taufer / Boštjan Božič. - Jezik in slovstvo, 2004, št. 6 (nov.-dec), str. 67 79.
(V. Tauferjeva je po vojni učila v Stični.)
Zbornik občin Grosuplje, IvanČna Gorica, Oobrepolje XXIV, 2006 227
GROSUPLJE-MESTO
Marko Podvršnik *
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 121/05, z dne 30. 12. 2005 je bil objavljen Sklep Vlade Republike Slovenije o podelitvi statusa mesta 16 slovenskim naseljem, med drugimi tudi naselju Grosuplje, ki ima več kot 7.000 prebivalcev.
15. a člen Zakona o lokalni samoupravi določa:
"Mesto je večje urbano naselje, ki sc po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstvcni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev. Naselje pridobi status mesta z odločitvijo vlade".
Občinski svet Občine Grosuplje je žc v letu 2000 sprejel sklep da se (takrat še v pristojnosti Državnega zbora RS) poda pobuda, da sc naselju Grosuplje podeli status mesta.
Sama podelitev statusa mesta ne prinaša nobenih obveznosti in tudi ugodnosti ne. Gre le za simbolično podelitev, pred naseljem Grosuplje se bodo lahko postavile table tudi z napisom Grosuplje -mesto in Grosupeljčani se bodo lahko tudi "pohvalili", da so meščani.
Povsem nekaj drugega pa je status "mestne občine"!
Njeno vsebino in okvirne kriterije določa 16. člen Zakona o lokalni samoupravi. Na kratko: "Mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest".
Občina Grosuplje ima 17.000 prebivalcev, zato še ne izpolnjuje zakonskih meril za "mestno občino".
*Unlv. dipl. prav., direktor uprave Občine Grosuplje.
Dišeč, okusen, sočen in hrustljav,
Košček kulture,
bogastva narave
in veselja vsakega dne.
Kruh.
Iz naših peči diši po pravkar spečenem kruhu ze več kot pol stoletja. Za najvišjo kakovost pa si od nekdaj prizadevamo z enako vnemo.Verjamemo namreč, da lahko dober kruh pripravimo le s pravim odnosom do dela in iz najboljših sestavin. Zato Mil mojstri peki vsak košček kruha pripravljajo enako skrbno in z ljubeznijo.
Prizadevamo si u ohranjanje najboljšega iz slovenske pekarske dediščine. Zato smo obudili postopek priprave tradicionalnega Pletenega srca, vrhunskega izdelka domače obrti, in druge mojstrske izdelke iz naše preteklosti. Svoje znanje, izkušnje in veselje do peke prenašamo na mlajše rodove, ki jih je med nami vedno več, v našo pekarno pa prinašajo mladostno vnemo.
cPekarna C/r
Radi vam ponujamo najboljše, vas razvajamo in navdušujemo z bogato ponudbo in odličnim okusom. Da bi v vaših očeh ostali najboljša pekarna.
#fMOS
Holding
Imos Holding, upravljanje povezanih družb, d.d., ljubljana Dunajska 56, p.p. 2636, 1001 Ljubljana
ŽE VEČ KOT40 LET NEPOGREŠLJIVI V PROFESIONALNIH KUHINJAH
Naš profesionalni program gostinske opreme KOGAST obsega:
• termično opremo Kogast 600, 700 in 900 v klasični ali mostni izvedbi
• nevtralno opremo KOGAST
• samopostrežne linije v stacionarni in mobilni izvedbi
• računalniški nadzor kuhinjske opreme, skladen s HACCP načeli
Načrtujemo kuhinjsko tehnologijo, imamo najbolj razširjeno servisno mrežo in smo zastopnik za profesionalno kuhinjsko posodo ter pripomočke francoskega proizvajalca De Buyer, zato vas
VLJUDNO VABIMO, DA NAS OBIŠČETE
K0VINASTR0J GASTRONOM
TOVARNA GOSTINSKE OPREME d.d., GROSUPLJE Adamičeva c. 36,1290 GROSUPLJE, Slovenija Tel.: +386 (0)1/78 66 300 N.C., Fax: +386 (0)1/78 66 310 K-mail:  inIV« ko-gast.si, Http://www.kn-gast.si
K	
KOGAST	
4
G - M & M proizvodnja in marketing, d.o. o.
Brvace 11, 1290 Grosuplje, Slovenija tel.: n.c. (01) 7866-500, faks: (01) 7863-023 www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si
Poleg naše osnovne dejavnosti, ki je proizvodnja električnega orodja, priključkov in pribora, družba G - M & M nudi tudi sledeče storitve:
- projektiranje in izvedba električnega ročnega orodja.pribora in priključkov
- laserski razrez vseh vrst pločevin
- obdelavo vseh vrst materialov na CNC obdelovalnih centrih
- montaža in zaključna dela
električno orodje vrtno električno orodje gospodinjski aparati visokotlačni čistilniki in kompresorji
"š BLACK&DECKER
električno orodje in pribor za industrijo in obrt
profesionalno orodje
univerzalni pribor za električno orodje
varnostna tehnika za hiše in stanovanja, hotele, pisarne in delavnice cilindrični vložki in ključi
ključavnice-obešanke cilindrični vložki varnostni sistemi
električne in bencinske rotacijske kosilnice, kosilnice z nitjo,
okopalnik in drugo vrtno orodje
DeWALT
delan
Piranha
Vaš kiju«.
VARNOSTNI SISTEMI DOM
A #BU»CK8DECKffl.C0MPANY
[C0RBIN
CORBIN VARNOSTNA TEHNIKA
www.g-tnm.si
novosti, ceniki, servisi, nasveti, zunajkatatoška ponudba
Servis: G - M & M, Brvace 11, 1290 Grosuplje Tel. servis: (01) 7866-573, 7866-572 Faks: (01) 7861-021, e-pošta: servis@g-mm.si delovni čas:
ponedeljek - petek: 8. - 18. ure sobota 8. - 12. ure
vvinterhatter
VVinterhalter Gastronom d.o.o.
Profesionalni pomivalni stroji in sistemi Adamičeva 40, 1290 Grosuplje Telefon: +386 (01) 7863 445, 7863 446 Telefax: +386 (01) 7863 444 internet: www.winterhalter-gastronom.si
Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobrepolje XXIV, 2006
233
1LX
AvtoTransporti Kastelec
Adamičeva 57, 1290 Grosuplje, Slovenija
Tel. +386 (0)1 78 88 050 Fax +386 (0)1 78 88 061 E-mail: lado.kastelec@siol.net
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE
3137
7878
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrcpolje XXIV, 2006
235
40 let
naša prihodnost je čisto okolje
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o.
Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon h.c.: 01/786 23 11 telefaks: 01/786 13 89
El		E	
'S
► INSTALACIJE
► TRGOVINA
► INŽENIRING
► SERVIS
D.O.O., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01 786 26 22; 786 36 20 Fax: 01 786 46 21
pivnica
Pričakujemo vas z izbrano ponudbo jedi in pijač. Gotovo vas bodo zamikale katere izmed pivskih jedi. Žejo pa si boste lahko pogasili z izvrstnim domačim kvasnim pivom Anton, varjenim po izvirnem nemškem starograjskem receptu.
Gostilna, pivnica in pivovarna Anton Gasilska cesta 3, 1290 Grosuplje
tel.: 786 50 73
kis
KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.
1290 Grosuplje, Gasilska cesta 5 Tel.: (01) 7860-360, 7818-100, fax: (01) 7862-255 E-mail: kgg@siol.net
Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, Gasilska cesta 5 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste, ter izvaja druga dela po dogovoru.
GramaF Gril d.o.o.
Proizvodnja betonskih izdelkov, trgovina in transporti
1290 Grosuplje, Rožna dolina 9, SLO
Tel.: 00 386 (0)1 78-63-363,78-63-364,78-63-365
trgovina: 78-63-366
Fax: 00 386 (0)1 78-64-464
GSM: 070 660 500
E-mail: gramat.gril@siol.net
BLAGOVNI CENTER Dolenjske Toplice
Tel.: 00 386 (0)7 306-56-95,306-56-82 Fax: 00386 (0)7306-54-54
BLAGOVNI CENTER Rudnik - Kočevje
Tel.: 00 386 (0)1 895-56-25, Fax: 895-46-50
zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje
POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
- ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN
- CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM
- SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS
- CENITEV NEPREMIČNIN
- POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE
- PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV
telefon h.c: (01)781-03-20 fax: (01)781-03-34 GSM: 041 683 532 E-pošta: zpksu@siol.net
OZ Magro, Grosuplje z.o.o.
Ob Grosupeljščici 1 b, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: 01/786 61 10, Fax; 01/786 61 24 E-pošta: magro@oz-magro.si
RAČUNOVODSKE STORITVE:
• Vodenje poslovnih knjig za družbe ter samostojne podjetnike
• Izdelava računovodskih izkazov in računovodskega poročila
• Izdelava davčnih bilanc in davčnih napovedi
• Davčno svetovanje
FINANČNE STORITVE
• Izdelava investicijskih programov
• Svetovanje pri naložbah, financiranju in pridobivanju sredstev IZVAJANJE GRADBENIH DEL
*
9
motvoz
od 1920 mm
Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d.
Taborska 34, 1290 Grosuplje, Slovenija
Tel.: +386 (0) 1 78 88 100 Faks: +386 (0) 1 78 88 156 Internet: http://www.motvoz.si E-mail: info@motvoz.si
POLIPROPILENSKI IZDELKI PROGRAM FOLIJ
Tkanine
Vreče
Kontejner vreče
Veziva in rafija
Štapel vlakna
Vrvi in vrvarski izdelki
Vlakna za armiranje betona
Folije za gradbeništvo Prekrivne folije za kmetijstvo Silažne folije Termokrčljive folije Folije za strojna pakiranja Stretch folije Folije za kasiranje Potiskane folije za pakiranje v živilski industriji Folije za mlekarsko industrijo Barierne folije
IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV (konoplja, lan, juta)
Motvozi
Vrvi in vrvarski izdelki
KOVINASTROJ
SERVIS
d.o.o.
Podjetje za montažo, servisiranje in prodajo gostinske opreme
Adamičeva c. 36 1290 Grosuplje, Slovenija
Telefon: 01/7862-274, 7865-860 E-mail:k.servis@ko-gast.si Telefax: 01/7862-275
Medicinski parni sterilizator tip MST-V
Beli/Med
Infection Control
* stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v medicini
* laboratorijski pomivalno dezinfekcijski stroji
* stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v farmaciji
* parni sterilizatorji SAUTER BELIMED
* sredstva za pomivanje, dezinfekcijo,, izpiranje - neodisher
* termostatske kopeli, merilna tehnika - LAUDA
BELIMED d.o.o Kosovelova cesta 2 SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 1 7866-010 Fax.: +386 1 7866-011 E-mail: info@belimed.si www.belimed.si
Termodezinfektor tip WD 250
Proizvodnja plastične embalaže
Izdelujemo najrazličnejše posode, kozarce, pladnje in drugo embalažo iz polistirena in polipropilenskih ter polietilenskih folij lastne proizvodnje. Naše izdelke lahko poljubno obarvamo in potiskamo.
Poleg raznovrstnih standardnih izdelkov izdelujemo tudi embalažo poljubnih dimenzij po naročilu. Vse potrebne načrte pripravimo v razvojnem oddelku, v lastni orodjarni pa orodja.
Za več informacij smo vam na voljo na spodnjih naslovih.
PANPLAST d.o.o. Adamičeva cesta 42 1290 Grosuplje
Tel. : 01 / 7862 500 Fax. : 01 / 7863 443 E mail : panplast@siol.net Spletna stran : http://www.panplast.si
Telefon Ivančna Gorica: 01/7877-111, dežurni tel.: 041 327 716 Telefon Grosuplje: 01/7862-850
• Opravlja neprekinjeno dežurno službo zdravstvenega varstva živali,
• Odkriva in zatira kužne bolezni živali,
• Opravlja umetno osemenovanje govejih plemenic, odkriva in odpravlja plodnostne motnje,
• Zdravstvena oskrba in preventivna cepljenja malih živali
• Kirurški posegi pri malih živalih
• Sterilizacija in kastracija malih živali
• Svetovanje pri reji in prehrani
• Prodaja zdravstvenih pripomočkov in hrane za male živali
ZDRAVSTVENA OSKRBA:
• umetno osemenjevanje
• strokovni delavci Veterine Dobro-Grosuplje d.o.o., Ivančna Gorica, 24 ur dnevno skrbijo za zdravljenje bolnih živali, preprečevanje kužnih bolezni, osemenjevanje govejih plemenic in izdajo zdravstvenih spričeval.
• korekcija parkljev
• oštevilčenje in registracije živali - govedov
tovarna kovinske opreme in procesnih sistemov d.d.
ISO 9001 O 286
1290 Grosuplj
e, Industrijska 5, Slovenija
telefon h.c: 01/7888-400, telefax: 01/7888-405 TRR: 03100-1005375127, ID št.: 58007059 internet: www.kops.si, e-mail: info@kops.si
V IMOS
Imos, projektiranje, inženiring,
tehnično svetovanje in gradnje, d.d., ljubljana
Dunajska 56, p.p. 2599,1001 Ljubljana
Uresničitev naložbenih idej...
Poslanstvo naše družbe je uresničitev naložbenih idej v okviru zastavljenih ciljev. To postavlja temelje za zaupanje naših poslovnih partnerjev, saj vedo, da bodo njihova ob začetku projekta postavljena pričakovanja, ob koncu tudi izpolnjena.
Imos, projektiranje, inženiring,
tehnično svetovanje in gradnje, d.d., ljubljana
Dunajska 56, p.p. 2599,1001 Ljubljana
telefon 01 473 33 10, 3oo 53 60 faks 01 473 33 78, 231 91 84 e-mail inf0@im0s.si www.im0s.si
t
Zbornik obtin Grosuplje, Ivančna Oorica, Dobrepolje XXIV. 2006
247
CASUCCI
Muljava 22a 1295 Ivančna Gorica Tel.: +386 (0)1 78 76 386 +386 (0)1 78 76 510 Fax: +386 (0)1 78 76 367
www.bomax.si
e-mail: bomax@bomax.si
Poslovne enote:
01 MULJAVA 22a, tet: 01/787 63 67
02 RIBNICA. Ljubljanska 1, tel.: 01/836 21 74
03 LJUBLJANA. Bežigrajski dvori, PeriCeva 35, tel.: 01/436 30 93
04 FRIZERSKI SALON. Muljava 22a, tel.: 01/787 63 67
05 BLED, Cesta svobode 10. tel.: 04/574 43 40
07 GROSUPLJE, Adamič center, Taborska c. 4. tel.: 01/787 32 66
08 NOVO MESTO, Bršljin - Hedera. tel.: 07/337 73 70
11 KRANJ. Mercator center tel.: 04/204 24 02
12 IVANČNA GORICA, center Žolnir. tel.: 01/786 90 23
13 TREBNJE, Mercator center tel.: 07/348 20 54
14 DOMŽALE. Cesta talcev 4, Mercator center tel.: 01/724 41 80
TRAIG
TRANSPORTNO PODJETJE d.d. CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15 1295 IVANČNA GORICA
UPRAVA:
centrala: ++386 (0) 1 788 78 70 direktor: ++386 (0) 1 788 78 65 GSM:      ++386 (0)41 703 281
fax:        ++386 (0) 1 788 78 64
E-mail: traigdd.ivg@siol.net http://www.traig.si
Podjetje opravlja javni prevoz stvari v notranjem in mednarodnem tovornem prometu.
UNIVERSAL
OBRTNO PODJETJE d.d. IVANČNA GORICA
PESKOKOP PODSMREKA
Malo Hudo 4a, Iv. Gorica
Malo Hudo 4a, 1295 Ivančna Gorica Uprava telefon: (01) 78-69-410, fax: (01) 78-69-411 Peskokop telefon: (01) 78-84-002
PROIZVODNJA IN PRODAJA:
- peščenih agregatov za betone in malte
- nežganega dolomita za uporabo v industriji izolacijskega materiala
- gramoza za temeljenje v gradbeništvu in za nasipe v cestogradnji
• rizlja za izdelavo drenaž in posip pri urejanju dvorišč in parkov
STORITVE:
- prevozi s kiper kamioni
• gredanje vozišč in dvorišč z gredarjem
- izkopi in ureditve z mini bagrom
- večji izkopi z bagrom
- nakladanje razsutih materialov z zgibnim nakladalnikom
ZA VEČJA NAROČILA SE PRIPOROČAMO IN NUDIMO POPUSTE!
inženirinci d.o.o.
□□mag
družba za trgovino, storitve in zastopstva
• SALON KOPALNIC
• ADAPTACIJE
• STROJNE INSTALACIJE
• POLAGANJE KERAMIKE
Đ 01 7862-091, 041 381-871
Grosuplje, IOC Brezje 34
LIVAR, Proizvodnja in obdelava ulitkov, d.d. IVANĆNA GORICA, Ljubljanska cesta 4 3
Telefon:+386 (01) 786 99 00 Tclcfax:+386 (01)787 73 81 http: //www.livar.si e-mail: upravafailivar.si
e-mail: infofalivar.si e-mail:prodaja(ajlivar.si
Družba s trdno 50 letno tradicijo
V delniSki družbi Livar s svojimi izkušnjami in znanjem i/delujemo in obdelujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularnc in jeklo litine.
Naši izdelki se doma in po svetu uporabljajo v kmetijski mehanizaciji, avtomobilski industriji, strojegradnji, industriji bele tehnike in za armature. Večino svojih izdelkov prodamo na trgu evropske skupnosti.
Doma smo najbolj prepoznani po kanalskem programu lastne blagovne znamke, ki ima na domačem trgu visok tržni delež.
Družbo Livar sestavljajo: v Sloveniji:
Profitni center livarna Ivančna Gorica Profitni center livarna Črnomelj Profitni center mehanska obdelava in
na območju bivše Jugoslavije:
Topola Livar Group a.d.- nekdanja Zastava Livnica Topola Jelšingrad Livar a.d,- nekdanja Jelšingrad livnica čelika iz Banjaluke.
Livarjev strateški cilj je postati ena večjih in najkvalitetnejših livarn sive in nodularnc litine v JV Evropi, za kar se skupaj z zaposlenimi v povezanih družbah prizadeva 1396 delavcev.
E*A3i
montažne zgradbe
> Trimo
vwvw.trimo.si
strehe in fasade
v <   , I
jeklene konstrukcije
tiskarno • založbo * fotokopirnico
d.o.o.
1290 GROSUPU6, Kolodvorska 2 Telefon: (01) 786 11 77 (01) 786 15 86 (041) 351 773 Telefax: (01) 786 15 87 6-moil: portner.grQf@siol.net
JI?
triglav
i b ii d , tuj republik« 2, 1520 i juMjana
V poslovalnicah Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje
svetujemo in opravljamo bančne storitve za prebivalce, pravne osebe in zasebnike na področjih
• kreditiranja
• varčevanja
• zbiranja depozitov
• investicijskega bančništva
• plačilnega prometa v domovini in s tujino
Z veseljem vas pričakujemo!
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Moste
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepoljc XXIV, 2006
255
4
acij
grosuplje
: DRUŽBA ZA PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ d.d.
ADAMIČEVA 51, 1290 GROSUPLJE, SLOVENIJA Telefon: (01) 78 88 500 »Telefax: (01) 78 88 520
IZVAJAMO INSTALACIJE:
CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE!
Parad išče 9
1293 Šmarje - Sap
PE Brezje pri Grosuplju 36
1290 Grosuplje
Tel.: 01/786-05-65, 01/786-26-86 Fax: 01/786-26-87 E-mail: info@klimatizaciia.si Internet: www.klimatizacija.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900/Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue.qrosuplje(5)qov.si http://upravneenole.qov.si/upravneenote/qrosuplie/
Za opravljanje drugih upravnih nalog je na podlagi Uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot organizirana Upravna enota Grosuplje, ki na prvi stopnji odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti, ima pa tudi del pospeševalne in nadzorstvene funkcije v prostoru, ki ga pokriva.
Upravna enota Grosuplje po velikosti spada med srednje velike upravne enote in pokriva območje treh občin in sicer Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
Teritorij: 464 km2
število prebivalcev: 34.357
število občin: 3
število krajevnih uradov: 2
število naselij: 228
Upravno enoto Grosuplje vodi načelnica NEVENKA DOLGAN, univ.dipl.prav.
Znotraj UE so organizirane notranje organizacijske enote oziroma oddelki:
• Oddelek za upravno notranje zadeve in kmetijstvo, ki ga vodi Marija Planina, univ.dipl.inž.agr., znotraj oddelka je organiziran Referat za upravno notranje zadeve, ki ga vodi Marija Vidrih, dipl.upr.org., referat ima kot način dela tudi dva krajevna urada Ivančna Gorica in Dobrepolje
• Oddelek za okolje, prostor in gospodarstvo, ki ga vodi Janja Slapšak Goreč, univ.dipl.inž.arh., in
• Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, ki ga vodi Dragica Urbas, dipl.upr.org., znotraj oddelka je Glavna in sprejemna pisarna, ki jo vodi Zvonka Gabrijel, dipl.upr.org.
Upravna enota Grosuplje veliko pozornost posveča kakovosti opravljenega dela, zadovoljstvu strank in zaposlenih, zato je leta 2002 s strani Slovenskega inštituta za kakovost prejela certifikat kakovosti ISO 9001:2000.
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica