St. 197 Hinili iMm tjttiTiĐi Otiti cinancH a mta v Trstu, v soboto 22» avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik l inja, izvzemši pondeljek, vsak ilfcega št. 20, I nad stropi« pitna se ae sprejemajo, Dr. Jftako Vovk. Lastnik tis zuaia m mesec L 1.—■ 3 me Za inozemstvo mesečno 5 Ur ffutraj. Uredništvo: ulica sv. FranCitV« 4 ; *e pošiljajo ure^ štv« * V-n^lsŽ^^* * ne vračalo. t Tisk tisk _ tubLJ BV pol leta L ° - L .•ion uredniši .a in uprav« it. 11-57. iNOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo i širokosli ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t___ oglasi d«narnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uliss sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51 Po sklepa nettunsklh dogovorov u včerajšnje glavnik pogojev za resnično dobre odnosa je med obema narodoma! To je naša večna pesem, ki se ji je pridružil tudi kom-pet en ten mož, ki je — kakor se odkrito priznava tudi od italijanske strani — lojalno in modro sodeloval za sklep nettunskih dogovorov. V razgovoru z italijanskim novinarjem je naglašal dr. Rybaf, načelnik jugoslovenske delegacije, da box mnogo odvisno od tega, kako se bo postopalo z jtr goslooensko manjšino v Italiji! General Bodrero in dr. Rybaf sta klasični priči, da bo le na korist Italije, če bo napram slovanski manjšini izvajala politiko po načelu pravičnosti, dobrohotnosti in svobodoljubja. tozadevne vesti iz Rima smo doznali, da je fašistovskemu glasilu «Tevere» v zadoščenje dejstvo, da so v Jugoslaviji z nettunskimi konvencijami — nezadovoljni! Da so gospodje v uredništvu rečenega lista zadovoljni, bi bilo prav in lepo in mi bi to zadovoljstvo pozdravljali z zadoščenjem, ker bi kazalo, da tudi fašistov ski skrajneži želijo isto kakor mi. Namreč nadaljnjega uspešnega razvoja prijateljskih odnošajev med obema državama na podlagi nettunskih konvencij. Toda argument, s katerim utemeljuje «Tevere>> svoje zadovoljstvo, se nam zdi — kako bi rekli? — kaj čuden. Če govorimo o doseženem dogovoru ali csporeTzumu«, je jasno vsakomur, da so pogajalci skušali poravnati navzkrižja, ki so bila na potu medsebojnemu dobremu razmerju, da so iskali neko srednjo črto kot podlago sporazumu. Z drugo besedo: že v naravi pojma «sporazum» je neiz-jljivi napram drugim zaveznikom, ki dolgu-bežno, da mora biti rezultat kompromisov, jej0 Angliji ogromne vsote. Gre predvsem K i važnosti mmm 'Delegacija mene, Ureditev međzoveznlSklh dolgov Anglija noče zaostali za Ameriko LONDON, 21. Vse časopisje se še vedno bavi z ureditvijo dolga Belgije napram Ameriki. Javnost splošno hvali generoz-nost Amerike napram Belgiji, a za to hvalo se skriva na drugi strani strah Angležev, da bodo morali biti tudi oni tako popust da morata obe strani dovoljevati konce-, sije, ako naj pogajanja dovede j o do praktičnega uspeha. Kajti če bi ena stran le dajala, druga pa samo prejemala, ne bi bil to sporazum, marveč diktat, dcčim poj m csporazuma» izključuje zmagovalce in premagance. Seveda je tu vmes tudi vprašanje, ali ni ena stran preveč žrtvovala v primeri s koncesijami, ki jih je dovolila druga? Od tod prihaja, da je po vsakem kompromisu nezadovoljnežev, ki trdijo, da je njihova stran preveč dovolila in premalo prejela. Tako je tudi sedaj na obeh straneh. Tudi v Italiji so se oglašali glasovi nezadovoljstva in slišati je bilo celo tudi trdo besedo o «izdajstvu» na interesih države. Listu «Tevere» pa je za sodbo o nettunskih konvencijah glavni moment ta, da so v Jugoslaviji nezadovoljni. TO mu je v dokaz, da so rečene konvencije ugodne za Italijo. Čudno stališče, čudno nazi-ranje! Rimski list je zadovoljen zato, ker so v Jugoslaviji — nezadovoljni. Logično in razsodno misleč človek bi sodil, da sporazum more donašati dobre sadove, če so enako zadovoljni na obeh straneh, v kolikor je pač to možno — kakor smo že rekli — ob naravi vsakega sporazuma, ob neizbežni potrebi žrtev od obeh strani. Prezna-čilno za duševnost in ideologijo fašistov-skih skrajnežev je, da so zadovoljni, če je sosed nezadovoljen. Kako naj pot zadovoljstva radi nezadovoljstva drugih dovede do trajnih prijateljskih odnošajev?! To je politika nesmiselne, neplodne in nevarne negacije, ne pa pozitivnih stremljenj. Vse drugače sodi o nettunskih konvencijah italijanski minister general Bodrero, ki je — pa brez zamere — nekoliko kom-petentnejši v stvari, nego pa gospodje v uredništvu rimskega lista. Saj je on duševni voditelj vseh pogajanj med Italijo in " Jugoslavijo in ravno on je mnogo pripomogel, da se je razpršil marsikak oblak, ki se je pojavil na obzorju razmerja med obema državama. Saj je ta zastopnik Italije mož, ki po večletnih izkustvih na licu mesta pozna stvari, razmere in ljudi v ju-goslovenski kraljevini. V razgovoru s poročevalcem beograjske cPolitike» na Bledu — kjer se nahaja sedaj kot gost kralja Aleksandra — je general Bodrero naglašal veliko važnost doseženega sporazuma. Omenjal je, kako da toliko nekateri jugoslovenski listi kritiku-jejo ta sporazum, kolikor ga na italijanski strani označujejo kot škodljivega za Italijo. To da je najboljši dokaz, da nimajo prav ne eni, ne drugi. Mi in vi — je rekel general Bodrero — imamo hibe in čednosti. Zato so se s prijateljskimi pogajanji, odkritim in lojalnim postopanjem mogla poravnati navzkrižja; ne smemo pozabiti, da smo sosednji državi ter da si zato moramo biti in ostati dobri prijatelji. Verjemite mi, — je vzkliknil gen. Bodrero —. da nettunski dogovori temeljijo na medsebojnem prijateljstvu ob absolutni enakosti. Razlika med mišljenjem lista -«Tevere>» in onim generala Bodrero je torej v tem, da se prvi veseli nezadovoljstva v Jugoslaviji, drugi pa želi zadovoljstvo na obeh straneh. Posebno in debelo pa moramo podčrtati besede generala Bodrero: «S tem sporazumom so se položile granitne podlage do-, brega sožitja med obema narodoma in obema državama.» Naglašanje potrebe sporazuma tudi med obema narodoma je ravno nam v največje zadoščenje. Saj smo ravno mi, ki z jekleno doslednostjo in globokim uverjenjem neprestano naglašamo potrebo sporazuma jnod obema narodoma. Ravno mi smo, ki trdimo vedno in vedno, da dogovori med vladami ,n državami zadobijo resnično in trajno veljavnost šele tedaj, ko zadobijo SaTortr —dov. za Francijo in ttalifo. Radi tega so listi toliko bolj zgrabili za uradno poročilo ameriške koira-srje, ki pravi, da ne bo slučaj Belgije tvori! nikakega precedenta, to se pravi, da Amerika ne namerava drugim državam dovoliti tako velikih ugodnosti kakor jih je dovolila Belgiji. To poročilo poudarja tudi, da je bila Amerika napram Belgiji tako popustljiva, ker je že Wilson na mirovni konferenci obljubil Belgijcem, da bo Belgija lahko plačala dolg z vojno odškodnino, ki jo prejme od Nemčije. Da-wesov načrt pa ne predvideva tako visoke odškodnine, da bi mogla Betgrja Z njo popraviti svoje porušene kraje in obenem plačati dolg Ameriki. Vest o sporazumu med Belgijo in Ameriko glede poravnave dolga je angleškim finančnim krogom toliko bolj neprijetna, ker je dospela v London ravno pred začetkom pogajanj med Anglijo in Francijo za ureditev dolga Francije napram Angliji. Prihod francoskega ministra se pričakuje za nedeljo, tako da se bodo pogajanja pričela že v pondeljek. Anglijo bo zastopal finančni minister Churchill. Stališče Francije je znano. Francija hoče poravnavo svojih dolgov napram Angliji in Ameriki spraviti v tesno zvezo z odškodnino, ki jo ima prejeti od Nemčije. Ako ji ne bo plačala Nemčija, tudi ona ne more plačati Angliji in Ameriki. Plačilna zmožnost Italije RIM, 21. «Agenzia di Roma» zavrača trditve angleške revije «The Statistda morajo plačati angleški davkoplačevalci razmeroma največ denarja v državne blagajne, cThe Statist* pravi, da plača povprečno od svoje dohodnine za davek: Anglež 23.2%, Francoz 20.9, Italijan 19.2, Belgijec 17, Američan 11.5%. «Agenzia di Roma* trdi, da je ta statistika popolnoma zgrešena; kajti «The Statist* ni računal z dejstvom, da mora vsak državljan del svojega letnega dohodka obdržati za svoje vsakdanje potrebe, za življenje. Za življenje potrebuje gotovo vsoto ki jo država nikakor ne more zadeti z davkom. Ako torej odbije to vsoto od letnega dohodka vsakega državljana, znaša davek v Italiji 50% ostalega dohodka. V nobeni državi niso davki tako visoki. V Združenih državah znaša n. pr. davek 14 od sto letnega dohodka po odbitku dela, ki je potreben za življenje. al dobra samo radi tttdl radi mene» BEOGRAD, 21. (Izv.) Stjepan Radič je danes odpotoval iz Beograda. Pred svojim odhodom je podal novinarjem v hotelu «Pariš» zelo dolgo izjavo. Rekel je, da ima novinarje rad. Toda nekateri so pristavili vesti o njegovem obisku v ministrstvih opazko, da je on inspiciral ministre. To je bila zelo neokusna opazka. On si je ogledal ministrstva k? kor vsaka druga oseba. Sporazum med radikali- in radičevci je veliko delo. To ni sporazum samo med dvema strankama, ampak med obema narodoma. Po sporazumu sjs bosta obe stranki zelo okrepili; ni glasno vprašanje, katera stranka bolj, katera manj. Glavno je, da bosta imeli komati od sporazuma država in narod. Predvsem se bo država okrepila na zunaj. Radič se je zelo pohvalno izrazil o Aci Stanojeviču. Glede Pašiča je rekel, da je sreča, da je Pašič sporazum sprejel in ustvaril. Najboljše vtise pa je Radič odnesel s konference delegatov za Društvo narodov Na konferenci se je pokazala popolno edinost. Delegati so sklenili, da bodo v Ženevi zelo štedili. V delegaciji so izvrstni ljudje. Delegacija ni dobra samo radi mene — je dejal Radić —t ampak tudi radi mene. Radič s vrne v Beograd oktobra meseca m ostane tu ve«s mesec. Na vprašanje, kaj misli o resoluciji Davidovičeve stranke, je Radič odgovoril, da je Davkiović gotovo ni podpisal, ker je on proti vsaki resoluciji, ki bi bila naperjena proti Radiću. Radić pri Slovencih ZAGREB, 21. (Izv.) Jutri prispe v Zagreb Stjepan Radić; od tu se odpelje v Krško, kjer se udeleži proslave Matije Gubca. Temu potovanju pripisujejo v političnih krogih precejšnjo važnost, ker hoče tako Radić stopiti v stik s slovenskimi kmeti. Razkriti laslhnanskc stranke BEOGRAD, 21. (Izv.) Po vesteh iz Sarajeva je po sporazumu med radikali in radičevci mnogo muslimanov zapustilo Spa-hovo stranko in vstopilo v radikalno stranko. V Vičegradu ie srezki odbor muslimanske stranke izrekel Spahu nezaupni-co. Rudarsko gibanje v Sarajevu Delavci bodo morali popustiti BEOGRAD, 21. (Izv.) Kakor se doznava iz Sarajeva še ni poravnan spor med ru darji in vlado. Vlada hoče odpraviti dru žinske doklade in premije za neomožene (s to premijo so hoteli privabiti v rudnik večje število neoženjenih delavcev), dodatek za obleko in doklada tudi za praznike Na drugi strani pa je ponudila vlada 152, povišek osnovne plače. Delavci pa vztrajajo pri zahtevi po 40'% poviška. V ministrstvu za šume in rude . vlada prepričanje, da bodo morali delavci popustiti, ker je položaj za kako stavko neugoden. ' Stavka v Milan« ponehala MILAN, 21. Predilniški delavci so se danes pokorili sklepu F. I. O. T.-a in so šli zopet na delo. Tovarne delajo danes kakor navadno. Do incidentov ni prišlo. Vojaško letalo ponesrečilo radi silne ne vihte pri Milana MILAN, 21. Včeraj popoldne je divjala nad mestom silna nevihta, ki je presenetila dve vojaški letali tipa «Caproni», ki sta se bili malo prej dvignili v zrak na letališču v Taliedo in sta Ietefc proti letališču Valpensa pri Gallarate. Enemu letalu, na katerem sta se poleg poročnika pilota nahajala še dva podčastnika, se je posrečilo pristati brez posebne škode na letališču v Piacenzi, drugo letalo je pa radi silnega viharja treščilo na tla pri Abbiate-grasso in se razbilo. Oba letalca, poračnik m narednik-pilot, sta bila na mestu mrtva Napredovanje Jugoslavije BEOGRAD, 21. (Izv.) Tekom septembra bo postavljena tretja telefonska zveza med Beogradom in Zagrebom. Pozneje se postavita še dve liniji, tako da bo Beograd do konca novembra zvezan z Zagrebom s petimi linijami. V kratkem bodo postavili telefonski kabelj med Beogradom in Budimpešto. Sinoči se je izvriil prvi poskus na telefonski progi Beograd-Cetinje, Poskus se je popolnoma posrečil, dasi ni linija Še popolnoma dogotovljena. . . . sankcijo ni še doseženo jamstvo za trajno m iskreno dobro prijateljstvo. Namene ki naj jih udejstvijš dogo ^ri, mora zasledovati tudi vsa nadaljnja praktična politika prizadetih vlad! To je-morajo previdno in smotre no odpravljati s poti vse, kar bi moglo kaliti prijateljstvo in dobro razpoloženje med narodoma! Tu bi morali — z ozirom na razmerje med italijanskim in j ugoslovenskim narodom — ponovno načeti poglavje, ki je za nafv zc. staro. a vendar vedno najpomembnejše in najaktualnejše: vprašanje politike napram Jugoslovenom v Italiji.' Za danes naglašamo le, da je v tem vprašanju eden Štirikrat trojčke ADRIA, 21. V Valeselli di Porto Tolle je kmetica Bondesan Kristina rodila trojčke, vse tri ženskega spola, ki se materjo vred dobro počutijo. Bondesan, ki je stara 28 let, je imela prej že 3 porode in sicer vsakokrat je dala na svet trojčke. Od vsakega poroda je ostal samo pO en otrok živ. Od poroda do poroda sta pretekli redno 2 leti. Preprečen atesta! aa fraaskeaa kralja Aretacija atentatorja PARIZ, 21. Iz Hendarye poročajo: Pretekli teden je nameraval nepoznan individuum v Santanderu izvršiti atentat na kralja Alfonsa. Bil je takoj aretiran. Policija meni, da gre za širokozasnovano zaroto proti kralju, katera ima svoje pristaše v vseh večjih mestih in je podpirana od inozemstva. Poiicija je poskrbela, da se kraljevo bivališče močno zastražL Znižanje železniških tarifov ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 21. Prometni minister je izročil v tisk novi železniški tarif, ki bo gotov do 15. septembra in bo stopil v veljavo 1. oktobra. Po tem tarifu se znižujejo tarifi za potnike in blago za 25 do 30 odstotkov. Razen tega je prometni minister odloČil, da se s 1. oktobra znižajo vozne cene za potnike in blago na progi OguHn-Šibenik-Split za 50 do 60$. Odobril je tudi 50% popust na prevoz sodov in raznih priprav za vinsko trgatev. Bivša vicinalna železnica Novska-Du-goselo-Zagreb se v kratkem preosnuje glavno progo s tem, da se- izmenjajo na njej tračnice in^ ojačijo mostovi, tako da bodo mogle voziti na njej tudi najtežje lo komotive. Razen tega se bodo postavile tudi nove postaje in ko bo vse to gotovo, se bosta povečala število m brzina vlakov na glavni progi Beograd-Zagreb, ki bo ojačeno sporedno progo razbremenjena. Ta dela bodo veljala okoli 20 milijonov dinarjev. — Dela za zgradbo predora na Ivanj planini so se že pričela. Predor bo dolg 3200 m. Ko bo dovršen, se bo ukinila tamošnja zobna železnica. Prometni minister je tudi odredil podrejenim organom, naj izdelajo pravilnik o uporabi državnih avtomobilov, V generalni direkciji Železnic so dovršeni načrti za zgradbo drugega tira na progi Beograd-Niš. — Dogotovljena in predložena bo v odobrenje uredba o organizaciji železniške policijske službe v celi državi. žaja, je-odgoden na jesen, ko bodo zbrani v Beogradu vsi člani vlade. Pred prevratom no Bolgarskem Izjave bolgarskega vojnega ministra BEOGRAD, 21. Zadnje čase se je pojavil oster boj med bolgarskimi listi. Celo ono časopisje, ki je doslej podpiralo Can-kova, napada sedaj vlado in zahteva, da odstopi in da napravi prostor režimu, ki bolj odgovarja faktičnim razmeram v deželi. V zvezi s to časopisno polemiko je podal bolgarski vojni minister Viko v nastopno izjavo: Napeto ozračje sedanjega trenutka mi nalaga dolžnost, da posvetim nekaj besedi tudi onim, ki segajo preko meje dopustnega in možnega. Nikakor nočem posegati v strankarske borbe. Omejiti se hočem le na svoje mnenje in nič drugega. Napad na vlado že prehaja v napad na Bolgar.sko. Vlado je seveda mogoče napadati in tudi posamezne ministre. Toda ako postajajo 11 napadi žaljivi za Bolgarsko, ne more tega noben Bolgar dopustiti. Sedaj imamo tiskovno svobodo, čeprav smo v obsednem stanju. Ogorčen sem nad tiskom, ki piše iz demagogije, da je današnja vlada krvoločna in da se jg uvedel režim umorov. Zakaj se pozablja, da smo ravnokar preživeli revolucijo? Greh je, da se vladi očita nasilstvo. Bolgarski narod še ni izgubljen, ker stremi za tem, da najde svoje prave voditelje. Sedanji njegovi voditelji imajo svoje napake, toda z jasnim Čelom morejo reči, da jih je poiskala želja naroda. Nemoralno in brezvestno je, da se jim pripisujejo nemoralne namere. Prenehala so nasilstva, umori in slično. Toda te umore je mogoče pripisati vladi le v toliko, v kolikor je kriva atentata na carja in zločina v cerkvi sv. Nedelje. Pri oblastvih se je storilo vse, kar se je moglo. Kritika mora biti stvarna in se mora opirati na resnico in pravičnost. Umerjenost in razumevanje sta potrebna na vseh straneh, tembolj ker je položaj Bolgarske težaven. Nobena vlada ni večna, alt izbirati je treba bojna sredstva. Ako se zahteva iz-prememba in rekonstrukcija vlade, je za to na razpolago ustavna pot in posluževati se je treba rednih sredstev. V listih, kavarnah in gostilnah se govorijo vse mogoče reči, tako n. pr., da se proglasi diktatura in da namerava ukreniti vlada to in ono. Nekateri govore, da je vojska razcepljena v več taborov. Vse to je laž in zloba. Vlada nudi vsakomur zakonito varstvo. Vojska je čvrsta kot granit in ščiti varnost naroda. Imejte vero v vojsko in ne njenega načelnika v strankarske Francosko zmago o Naroka Zasedba Tsoula — Maroška plemena se predajajo FEZ, 21. Vest, da so Francozi zmagali v tsoulski pokrajini, se je hitro raznesla po vsej fronti. Več plemen se je pričelo poga^ jati s francoskimi poveljniki v svrho predaje. Francoski oddelki so popolnoma zasedli Tsoul. Uporniki so položili orožje. Tudi pleme Branes se je predalo. Francozom naklonjeni domačini so uspešno sodelovali pri operacijah. Zmede na Kubi Ravnatelj lista «E1 Dia» umorjen — Vlada ustavila opozicijsko glasilo «E1 Heraido* HAVANA. 21. Bivši poveljnik havanske posadke in ravnatelj lista «E1 Dia > Ar-mando Andre je bil danes umorjen pri vhodu v svoje stanovanje. Pravijo, da ima umor politično ozadje. «E1 Dia» je opozicijski list in je v zadnjem času strastno napadal vlado. Pred dvema dnevoma je vlada ustavila opozicijski list «E1 HeraIdo». Zborovanje zastopnikov protestantskih cerkva na Ivedskem Pozdravne brzojavke Coolidgeju in Mac-Donaldu in Hindenburgu STOCKHOLM, 21. Pod predsedništvom upsalskega nadškofa se je danes vršila prva plenarna seja delegatov protestantskih cerkva. Odposlane so bile pozdray-ne brzojavke ameriškemu predsedniku Coolidgeju, angleškemu kralju, MacDo-naldu, Hindenburgu in carigrajskemu patrijarhu. Nemški kancelar Luther, ki je imel govoriti na kongresu, je opravičil svojo odsotnost, ker je službeno zadržan. Protikomunistttno gibanje v Hong-Rongu Umor vplivnega komunističnega voditelja HONG KONG, 21. Britanski trgovci v Hong Kongu so zelo vznemirjeni radi1 bojkotiranja angleških ladij v Kantonu, ki jim povzroča ogromne* denarno škodo. Ugledni meščani zahtevajo, da kitajske čete izženejo boljševike iz Kantona in Ha pekinška vlada takoj vzpostavi red in mir v mestu. Poslednje vesti pravijo, da je bil dane« predsednik kantonske komunistične sekcije Liao-Kung-Kai zavratno umorjen, Liao-Kung-Kai je bil eden izmed najvplivnejših kitajskih komunistov. vlačite boje! To izjavo vojnega ministra tolmačijo poučeni krogi tako, da pride po žetvi do prevrata, ki bo definitivno strmoglavil Can-kova. Vsi znaki kažejo, da je Bolgarska na predvečeru važnih in usodepolnih dogodkov. Iz Francije izgnani bolgarski komunisti pred sodiščem SOFIJA, 21. Bolgarski komunisti, ki so brli izgnani iz Francije, so bili danes oddani sodišču v svrho zasliševanja. Oče ubil otroka, ker je iztakmi oči mlajšemu bratcu. BARCELONA, 21. V neki vasi v okolici mesta Valdepenas se je odigrala strašna tragedija. Neka kmetica je v navzočnosti svojega 7-let-nega sinčka pripravl;ala za večerjo koštritnovo glavo, ki jo je v to svrho osmodila nad ognjem in siztaknila oči ter odrezala uhlH. Deček, ki je ves čas verno opazoval njeno delo, pozneje, ko je odšla kmetica na polje in je ostal sam doma, hotel napraviti to, kar je mati napravila s kostrunovo glavo, z glavo komaj enoletnega bratca, ki je spal v zibelki. S kuhinjskim nožem mu je iztaknil oči in mu hotel potem še odrezati uhlje, ko se je ravno oče vrnil domov. Zapazivši njegovo strašno početje, je mož iz jeze in obupa zgrabil dečka in ga treščil v zid s tako silo, da mu je zdrobil črepinjo. Francoski odgovor se predloži Nern&ji v pondeljek PARIZ, 21. Francoski poslanik v Berlinu De Margerie je dobil navodila, da predloži nemški vl^i v pondeljek fran-ooski odgovor glede varnostnega pakta. Vsebina odgovora se uradno objavi Šele prihodnji petek. Potresni sunki v Strassburgu STRASSBURG, 21. Sismološka postaja javlja, da so bili včeraj ob 12.19 zaznamovani močni potresni sunkt ki so traiali do 15.39. Mednarodna konferenca za zrakoplovbo v Stockholmu STOCKHOLM, 21. Švedska vlada je povabila 15 držav, med temi Italijo, na mednarodno konferenco za zrakoplovbo, ki se bo vršila v Stockholmu 28. septembra. Amundsen odide tudi prihodnje leto proti severu OSLO, 21. Iz zanesljivih virov se dozna' va, da bo raziskovalec Amundsen prihodnje leto zopet poskusil zračno ekspedicijo na severni tečaj. Potrebni kapital je že nabran. Amundsena bo na tem potovanju spremljalo moštvo, ki se je udeležilo letošnje ekspedicije na severni tečaf. DNEVNE VESTI UmrlniMrj koagres t Jugoslaviji BEOGRAD, 21. Uradniški kongres, ki je bil napovedan za 30. t. m. v Beogradu in rta .katerem bi »e imeti sprejeti -sklepi nadaljnem stališču državnih uradnikov glede na ureditev svojega gmotnega polo- Resolucija Srednje- in visokošolsko društvo za Julijsko Krajino, zbrano na svojih običajnih letnih sestankih, pretresujoč ves naš žalostni položaj, opozarja narod na brez-koristnost medsebojne borbe, protestira proti zlobnim osebnim in strankarskim napadom «Pučkega Prija$?lja» na naše najboljše narodne delavce. Posebno obsoja frda sumničenja, izrečena na račun g. tarega, o katerem narod ve, kaj je delal in koliko je storil zanj v najtežjih in naj-groznejših razmerah. Izraža g. Staremu zaupanje ter ga poziva, naj tudi nadalje hodi po tisti poti brez ozira na napade onih, ki delajo proti našim življenjskim interesom. Poziva narod na skupno, resno in premišljeno delo v borbi za dobrobit vseh Članov naroda ter napoveduje odkrito naj-ostrejši boj vsem, ki bi hoteli ovirati zasnovano delo. Tomažič Ivan, cand ing. Anton Daneu, caad. med. Rut ar Franc, abitunent Janez Josip, abit! 'jZdenko Daneu, srednješoL Bambić Milko. stud. rer. kom. J. C«ckv«ni6, iuiv S&har Edo, rer. kom. Anton Kukanja, abit. Kazimir Zmak, rer. com. G«rv»is Drago, cand. iur. Danica JurSič, srednjeiol. Veic Joaip, sradnjtiol. Maše ra Slavko, srednjeiol. Gruden Iva. trednjei. Bekar Zorko, abitur. Janovsky Milan, sred-nješol. Badovic Ivan, srednjeiol, Milko Dane«. Aagast Slfligoi, stud. iur. Viino* Ledislav, rer. kom. Bogumil Lupine, rer. kom j rt> ,an' 9t' med- vet Jurković Antd, med Prodam Josip, med. Rutar Bogumil, sred-U;eSol. Vida Tuzulin, srednješol. Josip Pavlin, iur. Ažman Marija, srednješol. Hanibal abs. SkerI, srednješol. Fanica Obidova, abitur Le štan Vlad. stud. iur. Zorko Jelinčič, aps. fil KraSna, abitur. st. rer. k on*. August Siilitfdi, »tu ▼ec Ivan, srednjeiol. IvaiT Lasti, tr Komaj sip, stud. rer. kom. Pahor iur. lila Jo-omaa, abit. Božić Spor radi proslave Jana Husa «Prager Presse», ki je znana tolmačica pold-tike čehoslovaske vlade, priobčuje pastirski list episkopata dobesedno in ugotavl,a, da je ton pastirskega lista ugodno umerfen! Iz tega sklepa, da je želja na obeh straneh, da se na-sprotstva ne poojstrijo ter da se ne otežijo stvarne razjprave o uredbi cerkveno političnih vprašanj. Ce se misli — piše praški list — da je glavar češke države v cerkvenih stvareh prevzet od kakih predsodkov, posebno pa, da katoliške cerkve ne uvažuje pristojno, potem je to domneva, ki ni v skladu z dejanskimi razmerap Malo je glavarjev držav, ki bi hiti tako globoko in obsežno seznanjeni z verskimi '^"IS1 zi^kUnl ^^»ii« kakor je predsednik Masaryk, in ki bi napram vsem veroizpo-vedanjem apaiali znanstveno eksaktnost a pra» vim človekoljubjem. V ponovnih izfavah je .pokazal, da je pravičen izlasti napram katolb* c i zrnu to njegovemu u&nkovanfu in da sk na nikako uterajevanie njegovih pravic, koli ni Se ufhral katolicizem tako svoboc akcije kakor jo u&va sedaj v Čehoslovalfci publiki, o čemer priča čvrsto naraščanje kt Iifike ljudske stranke. Praškemu listu Je razumljivo, če episkopat vrfi svojo pastirsko dolžnost in odklanja vsaJe u. * EDINOST* V Trstu, dne 22. avgusta 1925. kompromis v verskih stvareh. Toda politična »teaoka ne ime prezirati dejansktih razmer in » je nad vse pričakovanje dobro uspela, bodisi v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Društveni odbor se tem potom zahvaljuje vrlemu bratskemu društvu iz Št, Andreža, ki nam je prepustilo svoj oder v uporabo. Istemu društvu se zahvaljujemo za res izdatno sodelovanje in mu častitamo na vrlo-izvežbanem zboru, ki nas je s svojim petjem očaral. Zahval ujemo se tudi domačemu zboru »Mladine« za prijazno pomoč v nadi, da se še večkrat najdemo pri skupnem delu. Da bo, blagajnik vesel uspeha, zato so pa pripo treba v deževnem letnem času škropiti prvič PEKARNA na deželi, dobro vpeljana, se ze v času, ko dobijo trte zeleno perje, in potem v gotovih presledkih ponavljati to škropljenje, tako da se izvrši aosSv. Petra 5—-6 škropljenj. Pri tem zadostuje 2 kg modre ga-liec za 100 1 vode-. Voda za škropljenje ne sme biti mrzla, apno naj se moči delj časa, predno se ga rabi. Vesti Is Istra — Pevsko in bralno drnštvo «Venec» na Ko- zini priredi jutri, dne 23. t. m. veliko vrtno veselico, s sledečim sporedom: 1. « Venec* Kozina — Bajuk — Djevojka je ružu brala. 2. Godbeno dr. iz Herpelj — Verdi — «Potpuri iz opere Nabuco». 3. «Krasno po-lje» — Gročana G. Tribnik «Slavčku». 4. Pevski zbor — Draga, Alfaž — «Opotnin k veselju«, 5. Venec — Kozina — Lajovic — «Medved z medom®. 6. Zvezda, Herpetje — E. Adamič «Nekje v Franciji«. 7. Zveza — «Ocšzla» — Laharnar — «Srcu». 8. Vel Gradišče — Vrh-polje — J. Aljaž «Ah ni li zemljica krasna*. 9. »Venec — Zvezda» Vilhar — «Na vrelu Bosne«, 10. Ples in prosta zabava. Vrt. g. Fr. Da-brila bo elektr, razsvetljen Med točkami spo- j. - .. i reda igra dobroznana godba iz Herpelj. Za- mogh naši bližnp jvasčani, kater, so nas tako čcUk fočno ob 3 ^ p^ldnfe Naprošena so bratska.druitva, katera ne sodelujejo in ki so bila vabljena, da pošljejo zastopstva. K obilni udeležbi vabi — Odbor, Druilvcsne vesti — M. D. «Zar>a» — Rojan. Danes točno ob 20. uri važen sestanek dramatičnega odseka; naproša se polnošteviina udeležba vseh čla- KožHn-Sfiligoj novoporočenca 10.—, Marinič- Stevilno obiskali. Torej hvala sosedom Vertoj-bencem, Štandercem in daljnim Solkancem ter drugim, ki so pokazali, da bolje umevajo naše delo nego meščani, ki so nas topot kar prezrli. Upajmo, da niso pozabili vasi za vedno. Nad vse častno je rešil svoio dolžnost «Mirenski godbeni krožek». Priden je in neumoren. Priporočamo ga. Hvala in narodni pozdrav vsem. — Odbor dr. «Prešercn». —«Ubožna kongre&fecra v Biljani» je prejela naslednje darove: Saurin-Domenis novoporočenca • Lir 10—, nov. — Podnačelnica, Iz triaiktfa Kvlis^ia MiSigoj novoporočenca 10 novoporočenca 3.20, Tomadoni in Jaconcig iz Krmina 2—. Prireditelji veselice na Dobro-vtm 100.—. Prireditelji veselice na Dobrovem _ Dva tatinska obiska. Predsinočnjim. ko dne 26'7 29 150.—. Skupaj Lir 285.20. se je zasebnica Marija Bassi, stanujoča v ulici Odbor se vsem darovalcem naiiskrenejše za-Ferriera št. 31, vrnila domov, je v svoje veliko hvaljuje in prosi da se ob vsaki priliki naj-presenečenje našla vrata stanovanja, ki iih je dejo posnemovalci. popoldne, ko je šla z doma, skrbno zaklenila, — Smrt železniškega čuvan. Ko je odprta. Nered, ki je vladal v sobah, je jasno okoli 11. ure predpoldne 50-letni železniški; Drobne vesti Iz JuMvUe — Začetek šolskega leta v Jugoslaviji: Kr. III. drž. realna gimnazija v Ljubljani, Beethovnova ul. Št. 7, 1.) Pona vi jalni in naknadni izpiti za IV. razred se začno v torek dne 25. avgusta ob 8 uri. 2.) Nižji teča ni izpiti se začno v petek 28. t. m. ob 8. uri. Ponavljalni izpiti so do-m - x volieni vsem, .ki so prosili zanje. Natančni raz-Kožkn-Marinic pored je nabit v veži gimn. poslopja 3.) Vpisovanje za I. razred bo v sredo 2. septembra od 8. do 9. v ravnateljevi pisarni, od 9. ure dalje sprejemni izpiti. 4.) Vpisovanje za repe-tente F in učence razredov II. — VIII. v četrtek 3. septembra od 8 — 12. Služba boža bo v petek 4. septembra ob v Kr ižanski cerkvi. . 6 ) V soboto 5. septembra ob 8. se prične redni pouk. — Državna dvorazredna trgovska šola v pričal da so jo v njeni odsotnosti ob skali ne-'čuvaj Silvester Čeme pregledoval železniško L;uMjan;. Vpisovanje za učence I. letnika bo 1.1* __* ^__il. 1.1 _ _ a Jm nol« Iv 1 Lr 10 a a l* Ki.. P wmr i r» O t rt O f tVl C T 1 ali k»k • . n "■ . . . i i rt J _ J__ £ oda. Izredna prilika. Pojasnila v pekarni ia Sette fontane 1 1171 VINO črno in belo, istrsko, prvovrstno v vsaki množini in po zmernih cenah, prodaja J, Race, hangar, pomol Venezia, Trst. 1160 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via GtuKa 29, 64 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. 1144 L101 sna. Mil vdova lili Trst. Ra deli' Istria (S*. Jakob bliza cerkve) Bogata izbera mrtvaških potrebščin. Sprejemajo se naročila za fotografije na porcelanu. — Postrežba točna.612 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in aa droiine Vlale XX sette m* bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in družine Via Giullanl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR« ŠTRANCAR. H. Petrič v Postojni priporoča za birmo svojo veliko zalogo raznovrstnih ur In zlafenlne po najnižjih cenah, kakor tudi prave Šivalna stroja „Singar" na obroke. (559) S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naJa edina hči in sestra ZORA VITEZ poitna upraviteljica v najlepši dobi 21. let, včersj ob 1. uri zjutraj, po kratki bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vržil v nedeljo, dne 23. t. m., ob 10.30 zjutraj, iz mrtvašnice mestne bolnišnice (Regina E(ena) na pokopališče k Sv. Ani. TRST-ROJAN, dne 21. avgusta 1925. Ivan, oče. Marija« mati. MIlan« Stanko« Dragotin, Sratko, bratje, in sorodniki. Pogr podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.III 47 611 AUTOMOB1LNA PROGA Tr st-Loke v-Dl vata-Sen ožeča Via Lastnik R. BrunellL & C., Trst, Via U. Foscolo Garage Vecile, Telefon St. 608 fina Lir j Vsiija VOZNI RED: POSTAJE Vrtaja Cen a lir — Neznan zlikovci so predsinočnjim vlomili skladiSč-e pomorskega oskrfcn Štva v prosti — ! 17.30 * Trst, (P. Oberdan) 3.80 18,— Bazovica 6— 18.15 Lokev 7.50 [18 30 Divača 9.80(19—ji Senožeče Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja In nazaj : Trt -SsMžrf« m »totno L 11.— Trsl-Bi aia ia obratno L \k. — Poglavje biez konca. Včeraj popoldne je j tečajnega oz. končnega izpita. Za učence in ; 539 LASTNIK, v Dolju pri Tolminu 24-letni Jarc Jakob gra- j učenke II- letnika je naknadno vpisovanje dne; sek 1200 lir v gotovin . Včeraj zjutraj je ravnatelj skladišča Anton Groglich odkril tatvino in jc pri av 1 orožnikom. —Dra^a vožnja v Grijan. 44-Uini Punaičan Ka ol Kudvermann. k je pred kratkim pr-?el na oddih pod vedno vedro Hainansko nebo,; si j; včeraj hotel ogledat; ztlen Grijan bo. ki še bila skrila v senu. Bomba \e eksplodirala in ran Ia Jarca v levo nogo fin desno _ reko. Ob 11. zvečer je bil prepel?£n v goriško bož a bo dne 14. septembra ob 9. uri bolnišnico, kjer se bo moral zdrav;ti nekai d^i jnški cerkvi. Kdor bi 14. septembra (»ki V. E. III. in ukradli iz neke miznice zne-'j,jj senc. Nenadno je zadel z Jrabljami v bora- J2. septembra od 10. do 12. ure. Prvi dekliški 1 in ki so napolnjeni in se ne sprejme v I. let-n k nobena učenka več. Otvoritvena služba v Križe v-ne prišel _ Nesreča v Idriji. Včeraj se je 4-letnr Le-'al; usimeno oz. pismeno ne opravičil svota p ban Franc grai z vozičkom. Pri tem mu je: odsotnosti, se bo smatral za izstopivšega in se , - . prišla leva noga med kolesa, ki so mu jo zlo-, bo sprejelo na njegovo mesto drugega oz dru- polane se je odpelial s parnikom t a m proti I n uf. zvečer je pripeli^n z avto- go. — Ponavljalni izp ti bodo dne 9., 1U. m večeru se je zopet vrnil zadovoljen v mesto. mob-lcm Zelenega križa v goriško bolnico. : 11. septembra. . „ . Ko je pa kmalu po prihodu segel v zep, je ne- DDACvrrwm nmi^TFV V OO^ICI — Tehniška srednja Sola v Ljubi ani Vpi- pr etne presenečen ugotovil, da mu ic zmanj- ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V ^^ y j letnik stavbene in Viš.e kala listnica, v kateri je hranil 120 dolarjev, j — Iz Vogerskcga (p. Goncs). Jutri, v nedc- j slrojne šole v sred0 2. septembra, V I. letnik nekai italijanskega denarja, dva železniška Ijo, 23. t. m , ob 16. uri priredi nase Bralno De]ovodske Šole. Mizarske in strugarske šole, vozna listka in razne osebne listine Oč vidno n kmetsko društvo «L.jak» vo»iko vrtno ve-; K.;pai.ske in rezbarsk« Sole in KoSarpJce 5ole mu c je izmaknil kak spreten žepar tekom selico v prijetni vrtn; senci g. Hvabca z izbra-1 v pctek 4 septembra. V vse ostale letnike vožnje na parniku, ali pa mogoče že v Grija- nim sporedom: 1. I. Ocvirk: Mo,a ponnad. po>e imcnovanih oddelkov in v višja letnika Zen-nu Kudvermann je šel pritožit svo o nezgodo, pevski zbor iz VogcrsKega.. % l Kocjar.c č: gke obrlae goie v srcdo 9. septembra, v vse k mu ie za letos ogren la odd:h. na kvesturo, , Slovo=>, poje pevski zbor iz V ogerskega. J. tcčaie Stavbeno rokodelske šole od 26. do 29. kar pa ni nič izdalo, ker o zlikovcu in listini z F. Kimovec: izgubljeni cvet», poje pevski, oktobra. dolarji ni ne duha ne^Tluha. Izbor iz Vogerskega. 2 I. Kocfanc^c: «Slovo»,; Svečana otToriter V. Udbijan-ke^a — 7Woic Amerika! Tako menda vzdih- poje pevski zbor iz Vogerskega^ 3) Kimovec:; lesejma se vrši v soboto, dne 29 avgusta do-r.;l Vmpf Tv?n Valenčič iz Reke. ko je pred-.-Izgubljeni cvet»f poie pevski zbor iz St. fe- rvri otvoritvi ,Se oblSubilo včeraižnVm čakal, ___^Iptia- i« a V V^dooivec: «Poi?led v nedolžno oko Žaip&ftsfve Čepovan razpisuje službo zttčasneaa občinskega tainiKa Ponudbe ustmeno na županstvu. — Plača po dogovoru, nastop takoj. ČEPOV AN, 13. 8. 1925. 603 Župan: SAVLE. v namreč prišel ----- s parnikom v Ameriko. K^kor mnogi lahkoverni izseljenci, >e tudi on v svoio nesrečo naletel na sleparja, k mu je obliubil da mu preskrb,? vozni listek po znižan, ceni Ta nesrečnik je bil Slenovich, ki mu je cbl ubil. da mu bo prec^včerajšnj m ob določeni uri prinesel vozni listek v neko kavarno. Valenaič, ki mu je v ta namen izročil 60 dolancv, je čakal in čakal, toda Stenovicha ni bilo od nikoder. Končno, a prepozno, je Valenč č spoznal da j« šel na limaniice prebrisanemu sleparju.Javil ie dogodek na kvesturi in še isti dan ie bi Stanovich aretiran Kliub temu pa Valenčič ne bo mogel čez široko lužo kajti pn; Slenovi-chu niso našli ne dolarjev ne voznega listka. sta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. I Z tržaške pokrajine — Telovadno društvo «Pos*o*na» ▼ Postojni več jugosl. ministrov in mnogo najodličnejših osebnosti. Istočasno '% velesejroom se otvori tudi športna in higijenska razstava,_ Borxn m poročila« DEVIZE: Trst. 21. avgusta. Amsterdam od 1080.— do 1120 — Belgija od 126 26 dO 125.75; Pari* 12».— do^119.50 , ^ - Lomlon od 133 70 do 133.90 ; Wew York pd javlja, da se za nedeljo, 23. t. m. napoveoam ; do 21.0b; Španija od 380,— do 400.— ; Svi 27.45 _________ _ _____ _ ____ __________vica od telovadni nastop ne bo vršil, ker ga je postojn- 532*"."."do 537^—'Atene od 41.— do 43.—; Berlin ska podprefektura prepovedala. cd 65'..— do 665.— ; Bnk^St od 13.60 do 14.50: vrt>rA^ Tiikaišn i Doseslnik in občinski Praga od 81.25 do 82.—: Ogreka od 0.0375 do U^k^ov^tT^ je z^ad:! po ^»-jl •<■ ••«365 -. 0.0a90; ^ VALCTB: Trat; 7. avgusta. Avstrijsko kron<» od 0.0380 zii terjal iz Dutoveli, rodom iz rusKov-.ce, j đo O0390; đinaiji od 49.- do 40.50; dolaiji od 27.40 Anton 2ivec iz Skopega ter Anion Zvab in ! do -,7 55. novct po 20 frankov od 106.— do 109 —; fuut Sterling od 133.40 do 133*90. Benočijske obveznice 72.30. , inovera sistemu nov hlev za gove^ »v.no^ isti dan ie b i | Zgradbo so izvrSili gg. zidarski moistri AU»-, V^lpnrič zii Žerial iz Ehitoveli, rodom iz Pliskoy.ee, Vesti z GorSike^a _ Izvolitev novega župana v Podpori. V četrtek so se vršile v Podgori volitve župana Za župana je bi izvoljen kand.dat večinske delavske liste g. Marij Simonetti. V prisotnosti dosedanjega komisarja g. Numisa je podal izjavo, da se bo novi občinski svet natančno držal postave. Pripomn 1 ps je. da namerava novi občinski svet natančno pregledati vse delovanje komisarja Marin ča (sploino odo-bravanie pri vseh navzočnih, več ni in manj-6'ni). Žiasti hoče ugotoviti, kako se ;e uporabila občinska vojna odškodnina Zanikal je govorico, da namerava novoizvoljeni obČ;nsk1 svet odpustiti dosedanie občinsko uradni-Stvo. Govor novega župana je napravil na vse pavzočne jako dober utis in so ga odobravali brez razlike skoro vsi. Zahvalili so se dosedanjemu. le enomesečnemu komisarju Numisu, ki je nadomestil po sili odstop:všega Mariniča ter mu izrekli priznanje za nepristransko postopanje. V načrtu nove občinske uprave je sezidati nov občinski dom ter popraviti ceste in podobno, — Uprava Verdi>veg* gledališča t bodoči sezoni. Vodstvo goriškega gledišča je poverilo upravo istega v nast-opajoČJ sezoni f Adrijanu Saides. V pretekli sezoni je upravljala gori-lo gledališče tvrdka Sasso, ki pa ni bila kos prevzeti nalogi. Sicer pa dvomimo, da Miroslav Volk iz Krepelj. Delo je vse hvale j vredno, , . . . Pred dnevi si je priSel ogledat omenjeni j hlev g. Josip Gerbec iz Vitovelf, župan to-majski, kateremu smo na njegovo žel o odprli tudi tukajšnjo cerkev sv. Notburge. Pod cerkveno Hpo smo se potem pogovarjali o starosti farnih cerkev. Po starih sporočilih je bila nekoč na mestu kjer stoji danes cerkev sv. Notburge, mala luža, o-kraiena z lesko in robido Ob času deževja se je tu nabrala voda, katero se je teda> uporabljalo za napajanje živine. Pri tem napajanju je nekoč neki vol djal glavo v tam sto>č: grm in je ni mogel izvleči zopet ven, dokler niso vzeli iz grma podobo sv Notburge Vsled tega dogodka je tedanji dekan to-majski. kanonik Kiapše postavil na lastne stroske kapelo, iz katere je nastala sedan a cerkev, ki je bila — dozidana iz m;lodarov — posvečena dne 26. avgusta 1740. Pri tem je padla tudi beseda v cerkvi sv. Jur ja v Dutovljah, katero je blagoslovil leta BRIVSKI poldelavec ali učenec se sprejme takoj. A. Vremec, Opčine 401. 1172 ZELO UGODNA prilika se nudi mlademu agil-nemu trgovcu Slovencu. — Lepa dobro vpeljana trgovska hiša z mešanim blagom se radi selitve takoj ugodno proda. Prevzem inventarja in zaloge neobve*en. Pri hiši vrt in njive. Plačilni pogoji zelo ugodni. Prednost Imajo trgovci, ki imajo dobre zveze z manu. fakturisti, da bi lahko uvaiali v Jugoslavijo. Ponudbe pod «Lepa bodočnost® na upravm-štvo. 1170 \mm n p® in iail Stiskalnice za tropine. Mlatllnice In ventilatorji za žito In vsa-vrstni poljedelski stroji pri los. Diobi S M. Vidoviti! Trst, Via Sanita 8 vogal Via Porporella) Godbeni instrumenti in pnevmatični aparati „EOLOS" Edino zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: (579) IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garlbaldi št. 6, I. nad. plačuje 152 ALOJZIJ POVH, Plazza Garlbaldi Z prvo nadstropje Pazite na nailov! (63> Pazite na naslovi ^•aBHHieMnaiisMMBi«^ Piazza Piccola št. 4 (za magistratom) LIK¥!DACIJA vsega poletnega blaga Popusti od 15°|o do 30% na označenih cenah. 578 Izrabite priliko! Izrabite priliko! Piazza Piccola št. 4 AKo Kvarijo ml oHraz mozolčki madeži trd niče effelis bule tvori eezemi to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo meh-; kobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zeh-avijo uspešno z antifelidično vodo «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. ^ in vsi v Bršlfanfe, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne iistke S pondeljkom 24. t m preselitev iz ul. Portici di Chiozza 1 v Via Torre toianca 9- Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15 573 1450 Enea SiWio de Piccolomini. Ta poslednji KINEMATOGRAFIČNI aparat _ —----- . bil leta in vse pritikline proda po niski ceni ing. Righi & M. Vidovich Trst Via Samta 8 (vogal Via Porporella) _1165 je postal pozneje 1458 izvoljen za tak' lka», popoln škof tržaški in je papeža ter se ie kot imenoval Pij II. Pred svojim imenovanjem za _ tržaškega ikoia je Hospodar- UČENEC, mode« kdrav . , , t. sk!^Sv^£n^n^^^^^Uolil s tarife v , ki je dovrlil.vsai lMsko to. ah vznemirja de.stvo, da_ postajajo^ ponekod jagode na trtah črne .re, «i i.*«.* . To so znaki peronospo- ki je posledica 'pomanpcljivega Škropljenja trt Enkrat za vselej bodi povedano, da je poitenih kmetskih , ^ vu,„» ljudsko Žolo, ali še bolje, 'ako ima že nekaj mesecev trgovske prakse, sprejme se v trgovino mešanega blaga m pekarno takoj, M«* Upravnifitv^ 1 loo Pejlolujle se za o^up edine le pri tvrdNI (ARLO FACCHINETTi vodja TIBERIO Trst, Via Arcafta 13. Trst PODLISTEK m se V. J. KRIŽANOVSKA: <1,3> Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voolr. — UCllelj, ali ti je znana zgodba moje pretek-fc*ti? Ali je fizično ir.ogoče, da sera živel v tisti dobi. da ae mi v glavi vrti, ko premislim, kako davno je mag. t© bilo? — je vprašati baron s težavo zatajujoč svoje _ £cs ^agne sanje so me mudil«. Kače so stralao razburjenje,.. me obkolile in tekle za menoj; potem so me prega- — Deloma mi je znana. Glede števila stoletij, od njale ženske, a razen tega me je mučila mešamo« katerih se ti v glavi *vrti», vedi, da je to brezpo- slik in neveselih spominov. Videl sem popolnoma ne-membno za življenje duha. Mi smo žm stare duše, pri- razumljive prizore, ki jih ne morem n* noten na*m klobukov navadnih in volnenih. Lastna tovarna kap. (596) Lastna tovarna kap. se odziva, vzprejemajoč življenje, barvo, duh itd- Todai od one, Id jo hnamo že za seboj. celo^oidMi, Baron ni mogel dolgo zaspati. Njegovi žlvoi niso * - - ^ zgodovi vzdržali te zmesi spominov in slik, ki so mu blodil« v ^ d^og vsakega Cuvstrvo, ki te mu«, o to, is na mestu, kjer so se oargra.. možganih, in ko se je končno zazibal v težek sen, so g™^7 VJ^&m^ zadn^n«natoosti tragični dogodki m mučni, burni doživlja,., k,er ,e vse jatelj Adžmitra, a pot, ki je pred nami, ni nič kmjša VS€ Podobno lavitti ® b°Ui° mC ^o' deCanje astralnih možganov odtiskuja ^ _ _ :----»koi celo možgana, vzrok vseh teh ob- predstave in občutke v telesnih možganih, ki jih ti niso pojasmu rao ^ . vzprejcji jn ta o^Jn^t vzbuja bolestna n ima,o svoio ztodovino, svo, ^^ ^ tcFmuči Stojifi na raeslU( kjer J se odbrali ga preganjale vznemirljive sanje Ko se je prebudil, je videl, da sta bila 2erald in Diomid Petrovič skoraj opravljena tiho razgovarjala. — Vstani, «signor Paolo», in napravi kopel. Slab si videti in si nemirno spal, — mu je prijateljski rekel ^^"T o^v-^T'^el Ce pri- prežeto in napolnjeno vsaka doka, sleherno dejanje, sleherna misel. Ce^ da asTalni kliše tako silno oživi. z vonjavo prošlosti, zato je le bil« V zvezi z naravno, da astralni kl i le t ^Z ZJSŽZ L^tekl^idai J odgovar- Našli so Balaramo v dvorani, ki je niso še videli; t^^Sf^^^M^a V^aT^kor iadar bila je manjša od drugfli, ki so jih do sedaj videl., S ŽLSo^k* ffi i«ave občutek stene so bile pokrite z inkrustacijo m napolnjev^a STkHTztSafo, izvrši se Arivno«tno vsta- )o j« nenavadna zelenkasta luč m močna vonjava. Na K^teoSke dotfodkCte so vtlsnf«m na astralnem eni steni so se kopičili sivi oblaki, po katerih so se ISfc M«am dvLti da so ti astralni Mike f i obdar- bliskale iskre, to je bilo podobno ogromnemu platnu, H^f1. tlTo ne^rečeio kemično občutljivo^jo in so ki ga veter maje. Pred to oblačno maso so stali nasla-; £ko bŽko T^eHt s psihičnim /oiom, d'a deluj« nj«JS Iz pletene trstike, na katere je Balaram posedel i dotik odgovarjajoče atmosfcrne plasti na astralni svoje go«te, sam pa je sedel med barona in gospoda t *__L, vj.«. .lokami hateriia. In mehanizem klišeia Žeralda. ■H ■■■■HBHMH _ _____