TE D N I K
blasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
^eto xxv. št. 37	Ptuj, 28. septembra 1972	Cena 1 din
mnl čez vodo
Ha posvetovanju predstavnikov
Uenskih nerazvitih občin 12.
[ptembra 1972 v Ptuju, o tem smo
išimeje poročali v predzadnji
tevilki, je sodelovalo v razpravi
bog 20 predstavnikov. Bilo je
trečenih mnogo umestnih pripomb
I predlogov, ki jih ne bi smeli
ozabiti, ampak se ob njih zamisliti
1 si prizadevati, da se neskladja
dpravljajo, umestni predlogi pa
ipoštevajo.
Igor PONIKVAR, podpredsednik
10	sindikata družbenih dejavnosti:
Je želimo skladen razvoj, je treba
Fsem nerazvitim občinam zagotoviti
loločen minimum v startu, ki ga še
limamo. Ob tem je treba videti,
ako je s strokovno službo v
občinskih upravah na manj razvitih
)bmočjih. Ali lahko ta služba
iktivira ves možni potencial v
Jbčini, ali lahko njeni kadri s
itrokovno iniciativnostjo dosežejo,
ila bo pritekal kapital tudi od
tueod?
Dr. Mitja MRGOLE iz Ptuja: V
idravstvu imamo vsi enake pravice,
nožnosti na manj razvitih območjih
)a sp mnogo manjše. Centralne
»Inišnice institucije dobivajo za
mesticije 40 odstotkov republiških
iiedstev, poleg tega pa tudi sredstva
11	kadre in stanovanja. Na nerazvi-
tih območjih pa mora za vse to
ilcrbeti gospodarstvo samo. To
nesorazmerje je nujno treba odpra-
vil
Dr. An te MI LE TA iz Ptuja:
Razlikovanje občanov po regijah se
začne že ob rojstvu. To je nujno
odpraviti v srednjeročnem pro^amu
razvoja Slovenije. Metodolo^ja in
^lednotenje dela, sistemizacija ka-
in program razvoja osnovne
.^avstvene službe - vse to mora
TO v Sloveniji urejeno enotno.
Nace KRUMPAK iz Šmarja pri
Jelšah: Slovenija je odkrila nerazvita
območja, ko je začela načrtovati
l^^oj 30-letni razvoj in so ugotovili,
so nerazvita območja vse manj
sposobna oskrbovati razvita z
Zdravim in šolanim kadrom ter da
Obstoj nerazvitih postaja vse dražji
a Vso slovensko skupnost. Še danes
" pojavlja nesprejemljiva miselnost
~ nekaj bomo dali nerazvitim, da bo
Proti združitvi zdravstvenega
avarovanja delavcev in kmetov so
™ razviti centri, ki ne želijo
^"darno pomagati nerazvitim. Gle-
dano dolgoročno pa je nesmiselno
združevati revežf, ampak je treba
ustvariti enoten solidarnostni sklad
v republiki.
Predstavnica iz občine Trebnje:
Dolenjska je prva regija, ki je že
združila delavske in kmečke zavaro-
vance. Zdravstvena služba na to ni
bila pripravljena in nas to sedaj tepe.
Ljubljana nam golta kadre, zdrav-
niki odhajajo na specializacijo in
tam ostanejo. Vrnejo sicer tista 2
milijona štipendije, toda študent
medicine nas stane čez 30 milijo-
nov.
Drugi predstavnik iz občine
Trebnje: Republika bi morala
sprejeti drugačen kriterij do štipen-
diranja iz manj razvitih območij.
Štipendijo odobrijo samo tistim iz
socialno šibkih družin, ki imajo
odličen in prav dober uspeh. Toda
otroci, ki pridejo iz zaostalih
kmečkih področij to težko doseže-
jo. Štipendije bi naj dodeljevali na
osnovi inteligenčnega testa in ne
samo spričevala. Več poudarka bi
morali dati tudi izobraževanju na
delovnem mestu. V nekaterih
podjetjih to namerno zavirajo, ker
se vodilni bojijo ljudi, ki bi kaj več
znali.
Dušan PARAZAJDA iz Domave:
Dom dr. Marjana Borštnarja je
repubhški zavod, vendar čutimo
posledice, ker smo na nerazvitem
območju. V kadre smo prisiljeni
vlagati samo kratkoročno. Ker
rabimo posebej specializiran kader,
so pri srednji medicinski šoh odprli
poseben oddelek samo za naš zavod,
za kar smo morali vložiti 21
milijonov. Tako praktično nerazviti
dvakrat plačujemo kadre.
Jože STROPNIK iz Ptuja: V Ptuju
je nujno potreben srednješolski
center. Po izračunih bi investicija
veljala 20 milijonov novih dinarjev,
od tega bi se naj občina zadolžila s
krediti za 2/3, za eno tretjino ali 700
milijonov S din pa bi naj prispevalo
gospodarstvo tega območja. Toda
srednje šolstvo je nacionalna zadeva,
saj npr. iz ptujske gimnazije okrog
90 odstotkov dijakov odide drugam.
Investicije bi naj nosila republik^a in
tudi delež gospodarstva se naj
odloča v okviru Gospodarske
zbornice Slovenije.
Gvido Cepin - Markovci:
Predlagamo in zahtevamo enake
možnosti na vseh stopnjah. Za
vsakega človeka mora biti nacional-
na družbena skrb. Za pospešeni
razvoj nujno potrebujemo več in
sposobnih kadrov, toda kadri nam
odhajajo in z njimi podpiramo
razvite, ker jim sami ne moremo
nuditi potrebnega. Investicije v
šolstvu naj bodo nacionalna, ne pa
občinska skrb. Zagotoviti moramo
brezplačno dokončanje osnovne
šole za tisto mladino, ki je ni
končala. Zakaj ne bi za naše šolstvo
prispevale tudi tiste države, kjer
delajo naši zdomci, saj je na
nekaterih naših šolah do 30
odstotkov učencev, katerih starši so
v tujini. Zaposleni doma prispevajo
precejšen delež od OD za šolstvo, od
zaposlenih v tujini pa nimamo nič.
Potrebna je tudi drugačna porazdeli-
tev nacionalnega dohodka, kef
noben narod se ne more zdravo
razvijati, če trpi prevehke socialne
razlike.
Vse naštete in še mnogo drugih
pripomb, izrečenih v razpravi bi bilo
nujno, če že ne v celoti v
srednjeročnem pa vsaj v dolgoroč-
nem propamu razvoja Slovenije
upoštevati in določiti trdne kriteri-
je, da bo to tudi uresničeno. Brez
tega pa bo srednjeročni program
tak, kot je duhovito pripomnil eden
od razpravljavcev, da bo nerazvita
območja peljal žejna čez vodo.
F. Fideršek
uredništvo bralcem
Uredništvo TEDNIK se vsem
svojim bralcem opravičuje
za neljubo pomoto, ki je
nastala v predzadnji številld
Tednika, ko je vsled napake
v tisku bila na glavi Tednika
odtisnjena napačna prodajna
cena.
Uredništvo
Proti drobljenju zemljišč
Socialistična republika Slovenije
je letos osvojila že tretji zakonski
predlog, ki se nanaša na urejevanje
in napredek v kmetijstvu. Potem ko
smo sprejeh zakon o obdavčevanju
in združevanju kmetov, je pred
nedavnim republiški izvršni svet
sprejel tudi predlog zakona o
kmetijskem zemljišču. Z zakonom o
dedovanju, ki bi naj bil sprejet do
konca leta (predlog je še v izdelavi)
bo področje kmetijstva urejeno
povsem na novo.
Zakon o kmetijskem zemljišču bi
po predlogu moral izboljšari pogoje
v kmetijstvu, povečati proizvodnjo i
usmeriti slovenske kmete v tržno
proizvodnjo. Ustvariti bi moral tudi
pogoje za nadaljnji razvoj
socialističnih in samoupravnih
odnosov na podeželju. S tem
zakonom je postala občina nosilec
politike okrog kmetijskih zemljišč.
Predlog zakona obvezuje lastnike
zemljišč, da le-te izkoriščajo
izključno za njihov namen: za
kmetijsko proizvodnjo, stanovanj-
sko gradnjo, za objekte infrastruk-
ture in rekreacije. Kmetovalci bodo
morah zagotoviri trajno obdelavo
kmetijskih površin, ki jih
posedujejo. V nasprotnem pridobi
občina pravico intervencije (od-
kup!). 'Pravico do obdelovanja
zemlje ima lahko samo občan,
kateremu je to osnovni poklic.
Novi zakon bi moral predvsem
omogočiti kmetom blagovno
proizvodnjo. Posestva postajajo iz
leta v leto manjša. V Sloveniji je
58,6 odstotkov kmetij manjših od 5
obvestilo
MAISTROVI BORCI, ki žele
potovati v Reko, naj se oglasijo v
Klubu upokojencev 29. 9. ob 9. uri
zaradi dogovora o programu in
dnevu izleta. S seboj prinesite
železniško vozovnico in ND 90.- za
rezervacijo v Reki.
Odbor
hektarjev. Zmanjševanje kmetij pa
zavira intenzivno proizvodnjo. Sedaj
bo prednost pri nakupu nekega
kmetijskega zemljišča imel tisti
občan-kmet ali družbena organi-
zacija, katerega zemljišče meji na
tisto, ki se prodaja. Ce v tem
primeru ne pride do pogodbe, lahko
prodajalec proda zemljo samo
občinskemu zemljiškemu skladu.
Novi zakon onemogoča dajanje
zemljišč v zakup med posameznimi
kmeti. Zemljo lahko da v najem
samo občinski zemljiški sklad s tem,
da letna najemnina ne more biti
večja od katastrskega dohodka in
čas najema ne more biti krajši od
osem let.
Arondacije in komasacije bo po
predlogu novega zakona o
kmetijskih zemljiščih lahko zahteval
tudi zasebni kmetovalec in ne samo
organizacije združenega dela.
Kmetje pa bodo lahko postavih
omenjeno zahtevo samo na osnovi
utemeljenih možnosti, da bodo s
takšnim ukrepom mogh resnično
povečati svojo proizvodnjo.
Z novim zakonom bo Slovenija
prva med našimi republikami
definirala tudi kmetijski zemljiški
maksimum. V predelih, kjer je
mogoča uporaba težke in srednje
mehanizacije, kmetovalci tudi po
predlogu novega zakona ne bodo
mogli imeti več zemlje kot 10
hektarjev. Koliko bodo lahko imeh
v hribovitih predelih, o tem odloča
občina s tem, da skupna površina
obdelovalne zemlje in gozdov ne
sme preseči maksimuma 45
hektarjev.
Omenjeni zakon, ki bo pozneje
dopolnjen z zakonom o dedovanju,
bo na področju naše republike
onemogočil nadaljno drobljenje
kmetijskih posestev.
jr
VREME
''o nedelje, 8. oktobra 1972
'Zadnji krajec bo v petek, 29.
^^Pt- ob 20.16 uri.
Napoved: Pogosto bo oblačno
" Vetrovno. Izdatnejših padavin
sedmim oktobrom ni pri-
cakovati.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
PRVA KONFERENCA ZVEZE SINDI-
KATOV OBČINE PTUJ BO 6. OKTO-
BRA 1972
Na podlagi 25, in 26. člena pravil o delu orga-
nov in organizaciji Zveze sindikatov v občini Ptuj
je Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj na svoji X.
redni — razširjeni seji plenuma, ob dnevu samo-
upravljalcev Jugoslavije, dne 27. junija 1972 spre-
jel
SKLEP
o sklicu in izvedbi vsebinskih, kadrovskih in orga-
nizacijskih priprav na I. konferenco Zveze sindi-
katov občine Ptuj,
Prva konferenca Zveze sindikatov občine Ptuj
bo v petek, dne 6. oktobra 1972, s pričetkom ob 8.
uri zjutraj v Narodnem domu v Ptuju, Jadranska
ulica 13/1. Delo konference bo verjetno trajalo do
19, ure,
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev organov konference
2.	Analiza samoupravnih odnosov in uveljavljanja
ustavnih dopolnil v delovnih Organizacijah ter
bodoče naloge Zveze sindikatov v občini Ptuj
3.	Poročilo komisije za organizacijsko in kadrov-
sko politiko občinskega sveta Zveze sindikatov
Ptuj o kandidacijskem postopku za določitev
kandidatov za delegate 8. kongresa Zveze sindi-
katov Slovenije
4.	Razprava o dokumentih 8. kongresa Zveze sindi-
katov Slovenije v luči družbenoekonomskih pro-
blemov sindikalnega članstva v občini Ptuj ter
sklepanje o predlogih za njihove spremembe in
dopolnitve
5 Izvolitev osem članov Zveze sindikatov občine
Ptuj za delegate 8. kongresa Zveze sindikatov
Slovenije
6.	Razprava o kandidatih za\republiški svet in nad-
zorni odbor Zveze sindikatov Slovenije ter pred-
logi za vodilne funkcije v teh organih.
7,	Poročilo o poteku akcije solidarnosti v občini
Ptuj za pomoč prizadetemu prebivalstvu severo-
vzhodne Slovenije ob letošnjih poplavah,
V skladu s 26, členom pravil o delu organov iii or-
ganizaciji Zveze sindikatov v občini Ptuj so stalni
člani konference:
—	člani občinskega sveta in nadzornega odbora
Zveze sindikatov občine Ptuj;
—	člani občinskega in medobčinskih odborov sin-
dikatov vseh šestih dejavnosti z območja občine
Ptuj;
—	predsedniki osnovnih organizacij sindikatov de-
lovnih organizacij, obratov, dislociranih obratov
in delovnih enot s področja gospodarstva in
družbenih dejavnosti.
Na konferenco so kot gostje vabljeni poslanci,
predstavniki družbeno-političnih organizacij in
skupščine občine Ptuj, predstavniki samoupravnih
organov interesnih skupnosti in drugi gostje, ki
lahko aktivno sodelujejo v razpravi in v oblikova-
nju dokumentov konference, nimajo pa pravice vo-
liti delegatov za 8, kongres ZSS. Na konferenco so
nadalje vabljeni predstavniki tiska, radia in tele-
vizije.
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVE-
NIJE, PTUJ
KAKO REALIZIRATI TURISTIČNO
DEJAVNOST?
Turizem predstavlja razviti pokra-
jini priložnost. Če želimo to
izkoristiti, ga ne smemo prepustiti
samorastništvu, temveč je potrebna
aktivna podpora in dobro organizi-
rana ter koordinirana akcija dejavni-
kov, o katerih smo že pisali (Tednik,
št. 34). Predvsem je najprej
pomembno preučiti koncepte, kako
lahko čim hitreje in čim uspešneje
vključimo to pokrajino v turizem,
ob relativno omejenih sredstvih, ki
so na razpolago. Vendar ne bi bilo
realno že sedaj računati s penzion-
skim kmečkim turizmom. Zato je v
1. fazi potrebno računati predvsem
s prehodnim izletniškim turizmom
in pri tem stremeti, da z bogato
ponudbo domačega vina, sadja,
specialitet in pridelkov zasebnih in
družbenih kmetijskih proizvajalcev
dosežemo čivečjo potrošnjo turi-
stov. Sele na posameznih posebno
atraktivnih točkah in kjer bodo zato
zagotovoljeni pogoji bivanja, prehra-
ne in razvedrila, bi se lahko pričelo s
penzionsko truristično dejavnostjo.
Najprej bi bilo potrebno opraviti
valiorizacijo pokrajine in obstoječih
turističnih privlačnosti ter na osnovi
tega pripraviti program. Tega se žal
pri nas v turizmu premalo poslužu-
jemo, čeprav bi bilo glede na
omejena sredstva še kako potrebno.
Na osnovi take študije, bi bilo nujno
(in možno) izdelati generalni pto.
storski načrt. Pomembna nalogj
takega načrta bi bila zaščita
vinogradnega področja, zlasti še
tistih, danes že redkih predelov, ^
predstavljajo narodopisno, arhitek-
tonsko in zgodovinsko vrednost. Ce
se to ne bo kmalu zgodilo, čez nekaj
let ne bo več kaj zaščititi.
Na podlagi programa bi bilo
možno izbrati najzanimivejše točiče
in predele in le-te razviti. Ob tako
razvitih točkah in centrih bi sj
pozneje še turistično razvijali ostali
predeli.
Večji red bi morali vnesti v
urbanizem in bolj organizirano
usmerjati gradnje vikendov. Pri tem
vlada pravi nered tako v pogledu
lokacij, kot tudi _ v pogledu
arhitekture. Zadnja pripomba velja
tudi za gradnjo stanovanjskih hiš.
V tujini poteka gradnja vikendov
organizirano in sicer ne le iz
urbanistično prostorskih, temvež
tudi iz ekonomskih razlogov. Tako
npr. ^upirajo 8 do 15 vikendovv
bližini kmečkih domačij, prav
zaradi tega, da se lahko turisti
oskrbujejo na teh domačijah s
hrano, pijačo in drugimi kmetij-
skimi pridelki. Včasih bi bilo dobro,
da se zgledujemo.	VK
Letos večji deviz-
ni priliv od turiz-
ma
Predsednik Turistične zveze Jugo-
slavije, Stipe Bilana je izjavil, da bo
devizni priUv v letošnjem letu večji
od lanskoletnega, čeprav je bilo
turistov manj. Temu so bile precej
krive črne koze v začetku sezone in
zelo slabo in muhasto vreme. Število
turistov je bilo povečano predvsem
v mesecu avgustu, to pa je na
zaključku sezone.
Tuji gostje so v glavnem letovali v
hotelih, medtem ko za letovanje v
privatnih stanovanjih ni več zanima-
nja, niti med domačini, niti med
tujimi gosti. Stroški v privatnih
stanovanjih so v končnem seštevku
mnogo večji od hotelskih in gostu
nudijo manj udobja in zabave. V
hotelski penzion je vračunana cena
nočitev, prehrane in zabavnih pri-
reditev; medtem pa mora gost iz
privatnih stanovanj posebej plače-
vati še hrano in vse ostalo.
Videti je, da so gostje letošnje
turistične sezone bih zadovoljni z
gostinskimi storitvami, bile so le
pritožbe za nekatera neupravičena
dvigovanja cen hotelskih storitev,
Največ pripomb tujcev so bile
deležne naše prometne zveze in
slabo opremljeni avtomobilski ser-
visi.
Da v letošnji turistični sezoni ni
bilo poloma, kar bi bil hud udarec
za naše gospodarstvo, se imamo
zahvaliti odlični turistični propa-
gandi po tisku in radiu v tujini.
Stipe Bilana je izjavil, da se bo
takšna propaganda še povečala in da
lahko v naslednjem letu pričakuje-
mo rekordno število tujih gostov v
naši državi.
danes seja so ormož
Predsednik ormoške občinske
skupščine Franc Novak je skhcal za
danes, 28. septembra skupno sejo
občin skep zbora in delovnih
skupnosti skupščine občine Ormož.
Odborniki bodo med drugim obrav-
navali poročilo o delu stanovanjsko
komunalnega podjetja Ormož, pro-
bleme in naloge družbene samo-
zaščite in program razvoja otroškega
varstva, posebnega in osnovnega
šolstva v občini.
V nadaljevanju seje bodo razprav-
ljali še o sprejetju odlokov: o
merilih in postopku za ugotavljanje
dolžnega zneska prispevkov za
starostno zavarovanje, odlok o
davku na promet nepremičnim in
odlok o dopobiitvi odloka o
prenosu zadev v pristojnost svetov
skupščine občine Ormož.
Ob koncu se bodo še pogovorih o
nekaterih novih imenovanjih, pre-
moženjsko pravnih zadevah ter
odgovorih na vprašanja odbornikov.
drobne pripombe
Nek nemški trgovski strokov-
njak si je pred kratkim ogledal našo
nedvomno najlepšo prodajalno v
Jugoslaviji, maksi-market v Ljublja-
ni. Po prvem vtisu navdušenja j«
začel nizati nekatere drobne
pripombe: metre dolge police
napolitank in sladkorčkov /
trgovini, kjer bi naj bilo na voljo
kupcem šest do deset tisoč različnih
artiklov, hladilne vitrine s pijačo, ki
se ogreje, preden jo kupec prinese
domov, natančno zložene piramid^
razhčnih proizvodov so v Nemcu
zbudile zanimanje, koliko delovniJi
ur so prodajalci porabili, da so vse
to tako uredili, preveč praznega
prostora z neznanimi stroški
kvadratnem metru in tako dalje.
Strokovnjak ni nasprotoval
dejstvu, da je prodajalna resnično
lepa povedal pa je, da bi trgovec ^
Nemčiji s tako »delavnico" hiti"
bankrotiral.
jfpNIK — četrtek, 28. septembra 1972
STRAN 3
Med brati v Arandželovcu
Polni nepozabnih vtisov so se v
Ptuj vrnili člani delegacije, ki je
prebila 3 dni v bratskem
Arandželovcu.
V ponedeljek, 18. septembra je ob
5. uri zjutraj krenila na pot
40-članska delegacija pod vodstvom
predsednika SO Ptuj Franja
iebernaka, namenjena v daljno
Srbijo, na obisk pobratenemu
Arandželovcu. V ranih jutranjih
urah so se znašh v avtobusu
zastopniki najrazličnejših delovnih
organizacij in predstavniki družbeno
političnih skupnosti.
Avtobus je požiral kilometre in po
icrajšem postanku v Novski smo že
spet drveli naprej, glavnemu mestu
- Beogradu nasproti. Ogledali smo
si spomenik žrtvam letalske nesreče
na AvaU, spomenik neznanemu
junaku in se povzpeli tudi na
razgledni stolp, odkoder je lep
razgled daleč naokoh, za katerega
pa smo bih delno prikrajšani, ker je
bila nad mestom megla.
Okrog 17. ure popoldne smo
srečno prispeli na cilj. Pred vilo
Karadžič so nas sprejeU domačini,
bratje Arandželovčani. Srečanje je
bilo prisrčno in na obrazih vseh je
žarelo veselje ob ponovnem snidenju
vseh tistih, ki so bili že kdaj prej na
obisku v tem bratskem mestu. Za
vse so pripravili prenočišča, kjer so
nas čakala lepa darila. Ob 19. uri
smo si ŠU ogledat eno izmed
poslovalnic trgovskega podjetja
Kolektiv iz Arandželovca. V sejni
dvorani nas je sprejel njegov
direktor, ki je v nekaj kratkih
besedah predstavil njihov KO-
LEKTIV. Sledila je pogostitev, vsi
gostje pa so prejeU lepa simbolična
darila. Ko sem se pogovarjala z eno
izmed trgovk me je prosila, naj v
imenu vseh mladih iz kolektiva
ponesem pozdrave mladini ptujske
občine in pa vsem trgovkam in
trgovcem pri Mercatorju v Ptuju.
Upam, da sem nalogo izvršila v
obojestransko zadovoljstvo.
Osrednja svečanost je bila v torek,
19. septembra ko je bila ob 9. uri
dopoldne v prostorih kina Park
svečana seja skupščine občine
Arandželovac, katere so se udeležili
gostje iz Prijepolja, občine Han
Pjesak in seveda naša delegacija.
Zbranim v dvorani je spregovoril
predsednik skupščine občine
Arandželovac Svetomir Lalovič, ki
je poudaril pomembnost tega dne v
zgodovini njihovega mesta in
okoUce. Pred 28. leti je namreč leta
1944 prav na ta dan postala beseda
svoboda zanje resničnost. V boju
proti sovražniku je sodelovalo okoli
5.000 borcev, od katerih je več kot
polovica vgradlo svoja življenja v
temelje novi, svobodni državi.
V boju proti skupnemu
sovražniku so se združiU Bosanec,
Srb in Slovenec in že takrat so
pognale kali poznejšega prijateljstva,
ki ga skušamo sedaj še poglobiti.
Kot znak tega globoke ta in
prisrčnega prijateljstva so na svečani
seji podpisali spomenico o
pobratenju občin Han Pjesak iz
Bosne in Hercegovine in občine
Arandželovac; To prijetno dolžnost
sta opravila župana obeh mest
Svetomir Lalovič za domačine in
Milorad Pejanovič za pobratene
goste.
Sledila je še podehtev september-
skih nagrad najzaslužnejšim posa-
meznikom in delovnim organizaci-
jam.
Po uradnem delu je bil na sporedu
kulturno umetniški program, ki so
ga skrbno pripravili dijaki
tamkajšnje gimnazije. S pesmijo,
besedo in plesom so nas popeljah v
razne kraje Jugoslavije, nas Slovence
pa so izredno presenetih, ko je iz
njihovih grl ,zadonela slovenska
narodna pesem. Počutili smo se kot
doma in se sploh nismo zavedah, da
nas od rodnega Ptuja loči več sto
kilometrov.
Popoldne smo si ogledah eno
izmed okohških šol na Raniloviču,
kjer imajo po sodobni metodi
uveden kabinetski pouk. Učiteljski
kolektiv tamkajšnje šole je silno
delaven, ker vidimo po tem, da
imajo lepo zbirko najsodobnejših
učil in pripomočkov, ki služijo
učencem, da si snov čim hitreje
zapomnijo.
Istega dne zvečer smo priso-
stvovali nastopu prvakinje beograj-
ske opere Radmile Rakočevič, ki je
čudovito odpela nekaj arij.
Naš prvotni načrt je bil
odpotovati v sredo dopoldne že
nazaj domov, vendar smo bivanje
podaljšali še za en dan, ker si v tako
kratkem času ne bi bili mogh vsega
ogledati. V sredo zjutraj smo se
odpeljali do bhžnjega izvira
mineralne vode Knjaz Miloš, ki so jo
naši abstinenti najraje piU v dneh
obiska. Ogledali smo si vse obrate,
ki so sodobno opremlejni.
Pot nas je vodila naprej proti
kamnolomu Vjenčac, kjer so velika
nahajališča belega marmorja, iz
katerega izdelujejo med drugim
umetniki tudi čudovite kipe, od
katerih jih je precej razstavljenih v
parku pri hotelu Staro zdanje. Po
ogledu kamnoloma smo zavih proti
Oplencu, kjer je mavzolej in
grobnica kraljevske družine Kara-
džordevičev. Onemeli smo nad
veličino mavzoleja in nad
čudovitimi mozaiki iz stekla, ki
dajejo notranjosti slovesen in
veličasten videz. Sprehodili smo se
med nekdanjimi kraljevskimi
vinogradi in občudovah lepo
okoUco. Stopih smo tudi v muzej,
posvečen Karadžordžu.
Zvečer smo se odpeljah v 8 km
oddaljen kraj Bukoljo, kjer smo
imeli večerjo, zabavni pa so nas
muzikanti, ki so igrali tudi slovenske
narodne pesmi.
V	četrtek zjutraj je prišel čas za
slovo, slovo od prijateljev, od
bratov, s katerimi smo preživeh tri
lei» dni, slovo od gostiteljev, ki so si
najbolj želeh, da se med njimi
počutimo kot doma. In smo se res.
V	spremstvu predsednika skup-
ščine občine in dveh predstavnikov
Arandželovca smo si ogledali še
spominsko pokopališče žrtvam
kragujevškega pokala 21. okt. 1941
leta, ko je pod streh iz pušk
nemških fašistov padlo 7.000
domačinov, med njimi tudi 300
dijakov in 18 profesorjev
kragujevške gimnazije. Pred našimi
očmi so oživeh vsi nedolžni obrazi
žrtev, ki jih je sovrag tako
nečloveško in kruto iztrgal iz
življenja.
TEKST infoto:
Silva Spolenak
Skupen nasmeh pred mavzolejem na Oplencu.
Naša delegacija pred spomenikom žrtev težke letalske nesreče na
Avali.
Ptujčani si ogledujejo kamnolom Vjenčac. V ozadju veUki bloki
belega marmorja, iz katerega je tudi ptujski Suženj, darilo občine
Arandželovac.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA
O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
V prejšnjem tednu je bilo na ob-
močju ptujske občine 23 sestankov
članov sindikata v delovnih organi-
zacijah, na katerih so razpravljali o
osnutku zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in o osnut-
ku statuta skupnosti pokojninskega
in invahdskega zavarovanja Sloveni-
je. V petih delovnih skupnostih pa
so bile razprave še v tem tednu.
^ V petek 22.sept. 1972 je bila raz-
širjena seja predsedstva občinskega
sveta Zveze sindikatov, na katero so
bili povabljeni tudi vsi člani poUtič-
nega aktiva, ki so vodili javne raz-
prave po delovnih organizacijah. Na
seji so poročali o pripombah in
predlogih delavcev na oba osnutka.
Iz teh poročil povzemamo nekaj
najpomembnejših predlogov:
Glede pokojninske dobe so se
povsod strinjah, da naj velja za mo-
ške 40 let, za ženske pa 35 let delov-
ne dobe, oziroma 60 let starosti pri
moških in 55 let pri ženskah, ko ima
delavec pravico uveljavljati starostno
pokojnino. Enotno pa so se povsod
zavzeli za to, da se služenje kadrov-
skega roka v JLA šteje v pokojnin-
sko dobo. Prav tako so povsod pred-
lagali, da se delovna doba med oku-
pacijo prizna vsaj tistim, ki so bili
mobihzirani v nemško vojsko in so
se kasneje vključili v narodno-osvo-
bodilni boj; precej predlogov pa je
tudi bilo, da bi se naj priznala delov-
na doba med okupacijo vsem, ki so
bili prisilno mobilizirani v nemško
vojsko, to je delovna doba, ki so jo
imeli pred vpoklicem. Po dosedanjih
predpisih se namreč to ni priznava-
lo.
Precej razprav in razhčnih predlo-
gov je bilo glede beneficirane delov-
ne dobe za delavce, ki delajo na de-
lovnih mestih, kjer so težki in zdrav-
ju škodljivi delovni pogoji. Spričo
različnih predlogov bo verjetno ob-
veljal predlog v osnutku zakona, ki
predvideva upoštevanje beneficirane
delovne dobe samo za tiste delavce,
ki bodo uveljavljali invalidsko po-
kojnino.
Največ razprav in predlogov je bi-
lo danih v zvezi z določanjem po-
kojninske osnove, ki bi morala biti
glede na kvalifikacijo, izobrazbo in
delovno dobo čirtibolj enotna na ob-
močju Slovenije. Posebno izviren
predlog so dali v Tovarni avtoopre-
me Ptuj, ki obsega tri kriterije za iz-
račun pokojninske osnove in sicer
valoriziran delavčev poprečni osebni
dohodek, poprečni osebni dohodek
v republiki in poprečni osebni doho-
dek tiste kvalifikacijske ali izobraz-
bene strukture. S tem bi bile precej
izravnane razlike pokojnin med
manj razvitimi in razvitimi območji,
kar je bil predmet razprav in različ-
nih predlogov skoraj na vseh razpra-
vah.
Povsod je bila prisotna tudi moč-
na zahteva, da se morajo pokojnine
redno usklajevati z gibanjem osebne-
ga dohodka in tudi realno valorizira-
ti. Več predlogov je bilo, da se zara-
di podražitev in inflacijske stopnje,
pokojnine naj ne zvišujejo po dolo-
čenih odstotkih, ker tako tisti z vi-
soko pokojnino dobi neprimerno
več kot oni z nizko, ampak bi naj
vsi upokojenci dobih dodatek v ena-
ki višini.
Precej razprav in nasprotujočih
predlogov je tudi bilo v zvezi s po-
novnim zaposlovanjem upokojen-
cev. Nekateri so predlagali, da po-
novne zaposlitve _ sploh ne bi smeh
dovoljevati; večina predlogov pa je v
tem smislu, da se naj ponovno zapo-
slenim upokojencem z višjo pokojni-
no ta občutno zniža ali sploh ne iz-
plačuje, če na delovnem mestu pre-
jemajo visok osebni dohodek. Pri
družinskih pokojninah so povsod
podprh predlog, da naj uživalec dru-
žinske pokojnine ne izgubi te pravi-
ce, če se zaposli na delovnem mestu
s skrajšanim delovnim časom, če se
pa polno zaposh, se mu naj v pokoj-
ninsko dobo šteje tudi delovna doba
umrlega zakonca.
Glede samoupravljanja v skupno-
sti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja, so v razpravah menih, da
so tu določila preveč nejasna in sa-
moupravne pravice zavarovancev do-
ločene premalo konkretno.
Na razširjeni seji predsedstva ob-
činskega sveta Zveze sindikatov so
izvolili še 4-člansko komisijo, ki naj
vse predloge in pripombe enotno
oblikuje ter pošlje Skupščini SR
Slovenije in republiški skupnosti po-
kojninskega in invahdskega zavaro-
vanja. Komisiio sestavljajo:
-	Adi ŠARNIAN, direktor podruž-
nice KZSZ Ptuj in poslanec zvezne-
ga socialnozdravstvenega zbora,
-	dr. Mitja MRGOLE, ravnatelj
ptujske bolnišnice in poslanec re-
publiškega socialnozdravstvenega
zbora;
-	Jože ŠEGULA, podpredsednik
skupščine skupnosti KZSZ Maribor;
in
-	Franc KRAJNC, upravnik Doma
upokojencev Muretinci in poslanec
socialnozdravstvenega zbora skup-
ščine SRS.
Komisija se je že sestala in svojo
nalogo izpolnila.	F. Fideršek
Obisk iz Celovca
v soboto, 23. 9. 1972 je obiskal
Ptuj župan občine Celovec-Klagen-
furt g. Hans Ausserwinkler s svojimi
18 sodelavci iz občinske uprave, da
bi si ogledali kulturno-zgodovinsko
zbirko v Pokrajinskem muzeju in
druge znamenitosti Ptuja, kot si jih
je sam že ogledal ob prejšnjih obi-
skih v tem mestu, ko je bilo v Ptuju
več županov iz sosedne Avstrije in
drugih priložnostih.
Nekaj časa so si prihranili gosti iz
sosedne Avstrije za razgovor s pred-
sednikom skupščine občine Ptuj
Franjom Rebernakom in s tajnikom
Ivekom Railom, ki sta jih sprejela in
se zadržala z njimi še na obisku
kletarskega obrata „Slovenske gori-
ce" in pri pokušnji vin, pozneje pa
še na Borlu, kjer je igral domačim in
avstrijskim gostom ansambel Toneta
Kmete a.
Med drugim je bila beseda o prejš-
njem in naslednjem - 1973-festivalu
pevskih zborov in folklornih skupin
v Celovcu. Na prejšnjem je bila iz
VOJAŠKI NABORI V PTUJ-
SKI OBČINI SO V TEKU
Oddelek za narodno obrambo pri
SO-Ptuj opravlja redne vojaške na-
borne preglede za mladince letnika
1954. Naborni pregledi so na šestih
nabornih postajah v občini in sicer v
Kidričevem, Podlehniku, Markov-
cih, Juršincih, Majšperku in Ptuju.
Naborna komisija daje mladincem
možnost izbire vojaškega roda, v
katerem bi nabornik rad služil svoj
vojaški rok in to če so zadovoljeni
zdravstveni in šolski pogoji, ki so
predpisani za posamezne rodove v
JLA.
Slovenije folklorna skupina Vinka
Koržeta iz Cirkovec deležna vsega
priznanja zaradi svoje izvirnosti. Z
njo se je pred 2 letoma zadržal nekaj
časa ob nastopu pa tudi naslednji
dan ob Vrbskem jezeru veleposlanik
SFRJ v Avstriji, domačin iz Ptuja,
Mitja Vošnjak. Naslednje leto se
bosta udeležih po vsej verjetnosti
festivala v sosedni Avstriji folklorna
skupina iz Cirkovec in iz Markovec
ter ansambel Tonega Kmetca, ki bi
JU naj spremljal na nastopu, v koli-
kor nimata skupini že svojih godcev.
Gostje iz Celovca so se poslovili
od predsednika Franja Rebernaka
zelo zadovoljni, da so preživeh v
Ptuju in na Borlu prav prijeten
nedeljski dan in večer.
J. V.
OD 2. DO 4. OKTOBRA
KRVODAJALSKA AKCIJA V
BISTRIŠKI OBČINI
Medtem ko je zaradi črnih koz
odpadla spomladanska akcija krvo-
dajalstva tudi na območju bistriške
občine, si občinski odbor RK Slov.
^ Bistrica prizadeva nadoknaditi za-
mujeno. Ce bi hoteh vsaj delno
nadoknaditi spomladi zamujeno, bi
morah zbrati okoh 1000 krvodajal-
cev. Sklenih so, da bo odvzem krvi
2., 3. in 4. oktobra vsak dan od 6.
do 14. ure.
Letos so se organizirano vključili
v krvodajalsko akcijo tudi gasilci, ki
bodo na pobudo kongresa gasilcev v
Murski Soboti, sprejeli zadolžitev,
da bodo med prvimi člani darovalci
krvi in s posebno akcijo pomagali
občinskemu odboru Rdečega križa.
Več društev bo organiziralo skupin-
ske odhode k odvzemu krvi.
VH
Gostje v spremstvu predsednika Rebernaka na terasi gradu Bori
Ob tednu požarne varnosti
Vsako leto je v septembru že
tradicionalna akcija „Požarno var-
nostni teden". Letos je ta od 24. do
30. 9. 1972.
Preventivna dejavnost zahteva vso
pozornost. Sredstva naložena v to
dejavnost so dobro naložena.
Ob tednu požarne varnosti je
pregled izvršenega dela; tečajev, vaj,
tekmovanj, ureditev prostorov in si.
Po društvih se vrše predavanja,
pripravnost in skupne vaje.
Ce je to delo načrtno razporeje-
no, kontrolirano potem je izpolnitev
prav gotovo dosegla svoj namen.
Ugotavljamo, da so gasilske enote
bile v zadnjih štirih letih zelo
uspešne glede nabave opreme in
orodja. Članstvo teh je vložilo
nemalo truda, požrtvovalnosti in
iznajdljivosti za dosego postavlje-
nega cilja. Pri tem gre zahvala
prebivalstvu teh krajev za izdatno
podporo, ki omogoča te akcije, prav
tako raznim podjetjem in ustano-
vam.
Dotrajane 40 do 50 let stare
motorne brizgalne je zamenjalo
50 % društev z agregati iz uvoza.
Število gasilskih vozil se je
povečalo, tu predvsem prevladujejo
vozila iz proizvodnje IMV Novo
mesto.
Tudi druga oprema naših organi-
zacij se je bistveno izboljšala.
Sprejet sklep, da se ustavi nabava
konopljenih cevi in preide na
najlonske cevi, se že izvaja.
Podatki o vsakoletnih številnih
požarih nam kažejo, da je največji
odstotek (35 %) požarov povzročila
malomarnost ali nepazljivost člove-
ka. Zelo je tudi boleč podatek, da
nastopajo požari zaradi igre otrok z
ognjem (10 %). Ta odstotek požarov
se ponavlja iz leta v leto, zato
žehmo ob požarnovarnostnem te-
dnu opozoriti vse, naj pravočasno
ukrepajo, da bi požar preprečih, če
je že nastal, naj bi ga zn^i hitro in
strokovno pogasiti že na samem
začetku s sredstvi, ki so pri roki.
Ugotavljamo pa, da nismo znali
najti povezave s številnimi delovnimi
organizacijami in ustanovami v
pogledu požarne varnosti - preven-
tive. Primeri narekujejo, da je
potrebna širša akcija za usposobitev
kadrov preventivne službe po
podjetjih v pogledu praktične
uporabe razpoložljivih gasilno pre-
ventivnih sredstev in načrtnega
vzdrževanja teh.
Že sedaj pa prosimo vse odgovor-
ne po teh podjetjih in ustanovah, da
v tej akciji sodelujejo z nami,
zavedajoč se, da je samozaščita ena
izmed najšibkejših točk preventivne
zaščite, zaradi česar ogenj uničuje
milijarde družbenega in zasebnega
imetja. obCINSKA GASILSKA
ZVEZA PTUJ
jfpNIK — ČETRTEK, 28. septembra 1972
STRAN 5
Turistična dejavnost v slepi ulici
Ptujsko turistično društvo dela v
zelo težkih pogojih. Med posamez-
nimi organizacijami, ki delajo na
področju turistične dejavnosti in
turističnim društvom obstojajo ve-
like razlike v programih za razvoj
turizma pri nas, v dejavnosti s turi-
sti, ni medsebojne pomoči, temveč
gre največkrat za škodljivo rivalstvo
v katerem zmaga vedno finančno
močnejša organizacija.
Sedanji prostori turističnega dru-
štva so stari. Pokojni profesor Jože
Maučec, član odbora turističnega
društva, si je zelo prizadeval, da bi
turistično društvo dobilo nove pro-
store v poslopju Avtobusne postaje
Ptuj, na mestu, kjer je sedaj garde-
roba, ta pa bi se presehla v drugi
prostor. Pogajanja so tekla po dobri
poti, toda našel se je nekdo, ki je
ugotovil, da bodo nekatere gostin-
ske organizacije menjale manj deviz,
ker bi te ostale v novi turistični
poslovalnici. In zaradi teh procentov
turistično društvo ni dobilo novega
prostora, ki bi za naše mesto zelo
veliko pomenil, predvsem, ker bi bil
na mestu kamor tujci pridejo najprej
in odkoder oddidejo najkasneje. To
je avtobusna in železniška postaja.
Treba je vedeti, da je dolžnost
gostinca preskrba in prehrana gostov
med bivanjem v našem mestu, za-
služki pri menjavi deviz in samo
delo z njimi pa naj bi bilo delo naših
bank in turističnega društva. Naše
banke so skoraj vse proti menjavi
deviz v gostinskih ustanovah saj se je
že premnogokrat dokazalo, da se
tretjine deviz menja v privatnem
žepu, ker nadzora nad menjavo v
teh organizacijah ni in menjavo lah-
ko opravlja vsak posameznik.
Nov problem za dejavnost turi-
stičnega društva je tudi organizi-
ranje izletov s strani avtobusnih
podjetij, ki imajo za iste izlete glede
na turistično društvo nižje cene, ker
s prevoznimi sredstvi razpolagajo
sami. Tudi izletov je iz leta v leto
manj, ker je mnogo občanov že
motoriziranih in potujejo sami.
Urbanisti bi morah začeti misliti
tudi na plan mesta Ptuja s poimen-
sko označbo ulic, cest in naselij, da
bi ta lahko turistom služil za orien-
tacijo med sprehodom po mestu in
med ogledom turističnih zanimi-
vosti.
Sedanji prostori turističnega dru-
štva niso več v centru mesta in tujec
jih tudi težko najde. Podpore in
razumevanja pri iskanju novih pro-
storov turistično društvo ne dobi.
Ko je treba zastonj dajati informa-
cije in prospekte, ko je treba organi-
zirati turistično kulturne prireditve
se vsak spomni na turistično dru-
štvo, ko pa mu je potrebna podpora
in pomoč mu vsakdo obrne hrbet.
Cas je, da bi se turistično društvo,
gostinci, prireditelji in organizatorji
raznih kulturno zabavnih prireditev
ter kulturna skupnost sestali na
skupnem sestanku, kjer bi se odkri-
to pogovorih o vseh medsebojnih
problemih, težavah in željah, kajti le
tako je v naši občini možen na-
daljnji razvoj turizma. Treba je opu-
stiti individualno dejavnost, ki vodi
samo k polomom in neuspehom in
medsiebojnemu nagajanju.
Ker je mnogo zanimivih proble-
mov in ciljev med posameznimi or-
ganizacijami in ker za njih le malo
ve, bomo v n slednjih številkah
objavili nekaj prispevkov na temo
dejavnosti, napotkov in predlogov
za razvoj turistične dejavnosti pri
nas, ki so jih dali nekateri naši
občani in katere bi bilo freba obrav-
navati in morda sprejeti kot edine
možne rešitve za razvoj našega tu-
rizma. Prispevke bomo objavili pod
naslovom »Turistične perspektive".
Z ORMOŠKE RAZPRAVE O POKOJNIN-
SKEM ZAVAROVANJU
Zaključuje se obdobje štiriletnih
priprav in prizadevanj za
oblikovanje novega sistema invalid-
skega in pokojninskega zavarovanja
delavcev. V začetku ni bilo shšati o
kakšnih bistvenih spremembah.
Novo vsebino so prinesla ustavna
dopolnila, ki zahtevajo nov način
oblikovanja tozadevnih pravnih
predpisov.
Po novem odreja federacija samo
temeljne pravice delovnih ljudi s
katerimi zagotavlja njihovo socialno
varnost in solidarnost. Tak zakon je
bil že sprejet in bo začel veljati s 1.
januarjem prihodnje leto. Glede na
to, da je zvezni zakon določil samo
vsebino in pogoje za uveljavitev
temeljnih pravic iz pokojninskega
zavarovanja je prešla na republike in
skupnosti pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja, da določijo obseg
in vrsto vseh ostalih pravic in
predpisov, potrebnih za izvajanje
omenjenega sistema. Del tega je
prepuščen tudi zavarovancem
samim, da si, če že ne določajo, pa
vsaj urejajo svoje pravice in
dolžnosti izvirajoče iz invalidskega
in pokojninskega zavarovanja.
Predlog repubhškega zakona, ki
ureja to tematiko je že nekaj dni v
širokih javnih razpravah. Za
območje Ormož je občinski
sindikalni svet organiziral tak
razgovor minuh teden v torek.
Povabili so tudi zveznega poslanca
socialno zdravstvenega zbora Adija
Sarmana, ki je prisotnim obširneje
razložil vsebino novosti, ki so
predlagane v osnutku. Opozoril je
tudi na vse dileme, pri katerih se
sestavljalci predloga zakona niso
mogU zediniti za najprimernejše
rešitve in se je bilo treba odločiti za
eno od nakazanih variant.
Zavarovanci - udeleženci razprave
so imeli tudi možnost, predlagati
„svoj način" rešitve, tako v zadevah,
ki so sporne, kot tudi v drugih
primerih, če so menili, če je
potrebno kaj urediti drugače, kot
določa predloženi osnutek.
Razpravljale! so se najprej ustavih
pri vprašanju, ah se naj čas vajeniške
dobe in srednješolskega šolanja šteje
v pokojninsko dobo ali ne. Tako kot
večina dosedanjih razprav na
področju naše regije, tako so se
odločih tudi v Ormožu: da se naj ne
šteje. Tudi glede časa, ki ga moški
porabijo za odslužitev kadrovskega
roka so se odločih tako. Da bi se čas
trajanja visokošolskega študija štel v
pokojinsko dobo, je še najbolj
utemeljena zahteva, vendar so se
prisotni odločili, da se naj ne šteje.
Benificirano dobo za težja
delovna mesta je do sedaj urejala
zvezna zakonodaja. Ker pa je zveza
imela okrog tega vprašanja preveč
problemov, je to področje
»odstopila" repubhkam. V razpravi
o beneficiranih delovnih mestih, to
je tistih, na katerih se delavcu zaradi
teže dela šteje eno leto za 14 ah več
mesecev so predlagali, da se sem
prištevajo tudi delovna mesta
kletarjev, traktoristov in vseh tistih,
ki delajo s hudimi strupi v
kmetijstvu in vinogradništvu.
Ali se upokojenec sme zaposliti ah
ne je bilo vprašanje, ki je precej
razburilo duhove. Nekateri so bih
mneja, da bi se smel zaposliti in
tako prejemati oba dohodka: plačo
in pokojnino, vendar naj davčna
služba z ustreznimi ukrepi regulira
njegov dohodek. Drugi so bili
mnenja, da bi se smel zaposlovati
samo v izjemnih primerih, kadar gre
za posamezne strokovnjake in so
kljub upokojitvi še pripravljeni
pomagati s svojimi nasveti. Ob
koncu so se ogreh za rešitev, ki jo
predlaga predlog osnutka zakona, da
naj delavec uživa svojo pokojnin"©,
če pa se čuti sposobnega za aktivno
d^lo pa se naj zaposh. V tem
primeru mu pokojnina prenaha in to
tako dolgo, dokler je aktivno
zaposlen. Tudi v Ormožu imamo
take, so poudarih razpravljalci, ki
prejemajo sedaj visoko pokojnino in
obenem visoke osebne dohodke. Ž
novim zakonom naj bo to
onemogočeno.
Navedli smo 1 nekaj primerov iz
sicer zavzete in dolge razprave.
jr
Jesenski program
Sekretarji osnovnih organizacij in
aktivov ZKS morajo skrbeti za večjo
povezanost svojih organizacij z
občinskim komitejem, je bil prvi
konkreten dogovor skupnega sestan-
ka sekretarjev osnovnih organizacij
in aktivistov ZKS ormoškega ob-
močja. Sestanek je sklicala in vodila
sekretarka komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ormož.
Med prvimi nalogami je uresniče-
vanje sklepov 2. seje OK ZKS
Ormož, ki je govorila o socialnem
razhkovanju. Takoj bodo morali
skhcati posvete in realizirati sprejete
sklepe.
Iz analize, ki jo je izdelala
posebna komisija komiteja in
sindikata se da razbrati, da se zveza
komunistov pri realiziranju ustavnih
amandmajev v minulem obdobju ni
dovolj angažirala, saj niso tej
pomembni zadopolnitvi samouprav-
nega sistema posvetih niti enega
razgovora. Izjema je obrat Jeruza-
lem, Ormož in delno GP Ograd. To
bodo morali sedaj nadoknaditi.
Vodstvo občinske konference ZK
je zadolženo, da v septembru skliče
aktiv delavcev komunistov, vendar
tega ne bodo mogh storiti zaradi
neodgovornega dela sekretarjev. Do
prvega septembra bi namreč morali
na komiteju sprejeti sezname
delavcev - članov ZKS, pa nič.
Do sredine oktobra bodo skUcah
na terenu in delovnih organizacijah
skupne sestanke članov ZK in
aktivov mladine ter tako obravnavah
teze za 3. konferenco ZK Jugoslavi-
je, ki bo razpravljala o problemih
mladine. V Ormožu bodo na teh
sestankih analizirali tudi nekatere
svoje naloge pri reševanju vprašanj
mladine v občini.
Iz pregleda analize kadrovske
komisije pri CK ZKS, je tudi
ormoška partijska organizacija med
tistimi v Sloveniji, ki so zadnja tri
leta sprejela zelo rhalo novih članov
v zvezo. Letos je ob polletju bilo
sicer nekohko bolje, vendar ti
uspehi ne smejo zadovoljiti. Potreb-
no je delati naprej, zlasti še v tistih
organizacijah, kjer so bih v prvem
polletju slabi sprejemi ali pa jih
sploh ni bilo. V bodoče bo vsak
sestanek obravnaval tudi sprejem
novih članov in zadolžitve posamez-
nikov glede razgovorov z možnimi
kandidati.
V	novembru ah decembru mesecu
bodo pripravih seminar za novo
sprejete komuniste in mladince.
Seminar bo v Ormožu, s primerno
organizacijsko povezavo pa bi
omogočih udeležbo s terena, (pre-
vozi!) kjer bo to potrebno. "Taka
organizacija bo pripomogla k
kvalitetnejši izvedbi seminarja. Ko-
misija za idejno pohtična vprašanja
in izobraževanje bo vse skupaj
pripravila, medtem ko so sekretarji
zadolženi, da že sedaj zbirajo
nekatere kandidate in morebitne
pripombe.
V	jesenskem času je bolj malo
časa za sestanke, a bodo kljub temu
vse navedene naloge mor^e dobiti
svoj zaključek in vsebino, saj so
osnova za nadaljnje delo.	jr
Kakšno bo II. polletje v TGA?
Na svoji drugi redni seji je
centralni delavski svet tovarne
ghnice in aluminija med drugim
razpravljal tudi o periodičnem
obračunu za I. polletje. Člani CDS-a
so iz obširnega gradiva, ki so ga
dobili že pred sejo, bih podrobno
seznanjeni o problematiki, ki je trla
podjetje v I. polletju, na vsa nejasna
in posebna vprašanja pa so članom
odgovarjali predstavniki podjetja iz
komercialne in finančne službe
kakor tudi glavni direktor podjetja.
Že iz poročila, ki ga je pripravil
direktor komercialnega sektorja, je
bilo moč razbrati, da problematika
le ni tako majhna kot si to
predstavljajo nekateri, saj je že v
prvem poglavju navedeno iz
podražitev, ki so se v prvem polletju
vrstila druga za drugo. Tako se je
podražila elektrodna smola, kurilno
olej, sol itd. medtem ko se bo
verjetno podražil tudi silicij,
katerega proizvaja podjetje ,,ELEK-
TROBOSNA" iz Jajca kot edini
proizvajalec v državi, kar pomeni, da
je povišanje takorekoč neizbežno,
predvsem še, če ima tudi velike
možnosti za izvoz na tuje tržišče.
Kot je znano, se je podražila vrsta
artiklov, ki so nujno potrebni pri
proizvodnji glinice in aluminija, to
pa je vsekakor imelo negativen vpliv
na poroizvodnjo tudi v II. polletju.
Boksit, ki je osnovna surovina za
proizvodnjo ghnice se za enkrat še
ni'podražil, vendar je tudi po tej
plati že prišlo do nekaterih
problemov in zahtev po povišanju.
Zanimivo je vsekakor to, da so
nekoliko ugodnejši pogoji v tem letu
za boksit iz Avstralije, katerega
bomo uvozih okrog 150.000 ton.
Enako kot člane CDS-a pa zanima
tudi vse člane delovne skupnosti
TGA vprašanje, kako bo potekala
proizvodnja v II. polletju, oziroma
kakšen bo sploh periodični obračun
in nasploh kakšen bo pozneje
zaključni račun podjetja za-letošnje
leto. Ne glede na vso problematiko
pa je treba poudariti, da bo moral
skoraj 200-članski kolektiv vložiti še
vehko truda in sredstev, da bi laliko
vzdržal to tekmo poviševanja cen, ki
ga silno bremeni.
M. F.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
ORMOŠKO KOPALIŠČE: SLABA LETINA
Muhasto vreme letošnjega poletja,
ki nam je namenilo malo lepih dni je
povzročilo, daje ormoško kopališče
letos poslovalo z izgubo, nam je
povedal direktor Stanovanjsko ko-
munalnega podjetja Ormož, ki s
kopališčem gospodari. Sezona je
trajala 87 dni in to od 9. junija do 4.
septembra. V tem času pa je bilo
samo 32 lepih dni, primernih za
kopanje. Kljub temu je mokri
element ormoškega kopališča pri-
vabil letos pribhžno 25.000 kopal-
cev. Na en sam dan je bilo na
kopališču največ 2000 ljudi. Velja
še pri tem povedati, da se je
ponovila praksa prejšnjih let: največ
kopalcev ni bilo iz Ormoža, ampak
iz Maribora, Ptuja, Varaždina in
drugod.
Dohodki kopahšča znašajo letos
65.000,00 dinarjev, izdatki pa
presegajo dohodke za 10.000
dinarjev. Pri tem še ni vštetih
14.837 kubičnih komunalno podjet-
je moralo plačati iz drugih srestev.
Ce bi navedeni izgubi prišteli
komunalno podjetje moralo plačati
iz drugih sredstev. Ce bi navedeni
izgubi prišteli izgube.
Taka, kar precej slaba letina pa
vsekakor ne more biti kriterij za
upravičenost ali neupravičenost
gradnje objekta. Slišati je namreč
glasove: zakaj so pa gradili, če se ne
izplača? Ena lastavica še ne naredi
pomladi, tako tudi ena izguba ni
»vrgla s tira" tistih, ki si okrog
kopahšča prizadevajo in ga skušajo
spraviti na zeleno vejo. Tudi letos je
bilo v lepih dneh, tako kot lansko
leto, čutiti, da bo kopališče za nekaj
let pretesno. Tudi tisti največji
kritikanti, ki so v času gradnje na
moč komentirali in govorih o
neutemeljenosti gradnje, že ugotav-
ljajo, daje kopališče premalo.
jr
Tudi v redkih lepih dnevih letošnjega poletja je bilo čutiti, da bo potrebno
ormoško kopališče povečati.
KMETJE NA HAJDINI SO ZA
razprava o starostnem zavarovanju kmetov
V sredo, 20. sept. so se zbrali na
svoji redni seji odborniki sveta
krajevne skupnosti iz Hajdine, ki so
obravnavali številne probleme, ki
terejo to območje ptujske občine.
Največ besed so posvetili razpravi
o starostnem zavarovanju kmetov.
Kmetje na območju hajdinske
krajevne skupnosti se strinjajo z
uvedbo zavarovanja in so tudi
pripravljeni plačevati potrebne zne-
ske. Na seji so izvohh kandidata v
komisijo o starostnem zavarovanju,
ki bo ugotavljala, kdo tega prispevka
ni zmožen plačevati. Hajdino bo v
tej komisiji predstavljal predsednik
KS Franc Zupanič.
Krajevna skupnost je tudi obrav-
navala prošnje sosednjih gasilskih
društev za finančno pomoč in
odobrila društvu iz Hajdoš dotacijo
v višini 2500 ND za gradnjo
gasilskega doma in društvu iz
Gerečje vasi enak znesek za nabavo
novega gasilskega avtomobila.
Problem, ki tare hajdinsko krajev-
no skupnost je tudi osnovna šola v
Hajdini, ki je komaj letos dočakala
tisti srečni trenutek, da so se
spomniU tudi na njo. Žal so uspeh
prekriti le streho, ker je za kakšne
večje investicije zmanjkalo denarja.
Svoj delež je prispevala tudi KS iz
zbranih sredstev krajevnega samopri-
spevka, v višini 3 starih milijonov.
Gradnja nove avtomobilske ceste
Macelj-Ptuj je prinesla vaščanom
Hajdine nemalo skrbi, jeze in hude
krvi. Pri delu in dovažanju materia-
la, "se namreč povzroča ogromna
škoda na njivah in tudi na travnikih.
Lastniki zemlje se venomer pritožu-
jejo, za kar so povsem upravičeni,
saj bo nova cesta marsikomu uničila
in vzela edini košček zemlje, da o
škodi, ki jo povzročajo avtomobih,
ki za sabo venomer puščajo oblake
prahu, sploh ne govorimo. Ravnatelj
osnovne šole Janez Pucko je izrekel
tudi mnenje osebja tega učiteljskega
kolektiva. Priključek na sedanjo
cesto Maribor-Ptuj bo uničil
namreč del šolskega zemljišča, za
katero zahtevajo primerno odškod-
nino oziroma nadomestilo v denar-
ju. Dolžnost cestnega podjetja je
poleg denarnega nadomestila oskr-
beti in postaviti močno ograjo pri
šoh.
O tej neporavnani škodi bodo
razpravljali še enkrat na izredni seji
sveta krajevne skupnosti, ko bodo
prisostvovah tudi predstavniki obči-
ne Ptuj. Seja bo verjetno 5. oktobra
letos in upamo, da tudi tokrat ne bo
ostalo le pri sklepih in obljubah,
ampak se bo stanje popravilo in
izboljšalo.
S. S.
LETOS REKORDNI OBISK NA ŠTATEN-
BERGU
Kljub temu, da se bodo vrata
Statenberga za letošnje obiskovalce
zaprla čez dober mesec (konec
oktobra) pa so gostinski delavci te
enote, ki deluje v okviru Veletrgovi-
ne ,,Koloniale" Maribor lahko že
sedaj s svojim poslovanjem izredno
zadovoljni, saj je še pred zaključ-
kom letne sezone na tem gradu
zabeležen rekorden obisk. Še
posebno velja to za penzionske
goste.
V gradu so od pričetka sezone,
torej od 15. aprila pa do
15. septembra sprejeh okoli 920
domačih in 220 tujih gostov, ki so
imeh nad 4000 nočitev. Prenočitve
kot ostale uslužnostne storitve so se
v primerjavi z istim obdobjem ^v letu
1971 povečale za nad 80 odstotkov,
česar niso pričakovali niti največji
optimisti. Rezultati so toliko
pomembnejši, ker so bili doseženi v
letu z mnogo slabega vremena.
Grad Štatenberg se lahko pohvali
še z enim uspehom, namreč, da je
med gosti vedno več takšnih, ki se
po prvem obisku navdušeno vračajo
sem že več let na letovanje. Med
njimi je tudi nekaj „rekorderjev", ki
tukaj preživljajo svoj letni oddih že
8 ah 10 let.
Med najštevilnejšimi so razen
domačih gostov obiskovalci iz
Vojvodine in Beograda, kjer ima
letovišče svoje zastopstvo. Med
tujimi gosti pa je mogoče opaziti
največ Avstrijcev in Italijanov.
Kljub temu, da so letos z obiskom
lahko več kot zadovoljni, pa sta
direktor poslovne enote „Grad
Štatenberg" Franc Jerman in
poslovodkinja Erika Frangež pove-
dala, da še vedno niso v popolnosti
izkoriščene razpoložljive možnosti.
Medtem^iko so morali v turistični
„špici", ki velja za Štatenberg v
mesecih julij in avgust, več gostov
tudi zavrniti, zaradi premafjhnih
nočitvenih zmogljivosti pa so bih v
ostalih mesecih nekateri dnevi slabše
zasedeni, predvsem med tednom.
Ob sobotah in nedeljah pa je
največkrat do zadnjega zaseden. V
gradu je 80 ležišč.
Med vzroki, da v gradu ne
dosegajo rezultatov, kakršne bi po
mnenju vodstva letovišče lahko, so
predvsem slabe ceste od Poljčan do
gradu, premalo rekreacijskih objek-
tov, med katerimi si želijo predvsem
igrišča za tenis in golf ter kegljišče.
Med vzroki za manjši obisk je v prvi
vrsti pomanjkanje vode v sobah.
Občutno pa je tudi pomanjkanje
strokovnega kadra, ki ga je v ta
turistični objekt zelo težko priteg-
niti zaradi sezonskega značaja
poslovanja. Trenutno je v gradu
redno zaposlenih 7 oseb, od tega
3-4 vajenci. Hitrejši turistični
razvoj teh krajev bi popestril tudi
boljši stalež divjadi, kar bi še vsaj za
kakšen mesec podaljšalo sezono.
Zanimanje za to obhko turistične
dejavnosti je sicer vehko, predvsem
med tujimi gosti, žal pa primanjkuje
di^^adi.
Čez dober mesec se bodo torej
vrata Štatenberga zaprla, kljub temu
pa zagotavljajo, da bodo pripravljeni
sprejeti večje skupine obiskovalcev
tudi v izven sezonskem času.
Posebno pozornost sedaj posvečajo
organiziranju novoletne noči, ko
pričakujejo večje število gostov iz
Vojvodine in tudi iz bližnje okolice.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Kdo ne bi želel preživeti vsaj nekaj časa v Statenbergu?
O pomenu požarne
varnosti in gasil-
ske dejavnosti
v občini Slov. Bi-
strica
Tudi na območju bistriške občine
so se gasilska društva skrbno pri-
pravila na praznovanje tedna požar-
ne varnosti, ki traja od 24. septem-
bra do 1. oktobra.
V tem času so na vseh vidnejših
mestih v občini razobesih letake, ki
opozarjajo na pomen gasilske dejav-
nosti in željo po kar največjim
vključevanjem in sodelovanjem ob-
čanov v gasilskih vrstah.
Gasilska društva so že uredila svo-
je gasilske domove ter pregledala in
obnovila orodjišča. Posamezna dru-
štva bodo v tem okviru uredila
posebna izložbena okna in jih posve-
tila tednu požarne varnosti. O svoji
dejavnosti bodo seznanjali v razhč-
nih oblikah širški krog občanov.
Posebno pozornost bodo letos ga-
silci posvetili prikazu pomena in
vloge protipožarne službe med naj-
mlajšimi občani. V vseh osnovnih
šolah bomo imeh gasilci predavanja
s filmi ah barvnimi diapozitivi. Tudi
letos bodo učenci osnovnih šol pi;
sali spise na temo požarne varnosti
in gasilstva. Medtem ko bodo naj-
boljši spis poslali republiški gasilski
zvezi, kjer bo sodeloval v nagradnem
žrebanju podobnih spisov iz vse
Slovenije pa bo drugi in tretji naj-
boljši spis nagradila Občinska gasil-
ska zveza.	VH
jfpNIK — ČETRTEK, 28. septembra 1972
STRAN 7
KDO BO BOLJŠI
Gasilci so ponovno preverili svoje znanje
Sektorska tekmovanja gasilskih
društev v okviru požarnega okoliša
občinske gasilske zveze Ormož, bila
so minulo nedeljo v Središču ob
Dravi, Miklavžu, Podgorcih in
Ormožu, so pokazala dobro uspo-
sobljenost gasilcev. Pomerih so se v
hitrosti polaganja trodelnega napada
in v hitrem oblačenju. Komisija, ki
50 jo sestavljah predstavniki občin-
ske ^silske zveze, operativnega
štaba in predstavniki društev, štela
je 9 članov, je po zbranih podatkih
tekmovanja ugotovila, da so bila
izmed 11 društev najboljša: Ormož,
Hardek in Loperšice.
Tokrat so tekmovala društva I.,
II., III. in V. sektorja. Društva IV.
sektorja bodo tekmovala v nedeljo
22. oktobra letos. Nedeljskega
tekmovanja se nekatera društva
kljub temu da bi se morala, niso
udeležila. To so Ivanjkovci, Žerovin-
ci, Vitan-Kog, Trgovišče in Senešci.
Poveljnik občinske gasilske zveze
Adolf Rižnar nam je povedal, da jih
ni bilo zaradi pomanjkanja osebne
opreme in tudi zaradi slabega
strokovnega kadra.
Kljub tem izpadom so ormoški
gasilci ponovno prikazali in dokazali
svojo pripravljenost. TrudiU so se,
kolikor je kdo zmogel. Videti pa je
bilo tudi, da so se (vsaj nekateri!)
zelo dobro pripravih, saj so bili
rezultati sorazmerno zelo dobri.
Rezultati so toliko bolj pomembni,
ker je bilo to izbirno tekmovanje za
nastop na regijskem, repubhškem in
zveznem tekmovanju.
Tri najboljša društva so prejela
pokale občinske gasilske zveze.
Pričakujejo, da bodo v IV. sektorju,
ki še ni tekmoval, nastopih tudi dve
ženski desetini. V dosedaj izvede-
nem tekmovanju namreč ni bilo
nobene ženske skupine.	jr
ZDRUŽITEV ZAVAROVANJ
ŽE LETOS
Člani izvršnega in nadzornega
odbora občinske konference SZDL
Ormož so se v ponedeljek pogovorili
o začetnih pripravah za izvedbo
referenduma, s katerim bi združih
zdravstveno zavarovanje kmetov in
delavcev. Poudarili so, da bo
referendum treba temeljito pripra-
viti, da ne bi prišlo do komplikacij.
SprejeU so tudi sklep, da naj bo
združitev obeh zavarovanj v okviru
Zavarovalne skupnosti Maribor za-
časna, dokler ne pride do enotnega
nacionalnega zavarovanja.
V nadaljevanju so se pogovorih še
° obisku primorskih poslancev v
Ormožu in programu dela do konca
letošnjega leta.
Več o tem zanimivem razgovoru
oomo poročali prihodnjič.
jr
Uspehi ptujskih miličnikov
v zadnjem času smo večkrat
slišali o raznih vlomih v prostore
gostinskih podjetij ah v trgovske
poslovalnice. Vlomilci so bih precej
časa neznani, vendar je uspelo pred
kratkim organom ptujske postaje
milice razkrinkati več storilcev
kaznivih dejanj.
V noči na 24. sept. so miličniki
postaje milice v Ptuju izsledili in
prijeh večkratnega vlomilca K. I. iz
Ptuja, ki je še eno noč prej vdrl v
prostore grajske restavracije v Ptuju,
kjer je odnesel razne predmete,
pijače in jestvine, med drugim pa
tudi mesarsko sekiro. Od tam je
odšel do otroškega vrtca in vlomil v
notranjost ter se loril velike železne
blagajne, ki jo je hudo poškodoval,
vendar je ni uspel odpreti. Mihčniki,
ki so primer raziskovali so ugotovih,
daje K. I. vlomil tudi spomladi letos
v prostore grajske restavracije in da
je pred nedavnim neupravičeno
uporabil tuje prevozno sredstvo -
avtomobil. K. I. je bil že večkrat
obravnavan za podobna kazniva
dejanja, kar dokazuje tudi dejstvo,
da je pred nedavnim vlomil v 4
avtomobile v Ljutomeru, enega pa je
celo ukradel in se z njim odpeljal v
Mursko Soboto. Storilec je za
zapahi.
Drug uspeh ptujskih in maribor-
skih mihčnikov je bil, ko so odkrili
storilce, ki so v noči na 14. sept.
vlomih v trgovino v Kozmincih -
poslovalnico TP Mercator-Panonija
iz Ptuja. Storilca sta bila Štefan
Pernek in Josip Poljak iz Brezove
gore. Oba sta bila oborožena, saj so
pri njiju našh orožje in predmete, ki
izvirajo iz vlomnih tatvin.
Pojasnjen je tudi vlom v vveekend
hišico Nenada Bartola iz Ciril
Metodovega drevoreda 14. Mladolet-
niki, ki so imeh prste pri tem delu,
so ukradli najrazhčnejše stvari, med
drugim tudi čoln in razno orodje.
Ukradene predmete so skrih v
Ore^u, kjer so se zadrževali in so
imeh celo svoj šotor. Cez dan so se
tam zadrževali, zvečer pa so hodih
na svoje nič kaj pohvalne akcije. S. S.
Dobro naložena sredstva
Delavski svet tovarne ghnice in
aluminija je lani obravnaval načrt o
ureditvi zobozdravstvene službe za
potrebe članov kolektiva TGA ter
njihovih družinskih članov in o so-
financiranju zobne ambulante v Kid-
ričevem, katere skupni stroški so
znašali 245.000 dinarjev, od katerih
je odpadlo na tovarno 82.000 dinar-
jev, kar pomeni tretjino stroškov.
Novi člani CDS pa so bih s poseb-
nim poročilom, ki ga je pripravil
kadrovsko socialni sektor seznanjeni
o ukrepih, ki so bih v zvezi s tem
storjeni do danes. Tako je iz poroči-
la razvidno, da je podjetje sklenilo z
zdravstvenim domom Ptuj posebno
pogodbo o uresničitvi programa po-
sebnega zobozdravstvenega varstva
za delavce TGA, da je Zdravstveni
dom Ptuj predložil program sanacije
zobovja delavcev TGA, ki so bih
izvršeni v lanskem letu in, da je z
dodeljenimi namenskimi sredstvi za
ureditev zobne ambulante v Kidriče-
vem bilo adaptiranih pet prostorov
in sicer dve zobni ordinaciji, čakal-
nica ter še dva prostora za tehnični
laboratorij ter sanitarije. Omeniti pa
je treba še to, da je ena ordinacija
opremljena z povsem novimi instru-
menti ter ostalo potrebno opremo
za zobozdravstvene storitve. Morda
ni odveč če omenimo, da zobna
amublanta v Kidričevem opravlja
vse zobne storitve vsak dan od 10.
do 12. ter od 15. do 17. ure - razen
petka, zobna ambulanta - ordinaci-
ja dr. FLORJANCiCa v Ptuju pa
vsak ponedeljek od 7. do 13. ure ter
vsako sredo od 13. do 19. ure. Ce v
tem času ni pacientov — delavcev
tovarne ali njihovih družinskih čla-
nov pa opravljajo storitve za druge
paciente.
Lani je bilo v tga pregledanih
1217 članov, da bi se ugotovilo
dejansko stanje zobovja in potrebe
po ureditvi. Sredstva, namenjena v
ta namen so bila torej naložena
koristno.	M. F.
Rodile so:
Jožica Vrabič, Nadole 84 -
Boštjana; Terezija Grubič, Kog 53 -
Dejana; Marija Plajnšek, Pobrežje 80
-	dečka; Kristina Vogrinec, Zakl 28
-	Nado; Majda Centrih, Prešernova
34 - dekhco; Marija Zamuda,
Zupetinci 30 - dečka; Angelca
Lampret, Grdina 23 - dekhco; Ana
Laboda, Kidričevo 8, - Mojco;
Rozalija Korez, Koritno 12 -
Darinko; Mihca Himelrajh, Cankar-
jeva 4 - Franca; Danica Cimerman,
Zasavci 10 - Violeto; Ivanka
Banflič, Dobrava 10 - Darka;
Marija Šegula, Domava 134 -
Lidijo; Elizabeta Pičerko, Spuhlja
69 - Martina; Marija Rajh,
Miklošičeva 1 - Danila; Anica
Rizman, Vuzmetinci 52 - Stanisla-
va; Ela Kovačič, Loški vrh 24 -
Branka; Agnela Petrena, Savci 50 -
Milana, Frančiška Zupanič, Hajdoše
62 - deklico; Silva Lesjak, Selška c.
13	- Klavdijo; Juhjana Vajda,
Bukovci 140 - dečka; Marija
Fridrih, Ul. K. Meška 8 - dekhco;
Marija. Brumen, Salovci 7 - dečka,
Marija Humek, Dobrava 15 - Ivana;
Katarina Kolar, Podgorci 85 -
dečka; Marija Planine, Trstenjakova
14	- Andrejo; Nada Mlakar, Sp.
Hajdina 140 - Gorazda; Frančiška
Cizerl, Rakovci 2 - dečka;
Frančiška Koletnik, Stojnci 9 -
dekhco; Marija Zamuda, Spuhlja
130 - dečka; Marjeta Kline, Nova
vas 92/a - dečka; Marija Hutinski,
Gradišče 22 - Milana; Marija Gavez,
Gradišče 60 - deklico.
Poroke:
Stanislav Fridl, Sp. Hajdina 9 in
Katarina Bezjak, Grabonoš 40;
Marko Macura, Ljubljana, Vodniko-
va 155 in Vojislava Vauda, Cesta
Olge Meglič 21, Štefan Vidovič,
Hajdoše n.h. in Ana Metličar, Zg.
Hajdina 41; Ivan Mesarič, Kidričevo
3 in Marija Štrafela, Sp. Hajdina 89;
Franc Hrnja, Nova vas 17 in Kristina
Krajnc Nova vas 17; Milivoj
Ferenčič, Kidričevo 2 in Anica
Kaučevič, Lovrenc na Dr. polju 12.
Umrh so:
Marija Podbreznik, Osojnikova 7,
roj. 1907, umrla 17.9. 1972, Marija
Krapša, Osojnikova 7, roj. 1888,
umrla 21.9.1972; Elizabeta Letonja,
Žetale 87, roj. 1927, umrla
20.9.1972; Alojz Rižnar, Spuhlja
86, roj. 1903, umrl 21.9.1972;
Štefan Korošec, Dragonja vas 24,
roj. 1900, umrl 21.9.1972.
Meddružinsko
ribiško
tekmovanje
v Orešju
Pod pokroviteljstvom predsednika
občine Franja Rebemaka, je ptujska
ribiška družina priredila v Orešju
meddružinsko tekmovanje v dveh
disciphnah in sicer v lovu na čas s
trnkom in plovcem ter v lovu
najtežjega plena.
Tekmovanja se je udeležilo 17
ekip iz Slovenije, Avstrije in
Hrvaške. Vreme je bilo tekmoval-
cem zelo naklonjeno, vendar so
letošnji rezultati napram lansko-
letnim mnogo slabši. V naših vodah
število rib zaradi zastrupljanja vod z
odpadki vidno pada, kljub prizade-
vanju ribičev za nenehno obnovo
ribjega zaroda. Pokale in plakete
zmagovalcem posameznikom, kakor
tudi ekipam je razdelil predsednik
ribiškega društva Alojz Mikša.
Rezultati:
Ekipe - 1. ribiška družina
Ljubljana-Barje, 2. ribiška družina
Varaždin, 3. druga ekipa Ljubljana
-Barje.
Posamezniki - 1. Ivan Prosen
(Ljubljana), 2. Zvonko Petek (Ptuj),
3. Zvonko Marn (Ljubljana).
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
Spornih in zanemarjenih
20km OD PTUJA DO POUČAN
(Nadaljevanje)
Ker celotno področje več ali manj
živi od kmetijstva, se tudi mladina
največ podaja v kmetijske šole in
tečaje, večina pa jih ostaja kar doma
in prevzema posestva staršev. Z
ureditvijo ceste in avtobusnih zvez
bi kmetijski kombinati s koopera-
tivnim delom dvignih te kraje iz
zaostalosti in bi imeh večstransko
korist. Bolje bi se razvil tudi naš
kmetijski center, kmetijska šola v
Ptuju pa bi zaradi večjega priUva
dijakov lahko postala popolna in
4-letna.
Slovenskemu turizmu bi ta cesta
nudila vse razen morja. V bhžini
Poljčan je zdravilišče Rogaška sla-
tina, o kateri ni potrebno navajati
podatkov. Iz Ptuja do nje so
nemogoče zveze in ceste. Nato sledi
Boč s svojo živopisno floro in
divjadjo, ki je še vedno neke vrste
nacionalni park, ker človek še ni
mnogo posegel v njegovo področje.
Boč je znan po svojih bogatih
loviščih širom Evrope (vepri, srnjad,
lisice, ptice roparice, itd.) in je
primeren za planinske izlete, na
vrhu je tudi planinski dom, govori
pa se tudi, da bodo na njem uredih
tudi smučarske terene z vlečnico.
Celotno področje je primerno za
vikende in letoviške objekte, ki čaka
na ideje in akcijo gostinskih pod-
jetij.
Sedaj so pričeh raziskovati Boč
arheološko in geografsko. Je vulkan-
skega izvora in je za nas še vedno
neke vrste neznanka. Na njem so
najdena arheološka najdišča rimskih
in predrimskih obdobij, v njem pa
so s pomočjo elektronskih meritev
odkrili podzemne jame in jezera. Po
Boču teče tudi nekaj ponikalnic in
je nekaj izvirov slatine (termalne
vode). V njegovi okoUci je tudi
nekaj zapuščenih rudnikov črnega
premoga. Boč je poznan tudi iz
časov NOB.
Pod vznožjem Boča je znamenit
Studeniški samostan, ki pa je
popolnoma zanemarjen. Vehčasten
zgodovinskoumetniški objekt stoji
samo še po zaslugi vaščanov in
prizadevnega studeniškega župnika
ter njegovega predhodnik^a. Ker ima
samostan svoj pomen tudi iz NOB je
čudno, da je prepuščen propadanju.
Samostan je bil nekoliko uničen
med preteklo vojno in deloma
požgan. Krajevnega župnika so sredi
vojne odvlekh v Jasenovac, ker gaje
še danes živeči domačin ovadil, da
sodeluje z osvobodilnim gibanjem.
Neprecenljivo škodo samostanu pa
NEOLIMPIJSKA
MEDALJA
Slabo bero medalj naših
športnikov v Muenchnu je nekoliko
ublažila vest, da smo na Norveškem
v močni mednarodni konkurenci
osvojih drugo mesto oziroma
srebrno trofejo.
Ta uspeh seveda ni dosežen v
nobeni od ohmpijskih disciplin,
ampak v tekmovanju svetovnih
strokovnjakov kuhinje. Našo ekipo
so sestavljah vodje kuhinj
opatijsko-ljubljanskih hotelov „Am-
basador", „Kvarner" in „Slon".
Bogovi z Ohmpa nam niso bih
najbolj naklonjeni, prednjačimo pa
vsekakor v pripravah nekaterih
dobrin tega sveta- Zraven tega je
napravljena tudi odlična reklama
našemu turizmu. Upajmo, da res!
je naredila domača zadruga, ki
poseduje nekaj delov zgradbe, ki
propada in je zadruga ne obnavlja.
Nekaj let nazaj so nekateri Slovenje-
bistričani želeh ta samostan spreme-
niti v manjši tovarniški objekt,
vendar je zmagal zdrav razum
domačinov. V kohkor se spome-
niško varstvo ne bo zdramilo, bomo
kaj kmalu izgubih biser zgodovinske
preteklosti. Oltarji v samostanski
cerkvi so impozantnejši od ptujsko-
gorskega oltarja. Na dvorišču samo-
stana je krasno zeleno jezero, kjer je
bavarska radiotelevizija snemala
barvni fihn Divji lovec, režiser fihna
pa je povedal, da je ta kraj tako lep,
da niso potrebovah nikakršnih kulis
in imitacij. Za samostanom na
gorskem previsu so manjši slapovi
Toplega potoka in občasnih hudour-
nikov.
PR
(Se nadaljuje)
Letos nova smučišča na bistriškem
Pohorju
Člani PD IMPOL iz Slov. Bistrice
kakor tudi številni smučki letos
pričakujejo z veliko večjo mero
optimizma, da se jim tokrat ne bo
potrebno potepati po sosednjih
občinah, ko se bodo hoteli smučati.
V dogovoru in ob sodelovanju z GG
Maribor obrata v Slov. Bistrici so
letos v neposredni bližini planinske-
ga doma „Anton Stuhec" pri Treh
kraljih člani PD IMPOL pripravih
nove smučarske terene, ki bodo
lahko nudili prijetne trenutke
začetnikom kot izkušenim smučar-
jem.
Vsa pretekla leta je veljalo
|bistriško Pohoije za dokaj pasivno
področje, kjer so bili smučarji
odvisni izključno od svoje iznajdlji-
vosti, kar pa vedno zahtevnejšim
gostom ni bilo po volji, zato so se
raje odločili za smučišča izven
občine.
Letošnjo pomlad pa je v neposred-
ni bližini Štuhecovega doma zaoral
ledino buldožer, medtem ko so
predhodno odstranih precejšen del
gozdne površine, da bi že to zimo
pritegnili na ta, do sedaj malo
obiskani del Pohorja kar največje
število gostov in tako tudi podaljški
turistično sezono. S tem se je odprla
možnost, ki so si jo tako dolgo želeli
PD IMPOL in Občinski sindikalni
svet, ki bi želeli v naslednjih letih na
tem kraju zgraditi prvo večje
rekreacijsko središče. Da bi ustregli
tudi zahtevnejšim ljubiteljem zim-
skega športa predvidevajo, da bodo
ob novih smučiščih zgradili, spočet-
ka prenosno, pozneje pa stalno
smučarsko vlečnico. Zagotavljajo pa
tudi, da bo letos redno plužena
cesta iz Slov. Bistrice do planinskega
doma „Anton Stuhec", od koder je
samo nekaj metrov do smučišča.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
2858 UČENCEV
Temeljna izobraževalna skupnost
Ormož je zbrala podatke o letoš-
njem vpisu otrok v osnovne šole,
posebno šolo in glasbeno šolo. Ome-
njene šole obiskuje skupno 2858
otrok, od tega v rednih osnovnih
šolah 2685, v posebni šoh 59 v
glasbeni šoli pa 114 gojencev.
Izmed centralnih osnovnih šol je
največ učencev v Ormožu in sicer
556, ki so razporejeni v 21 oddel-
kov. Sledijo šole: Velika Nedelja -
436 učencev v 17 oddelkih, Miklavž
- 394 učencev v 15 oddelkih, To-
maž - 374 učencev v 16 oddelkih,
in Središče ob Dravi z 347 učenci v
15 oddelkih. Med petimi podruž-
ničnimi šolami je največ otrok v
Podgorcih - 158 v 6 oddelkih.
Sledijo: Ivanjkovci — 137 učencev
in 5 oddelkov, Runeč - 104 in 5
oddelkov, Kog - 95 učencev in 5
oddelkov in Hum, kjer imajo samo
84 učencev v 5 oddelkih.
Posebna šola ima v tretjem letu
svojega delovanja 2 prva, 2 druga in
2 tretja razreda.
jr
Teren je pripravljen, sedaj pričakujejo le še sneg
PREDSTAVUAMO VAM
Ptujski kvintet bratje Kranjci
Prav gotovo je to najmlajši ansaij
bel narodno zabavne glasbe v ptujs!
občini. Čeravno med mestno ml
dino v zadnjih letih prevladi?
nagnjenje k zabavni-pop glasbi,!
pa med njimi tudi izjeme in takš?
izjeme so bratje Kranjci iz Ptuja. V|
so notisti in nekateri še veda
obiskujejo glasbeno šolo. Kvint!
sestavljajo: harmonika Anta
Kranjc 16 let, trobenta Ivan Krani
18 let, klarinet Franci Kranjc 15 le;
bariton Srečko Zavec 18 let :
kitara Drago Klein 15 let.
Fantje so pričeh z resnim ip
njem v začetku marca tega leta:
sicer na oddajah „Pokaži kaj znaš"
kjer so bih večkrat prvi. Nato s
sledih nastopi na veselicah in razni
prireditvah na podeželju. Poznani i
že izven meja naše občine in mori
bomo v naslednjih letih še večkn
shšah o njih. Letos so sodelovi
tudi v natečaju za ptujski festivs
vendar v finale niso prišh. Mogoč
bo drugo leto več sreče. Fant
igrajo že tudi svoje lastne melodis
PRVA SEJA ZBOROV OBC
NE SLOVENSKA BISTRIC
PO POČITNICAH
Na prvi skupni seji obeh zbon
občinske skupščine Slov. Bistricap
počitnicah, ki bo jutri, v petf
29. 9. 1972 v Slov. Bistrici bod
odborniki posvetih posebno pozo
nost razpravam o možnostih zdr
žitve zdravstvenega zavarovan
kmetov z zdravstvenim zavaio*'
njem delavcev in storjeni škodi. 1
so jo povzročile poplave in toča.
Svoja vprašanja bodo, kot je toi
ustaljena praksa, postavljali tudi"
borniki, odgovaijah pa bodo nJ
vidnejši družbeno politični delav'
kakor tudi posamezniki, odgovon
za določena področja. Odborniki'
bodo seznanih z dosedanjim in^
dočim delom dispanzerja za šols|
otroke in mladino ter z dejavnos?
zobozdravstvene službe.
Svoja mnenja in predloge za o'
polnitve pa bodo odborniki dali tu'
k poročilom sveta za družbeni pl*
in finance, za gospodarstvo, urba«
zem, gradbene komunale in stan<
vanjske zadeve.
Odločih pa bodo še o dopolnil'
odloka o podeljevanju posebnih Pf
znanj občine. Ob zaključku se bO"'
seznanih s poročilom občinske q
misije za volitve in imenovanje.
jfpNIK — četrtek, 28. septembra 1972
STRAN 9
NOVICE IZ LESKOVCA
Počitnice so minile in v šoli je
zopet zaživelo. Pravi živžav pa je ob
odmorih pred šolo in na igrišču, da
je kar veselo še za starejšega
človeka, dočim je ob počitnicah
golo, pusto zidovje, odkar je novi
učite^ski blok in v šoh nikdo več ne
stanuje. V našem kraju je prva šola
začela delovati pred 204 leti.
Lanske počitnice je bila šolska
zgradba, ki pod prijaznim hribčkom
kraljuje od leta 1912, znotraj
prenovljena in parketirana, kar je
stalo 130.000 ND. Občina je
prispevala k temu 50.000, s
postavljenimi prispevki vaščanov se
je zbralo 5000 ND, a ostalo je bilo
pokrito s posojilom. Ob minulih
počitnicah naj bi bila prenovljena
zunanjost, toda na žalost je ostalo
pri starem. Šola tudi čaka na
vodovod, kar že leta in leta
prelagajo na naslednje leto. V to
zadevo je že bilo vnešeno dosti
truda in denarja: komisija, kopanje
rezervoarja itd. Vse se bo menda
zavleklo tako daleč, da končno ne
bo več pomena proslavljati 200-let-
nice šolskega obstoja.
V območju naše krajevne skupno-
sti imamo že več lepo izpeljanih cest
v hribe, v pobem stanju je že okrog
pol leta izvedena nova cesta v
naselje Trdobojci, kdaj pa bo
usposobljena za promet pa je
vprašanje. Lepa pridobitev je tudi
mrtvaški voz za obcestne prebivalce.
Tukajšnja osnovna organizacija
Rdečega križa je dobila precej
predmetov v razdelitvah najbednej-
šim Zaradi razdelitve se pritožujejo,
nekaj neupravičeno, nekaj upraviče-
no. Npr., če še vsakega dela zmožen
človek, z mlado ženo, brez otrok,
pri čez 1000 ND mesečne pokojni-
ne, nima lastnega čuta, da take
podpore ni potreben, bi mu pač
moral nekdo odpreti oči in mu
odkrito povedati, kdo ima pri tem
prednost, kdo je potrebnejši, da ne
bomo govorih o privile^jih.
Jesen je tu, najlepši letni čas v
vinorodnih predelih, ko dozoreva
žlahtno, sladko grozdje. Včasih so
že v poletju, ko se je prvi grozd, na
kaki rani vinski sorti omehčal,
oglašali klopotci, letos še v naši
okolici, ko je že trgatev pred durmi,
dosedaj ni bilo slišati nobenega.
Nastaja vprašanje, ah je ta stari,
tradicionalni oznanjevailec bližnje
trgatve zaspal, ah so zaspali tisti, ki
so ga postavljah in oskrbovali.
Preobilno deževje je res, posebno v
vinorodnih predehh, povzročilo
izredno slabo letino, a menda to ni
edini povzročitelj tišine. Vzrok bo
verjetno tudi v tem, da na podeželju
ni več mladih, ambicioznih ljudi, da
ni več veselja in zanimanja za
kmetovanje, da so perspektive,
posebno hribovskih predelov, spla-
vale po vodi. Končno bo pa k temu,
da je ravno letos vse utihnilo,
pripomoglo to, ker so ostareli
prebivalci nekdaj idihčnih Haloz
ostali osamljeni, a od davčne uprave
pozdravljeni z novo obremenitvijo
SANACIJO SAMEGA SEBE (pri-
spevek za starostno zavarovanje
kmetov).
Take obetajoče , prelomnice" v
kmetijstvu nismo pričakovali. Pre-
govor: ,,Molk glasno govori", se
uresničuje. Drugim se pokojnina v
presledkih veča, dela nezmožnemu
kmetu pa se večajo obveznosti.
Pozno smo uvideh, da je sanacija
kmetu potrebna, a tako izhodišče
ne bo kmečkega naraščaja pritegnilo
k domači grudi - kar je iz dneva v
dan večja nujnost.
Klopotec nam počiva, kakor so
tihi prebivalci v globoki zamišljeno-
sti v jutrišnji dan. Pri nas je klopotec
utihnil brez ukaza UJV, kot to
poroča naš hst v št. 35, da se je
zgodilo na mariborski Kalvariji; tuje
izraz globoke žalosti in potrtosti z
občutkom manjvrednosti, ki jo
preživlja naš vinogradnik ob znanih,
nevzdržnih razmerah.	J. M.
POŽAR V SIGMI
Preteklo sredo zvečer je okoh
19.30 ure izbruhnil požar v poslopju
računovodstva podjetja Sigma.
Izredni prisebnosti nočnega čuvaja
Antona Petka in takojšnjemu
posredovanju gasilske enote iz Ptuja
gre zahvala, da je bil požar hitro
ukročen in da ni bilo večjih
posledic. Do požara je prišlo vsled
okvare v električni napeljavi.
Prvotna ocena škode je bila
navedena v vrednosti 10.000 din.
Zaradi takojšnje pomoči s strani
delavcev nočne izmene iz TAP-a in
Sigme škode na inventarju ni bilo.
Razpis tekmovanja v poznavanju zgo-
dovine kmečkih uporov
Glede na to, da se je sicer
posrečilo vključiti v kiparsko
kolonijo OD GUBCA DO LACKA v
Vidmu ob Ščavnici večje število
mladincev, ne pa tudi pionirjev, smo
se odločili storiti vse, da pionrrje
vključimo v čim večjem številu v
tekmovanje v poznavanju zgodovine
kmečkih uporov.
V Sloveniji je sedaj prvič, da
Zgodovinski krožek določene šole
razpisuje tekmovanje o tistem
obdobju naše zgodovine, ki je bilo
pred narodno osvobodilnim bojem
najbolj slavno.
Zgodovinski krožek osnovne šole
ob Ščavnici to pobudo danes
ponavlja v prepričanju, da jo bodo
podprla vsa vodstva osnovnih šol,
kakor tudi druge prosvetno kulturne
ust^ove v Sloveniji. Le tako lahko
pričakujemo, da bo tekmovanje
množično in tudi uspešno.
Kot je bilo že omenjeno, smo
študijsko gradivo omejih na prispe-
vek prof. dr. Boga Grafenauerja:
ŠTIRJE VELIKI KMECKI UPORI v
knjižici OD KMECKIH UPOROV
DO SLOVENSKE DRŽAVNOSTI,
Založba Obzorja Maribor in na
razpravo: ŠTATENBERG IN
KMECKI UPOR prof. dr. Jožeta
Koropca v ČASOPISU ZA ZGO-
DOVINO IN NARODOPISJE, kate-
rega založnik je ista založba.
Kot je omenjeno že v prvem
razpisu, je rok za dostavo najboljše
ocenjenih nalog 31. januar 1973.
leta. Končno ustno tekmovanje pa
bo prek televizije pred samo vehko
proslavo, ki bo 6. maja 1973.
Zgodovinski krožek
osnovne šole
Videm ob Ščavnici
Gledališka vrata odprta
v petek, 6. oktobra bo prva
gledahška predstava v letošnji sezoni
za obdobje jesen 72 in pomlad
1973. Pričetek gledahške predstave
je ob 19.30 uri na ptujskem
gledahškem odru.
Pred prvim nastopom pred ptuj-
skim občinstvom, bodo naši gleda-
liščniki gostovali v večjih okohških
vaseh in to 30. 9 ob 19. uri v
Markovcih, 1. 10. ob 15. uri v
Desterniku in isti dan ob 19. uri v
Rogoznici.
Povsod bodo gostovali s enako
igro, to je s komedijo Klobčič
avtorja Duška Roksandiča. Za
gostovanja po okolici pred prvo
prireditvijo v Ptuju so se odločili
zato, da bo ekipa za prvi jesenski
nastop pred domačim občinstvom
dobro pripravljena in upamo, da jih
naše občinstvo ne bo razočaralo ter
da se bodo Ptujčani udeležili
gledahških predstav v večjem
številu, kot so to delali do sedaj.
Ptujska gledahška ekipa: stojijo L. Matjašič, M. Šneberger, E. Berličeva,
F. Gunžer, M. Damiš, D. Jakomini in L. Kostanjevec - sedijo:
I. Krambergerjeva, N. Anreiterjeva, režiser Peter Malec, O. Fric, M. Vaupotič
in J. Skokova.
UDELEŽENCI III. SLIKARSKE KOLONIJE
Razstavljajo v paviljon D. Kvedra
V sredo, 20. septembra so se
ponovno odprla vrata ljubiteljem
likovne umetnosti v razstavnem pa-
viljonu ,,Dušana Kvedra" ob Dravi.
Razstavljene so slike delo 12 umet-
nikov, ki so Borlu in njegovi okohci
vzeh nekaj najlepših motivov in jih
prenesh na platno, da bi jih lahko
občudovali ne samo dobri pozna-
valci Haloz, ampak tudi ljudje, ki v
naše kraje redkokdaj zaidejo, a si
ogledujejo shke na razstavah ali celo
na stenah svojih stanovanj.
Pred približno 120 obiskovalci je
3. shkarsko razstavo otvoril predsed-
nik upravnega odbora shkarske ko-
lonije dr. Vladimir Bračič. Ob le-
tošnji razstavi so spet izdali drobno
brošurico, katalog shkarjev, udele-
žencev kolonije, s kratkim življenje-
pisom in nekaj najvažnejšimi podat-
ki o avtorjih. V uvodnem razmišlja-
nju je dr. Vladimir Bračič med
drugim zapisal: „Shkarjem naj bo v
zadoščenje to, da bodo ohranili s
svojim umetniškim delom slovenski
nacionalni skupnosti del današnje
podobe pokrajine, ki jo sodobna
gibanja hitro spreminjajo, tako, da
smemo za trdno reči, da današnje
podobe Haloz čez 20 let ne bo
več." Zaključuje pa z željo, da bi
umetniška dela udeležencev tretje in
tudi ostaUh sUkarskih kolonij našla
mesto v delovnih prostorih gospo-
darskih in družbenih organizacij, v
šolah ter domovih ptujskih mešča-
nov.
V Kvedrovem paviljonu si lahko
ogledate dela naslednjih avtorjev:
Franceta Anžela, Ide Brišnik-Rem-
čeve, Viktorja Goričana, Dudene
Haramije-Zaluške, Staneta Kurnra,
Janeza Mežana, Darinke Pavletič-
Lorenčakove, Jožeta Polajnka, Mar-
jana Remca, Janeza Šibile, Willija
Ulfiga in Gabrijele Žugel. V koloniji
sta sodelovala tudi Mario Palh iz
Italije in Erich Unter\veger iz Avstri-
je, ki pa nista poslala svojih del naa
razstavo.
Upamo, da si bodo Ptujčani in
okoličani v največjem številu ogle-
dali zares lepa dela naših in tujih
shkarjev in da se bo uresničila tudi
želja dr. Vladimirja Bračiča, da bo-
do umetniška dela našla mesto tudi
na naših zidovih.
Tekst in foto: S. S.
Skupina pionirjev pred ogledom razstave V paviljonu
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
Ob razstavi slikarske kolonije Bori
v razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra v parku je v teh dneh (med
20. 9. in 1. 10.) razstava III.
slikarske kolonije Bori. Med 13
razstavljavci so po eden Nemec,
Avstrijec in Hrvat, sicer pa so
udeleženci razstave Slovenci raznih
starostnih stopenj in razpoloženj,
kar vnaša vanjo večjo izrazno
raznovrstnost. Razstavljenih je 43
hkovnih del. Prevladujejo olja in
akvareh, zastopanih je pa tudi nekaj
modernejših tehnik (akril, disperz,
umetna smola), tiskov in risb.
Za letošnjo razstavo lahko reče-
mo, da je uspela,_ saj je njen
kvalitetni nivo tohk, da ji zagotavlja
uspeh pri publiki, s tem pa tudi med
vidnejšimi kulturnimi dogodki v
našem mestu. Osnovna motivika
razstave je dana že s samim
programom kolonije, umetniško
upodobiti haloško pokrajino in
njenega človeka, razhči pa se pri
izboru njenega motivičnega pojava
in interpretaciji njenih hkovnih in
barvnih vrednot. Tu so si umetniki
deloma celo popolnoma nasprotni.
Nekateri se podrejajo vizuelni
podobi pokrajine, v katere upodobi-
tev vnašajo s svojsko tonacijo,
tehniko ali barvitostjo svojo osnov-
no razpoloženjsko in značajsko
noto, drugim pa služi motivika samo
kot osnovni vzgib za študij
oblikovnih in barvnih kompozicij, s
katerimi poskušajo posredovati svoj
intelektualni odnos do obdajajočega
jih sveta. Med tema dvema se giblje
večina razstavljajočih, saj skoraj vsi
ostajajo pri reahstičnih zasnovah, le
da jih individualno interpretirane
podajajo s svojskimi formalnimi
stilizacijami in barvnimi valeurji in
tako v svojo hkovno govorico
vnašajo njim lasten umetniški nazor.
To velja med drugimi tudi za
Jožeta Polajnka, katerega olja so
dobre stvaritve, ki so kompozicijsko
in tonsko uravnotežene, njihov
barvni preplet z rjavkastim pod-
tonom pa nam razpoloženjsko
neposredno čara pred oči prezrele
barve jesenskih dni v Halozah.
Viktor Goričan deluje s svojimi
pastoznimi platni ploskovito, saj mu
upodobljena motivika služi samo
kot kompozicijsko ogrodje za
njegovo eruptivno barvno polifoni-
jo. Z močnim koloritom, ki je
skoraj muzikalično ubran, se uve-
ljavlja Darinka Pavletič-Lorenčako-
va, ki v svojih kompozicijah
prikazuje pokrajinske predele, prek
katerih veje rahla otožnost jesenske
nostalgičnosti. Žugljina barvna ugla-
šenost je nežnejša, skoraj bi lahko
rekli intimna, pa prav zaradi tega v
„Dravi" zazveni toliko prepričljiveje
v sfumatu daljnega panonskega
obzorja. Mežanovi akvareli so
ubrana in prijetna slikarska dela,
katerih kreativna lahkotnost kaže na
velikega mojstra svoje zvrsti in če se
ji pridruži še dobra kompozicija ah
nekohko močnejše barvne prvine,
lahko dobimo prave bisere mladih
umetnin. Vsa tri platna Haramije-
-Zaluške so sicer po formatu mala,
po shkarskih vrednotah pa med
najboljšimi deli na razstavi. Njihova
prevladujoča zelena barva je tako
polna tonskih vrednot, da jim daje
vsebino, ki je mnogo intenzivnejša
kot pri mnogih večjih platnih. Pri
vsem tem pa ta vsebina ni vsiljiva,
ampak se nam ponuja z decentno
toda prijetno zadržanostjo. Tudi
obe platni Janeza Sibile govorita
bolj z govorico tonske ubranosti kot
intenzivnih barvnih vrednot, za
njegova akvarela pa lahko mirno
trdimo, da spadata med najboljše na
razstavi. Stane Kumar se nam
svojsko predstavlja predvsem z
oljem „Oktober na Borlu", nepo-
sredno in sveže pa učinkuje z
akvarelom „Borl".
Wilh Ulfig razstavlja že tretjič in
to v umetni smoli. Medtem ko
„Sončni zahod" že deluje nekoliko
stereotipno, pa so ,.Haloze" kompo-
zicijsko in barvno dobro ubrane.
Erich Unterweger in Franc Anželj
predstavljata risbe in tiske, od
katerih so Anželjevi zanimivejši
zaradi kompozicijske igre različno
toniranih ploskev. Končno razstav-
ljata še zakonca Marjan Remec in
Ida Brišnik-Remčeva, ki delata v
akrilu in disperzu, torej modemih
tehnikah, ki pogojujeta sodoben
likovni izraz. To so izrazite barvne
kompozicije, ki jim služi figurahka
kot smiselno dopolnilo, srž pa leži v
racionalni kombinatoriki širokih
barvnih ploskev oziroma njihovih
formalnih nosilcev. Razstava se bo
zaradi svoje pričevalne in umetniške
vrednosti pozneje preselila v Mari-
bor, kjer bo v 1. polovici novembra
gostovala v likovnem salonu Rotovž.
V Ptuju pa bo opisani razstavi
med 4. (ko bo popoldan ob 17. uri
otvoritev) in 15. oktobrom sledila
poučna razstava „0d baroka do
impresionizma", ki bo z okoh 40
originalnimi eksponati prikazala
zgodovinski razvoj slovenskega sli-
karstva v 18. in 19. stoletju. Nato
bo med 18. in 29. oktobrom
razstava grafik in grafične tehnike
znanega mariborskega grafika Boja-
na Golije, med 8. in 18. novembrom
skupna razstava slovenskih slikar-
skih kolonij in končno med
22 novembrom in 2. decembrom
poučna razstava „0d impresionizma
do Janeza Bemika", ki bo posredo-
vala kratek in zgoščen pregled
razvoja slovenske umetnosti v 20.
stoletju. Od decembra do aprila bo
nato razstavni paviljon zaradi mraza
in pomanjkanja možnosti ogrevanja
zaprt, od spomladi 1973 pa se bo
začel novi ciklus razstav, ki bo z
izbranim prc^ramom bolj kot doslej
izrabil paviljon in s tem vnesel v
staro mesto ob Dravi nekohko več
tovrstne dejavnosti in s tem tudi
razumevanja in zanimanja za likov-
no umetnost.
Vabljeni!	Jože Curk
Beseda o Antonu Ingoliču
Ce govorimo o Antonu
Ingoliču, ne moremo govoriti le o
umetnosti v pravem pomenu
besede. Včasih se sprašujemo ah je
umetnost v duševnosti predelana
zunanja stvarnost ah oris
duševnega dogajanja podan s
stvarnimi deji, kot so beseda,
stavek, način mišljenja, okolje,
dednost itd. Pri avtorju Lukarjev,
ml adinskih povesti, izseljeniškil
romanov, potopisov itd. nam je
znano, da je proces ustvarjanja
dokaj dolg. Pisatelj neko zgodbo,
ki je bodisi v osnovi resnična,
bodisi možna, postavi v določeno
okolje in seveda glede na to okolje
preštudira z natančnostjo foto-
grafskega aparata in če piše na
primer o splavarjih, se seznani do
podrobnosti z življenjem splavar-
jev in to ne samo iz učbenikov, če
piše o hribolazcih, gre sam plezat
itd. Ko so podatki zbrani in
zgodba shematično določena, z
obrtniško skrbnostjo postavlja
kosti v določeno ogrodje, zgodba
nastaja ob brušenju, ob vedno
ponovnem popravljanju.
Ce 'S tega vidika opazujemo
Ingohčeva dela, jih tudi sami
lahko vrednotimo na dva načina.
Po eni strani nam zaradi naglega
spreminjanja socialne strukture
prebivalstva, v konkretnem
primeru propadanja vasi, raznih
danes že skoraj izginulih poklicev,
značilnostih določene pokrajine
itd., prav to faktografsko
opisovanje ugaja in če zaupamo
avtorju, da je res zbral podatke z
resničnega sveta in jih kot take
tudi prikazal, delo vrednotimo
prav s te strani in nam je izvrsten
dokument določene dobe. Pri tem
se seveda ne vprašujemo toliko po
literarni vrednosti, kot po
verodostojnosti opisovanja, čeprav
neprimerno bolj cenimo združitev
enega in drugega. Po drugi strani
pa iščemo v avtorjevem delu
plastično podobo življenja,
podanega v vsej pretresljivi lepoti,
tragiki in mi nljivosti, ali z drugim
besedami, iščemo umetniško
podobo hterarnega dela. Kot
negativno pa smatramo, po eni
strani potvarjanje podatkov,
medlo prikazovanje resničnega
življenja, šablonske in stereotipne
figure in po drugi strani,
pomanjkanje iskrenosti, podreja-
nje umetniških kriterijev določe-
nim šablonam (v našem primeru
socialističnemu realizmu), senti-
mentalna zlaganost, pohtičen
aktivizem, pretirano modno
poudarjanje seksualnosti, naseda-
nje določeni politični misehiosti
itd., itd.
Ingohču vsi priznavajo, da je
mnogo napisal oziroma, da vedno
znova piše. Vendar se velika
večina kritikov strinja, da je
težišče pisateljevega dela v
predvojni ,,ptujski" dobi, medtem
ko mu v poznejših dehh očitajo
prej navedene grehe in še podobne
stvari. Ne moremo pa spet mimo
dejstva, da je z določenimi
zadnjimi deh, kot so Gimnazijka,
Pretrgana naveza, mladinskimi
povestmi itd., kljub negativnim
kritikam zbudil med mladimi sila
mnogo zanimanja, skoraj bi mogh
z gotovostjo trditi, da so njegova
dela mladinski bestsellerji in če bi
pogledali malo po ljudskih in
šolskih knjižnicah, bi našh
najmanj Ingohčevih del iz
preprostega razloga, ker s6 zaradi
prevelike uporabe hitro „špeha-
sta" ah sploh izločena.
Ingohču tudi ne moremo
odrekati naravnost zagnane
natančnosti, saj svoja dela
obhkuje s pravo profesorsko
minucioznostjo. Ne moremo tudi
zamolčati, da je med najbolj
prevajanimi slovenskimi pisatelji.
Za nas Ptujčane je posebno
važen, ^aj je kot domačin dobro
poznal Haloze, Slovenske gorice.
Ptujsko in Dravsko polje, Pohorje,
bil poleg tega vrsto let profesor v
ptujski okoUci in v Ptuju. (Rojen
je 1907 v Spodnji Polskavi pri
Pragerskem). Tako ni nič
nenavadnega, da so vsa predvojna
in še precej povojnih del,
zasidrana v tem okolju. Ce gremo
od Lukarjev, ob katerih je doživel
neposredne napade od prizadeti^
Dornavčanov, prek romanov
oziroma povesti, kot so Soseska
Vinski vrh, Na splavih, Matevž
Visočnik, Nebo nad domačijo
Tam gori za hramom, vrste krajših
novel in povesti, reportažnih
zapisov iz Lukarije, Prlekije ij,
Haloz, avtobiografskih spominov
dobimo široko panoramo Ingoli!
čevih za nas neposredno zanimivih
in pomembnih del.
S tem smo se seveda samo
dotaknih njegovega obširnega
opusa, ki bo v vsakem primeru
zaslužil obširnejše analize (morda
na podobnem slavističnem
simpoziju, kot so letos v Murski
Soboti obravnavah Miška Kranjca,
Bratka Krefta in Edvarda
Kocbeka).	E.J.
P. S. Kot smo že poročali v
prejšnji številki, bo Ingoličev
večer za odrasle dijake srednjih šol
v petek, 29. sept. ob 19.30 uri
zvečer v Narodnem domu,
medtem pa v soboto ob 9. uri za
višje razrede osnovnih šol in
popoldne še v Podlehniku. Posebej
je pisatelj omenil, da bi želel več
govoriti o svojem zadnjem romanu
Onduo, moj črni fant. V romanu,
ki je izhajal v reviji Jana, je avtor
nakazal problem ljubezni med
Slovenko in črnim Afričanom.
Opozarjamo tudi na razstavo
Ingohčevih del v prostorih
Ljudske in študijske knjižnice
Ptuj, kakor tudi na to, da je
literarni večer in razstava
pripravljena v počastitev medna-
rodnega leta knjige.	E.J,
Fotoamaterji,
pozor!
Na naših vsakodnevnih sprehodih,
med delom in zabavo opazimo mar-
sikaj zanimivega, kar drugi ne vidijo
ah nočejo videti. Ce imamo foto-
grafski aparat je to imenitna prilož-
nost, da napravimo lep in edinstven
posnetek in s tem dokažemo, da
skozi življenje ne hodimo z zatisnje-,
nimi očmi. Dragi bralci fotoamater-
ji, ker bi vaše posnetke radi videS
tudi drugi, vam dajemo priložnost,
ki je ne velja zamuditi. Razpisujemo
natečaj za najboljši amaterski posne-
tek tedna, ki ga bomo objavljali v
našem Tedniku. Izbira motiva je
prosta. Poslani posnetki naj bodo v
velikosti razglednice. Razpis velja le
za amaterje.
Pogoji za sodelovanje: Na ne-
objavljeni posnetek velikosti raz-
glednice boste na zadnjo stran prile-
pih zadnji objavljeni kupon našega
Tednika in vpisali nanj svoj primek
in ime, datum in naziv posnetka. V
prilogi lahko po volji navedete tudi
ostale podrobnosti.
Posnetke bo ocenjevala komisija
uredništva in najboljše bomo tudi
objavih. Ko bo zbrano primerno
število posnetkov bo naše uredni-
štvo organiziralo razstavo vseh pri;
spelih posnetkov. O tem kaj več
boste zvedeli v prihodnjih številkah
našega tednika. Dragi foitoamaterji,
žehmo vam mnogo sreče pri vašem
delu!	Uredništvo
jfpNIK — ČETRTEK, 28. septembra 1972
STRAN 11
Pf Fran Brumen:
Glavoboli
(Nadaljevanje)
2al do danes še nimamo objek-
tivnih znanstvenih metod, s katerimi
l,j zmogh to dilemo razčistiti,
poskusi s sredstvi, ki aktivno delu-
jejo na krvni obtok v možganih, ne
Korejo biti merodajni, čeprav kupi-
tajo napade, ker podobne učinke
dosegamo z njimi tudi pri ostahh
jlavobolih, radi česar za diferenci-
fanje niso zadostni.
PONOVNO JE POTREBNO POD-
ČRTATI, DA USPEH V ZDRAV-
LJENJU NE POJASNJUJE VSELEJ
vzročnosti OBOLENJA. To ve-
lja še posebej pri glavobohh. S
batkotrajnim uspehom je dokazano
je to, da uporabljena sredstva
oblažijo bolečine. Nasprotno pa ne
smemo iz uspehov po uporabi
placebo (sredstva, ki imajo le na
zunaj obliko zdravil, v resnici pa
nimajo nobenega zdravilnega učin-
ka, kakršna zdravniki uporabljajo v
poskusne namene) in sugestije, pri
čemer so ponekod doseženi pozi-
tivni rezultati tudi do 60 %, eno-
stavno zaključiti, da gre vselej za
psihogene vzročnike. Kajti sugestija
v mnogih primerih zmanjšuje, ah pa
celo preprečuje tudi organske bole-
čine (npr. fakirji). To zdravniku le
nakazuje, ah pa potrjuje pravilnost
ubrane poti.
Med razhčnimi teorijami o nastan-
ku nepojasnjenih glavobolov je še
najverjetnejša ona, ki se opira na
motnje krvnega obtoka v možganih.
Pri tem je potrebno upoštevati, da je
vzrokov za take motnje lahko
mnogo IN, DA JE EDEN NJIH
VSEKAKOR PSIHOGENEGA PO-
REKLA.
v tem sestavku je bilo mnogo,
morda preveč govora o etioloških -
vzročnih momentih in teoretičnega
razglabljanja. To pa namenoma, da
bi zainteresirani spoznali, kako
težko je v medicini v mnogih
primerih najti pravo pot do pravega
zaključka. v tem je tudi indirekten
dokaz, da bi zdravnik potreboval za
posameznega bohiika mnogo več
časa, kot ga pa v resnici ima. Iz tega
pa tudi sledi, da nikakor ni prav
vsakega neuspeha pripisati zgolj
zdravniku, temveč da je potrebno
upoštevati številne okohiosti. ljud-
je namreč nagibajo k temu,
da prehitro in nepre-
mišljeno, zgolj po navi-
dezni logicni skladnosti
misli, napravljajo za-
ključke, ki so logiCni le v
tolikšnem obsegu, v koli-
kor so sposobni stvarno
premisliti. potrebno je v
prvi vrsti pomisliti na to,
da ima zdravnik za stro-
kovno razmišljanje popol-
nejše osnove. Dobro bi bilo, da
bi o tem vsakdo razmišljal mnogo
več, posebno takrat, ko je prizadet.
In ZDRAVLJENJE GLAVOBO-
LOV? Ni mogoče o tem na kratko
in zajeto kaj povedati. V vsebini
sestavka so nakazane poti. Največ
uspeha bo seveda imel tisti, ki bo
uspel izbrati pravo pot. V zapletenih
primerih pa bo najbolj prava pot
tista, ki bo vodila prek zaupanja
nekemu zdravniku, ki bo imel
primeren način obravnavanja in
predvsem dovolj časa. Zdravljenje je
vselej usmerjeno po diagnozi in je
največkrat kombinirano medika-
mentozno in psihoterapevtsko; pri
symptomatičnih glavobohh po po-
trebi kirurško. Symptomatska tera-
pija je opravičena le kot pripomo-
ček k vzročnemu zdravljenju, ozi-
roma tam in tako dolgo, dokler brez
nje ni mogoče umiriti bolnika.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kaj vse ogroža človekovo
zdravje
Ljudje sedanjosti ne zastrupljajo
in uničujejo samo zraka, vode,
zelenih površin in živalstva, temveč
s svojimi posegi v naravo in svoje
najbližje okolje uničujejo tudi sami
sebe. Britanska zdravstvena služba je
izdala manjšo tabelo, v kateri
navaja, kateri človeški organi so
vsled zastrupljene okolice najbolj
prizadeti.
ŽIVCEVJE: ogroženo zaradi svin-
ca, ki hlapi iz lakov in barv, kakor
tudi iz izjjuhov motornih vozil in
bencina. Živčevju škodijo živosrebr-
ni strupi, pretiran ropot in neslišne
elektronske vibracije, tudi hekša-
klorofen v pudrih.
UŠESA IN SLUH: ropot, ki
prekorači 80 decibelov jakosti, je
zelo nevaren za slušne organe, med
80 in 120 decibeh začutimo v ušesu
bolečino in lahko oglušimo. Ropot
180 decibelov je za človeka
smrtonosen, kakor tudi visoko
frekventna valovanja, ki so neshšna.
TIROIDNA ŽLEZA: škodi ji
radioaktivni jod, ki je rezultat
atomskih poskusov in odvajanje
radioaktivnih elementov - odpad-
kov v naravo iz atomskih agregatov.
SRCE: nikotin
PUUCA: prah, katranove pare,
ogljikovodiki, žvepleni oksidi, o^ji-
kov monoksid in dušikove spojine,
ki se nahajajo v zraku in jih
povzroča naša industrija in izpuhi
motornih vozil. Železov rdeči oksid,
ki prihaja iz visokih peči in azbestni
prah, ki se odvaja iz zavornih oblog
in gum pri vozihh povzročata
pljučnega raka.
KOŽA: dermatitis in druga kožna
obolenja so največkrat rezultat
delovanja encimov v pralnih sred-
stvih. Zraven tega je koža nenehno
izpostavljena vphvom delovanja
kemikalij, ki so v zraku.
KRI: ogljikov monoksid, alkohol
in slaba ter klorirana - največkrat
mehka pitna voda.
JETRA: karbotetraklorid, ki se
nahaja v špuitnih čistilnih sredstvih,
ki so v ženskih priborih za hčenje in
manikiranje, alkohol, ogljikov mo-
noksid, insekticidi za zatiranje muh
in ostalih žuželk ter spray laki, ki jih
rabimo za intimno nego.
ŽENSKA PRSA: največji sovraž-
nik je insekticid DDT, ki je že v^
večini držav prepovedan. Zastruplja
materino mleko. V telo pride s
hrano in ne razpade v nestrupeno
snov, kot večina strupov po daljšem
času. Vehk sovražnik prs je tudi
radiacija, roentgen, kontracepcija in
sedanji trdi in iz umetnih vlaken
narejeni oprsniki.	]
SPOLNI ORGANI: kemikalije v
zraku, v sredstvih za intimno nego
in barvila v hrani in pijači (anihnska
barvila). Radiacije in nekatera
elektronska valovanja (radio oddaj-
niki, elektrovarjenje) zmanjšuje
spolno sposobnost ali jo popolnoma
uničijo.
KOSTI: kontne cehce skupno s
krvnimi uničuje radioaktivni ele-
ment stroncij 90, ki ga je ponekod
že čez dovoljeno mero. Zelo
nevarne so tudi živosrebrne spojine.
JAJCNIKI: sredstva za prepreči-
tev zanositve in sredstva za odpravo
ploda, kemikalije za intimno nego,
radiacije in pretirano uživanje tablet
- pomirjevalnih sredstev ter uspa-
valnih.
ŠE NEROJENI OTROa: nitrati,
insekticidi, nikotin (mati kadi),
alkohol, uživanje tablet in kontra-
cepcija.
Navedenih je samo nekaj nevarno-
sti, ki ogrožajo človeka in njegov
razvoj, kajti uničevalcev človeškega
zdravja je iz dneva v dan več.
Tragika je v tem, da je človek sam
njihov proizvajalec, kar mnogo bolj
gleda na materialne dobrine kakor
na sebe in nadaljnji razvoj svoje
človeške vrste. Če se ne bo v
najkrajšem času preprečilo uničeva-
nje naše žive in nežive narave, bo
prej ali slej na vrsto prišel tudi
človek, kije s svojo nepremišljenost-
jo porušil naravno ravnotežje
razvoja na zemlji.
Človek se najbolj zastruplja s
hrano, kateri v sedanjem času
dodajamo že nad 3000 raznih
umetnih dodatkov v obliki konzer-
vansov, arom, nadomestil in zaščit-
nih sredstev proti hitremu kvarjenju.
Danes dejansko v široki prodaji ni
več sadja in zelenjave, ki ne bi bila
škropljena s strupenimi kemikalija-
mi za očuvanje svežine, proti plesni
in proti rasthnskim škodljivcem.
Nekateri strupi razpadejo v nestru-
pene snovi, večina pa jih še po več
letih ostane v enakem uničujočem
stanju, kot je bila prvotno.
Npr.: povečana rast prsi pri
moških v zadnjih letih, predvsem pri
otrocih, je rezultat uživanje mesa od
živah, ki jih redimo z dodajanjem
hormonskih preparatov za hitrejši
razvoj in rast.
Skoraj vse naravne bolezni so
posledica zastrupljanja s hrano.
Sredstev proti zastrupljanju s hrano
in z zrakom ni. Edino, kar lahko
človek stori je to, da uživa čim več
domače in n e umetne luane ter da
vsaj enkrat tedensko dela izlete v še
ne zastrupljeno naravo. Zastruplja-
nje s hrano je postala največja
epidemija sedanjosti, tako da bo ta
problem začela obravnavati tudi
skupščina OZN. Verjetno bo po-
trebno spremeniti celotni proces
pridobivanja, pridelave, transporta
in prodaje živil, ki služijo za
človekovo prehrano. Treba bo izdati
nove predpise o proizvodnji kemika-
lij, s katerimi zatiramo rasthnske in
živalske škodljivce. Vsaka strupena
kemikalija, ki jo uporablja človek,
bi morala zgubiti svoje strupeno
dejstvo najkasneje v dveh tednih po
uporabi. To bo hud udarec za
proizvajalce teh sredstev, kajti ti s
tako vnemo uničujejo človekove
škodljivce, da pri tem niso opažih,
da je njihov boj načel že človeško
vrsto in njih same. Najpomembnejše
je torej, da se čim prej izvede
kontrola nad sredstvi, ki jih
prehrambena ter toaletna industrija
dodaja svojim izdelkom.
Pri nas še vedno lahko beremo na
škatljicah otroškega pudra za
dojenčke: ,,Učinkovito sredstvo pri
odstranjevanju vnetja, proti ribanju
v kožnih gubah, proti kožni rdečici,
itd." zato ker vsebuje hexaklorofen.
Hexaklorofen je v zapadnih državah
prepovedan, ker je hud smrtonosen
nervni strup za tistega, ki ga ne
prenese. Zabeležnih je bilo več
smrtnih primerov med dojenčki in o
tem je poročal tudi naš tisk.
S cipreto v ustih jo maha petletni
John ni po obljudeni ulici New
Yorka. Pa ga sreča policaj:
,,Neverjetno, niti v šolo še ne
hodiš, pa že kadiš!"
, Saj zato, ' ga zavrne mali in
globoko potegne, ,.ko bom začel
hoditi v šolo, ne bom smel več
kaditi."
Kdaj ukrepi proti kajenju?
Rdeči križ Slovenije je v času od
25. 9. do 2.10. 1972 razpisal teden
boja proti kajenju. Kje so korenine
in začetki pojava kajenja je težko
ts^i, pravgotovo pa je kajenje
najbolj uničujoča norost in moda
našega stoletja.
Kajenje ni znak moškosti, niti ne
pomeni, da je neka oseba odrasla,
temveč je znak omahljivosti, znak
pomanjkanja človekove osebnosti in
"Olje, znak slabiča, ki prične kaditi
Zaradi drugih, zaradi važnosti in še
"^sičesa, kasneje pa reče: „Ne
ijiorem nehati, brez tega se ne da
^veti, ker sem se na to navadil." Kaj
^šnega lahko izrčejo samo plitve,
"^značajne osebe brez trohice
osebne volje in vzdržnosti do
^ega sebe in svojega zdravja. O
pdljivosti kajenja ne bomo pisah,
^er so rezultati kajenja skoraj vsem
J^udno je, da kajenje, ki ga
^nijo medidnski strokovnjaki za
^favju zelo Škodljivega, vsak dan
prijateljev in prodaja
'°Daka vsako leto raste. Tobačna
™izvodnja in prodaja prinaša
^avi lep denar, zato se nikamor ne
^^makne v naši družbi vse tisto, kar
Zmanjšalo število kadilcev." Tako
(j/^'^lamiranje tobačnih izdelkov v
radiu in televiziji prišlo že
daleč, da v cigaretne škatljice
jj^irajo nagradne kupone in kadilce
(^^^^jujejo po številu pokajenih
V kolikor žehmo doseči kakršne-
koli rezultate v borbi proti kajenju,
je najprej treba doseči, da ne bo
dovoljeno reklamiranje tobačnih
proizvodov v sredstvih za informira-
nje. Nadalje bi bilo treba prepoveda-
ti kajenje v javnih lokahh, sredstvih
javnega prevoza (vlak in avtobus), v
bolnišnicah, v šolah prehrambeni
industriji ter v trgovini. Najpo-
membnejše vprašanje pa je kajenje
mladine. Šolarjem bi morali že v
nigih razredih osemletke dopoveda-
ti in jih prepričati, da ima kajenje
uničujoč vphv na človeško telo in
njegovo zdravje.
Zanimivo je to, da organizacije za
javni prevoz potnikov določajo
večje in boljše prostore kadilcem, le
malo pa ostane za nekadilce. To je
najbolj vidno na železnici. Kdor žeh
kaditi, naj gre na stranišče. Kakšni
zdravstveni škodi je izpostavljen
otrok in drug potnik v nabitem
vlaku, kjer brezobzimeži kot loko-
motive izpihujejo strupen in ^usen
dim in uničujejo še tisti borni zrak,
ki se nahaja v vlaku.
Našo družbo gradimo na znanstve-
nih osnovah, zato je toliko bolj
nerazumljivo, da smo v odločitvah
glede kajenja tako počasni. Skoda,
ki jo trpi družba zaradi pridelovanja
in prodaje tobaka je v celoti
neprimerno večja kakor dohodki od
te proizvodnje in prodaje. Kdaj
bomo torej ukrepali po zakonih
logike?
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
PRVI KORAKI NAJ NE BODO PRISILJENI
IN PREHITRI
Večina mamic že prvi dan po
porodu želi ostalim materam poka-
zati, da je njen otrok nekaj več, da
je lepši, da je močnejši, da je večji in
podobno. Takšne primerjave in iz-
stopanje postajajo iz dneva v dan
večja in bolj pogosta, otroku pa so
vedno bolj škodljiva in nevarna.
Mnogokrat v naši okolici slišimo tele
besede: ,,Moj že sedi, tvoj pa ne,"
oziroma ,,Kaj, tvoj otrok še ne hodi,
moj je shodil že pred dvema mese-
cema, to je pa res čudno? !"
Takšne so naše mamice, med
njimi ni vehka razlika, čeravno so
doma na vasi ali pa v mestu, če
imajo višjo šolsko izobrazbo ali pa
so brez nje. Premnogokrat jim je
izstopanje in primerjanje sposob-
nosti njihovih otrok s vrstnih bolj
pomembno kot otrokovo počutje in
bolj kot dejstvo, ki je dokazano, da
so taka nasilna poseganja v otrokov
razvoj in njegove sposobnosti škod-
ljiva. Vsi strokovnjaki s področja
otroškega varstva in zaščite takšna
dejanja obsojajo in se borijo proti
takšnemu početju, prav tako ni več
moč dobiti podatkov, kaj naj bi bil
otrok s določeno starostjo sposoben
opraviti, oziroma kaj naj bi moral
vedeti. Človek ni stroj, niti katera-
koli predmetna reč, ki ima že vsa
svoja svojstva pri nastanku. Človek
jc živo bitje, ki se postopoma raz-
vije. največkrat odvisno od prehrane
in okolice in razvoj enega je hitrejši
od razvoja drugega. To so dejstva,
da med ljudmi istih let obstojajo
velike umske in fizične razlike in da
se pri človeškem razvoju zelo težko
govori o nekem povprečju. Razvojni
čas je za vsakega posameznika spe-
cifičen. zato ravno pri otrocih ne
pretirujmo. ker lahko takšna nepre-
mišljena dejanja okvarijo celotni na-
daljnji njegov razvoj.
Največkrat so rezultat takšnih po-
četij telesne poškodbe (padci), ker
otrok še ni umsko, niti refleksno
sposoben opravljati in obvladovati
kretenj, ker njegovi nervni centri za
orientacijo, ravnotežje in dojemanje
še niso razviti. Druge hujše po-
škodbe so razne telesne hibe, ki
lahko ostanejo večne. To so okriv-
Ijene noge, okvarjeni kolki in sklepi,
poškodovana hrbtenica in podobno.
Te okvare se pojavljajo zato, ker so
otroške kosti premehke in presla-
botne, da bi premagale napor, ko
starši želijo prehitro naučiti otroka
sedeti, stati in hoditi.
. Matere! Otrok bo najlepše in naj-
varneje sedel, stal in hodil takrat ko
bo do tega spoznanja prišel sam in
■ne s tujo pomočjo, ko bo lahko
napor, ki je vezan za ta početja,
premagal sam brez kvarnih posledic
za njegov nadaljnji razvoj. Otrok
sam vam bo pokazal, kdaj si bo
zaželel teh, zanj popolnoma novih,
avantur. Materam pa naj velja pravi-
lo, da ni primerno siliti otroka k
hoji, preden je dopolnil eno leto.
Kajti še marsikod velja pravilo, da
naj bi za svoj prvi rojstni dan otrok
sam pritekel k materi. To je zgre-
šeno, ker je največkrat otrokovo
telo še preslabo za takšen napor,
predvsem kosti in sklepi še niso
popolnoma izobhkovani.
Dejstvo je, da lažji otroci nekohko
prej shodijo, ker je celotni napor
telesa ravno zaradi manjše teže te-
lesa manjši. Otroci, ki shodijo nor-
malno svojo pomočjo in to okoh
petnajstega meseca, so navadno več-
ji in imajo navadno lepe in "ravne
noge. Navadno telesna rast v času,
ko otrok prične hoditi, nekohko
zastane in nato ravno otroci, ki
shodijo kasneje, navadno pridobijo
na višini. Takšen otrok se je prej
naučil hoditi, ker je bil umsko bolj
dozorel in v času", ko so se njegovi
mlajši vrstniki ob podpori staršev
mučili z ukom hoje, je ta normalno
rastel. To jasno dokazuje, da otrok,
ki shodi kasneje, ni samo bolj spre-
Prvi koraki
ten, nima samo bolj močnih nog in
bolj razvitega razuma, temveč prido-
bi tudi na velikosti. Mat|;re, zato
pustite, da se otrok razvija samo-
stojno in naj mu bo vaša ^o
samo za uporo, nikakor pa ne;l
rujte - pustite otroka da san
kaže, kaj zna in kaj zmore.
Vse za dom, tudi hišo iz Gorenja
Naš največji proizvajalec gospo-
dinjske opreme in elektro opreme
Gorenje iz Velenja je sprejel
program o povečanju proizvodnje in
o proizvodnji več novih izdelkov, ki
jih na našem tržišču še ni, oziroma
jih še uvažamo. Več kot 5000
članski kolektiv Gorenje pripravlja
predloge za nove integracijske
procese, da bi v delovnih kolektivih,
s katerimi sodelujejo, dosegli čim
večjo proizvodnjo in čim večjo
usklajenost in delitev proizvodnih
programov med glavnim proizvajal-
cem in kooperanti.
Gorenje sodeluje z mnogimi
partnerji v zahodni Evropi, imajo pa
že partnerje v ZDA, kije pripravljen
finansirati investicijo za začetek
proizvodnje stanovanjskih hiš, ki bi
stekla prihodnje leto. Proizvodnja
stanovanjskih hiš na industrijski
način bo v prvih letih namenjena
tujemu tržišču in Gorenje predvi-
deva skupaj z drugimi, ki bodo v tej
proizvodnji sdtlelovali. da bo dose-
žena realizacija v višini 2 milijard
dinarjev.
Stane Kavčič, kije 12. septembra
obiskal Gorenje, je v imenu
izvršnega sveta Slovenije obljubil
TGO (iorenje pomoč pri uresničitvi
načrtov razvijanja nove proizvodnje,
hkrati pa jc pozval vodstvo in
strokovnjaka (lorenja, da čini prej
pripravijo vse programe potrebne za
pričetek izvajanja novih zamisli.
V teh dneh je Gorenje poslalo na
tržišče prve pri njih izdelane
zmrzovalne skrinje, ki jih izdelujejo
ob sodelovanju s francosko tovarno
Aviatic. Sedaj so izdelali 345-litrsko
skrinjo, kmalu pa bodo na vrsti
.manjše 220-litrske. V prihodnjem
letu pa bodo pričeli proizvajati, še
velike, 520-litrske. V planu za leto
1973 je izdelava okoli 70.000
zmrzovalnih skrinj. Tudi ta proiz-
vodnja bo večji del namenjena
tujemu tržišču. Popestrili pa bodo
proizvodnjo že obstoječih izdelkov,
mnogo pa bo storjenega tudi pri
proizvodnji elektronskih aparatov za
domače tržišče (gospodinjski apara-
ti in televizorji).
Finale festivala Vesela jesen 72
Zaključna prireditev popevke Ve-
sela jesen 72 v Mariboru bo 30.
septembra 1972 v dvorani B mari-
borskega sejmišča. Finalno prire-
ditev bo prenašala RTV Ljubljana in
radio Maribor.
Prva tovrstna prireditev je bila leta
1962, organizirah pa so jo mari-
borski študentje in dijaki pod
pokroviteljstvom Svojega glasila, li-
sta Katedra. Leta 1970 je pokrovi-
teljstvo med festivalom prevzel
mariborski zavod Stadion. Novi
organizator se je želo trudil, da je ta
prireditev postala značiba za naše
kraje, saj so dali prednost melo-
dijam, ki se izvajajo v narečjih.
Vesela jesen je tako postalail
kvalitetna slovenska priredite'
področju zabavne glasbe zravf
znanega festivala v Ljubljani.
Pripravljalni odbor festivalski
misije pri zavodu Stadion je sB
da bo letošnji festival potekal'
strokovne komisije, temveč boij
najboljših popevk prepušče!
ključno občinstvu.
V	letošnjem konkursu je bi^
melodij, od katerih je komisj
finalno prireditev izbrala 16 sU
Na letošnjem konkursu je sol
valo tudi mnogo avtorjev iz ^
njih repubhk, prispele pa so
prijave iz sosednje Italije.
V	finalu bodo izvajane nas^
melodije: PIJANČKOV TEIl
VESELA JESEJN; TI-JAZ;
-VSI; SPOMIN NA MAR^^
POSTEVANKA LJUBEZNI;^
IZ AMERIKE; ŽIVEJA JJ.,
COPRJAK; KLIP-KLAP'W
MOJE MESTO; DANE IN Nt/
PUSTITA NAM ROŽE; NOU
KEKO TEKO MI GA PIJEM«
RADI; BOLFENK; MARIK--^;,
BOŠ MOJA; DRAGA NE"
SREIČE NA TEM SVEITl.
GASILCI Z GRABŠINSKEGA
BREGA
pod Gomilo bodo praznovali 8.
oktobra popoldne v gasilskem
domu
V lanskem in'letošnjem letu so
gasilci in tudi turistični delavci TD
Gomile h gasilskemu domu pri-
gradili še kraju primerno dvorano in
celotno stavbo od zunaj in znotraj
obnovili, lako da bodo v nedeljo,
8. oktobra tega leta popoldne
priredili otvoritev obnovljenega do-
ma in dvorane z vrtno veselico ter
srečolovom. Dvorana v tem gasil-
skem domu bo odslej služila
marsičemu, +o je za vaje, zbore,
sestanke pa tudi za razna kmetijska,
gasilska in turistična predavanja. V
bodoče nameravajo ob tem gasil-
skem domu še prigraditi avtobusno
čakalnico, ki bi bila v zimskih
mesecih opevana, potem pa še lokal
za pisarno in javno stranišče.
Vsaj nekaj - en korak naprej pa je
le storjen v tem zaostalenm va.^em
območju. Vse priznanje sodelujo-
čim mladincem v vasi Zagorci-
-Senčak, ki so doprinesli svoj delež
k obnovi gasilskega doma Grabšinski
breg.	Franček Holc
RAZTRESENOST
—	Mamica, mamica, ali t""*
ko gangster, ko bom velik? .j,
-	Boš, sinek, samo, če bos"^
jfpNIK — ČETRTEK, 28. septembra 1972
stran 13
ledemletni junak iz Oneka
ii-j jiočevskem ne mine leto, da
!l,i tisk poročal o spopadih med
j-elcom in medvedom. V
L jeni letu je bUo takšnih
že več in vse pritožbe
Letih občanov Kočevskega, da
^ba zaščititi tudi človeka in ne
■o medveda, so naletela na gluha
jg. Le srečna naključja rešujejo
udene, pred vse bolj podivjanimi
linami, da se takšna srečanja ne
^ajo s smrtjo.
akšno srečanje s podivjano
Ivedko sta 16. avgusta doživela
i brata Mladeo (sedem let) in
njo Klarič (14 let) iz Oneka na
jevskem. Ker zakon dovoljuje
jvedu vse, človeku glede nanj pa
;_se 7-letni Mladen še danes boji,
bodo k njemu prišh mihčniki,
■ je pretepel medvedko, ko je ta
)adla njegovega brata in je le-ta
al na tleh v nezavesti.
Jtroka sta okoli poldneva nesla
etu kosilo. Oče je delal na cesti
en vasi in po končani službi je
ičel cepiti drva za svojo družino,
roka sta bila pri njemu, okoh pete
[popoldne pa so se pričeh vračati
mov. Otroka sta šla nekohko
prej, ker sta bila peš, kmalu na to
se je pripeljal oče s kolesom,
roka sta se med potjo igrala in
eje šel naprej. Dobrih sto metrov
sneje otroka zagledata dva psa
Jco sta sprva mishla), ki pa sta
lalu postala medvedka, kajti od
leč se ni dalo ločiti, kaj
ivzaprav je bilo. Stare medvedke
bilo nikjer in ko sta otroka že bila
imo razigranih medvedkov, je
nadoma iz grmovja planila
sdvedka. Malega Mladena je samo
vohala, nato pa se je zapodila v
igovega starejšega brata in ga
ibila na tla do nezavesti. Mladen je
ek rame nosil pahco z vrvico, ki
II je predstavljala puško in ko je
Isl, kaj je medvedka storila z
(govim bratom, se je s svojo puško
^dil v njo in jo pričel tepsti,
idvedka ga je s šapo udarila po
r'i. tako da se je obht s krvjo
strnil po tleh. Še bolj jezen se je
•bral in pričel tolči po mladičkih,
so cvileč zbežali v gozd,
^vedka pa za njima.
Mladen je poskušal nezavestnega
1 ranjenega brata dvigniti in ko ga
nekako premaknil za nekaj
litrov, ko ga je vlekel na čistino, se
ponovno pojavila medvedka.
Ma tudi tokrat se je morala hitro
lakniti.
Potem se je pričel krvavi pot za
Mladen je nekako uspel
brata k zavesti in začela sta
[%vati pot proti Oneku.
^"ehno sta se spotikala in ozirala
če bo spet prišla medvedka.
^301 napora sta večkrat tudi
"^. Prišla sta že dobrih 50 metrov
fozcu. ko je spodaj ob cesti, ob
robu spet zatuhla divja
^vedka in stekla za njima. Bežati
'J mogla. Starejši brat je komaj
Pnsel do popohie zavesti in je
. " velel, naj beži naprej. Vzel je
uenu posodo od kosila in jo
p' proti medvedki, misleč, da se
• ustavila. Medvedka ga je Idjub
e" Upadla in ga pobila na tla.
^Vestnega je na tleh pričela
,'°vati in to s takšno silo, da se
iškj""^ po tleh. Mladenu je padla
i-j '^.rok in se je golorok obesil
I ^"^ki na njen kožuh. Naenkrat
edvedka povzpne na zadnje
°2re okoh sebe in odhiti v
je uspelo nezavestnega
•etiov	^ dobrih petdeset
' nato se je brez moči zgrudil
ob njem in zajokal. Franjo je krvavel
iz ran in ust, Mladenu pa je tekla kri
iz nosa. Takšna ju je nekohko
kasneje našla Boja Marjanovič, ki je
v bhžini pasla ovce. Vsi trije so s
težavo prišh do vasi, kjer so obema
nudih pomoč, starejšega Franja pa
so odpeljah v kočevsko ambulanto.
Na zdravniškem spričevalu je
zdravnik napisal, da ima lahko
Franjo zaradi poškodb, ki mu jih je
zadala medvedka, še v poznejših
letih psihične posledice, da o
posledicah prestanega strahu sploh
ne govorimo.
Mogoče je ta tretji napad
medveda na človeka na Kočevskem
dovolj, da bodo pričeh misliti tudi
na zaščito človeka in ne samo za
ohranitev medvedjega rodu. Za
primer nam lahko služi najstarejši
nacionalni park v ZDA -
Yellowstone, kjer se sprehaja na
stotine najbolj napadalnih medve-
dov, vendar vsakega grizlija, ki
napade človeka, brezpogojrio
pokončajo. To je tudi dolžnost
naših lovcev.
PRVA DVOJČKA NA NAŠ RAZPIS
Robert in Vilko Vaj t, naša prva
prijavljenca za srečanje dvojčkov, ki
ga organizira naše uredništvo, sta
postala Ptujčana komaj pred nekaj
meseci, ko so se njuni starši priselih
v Štuke 27 pri Ptuju.
Rojena sta 6. junija 1968 v
Mariboru. Oče je uslužbenec, mati
pa gospodinja, ki zraven otrok skrbi
še za posest in mnoga dela, ki so s
tem v zvezi.
Starši niso pričakovali dvojčkov.
Predtem so že imeh otroka, ki je
sedaj star 11 let in obiskuje peti
razred osemletke. Ko sta na svetlo
privandrala dva korenjaka, je nastal
prvi problem. Starši so planirali le
eno ime; in to za punčko, oziroma
za fantka. Težavo so hitro reših,
kajti enega izmed neplaniranih
korenjakov so imenovali po tragično
preminulem ameriškem senatorju
Robertu Kennedyju. Dvojčka sta
shodila s 14. meseci, v drugem letu
pa sta že lepo govorila. Kljub temu,
da sta že odrasla, še vedno rada
pijeta mleko in to včasih celo iz
flaše in z dudico. Verjetno še ne bi
rada tako hitro pozabila svoje
mladosti. Kot večina otrok, se tudi
ta dva ne branita banan in ostalega
dobrega sadja. Nasploh pa zanju
velja pravilo, da se ne branita
ničesar, kar je dobro.
Rada imata živali in večkrat
odideta na travnik, kjer jezita krave.
Robert je bolj nagajiv od Vilka,
medtem pa je Vilko mnogo bolj živ
glede na okohco in dogajanje v njej.
Seveda se včasih tudi stepeta,
vendar sta velika zaveznika in kadar
posreduje mama, pravgotovo nič ne
zve. Tudi kadar je pri kakšni zadevi
samo eden izmed njiju krivec, ga
drugi ne izda in sta raje tepena kar
oba.
Otroka ljubita glasbo, še raje pa
„šraufata" po radioaparatu in
pravgotovo bi ga tudi liitro
„popravila" če bi pri njem ostala
sama. Kot vsi dečki tudi ta dva rada
gledata za avtomobih pa tudi igrata
se rada z njimi. Garancija trpežnosti
za njune igrače ne velja, ker se
vedno potrudita, da vsako igračo
čimprej razstavita v najmanjše
sestavne dele, katerih nikdo ne bi
več uspel sestaviti in obnoviti.
Prav mojstersko znata pripraviti
malto za zidanje, seveda iz blata, ker
cementa in apna še ne uporabljata,
ker ju ni moč dobiti niti za prave
gradnje. . Morda sta naša dvojčka
tudi najmlajša gobarja, ki z mamo
večkrat odhajata v gozd po gobe in
na sprehode. V soseski je več otrok
njunih let, tako da jima iger in
družbe ne manjka.
Ko smo njuno mamo povprašah,
če bi še imela dvojčke, nam je
odgovorila, da ima sedaj otrok
dovolj in da bi si morda želela le še
punčko. In ko smo rekh, kaj bi bilo
če bi bih dvojčici, je mama dejala,
da se pravzaprav dvojčkov ne brani
predvsem, če bi bih deklici.
Robert in Vilko ob tretjem rojstnem dnevu
Ambulanta brez
zdravnika
Pravijo, da je z zdravniki boljše
imeti čim manj opravka. Pri nas, v
Makolah, se tega prekleto dobro
držimo. Saj ni videti niti enega
človeka, ki bi zavil v ambulanto, ker
zdravnika enostavno ni! Zdravstveni
dom lepo počiva in sanja o tistih
dobrih, starih časih, ko je bil še
pribežališče mnogih ljudi.
Ja, če bi toča ne potolkla
šrharnice, potem bi ta situacija še ne
bila tako črna. Saj rujno vince ceh
rane in bolečine, pravijo romantični
vinski bratci. Potem bi se pač
ravnali po njihovem reklu in vsi bi
bili zdravi kot dren. In na
ambulanto brez zdravnika še
pomishl ne bi nihče. Toda kaj, ko
nam je še to edino rešitev zlodej
vzel. Saj letos še žeje ne bo, baje, s
čim pogasiti, kje pri sami spaki, bi
ga potem toliko dobih, da bi cehli
rane. Ja, v Poljčane bi se že dalo
nekako priti. Toda vprašanje je, če
bi te ta luknjasta cesta prej ne
pripeljala v nebesa kot pa v
zdravstveni dom. Seveda, če bo
asfalt vse do Poljčan, potem pa ne-
bo nobenega problema več. Toda ta
čas lahko že vsi zaspimo večni sen
kot naša ambulanta . . .
Sicer pa smo Makolčani žilavi
ljudje, ki se jih bolezen ne prime za
vsako figo. Najbrž so to tudi
spoznali in zato zdravnika ni več.
Janica Rojs
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
Ekipno prvenstvo
SRS v atletiki
(PTUJCANKE TRETJE)
Prejšnji teden so bila v Celju in
Ljubljani kvalifikacijska tekmovanja
za ekipno prvenstvo Slovenije v
atletiki za mladinske katerogije.
Poleg že znanih atletskih kolektivov
iz Slovenije so se tega tekmovanja
udeležih Ptujčani z moško in žensko
ekipo. Vsako disciphno sta lahko
zastopala po dva tekmovalca oz.
tekmovalki. Atleti iz našega mesta
so tekmovah zelo dobro. Tako je
Tonček Stajnko osvojil prvo mesto
v teku na 400 m s časom 50,2. Na
sto metrov je pristal na tretjem
mestu s časom 11,3. Osebni rekord
v teku na 400 m je dosegel tudi Miki
Prste C s časom 51,9, kar je tretji
najboljši rezultat v Sloveniji. Drago
Skok je v suvanju krogle za 8 cm
zgrešil prvo mesto. Z metom
11,78 m je bil drugi. Stanko
Habjanič je osvojil drugo mesto v
teku na 2.000 m in tretje na
1000 m.
Dober čas je dosegla tudi Tatjana
Butolen v teku na 60 m in sicer 7,9
in s tem osvojila prvo mesto. V
daljavo je skočila 468 cm in pristala
na trenem mestu. Tudi Boža Kranjc
je bila v skoku v višino tretja. Lep
uspeh je dosegla Nežika Vrabl z
osvojitvijo prvega mesta v teku na
400 m s časom 64,0 sekund.
Moška štafeta 4 x 100 m je bila s
časom 45,7 druga, ženska pa je
porabila za to progo 54,3 sekunde
in pristala prav tako na drugem
mestu. Čeprav so Ptujčani
tekmovah zelo solidno, so kot ekipa
pristah nekohko niže, ker niso imeh
zastopnikov v skoku s pahco, teku
na ovire in metanju diska. Te
disciphne se v Ptuju zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev še
ne gojijo. Mladinci so zbrah 9551
tč. prehiteh Branik iz Maribora,
trboveljskega „Rudarja" ter »Posoč-
je" iz Tohnina. Mladinke pa so s
5698 točk osvojile tretje mesto.
Ekipno tekmovanje zahteva precej
truda in dela. Ptujčani so se ga letos
udeležili prvičič in dosegh
zadovoljivo uvrstitev.
OP
V	nedeljo je bila v Zaboku dirka
za državno prvenstvo z mednarodno
udeležbo. Lepo vreme je privabilo
številne gledalce, ki so bih priča
lepim dirkam, v katerih so nastopih
tudi Ptujčani.
V	„B" skupini sta nastopila Trs in
Štiher, ki sta se uvrstila solidno v
prvi polovici od 27 nastopajočih.
Največje zanimanje je bilo za
dirko ,,A" skupine, kjer so nastopali
Šegula, Fras in Vesenjak.
Po odličnih dveh vožnjah, v
katerih sta vodila borbo Zupin in
Šoštarič, so naši tekmovalci po
končni uvrstitvi zasedli naslednja
mesta: 3. Milko Vesenjak, 4. Peter
Segula in 5. Boris Fras.
Ta uspeh in uvrstitev Ptujčanov
nedvomno potrjuje upanje za zadnje
tri dirke v Kutini, Savskem Marofu
in Brežicali, kjer se rezultati štejejo
za ekipno prvenstvo Jugoslavije, da
bodo kot ekipa dosegh eno od
najvidnejših mest.
CVETKO PRVI V
POSTOJNI
Preteklo nedeljo v predzadnji
dirki za državno prvenstvo so
Ptujčani ponovno dokazali odhčno
pripravljenost ekipe, ki je s tem
nastopom še bolj utrdila svoje
vodstvo.
Skupno z AMD Koper si deh I-II.
mesto s 128 točkami ter je tako
povečala vodstvo pred svojim
najresnejšim tekmecem AMD Moste
za 24 točk.
Junak dneva je bil nedvomno
Viktor Cvetko, ki je v kategoriji
125 ccm zmagal pred Urbančičem
in Lavrenčičem iz Ilirske Bistrice.
V	prvi dirki je bil 3., v drugi in
tretji pa je zmagal. Franc Kranjc je
bil 10. uvrščeni, žal se mu je v
zadnji dirki pokvaril stroj.
Pri 100 ccm seje Uroš Langerholc
uvrstil na odhčno 4. mesto, Dušan
Korošec na 6. mesto in Milan Slana
na 10. mesto.
V	soboto je bila mednarodna
dirka 100 ccm kategorije ter so
Ptujčani dosegh naslednjo uvrstitev
5. mesto Uroš Langerholc, 10. me-
sto Milan Slana, 17. mesto Dušan
Korošec.
Zadnja dhka za prvenstvo države
v kartingu bo 4. oktobra 1972 v
Kopru ter upamo, da bo nastop
Ptujčanov prav tako uspešen kot na
dosedanjih dirkah.
VZHODNO SLOVENSKA LIGA
MLADINCI:
VELIKA NEDEUA-
VUZENICA 18:30(12:20)
Mnogo boljši nasprotnik iz Vuze-
nice je ves čas srečanja prevladoval
na igrišču. Srečanje je slabo vodil
sodnik Usar iz Kroga. Gostje so
zasluženo zmagah.
ORMOŽ-BAKOVCI 24:14
Ormoški mladinci so v lepi tekmi
visoko porazili svoje nasprotnike iz
Prekmurja. Tekma je bila za domače
igralce kakor naročena, saj so lahko
občmstvu prikazali vse, kar znajo.
SLOVENJ GRADEC-
DRAVA 21:22
Mladinci Drave so v težki tekmi
premagah dobro ekipo Slovenjegraj-
čanov, česar pred tekmo nikdo ni
pričakoval. Tekma je bila dinamič-
na, nekohko ostra, vendar za
občinstvo lepa.
ČLANI:
DRAVA-ŽALEC
10:16(2:5)
Ker Žalec še nima registriranega
igrišča, so Ptujčani odigrali tekmo v
Petrovčah, kjer trenutno Žalec igra.
Domačini Dravi niso bili enako-
vredni in rezultat bi lahko bil še
večji v prid ptujskih rokometašev.
Tekmo sta dobro vodila sodnika
Bačnik in Ogner iz Maribora.
UUTOMER-ORMOŽ
18:19(9:9)
V gosteh je Ormožancem uspelo
osvojiti dve točki. Tekma je bila
težka in enakovredna. Tako je
Ormož še vedno ekipa, ki se lahko v
letošnjem letu poteguje za prvo
mesto. Sodila sta Dolenc in Musič iz
Maribora.
NAJPOPULARNEJŠE MELODIJE ZABAV
NE IN NARODNE GLASBE
Ta teden so v naše prodajalne
prišle nove pošiljke Jugotona in
produkcije RTB. Večinoma so to
posnetki narodno zabavne glasbe.
Med temi novimi ploščami so naj-
bolj iskane LP ansambla Alojza
Grdnjaka s melodijo V Ljutomerski
kleti, ansambla Rudi Marodini in
Janeza Severja ter trio Nika Zajca.
Jugoton je izdal posnetke dveh sve-
tovnih hitov in to melodijo An
American trilogy s pevcem Elvisom
Presleyem in instrumentalni posne-
tek Pop Corn. Morda še za zbiralce
plošč majhen nasvet. V prodajalnah
Tehnika-Merkur in Elektro radio
imajo še mnogo starejših plošč po
stari in pa tudi po znižani ceni, ki
jih je vredno kupiti, kajti med njimi
je mnogo uspelih in lepih melodij.
Pripomniti je treba tudi to, da je na
vidiku nova podražitev gramofon-
skih plošč, ker se le te smatrajo za
artikle namenjene luxuzni porabi.
NARODNA GLASBA
1. ME ŽENA JE PUSTILA (Hen-
čkov trio); 2. LJUBICA, LAHKO
NOČ (Tone Kmetec); 3. ZLATI
ZVOKI (Avsenik); 4. SONČNA PO-
MLAD (Veseh Hmeljarji); 5. ZAPOJ
ŠKRJANČEK MOJ (Ansambel Pla-
nika); 6. GREMO NA POKLJUKO
(Avsenik); 7. NE JEMLJI NE-
VESTA SLOVO (Tone Kmetec); 8.
TAM NA KAMNITEM KRASU
(Ottavia rajko); 9. STARA ČU-
VAJNICA (Rudi Marodini); ij
STARI MORNAR (Beneški fantje)
ZABAVNA GLASBA
1. AN AMERICAN TRILOGV (£:
vis Presley); 2. LITTLE WILU'
(The Sweets); 3. NEKA ŽIVO]
TEČE (Crveni Koralji); 4. LJU^
LJANSKI ZVON (Ljubka Dimitiov.
ska-Dančuo); 5. WHEN I av
O VER YOU (Elvis Presley); 6.1 AV
SORRY BABY (Dave Clark five);-
TRI PALME NA OTOKU SRECt
(Opatijski suvenu:i);-8. VSE JE LEp,
SE KER TE LJUBIM (Oto Pestnerj;
9.	OTROCI MORJA (Edvin Fliser
10.	ZBOG JEDNE DIVNE CRNt
ŽENE (Krunoslav Slabinac).
RADIO LUXEMBURG
1. BLACK AND WHITE; 2. WE'Rl
ALL CRAZV NOW; 3. HELLO
CANT YOU SEE; 4. AN AMl
RICAN TRILOGY; 5. POP CORN
6.	HOW BEAUTIFUL SUUNDA\
7.	WHEN I AM OVER YOU; 8.;
AM SORRY BABY; 9. PUPPY LO
VE; 10. HONKY CAT.
Ljubljanski zvon
Kljub temu, da je poteklo že
precej časa od festivala Slovenska
popevka 72 je videti, da melodije
Ljubljanski zvon nikakor ne morete
pozabiti. Zato v današnji številki
objavljamo njen tekst in
Izvajalka je prikupna Makedo^
Ljubka Dimitrovska-Dančuo. ^
tor teksta je Elza Budau,
melodije pa Nikica Kalogjera.
jfpNIK — ČETRTEK, 28. septembra 1972
STRAN 15
Dober den!
Drogi brolci tak sen s trgotvijo no
i drugimi jesenskimi montrami
zaposleni, ke neman dosti cajta
inisliti no mo zato rajši pusta besedo
mojin zvestin dopisriikon. Samo naj
van še to poven, da se je pri nas v
Prlekiji že brotef začela, ki nekak
tak zgleda: Penzijunisti ,,obirajo"
premale penzije, kmetje fse tisto kaj
jin je slaba letina pistila, mlodi
pubje »obirajo" jesensko dozorele
dikline, rubeži kaj je še ostalo od
slabe letine.
Poven van razveselivo vest, da se
mi je po dugen cajti oglosa van že
dobro znovi Vohloč iz Ormoža, Id
van je že pred leti, če se še
spomijate dobre „reportaže" iz
Ormoža pisa ... Pa poglednimo kaj
piše:
Drogi Lujzek no žalujoči ostali!
Moreš mi oprostiti, da se ti tak
dugo nesen nič zglosa. Brolci
Tednika se me še praf gotovo
spomijajo. Veš bija sen na arbajti v
Nemčiji pa se mi je zamerlo no sen
jo zbrisa nazaj v Ormož. Kdo sen
priša gor, so mi dali v roke najpret
tak vejko lopato, da bi lehko pul
vagona na njo naloža, postavil so mi
akord, te pa delaj kak črna živina.
Ker pa sen jas boj socialističnem!
deli navajeni, mi toti kapitalističiii
kšeft neje odgovorja, no sen rajši
nazaj domu odiša. V Doljčl^andi mi
je bija malo dugi cajt, še^ sreča da mi
je moja Treza, fse novice sproti iz
Ormoža raportirala. Pisala, daje bil
pri njih v podjetji eden v bolniški pa
je klub tumi redno naprej dela no
doba na kunci poleg ploče še nekšni
miljunček bolniškega honorara.
Potli pa mi je še pisala en hec od
ormoških jagrof, ki so naredli hajko
na divjega prašička v Pavlovcih no
potli preštimali, da je to bija en
cista navodni domoči pujcek, ki je
brhki Angelci ponoči iz štalinke
pobega. Skrotka bija sen z fsen na
tekocen, kaj se je duma godilo.
Lujzek tejko ti naj bo za gnes.
Tebe no fse brolce Tednika lepo
pozdrovla Vohloč iz Ormoža.
Pozdravleni Volhoč!
Resen si me prijetno preseneta s
tvojim pismon. Pišeš, da si bija malo
na jagi za devizami v Nemčiji. Kaj
pa se ti je te pri nas tak zamerilo?
Kejko ven, si priden no zaveden
drzavlon no me zlo veseli, da si se
nazaj v domovino vrna. Nič mi nesi
opis^ če je bila uspešna devizna jaga
no ce se ti neje tak godilo kak
ormoškin ja^on, ki so ostali brez
dlake od divjega^ prašička. Veš, tudi
jas sen zaj po večerih jager. Duma za
tromon sen najša iiekšni fukres no
zaj hodin fsoko večer po gorici, da
mi ne bi kokšni uzmoviči grozdja
pozobali. To v pondelek zvečer sen
doživeja in zanimif primer. V črni
temi sen začuja sred gorice nekšno
šumotaje. Prav po indijansko sen po
fseh štirih pleza prta tistemi
šumotaji. Gledan, gledan no nič ne
vidin. Stroh šumoče dale naprej.
Zgrobin kol no vudren v dobri veri,
da mo jozbeca po glovi vdara. Pjebi,
te je bija cirkus. Vujžga sen
električno baterijo no zagledna
sosidovega Juža, ki se je za glavo
drža na jomra. Bija je tak
natreskani, ke sploh neje veda, ge je
bija. Grozdje se niti tekna neja^ saj
dobro ven, da Juža ne zoble pac pa
ma rajši tekoče grozdje, ki že zevre
v polovjoki. Zavleka sen ga domu,
jegova luba ženkica mu je obvezala
na glavo mrzli obklodek no se mi
zahvolila, da sen ji ga domu sprava.
Gdo sen ga drugo utro že treznega
sreča, sen mu reka: Dobro utro
jozbec, snoči si meja srečo, da te
nesen v gorici skalpira. Juža seveda
neje pojma meje, ge je doba glovni
dobitek no je ženo dolžija, da ga je v
Prlekiji zdaj^ gdo smo že kvinton no
gamaj spresali. Ob novi pijači so
tudi bolj živahne vaške veselice no
vinske trgatve, na kerih si zapojemo:
Fse vesejo je, ko vince gre v pete!
No te pa srečno no lep pozdrof
fsen fkup.
Vaš Lujzek
j^laidijski vvcavam
NEDELJA, 1. OKTOBRA:
4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila -
vmes ob 5,00 Poročila; 5.30 Na
izletu; 5.45 EP; 6.00 Novice; 6.30
EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce;
7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in
TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.47
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Popevka poletja; 9.55 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite
tovariši; 10.2 5 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo;
vmes ob 11.00 — 11.20 Poročila;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba^ 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Slovenska zemlja v pesmi in
besedi; 14.50 EP; 15.00 Poročila;
15.05 Plesni orkester; 15.15 Humo-
reska; 15.35 Jankovski in njegov
orkester; 15.45-17.45 Športno
popoldne — vmes ob 17.00
Poročila; 17.45 Ansambel Brazil
„66"; 18.00 Radijska igra; 18.55
Glasbena medigra; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Godala; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30—8.00 Do-
bro jutro; Poročila - vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacije; 7.00 Poročila - Dobro
jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Radijski
in TV spored; 7.45 EP; 8.00
Poročila.
PONEDELJEK, 2. OKTOBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Ljudske
pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Hans Moltkau;
17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno
popoldne; 18.00 Poročila; 18.15
Popevke; 18.45 Kulturni poletni
vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Rudija Bardorferja; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Operni
koncert; 21.30 Tipke in godala;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 3. OKTOBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodije; 14.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Prizor iz Verdijeve opere
„Trubadur"; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Enoch Light; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Pevka Jožica
Svete; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij; 20.30 Radijska igra; 21.10
Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Bartokov
večer; 24.00 Poročila.
SREDA, 4. OKTOBRA:' 14.00
Poročila; 14.10 Skladatelji Glasbene
matice; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital baritonista Sama
Smerkolja; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Carlo Savina; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Glasbeno potovanje;
18.00 Poročila; 18.15 Igramo za
vasj 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko
noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični koncert; 21.15 Lepe
melodije; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni rtokturno; 24.00
Poročila.
ČETRTEK, 5. OKTOBRA: 14.00
Poročila; !4.10 Pesem mladih;
14.30 Ansambel M<ymira Šepeta;
14.4 5 Med šolo, družino in delom;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Poje basist Theo Adam; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Will Tura;
17.00 Poročila; 17.10 Po željah
poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15
Kitara v ritmu; 18.30 Iz kasetne
produkcije; 18.45 Naš podlistek;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.15
Ansambel bratov Avsenik; 19.2 5
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni
večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40
Plesni zvoki; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Iz glasbe-
ne zakladnice; 24.00 Poročila.
PETEK, 6. OKTOBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Mali koncert; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Ob lahko glasbi; 16.40
Orkester MAXIM Saury; 17.00
Poročila; 17.10 Človek in zdravje;
17.20 Operni koncert; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Signali; 18.50 Orgle v
ritmu; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Ljudske pesmi
Poljske; 20.30 Top-pops 13; 21.15
Oddaja o pomorščakih; 22^00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la.
SOBOTA, 7. OKTOBRA: 14.00
Poročila. 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Dva rondoja;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Bob
Moore; 17.00 Poročila; 17.10
Gremo v kino; 17.50 Ansambel
Mojmira Šepeta; 18.00 Poročila;
18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S
knjižnega trga; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Janeza Jeršimovca s
Planšarji; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V soboto zvečer;
21.19	Radijska igra; 22.00 Poročila;
22.20	Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in
plesom v novi teden; vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
STRELSTVO
ptujčani dosegli dva
državna in tri republi-
ške rekorde
Sedemindvajseto prvenstvo SFRJ
^ streljanju v Ljubljani je prineslo
največ uspeha strelski družini „Jože
Lacko" iz Ptuja.
Ptujski strelci so dosegli dva
^žavna in tri repubhške rekorde.
Rezultati: mladinci posamezno: v
streljanju s pištolo »standard": II.
Boško Novakovič, 525 krogov,
slovenski rekord; III. Vehmir Pražič,
519 krogov; IV. Dragan Mihč, 494
krogov;
malokalibrska pištola ,,drulov":
Vehmjr Pražič, 547 krogov; V.
pragan Mihč, 541 krogov, VI. Jože
Lapa, 518 krogov;
člani: malokalibrska pištola »stan-
dard": ekipno peto mesto s 1833
Posamezno: VIII. Slavko Ivano-
528 kr.; XVII. Dragan Mihč,
■♦oS kr.
hitro streljanje z mk pištolo:
ekipno VII. mesto z 1748 kr.
posamezno: XXV. Vehmir Pražič,
517 kr.
. Streljanje z mk pišlolo proste
pre XI. mesto s 2117 kr.
•^osamezno: XI. Slavko Ivanovič,
560 krg.; XXXII. Vehmir Pražič,
529 kr.; XXXIV. dr. Zoran Nikolič,
524 kr.; XXXXII. Dragan Mihč, 504
kr.
Strelska družina „Jože Lacko" se
zahvaljuje delovnim organizacijam v
občini, ki so ji s svojimi prispevki
omogočile sodelovanje na prven-
stvu.
S. I.
esperantski teCaji ^
Začetni in nadaljevalni tečaji
esperanta se bodo pričeh v drugi
polovici oktobra. Interesenti se naj
javijo ob četrtkih ob 18. uri v
NARODNEM DOMU.
Odbor esp. sekcije
samomor
V Rucmancih pri Tomažu se je
prejšnji četrtek zjutraj obesil s
hlačnim pasom 51-letni Anton
Kukovec, invalidski upokojenec.
Vzrok samomora so bih družinski
prepiri, le-ti pa posledica
alkoholizma.
jr
tekmovanje z malo-
kalibrskim orožjem
Na ptujskem strelišču je bilo v
soboto, 23. sept. tradicionalno
tekmovanje^ v streljanju z malokali-
brskim orožjem.
Zmagali so tekmovalci SD Jože
Lacko iz Ptuja s 87 5 krogi ter tako
že drugič osvojili prehodni pokal
Strelske zveze občine pred SD
Turnišče z 821. kr. in SD Pleskar s
517 krogi.
Posarnezno je bil prvi Slavko
Ivanovič z 242 kr.; drugi Dragan
Milič (mladinski prvak Slovenije) z
238 kr. (oba J. Lacko); tretji Franc
Škrt (Železničar), 228 kr.; Štefan
Skok, 223 kr.; Stanko Pulko, 220
kr. (oba Turnišče); dr. Zoran
Nikolič 217 kr.
Malokalibrska puška, člani;
ekipno: 1. Turnišče I. 1152 kr.; 2.
Turnišče II. 1100 kr.; 3. Kidričevo
1095 kr.; 4. Jože Lacko 940 kr.; 5.
Železničar 913 kr.; 6. Drava 643
kr.; 7. Delta 592 kr.; 8. TAP 496 kr.
Posamezno: 1. Stanko Pulko, 246
kr.; 2. Slavko Gole, 238 kr.; 3.
Stanko Rogina, 236 kr.
Mladinci: 1. Anton Bradsteter,
223 kr.; 2. Miroslav Džordževič 202
kr.; Boško Novakovič, 199 kr.;
Dragan Milič, 179 kr.
Strelci se pripravljajo na nagradno
tekmovanje z zavojaško puško in za
tradicionalni troboj Maribor, Ptuj,
Varaždin, ki bo letos v Varaždinu.
SI
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 28. septembra I9]j
HOROSKOP
OVEN: Simpatija, ki se je sprožila
pred kratkim, bo trajala tudi
naslednje leto. Obvestili vas bodo v
soboto, v nedeljo še malo opravljali.
Pustite se pregovoriti, ne bo
dolgočasno!
BIK: Drago reč zavarujety pred
mrazom in sorodniki. Po tretjem
prigovarjan|u bo šlo hitro k lepemu
cilju. Posrečila se vam bo zabava, ki
se bo začela doma, nadaljevala pa
blizu doma.
DVOJČKA: Kar boste opazili v
soboto, se bo v torek ze dalo
pridobhi. Sposojeno navdušenje nič
ne škodi. Ponujeno delo se splača
prevzeti, vendar le na podpis in čez
dan. Oblast!
RAK: Čim več bodite zunaj in
čimanj v zakajenem. Vaša ^tvegana"
simpatija naj obvelja le, ce nista v
znamenjih narazen več kot za tri.
Brez laganja se tudi da vzgajati in
uspeti.
LEV: Boljši opravki bodo tudi
bolj smotrni in bolje plačani.
Veselih besed bi lahko bilo v nedeljo
veliko, koristi malo manj. Torkovo
poznanstvo bo še veljalo in raslo.
DEVICAj Po dobrem kosilu v
soboto počakajte še pol ure, ker bi
bila sicer pot zanič. Tovarištva se
nekaterim ne splača razkazovati. To
velja še posebej za neporočene,
podnevi rojene.
TEHTNICA: ' V soboto bo
najbolje skriti obveščenost, v
nedeljo pa navdušenost. Iz začetne
užaljenosti, ki pride v torek, požene
razmišljanje, iz njega pa odločitev,
ki je že skoraj v zamudi.
ŠKORPIJON: Dva dni bo treba
hitro delati. V nedeljo dopoldne se
posvetite sorodnikom, popoldne
ljubezni — ne pa obratno. Ponovno
opomnite zadolženega sicer bo spet
rekel, da je pozabil.
^ STRELEC: Za poljube ni kraj
čisto nič važen. Nekaj ur še
naklonite najbolj zaskrbljeni osebici,
obisk pa tisti, ki ni najboljšega
zdravja. Za življenje drugje je se
dosti časa in tudi hladno je že.
KOZOROG: Minulo se bo spet
pojavilo, vendar se ne bo dalo
obnoviti niti v ponedeljek.
Ponarejena prednost ima tudi svojo
dobro stran. Prijetnost v torek na
jbo tudi uvidevna.
VODNAR: Zoper skopost ni
zdravila. Še najbolje se obnese, da v
nedeljo še sami zaigrate skopuha.
Navidezno pametni se bodo šopirili.
Ne kaže jih poslušati, čeprav lepo
povabijo.
RIBI: Zdaj se že vidi, kdo ima
pametne in kdo neumne načrte.
Ljubka zgodibca se bo sprožila po
uradnem sestanku. Nedeljska družba
naj poišče vas — ne vi njo. Pišite
sorodnikom!
NEDELJA, 1. oktobra: 9.40 Po
domače s fanti na vasi; 10.12 Kme-
tijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00
Otroška matineja; 11.50 Poročila;
11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV
kažipot; . . . Nedeljsko popoldne;
. . . Poročila; . . . Celovečerni film;
19.50 Cikcak; 20. TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 Smeh na
odrskih deskah; 21.15 Stih in pe-
sem; 21.30 Športni pregled; 22.00
Poročila.
PONEDELJEK, 2. oktobra: Dan
madžarske TV; 9.05 Odprta univer-
za; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina;
10.45 Angleščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 T V v šoli;
15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina;
16.10 Francoščina; 16.40 Madžarski
TV pregled; 17.00 TV obzornik;
17.55 Prostor na papirju; 18.20
Ritmi Roberta Ratonyja; 18.55 Mo-
zaik; 19.00 Sprehod po Matkovini;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 Bojazljivka;
22.00 Gajane; 22.20 Večerni kon-
cert; 22.50 Poročila.
TOREK, 3. oktobra: 9.35 TV v
šoli; 10.40 Nenščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 T V v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski
TV pregled; 17.50 Dve poljski prav-
ljici; 18.05 Risanka; 18.15 Obzor-
nik; 18.30 Moški zbor „Slava Klavo-
ra" iz Maribora; 19.00 Mozaik;
19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25
Oblikovanje odnosov do starih ljudi;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Človek z rikšo;
22.10 Glasbeni nokturno; 22.30 Po-
ročila.
SREDA, 4. oktobra: 9.35 TV v
šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nem-
ščina; 11.00 Francoščina; 15.45 TV
v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55
Nemščina; 16.10 Osnove splošne
izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pre-
gled; 17.50 Tudi to so počitnice;
18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki
sveta; 18.5 5 Mozaik; 19.00 Mestece
Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Če-
trtkovi razgledi; 21.2 5 M. Krleža:
Leda; 22.30 Poročila.
PETEK, 6. oktobra: 9.30 TV v
šoH; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.35 L. Suhodolčan: Kavboj;
18.15 Obzornik; 18.30 Gospodinj-
ski pripomočki; 18.40 Ekonomsko
izrazoslovje; 18.45 Naši operni pev-
ci; 19.05 Mozaik; 19.10 Sodobniki;
19.50 Cikcak; 20.00 TV Dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Sojenje; 23.05
Poročila.
SOBOTA, 7. oktobra: 9.35 TV v
šoli; 17.45 Ptujski festival; 18.10
Obzornik; 19.25 V deželi klobukov;
18.50 Gospod Hper; 19.20 Mozaik;
19.25 Izziv - barvni film; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Štajerska jesen;
21.35 Pribočnik njegove ekscelence;
22.50 TV kažipot; 23.10 Poročila.
»Soseda ali že veste, da naš šestnajstmesečni sinček pove svoje ime
naprej in nazaj? "
„0, ježeš marija, to bo pa res brihten fant. Kako že pravite, da mu je
ime? "
..OTO."
IŠČEM ŽENSKO za čuvanje dveh
otrok v dopoldanskem času. Ogla-
site se pri ing. Aleksandru Kuharju,
Ptuj, Vodova 1 (Ljudski vrt).
PRODAM nov železni bojler 180
litrov in dve sobni rabljeni, lončeni
peči (kamin). Vprašajte v trgovini
Ciciban, Prešernova 1, Ptuj.
PRODAM odrasle grme črnega^ in
rdečega ribeza. Martin Klemenčič,
Rabelcja vas 10, Ptuj.
ZDOMCI!
Nudi se vam priložnost nakupa 8 ha
arondiranega posestva (od tega 1 ha
60 arov, enajst let star vinograd,
žični nasad), ostalo travniki in njive
in hiša v zelo dobrem stanju, ob
glavni cesti Maribor-Šentilj. Naslov
v upravi.
PRODAM fiat - zastavo 750, dobro
ohranjen. Štefan Petek, Spuhlja
129.
TELEVIZIJSKI sprejemnik prodam.
Franc Toplak, Grajena 12, Ptuj.
PRODAM sadni mlin na ročni in
električni pogon z elektromotorjem.
Vprašajte, Ptuj, Srbski trg 8.
POCENI PRODAM dobro ohranjen
kombiniran otroški voziček. Bargiel,
Zadružni trg 5 (dvorišče) Ptuj.
V ponedeljek 25. septembra 1972 je
bil pred Mercatorjevo blagc/nico v
Ptuju izgubljen zlat poročni prstan z
imenom „Jože" in datumom
„15. 8. 1970". Najditelja prosim,
naj prstan odda proti nagradi v
upravi Tednika.
V neki družbi se pogovarjajo o
zdravnikih. Govorijo tudi o nekem
slavnem kirurgu, ki si je baje sam
operiral slepič. Pa vpraša eden
izmed brihtnih:
„Z narkozo ah brez nje? "
„Zakaj te včeraj ni bilo v šolo? "
„Saj piše v opravičilu, ki mi ga je
mama napisala."
„Hočem od tebe zvedeti, kaj ti je
bilo? " vztraja učitelj.
, Tega mi pa mama ni povedala."
Tekme Prepolje-Makole in Kidri-
čevo-Videm še vedno niso bile
odigrane. V vzhodni ligi bo komisija
odločila tudi o nadaljnjem tekmova-
nju ekipe Prvenci, ki ne prihaja na
tekme, nekaterim ekipam pa poma-
ga pri ustvarjanju boljše gol
diference. Dan je bil predlog za
izključitev.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vosnjakova 5.
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsaK
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk,
Maribor, Svetozarevska ulica 14.
GORIŠNICA
1. oktobra: it. barv. drama NUNA
IZ MONZE;
LJUTOMER
28. septembra: am. barv. film TA
PREKLETI DONOVAN; 30. sep-
tembra in 1. oktobra: am. zgod.
fihn WATERLOO; 4. in 5. oktobra:
jap. barv. film HORDA NASIL-
NIKOV.
SLOV. BISTRICA
30. septembra in 1. oktobra: am.
barv. fUm ORLOVSKO GNEZDO;
4. in 5. oktobra: it. barv. film
molCeCi BILL.
PTUJ
28. septembra: am. barv. film
ROMANCA KONJSKEGA TATU
ob 18. uri; 28. in 29. septembra: an.
barv. film HREPENENJE PO VAM-
PIRJU; 30. septembra in 1. okto-
bra: an. barv. fihn VELIKA SCAR-
AMOUCHEVA PUSTOLOVŠČINA;
1. oktobra: ob 10. in 16. uri am.
barv. fihn HUDICEVA BRIGADA.