SOLA
UCITELJ IN RAZISKOVALEC
ALEŠ MOHORIC
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
Kaj je poslanstvo univerze? V dodatku je citat iz strategije Univerze v Ljubljani [4], vendar podobno velja za vse univerze. Na kratko lahko poslanstvo povzamemo tako, da morajo biti univerzitetni sodelavci raziskovalci in uCitelji. Ta izjava niC ne pove, ali sta obe vlogi zdruzeni v eni osebi. Pri tem fakultete ravnajo avtonomno in obiCajno sodelavci zdruzujejo obe vlogi: so raziskovalci in ucitelji hkrati. Vprasamo se lahko, ali je dober raziskovalec tudi dober ucitelj, ali obstaja med uspesnostjo v obeh vlogah korelacija? Odgovor na to ni enostaven. Najprej skusajmo pojasniti, kaj v doloceni vlogi pomeni pridevnik dober. Dober ucitelj [2] jasno definira ucne cilje, pozna vsebino snovi in strategijo za njeno poucevanje, jasno razlozi svojim studentom, kaj pricakuje od njih in zakaj, strokovno uporablja ob-stojece ucne materiale, da lahko posveti vec casa delu, ki bogati in pojasni snov, pozna svoje studente, prilagaja pouk njihovim potrebam in predvidi napacne predstave v njihovem obstojecem znanju, uci metakognitivne strategije in daje studentom priloznosti, da jih osvojijo, obravnava kognitivne cilje tako na visji kot nizji ravni, spremlja razumevanje studentov s stalno in primerno povratno informacijo, integrira v pouk znanje z drugih predmetnih podrocij, sprejema odgovornost za rezultate pouka, je premisljen in razmi-slja o svojem delu. Za uspesnost pri tem delu potrebuje naslednje lastnosti: jasno razlaga, rad dela z ljudmi, je navdusen, ima mocno strokovno znanje, zna razporejati svoj cas, je sposoben delati v timu in samoiniciativno, zdrzi stres, je posten, pripravljen na spremembe in uziva v izzivih.
Poskusimo podati se karakteristike dobrega raziskovalca. Raziskovalec mora biti kreativen, visoko motiviran, dober resevalec problemov, mora opaziti tezave in mu je izziv, da jih premaga, namesto da se jim izogne. Raziskovalec mora biti sposoben delati kot clan ekipe in delovati kot vodja. Imeti mora strokovno znanje s podrocja svojih raziskav. Potrebuje odlicne pisne in govorne kompetence, da lahko enostavno, ucinkovito in prepricljivo komunicira. Potrebuje raziskovalne izkusnje in multidisciplinarno akademsko ozadje, osnovne multimedijske vescine in racunalnisko pismenost. Dober raziskovalec kaze zeljo po novih informacijah, ima izostren obcutek za stvari okoli sebe, rad razpravlja in razmislja o novih pojavih, zna izraziti svoje
ideje, uporablja sistematičen pristop pri ocenjevanju razmer. Potrebne lastnosti so: motiviran, radoveden, predan, pozrtvovalen. Odlikuje se po znanju, prepoznavanju, znanstvenem pristopu in povezovanju. Dober raziskovalec mora biti objektiven in mora poiskati ter sprejeti dokaze, ki bodisi podpirajo bodisi zavračajo hipotezo. Raziskave opravlja sistematično in uposteva veljavna načela in postopke. Rezultat raziskave mora biti preverljiv. Raziskava mora biti nadzorovana in temeljiti na empiričnih podatkih in ne na nepreverljivih privzetkih. Raziskovaleč mora preveriti rezultate in jih primerjati z obstoječimi, tudi po literaturi, upostevati mora znanstven pristop - opazovani pojav se mora ujemati z opisom. Preveriti mora rezultate in veljavnost drugih hipotez. Raziskovalno delo je sistematično, ponovljivo, nadzorovano (čim manj prostih parametrov), empirično (veljajo samo opazovani rezultati in ne pričakovani rezultati, pri tem se mora raziskovaleč drzati resniče in ne sme ponarejati rezultatov). Raziskovalči morajo biti pogumni in pripravljeni storiti napako ali odkriti kaj novega, presenetljivega. Raziskovalči so vztrajni, potrpezljivi, natančni, analitični, kritični, točni in izvirni. Zapisano velja na splosno za naravoslovje, ki skusa opisati realni svet bodisi z merjenji bodisi z abstraktnimi modeli. Pristop se lahko nekoliko razlikuje drugod, npr. v astronomiji poskusov ne moremo kontrolirati. Tudi v matematiki je drugače, ta vsaj v delu gradi svoje abstraktne svetove neodvisno od zunanje referenčne točke. Pri tem je pomembna le konsistentnost in neprotislovnost zgrajenega sistema, po drugi strani pa natančnost in poglobljenost razumevanja, vpogleda v obravnavano področje. Raziskujemo lahko tudi ze znano, obstoječe s čiljem razsiriti in poglobiti razumevanje, ampak ponovno z vpeljavo novega (le redko z npr. bolj računsko intenzivno analizo danih podatkov).
Mnogo opisanih znakov in lastnosti si učitelji in raziskovalči delijo in pričakovali bi, daje dober raziskovaleč tudi dober učitelj. Vendar obstajajo tudi bistvene razlike. Raziskovaleč je ozko usmerjen v svoje področje dela, učitelj pa potrebuje siroko znanje. Motiviranost vrhunskega raziskovalča pri obravnavanju enostavnih, poučevalnih primerov hitro usahne. Tezava je tudi čas, ki ga ena oseba lahko namenja obema področjema. Tu pogosto naletimo na tezave pri poučevanju, saj so karierno pogosto bolj pomembni raziskovalni uspehi oz. se poučevalska vrednost niti ne očenjuje niti ne uposteva. Najdemo lahko razloge, ki podpirajo tezo, da je dober raziskovaleč tudi dober učitelj, in razloge, ki tej tezi nasprotujejo. Veliko raziskav o kore-lačiji ni, zanimiva pa je ena, ki jasno pokaze, da postanejo mladi raziskovalči, ki poleg raziskovalnega dela tudi učijo, boljsi raziskovalči od kolegov, ki ne učijo [1].
Tezava pri ovrednotenju korelačije je v načinu merjenja uspesnosti opravljanja enega od poslanstev. Objektivnih in enostavnih meril za uspesnost ni. Med merili, ki jih uporabljamo za merjenje znanstvene uspesnosti, so
število člankov, število citatov ali kombinacija obojega - Hirschev indeks [5]. O ustreznosti zadnje ocene nam da misliti podatek, da ima eden od letošnjih nobelovcev h-indeks enak 5, kar je relativno malo. Agencija za raziskovanje in razvoj ocenjuje raziskovalno uspesnost po pravilniku [6] in ocena je za vsakega raziskovalca dostopna na [7] pod oznako A.
Še tezje je vrednotiti uspesnost ucitelja. Kakorkoli jo merimo, je potreben statisticen pristop, ki pa je zaradi obicajno majhnih vzorcev nezanesljiv. Drugi nacin so ankete, ki jih izpolnjujejo studenti. Vendar take ankete bolj merijo priljubljenost ucitelja kot njegovo kvaliteto. Ena od takih preprostih anket je dostopna na internetu [8], kjer lahko kdorkoli ocenjuje ucitelja z oceno od 1 do 5. Take ankete so se bolj podvrzene manipulaciji.
Kljub nezanesljivosti kazalcev pa sta grafa na slikah 1 in 2, ki primerjata raziskovalno uspesnost, merjeno z oceno A, in poucevalsko uspesnost, merjeno z oceno na [8], zanimiva. Zbral sem podatke za sodelavce oddelkov za fiziko (slika 1) in matematiko (slika 2) Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Posamezna tocka v grafu ustreza ocenama raziskovalne in uciteljske uspesnosti posameznega sodelavca. Tockam prilagodimo premico in preverimo ujemanje tock z modelom.
Slika 1. Povezava med raziskovalno uspešnostjo A in oceno študentov za sodelavce Oddelka za fiziko na FMF, UL. R2 pomeni koeficient doloCenosti in je blizu 1, Ce se podatki dobro prilegajo modelu, in blizu 0 v nasprotnem primeru.
Rezultati za fizike kažejo, da je koeficient določenosti majhen (0,003) in korelacije med raziskovalno uspesnostjo in uciteljsko oceno skoraj ni. Ce že, potem je korelacija negativna, torej boljsi kot je ucitelj, slabsi raziskovalec je.
Slika 2. Povezava med raziskovalno uspešnostjo A in oceno študentov za sodelavce Oddelka za matematiko na FMF, UL. R2 pomeni koeficient doloCenosti in je blizu 1, Ce se podatki dobro prilegajo modelu, in blizu 0 v nasprotnem primeru.
Rezultati za matematike kazejo, da je koeficient dolocenosti se vedno majhen (0,15) vendar vec velikostnih redov vecji, kot je pri fizikih. Korelacije med raziskovalno uspesnostjo in uciteljsko oceno sicer se vedno skoraj ni, je pa bolj izrazita. Strmina premice modela je tudi bolj izrazita (smerni koeficient je petkrat vecji kot za fizike) in bolj izrazito nakazuje, da so dobri raziskovalci slabsi ucitelji.
V splosnem rezultati kazejo, da je uspesnost na posameznem ali obeh podrocjih zelo odvisna od posameznika. Poleg tega mora vodstvo fakultete pri razmisleku o strategiji zaposlovanja upostevati oboje: da potrebuje tako dobre raziskovalce kot tudi dobre ucitelje.
Učitelj in raziskovalec Dodatek
Poslanstvo univerze je, da „goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje ter si prizadeva dosegati odličnost in najvisjo kakovost ter izpolnjevati najviSja etična merila na vseh področjih znanosti, umetnosti. Na teh področjih skrbi za utrjevanje nacionalne samobitnosti, posebej z razvojem slovenske strokovne terminologije.
Na osnovi lastnega raziskovanja ter domačih in tujih raziskovalnih dosez-kov izobrazuje kritično misleče vrhunske znanstvenike, umetnike in strokovnjake, ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja, ob upostevanju izročila evropskega razsvetljenstva in humanizma ter ob upostevanju človekovih pravič. Posebno skrb namenja razvoju talentov.
Spodbuja interdisčiplinarni in multidisčiplinarni studij. Izmenjuje svoje dosezke na področju znanosti in umetnosti z drugimi univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Tako prispeva svoj delez v slovensko in svetovno zakladničo znanja in iz nje prenasa znanje med studente in druge uporabnike.
Sodeluje z organizačijami iz gospodarstva in storitvenih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju, z drzavnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter čivilno druzbo. S tem pospesuje uporabo svojih raziskovalnih in izobraze-valnih dosezkov ter prispeva k druzbenemu razvoju. Z dejavnim odzivanjem na dogajanja v svojem okolju predstavlja kritično vest druzbe." [4]
LITERATURA
[1]	Graduate Students' Teaching Experiences Improve Their Methodological Research Skills, David F. Feldon et al. Science 333, 1037 (2011).
[2]	Synthesis of research on good teaching: insights from the work of the Institute for research on teaching, A. C. Porter, J. Brophy, Educational leadership, 1988, 74-85.
[3]	Ten qualities of a good researcher, Toledo-Pereyra LH, J Invest Surg. 2012 Aug; 25(4): 201-2. doi: 10.3109/08941939.2012.701543.
[4]	Univerza (Ljubljana), Odlicni in ustvarjalni: strategija Univerze v Ljubljani, 20122020, odgovorni urednik: Radovan Stanislav Pejovnik, 2012, ISBN 978-961-6410-397.
[5]	http://isiknowledge.com/, ogled 21. 11. 2013.
[6]	http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jun-12. asp, ogled 21. 11. 2013.
[7]	http://www.sicris.si/search/rsr_search1.aspx, ogled 21. 11. 2013.
[8]	http://www.profesorji.net, ogled 21. 11. 2013.
http://www.dmfa-zaloznistvo.si/