3
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 17.
Novogrki.
Grk je živ, okreten in jako nadarjen. Ali kakor hitro se je porodil, uže ga privajajo hlinbi, tako trdi pregovor. Ta pregovor označuje Grka. Trdijo, da je Grk navadno zvit, lažnjiv, ukanljiv in krivičen. Ponižno lazi in se plazi okolo mogočnjakov, od katerih si upa priplaziti moči in veljave, a on sam je ošaben in za-dirljiv do onih, katere ima v oblasti, dosti potov huje postopa ž njimi, kakor sam Turek. O tem vedo premnogo pripovedovati Srbi, a vzlasti Bolgari. Za bodočnost se Grk ne briga, misli, dela in živi od danes do jutri. V sreči je napihnjen in prevzeten, ali mala nezgoda uže mu pobije navdušenje. Očitajo na dalje Grku, da je nezanesljiv, prepirljiv in lakomen, ob vsem tem pa tako nečimren in napuhnjen na slavne čine svojih pradedov, kakor tudi na osvobojevanje svoje izpod turškega jarma, da je kar smešno. V svojem samohvalju se spozablja na toliko, da pripoveduje tujcu največe neslanosti o junaških činih, da-si se mu uže na obrazu bere, da je ondi še v plenicah ležal, ko se je tisto godilo. Našel sem več takih junakov, ki so se ustili, koliko turških glav so posekali, in so nosili tudi svetinje na prsih, na katere so se samodopadljivo ozirali, a vendar so bili ti junaki za časa osvobojevanja komaj po 10—12 let stari.
In kakor da vsega tega ni dovolj, očitajo Grku tudi še nehvaležnost, spletkarstvo, okrutnost in izdajstvo. Kako so svoje dni po Evropi proslavljali hrabrost grško! Vse to je sedaj zoprno in smešno njemu, ki je živel med Grki in proučil njihov značaj. Preprosti Grki niso hrabri, nego malodušni. To sem opazil več potov, vzlasti podrobno sem to opazoval ob vednih notranjih nemirih.
Kedar so bili ti ljudje nenadoma napadeni, ali so videli, da jim grozi nevarnost, raje so se malodušno vdali in orožje odložili, mesto da so se tolkli s skrajno hrabrostjo, kakor to delajo junaški Črnogorci.
Ako so Grki tako malodušni, utegne se ugovarjati, kako pa so mogli tako dolgo se upirati nadsilej turški ? Kdor je grške pokrajine prehodil in ogledal, opazil je premnogo skrivališč in zakotij, katera so najbolja branba proti sovražniku; kdor je opazil podmole in pečine, po katerih in za katerim se skrivajo domačini, da pri prvi ugodni priliki planejo po nasprotniku, njemu so taki ugovori prazni. Se ve da je tudi ondaj bilo na Grškem jako hrabrih mož, pravih junakov in tudi dandanes jih je. Ti junaki so bili pravi biseri Grške. Ali gotovo je tudi to, da med temi junaki je bilo več Slovanov. Kdo ne v6, da glasoviti junak grški Marko Bozzaris, kakor ga pišejo, da ta junak je bil — Slovan. In kolik drugih za helenstvo navdušenih mož je tedaj privrelo na Grško, da so bili boj s turškim tlačiteljem! Smešno je bilo gledati, vele nemški zgodovinopisci, razdrapanega domačina poleg učenega in za helenstvo navdušenega tujca z očali na nosu in v — fraku.
Odkar so jeli prihajati tujci na Grško, ženstvo ni več plaho in samosvoje, kakor je bilo popreje, edino kmetice pa preproste meščanke se še drže stare navade, da doma tiče in se zapirajo. Ženska narodna noša je po okrajinah in otokih povsodi različna, vendar odlič-niše gospe so se poprijele frankovsKe noše.
Kar se tiče možakov, priznati moramo, da so zvečine lepe in lične postave. Glavo nosijo visoko po koncu, drže se ravno, hoje so lahke in v obnašanji so okretni. Noša njihova je lepa in nas živo spominja starodavne noše, a tudi dragocena je, skoro je preobložena z zlato in srebrno vezenino. Obleka marsikaterega imenitnega in premožnega Grka stane po več tisoč drahem. Vkljub temu nagizdju so vendar Grki zelo nečedni, vzlasti nižje ljudstvo. Naj se tujec še tako varuje in snaži, ne more se ubraniti mrčesu, vzlasti uže ne bolham in stenicam, katerih menda ni nikjer toliko, kakor na Grškem. V vsaki hiši, v vsakem stanovanju jih dobiš. Trdijo, da preprostega Grka brez bolh in stenic je prav tako težko dobiti, kakor v obče Grka brez sa-mopridja in zvijače.
Grk živi jako preprosto, nekaj tudi zategadel, ker grška cerkev naklada mnogo postov , in njih se Grk vestno drži. Po več dni ne dene v usta drugega kot malo kruha, češnja, čebule ali pa kosec sira. Kedaj pa kedaj se spozabi tudi Grk, ter je zelo nezmeren, vzlasti v pijači.
Vse to, kar smo povedali do sedaj o Grku, more se razen malih izjem obrniti tudi na Atence, to je , na stanovnike poglavitnega mesta GrSke. Atenec se odlikuje od ostalih Grkov po zunanji priljudnosti, po ustrež-ljivosti, po gostoljubnosti, po veči omiki, po noši in po govorici, ki je dokaj blagoglasneja od drugih govoric. No, pa tudi njemu se očita zvitost. Pregovor veli: „Bog nas varuj Judov solunskih, Grkov atenskih in Turkov negropontskih". A temu navzlic moramo izjaviti, da značaj Ateučanov v obče vendar ni tako nizek in mrzek, kakor je zvečine ostalih njegovih rojakov.
Grk je rad vesel, in kaj bi ne bil! Obdaje ga prekrasna priroda, ki dušo človeku razvedruje in razveseljuje. Malo kje se obhajajo slavnosti z večim veseljem in šumom, kakor na Grškem, vzlasti poroke, krsti, jprvi dan majnikov in še druge slavnosti. Z nenavadnim velikolepjem pa praznujejo veliko noč. Sedanji ples grški je podoben jugoslovanskemu kolu. Ples brez godbe pa uie gre , to se tako ve, zato imajo ciganske godce, pa $udi domače, in plešoči radi prepevajo k godbi.   Rajajo
včasih po več dni in noči, in to tako strastno, da se jim pozna na obrazu.
Tudi dan današnji Grki ljubijo in njegujejo godbo in petje, ali petje njihovo trga po ušesih, trdijo izvedenci, prav tako tudi njihova godba. Pesništvo je bolje, ali vendar ne uga vselej; preveč je prisiljeno, okorno in premalo naravno. Vendar se dobijo sem in tje jako vesele in živahae pesmi, da človeku, kar igra srce samega veselja. V malariji in plastiki pa današnji Grki prav tako nazadujejo, kakor so starodavni njihovi predniki napredovali. Navadno rokodelstvo jim dobro vspeva, da se morejo meriti s tujimi pokrajinami, vzlasti se odlikujejo v vezenju in barvanju, a nasproti so zelo ne-ukretni v mizarstvu in tesarstvu, nekaj tudi zategadel, ker imajo vse prejednostavno orodje, s kakoršnim se ne da nič prida narediti.
Tudi zdravništvo je še zelo zanemarjeno na Grškem. Navadno stavijo pijavke ali puščajo, če je tudi bolezen zelo huda in nevarna. Drugi segajo zgolj po tako nazivauih domačih zdravilih, kakoršnih je tudi pri nas dovelj, na jezo zdravnikov. A zagotavlja se, da Grki ob teh domačih zdravilih še nekam dobro shajajo.
4