»H am m urapi iz Qurde«. (H. Klengel, 73 
ss). Obe im eni kažeta, da je bilo ime 
H am m urapi ta k ra t zelo razširjeno.
G ospodarski zgodovinar bo pozdravil 
geslo »trgovima« (76—90), ki ga je po po­
sam eznih obdobjih za Mezopotamijo ob­
delal nizozemski asiriolog W. F. Leemans. 
Geslo o trgovini se lepo nadaljuje z ge­
slom 'O »trgovinskih kolonijah« asirskih 
trgovcev v K anišu (danes Kültepe) v K a- 
padociji v M ali Aziji. Geslo je obdelal 
dunajski asiriolog H ans H irsch (90—97).
R aznovrstna in bogata vsebina R ealne­
ga leksikona za asiriologijo živo priča o 
velikem napredku asiriologije, različnost 
narodnosti m nogoštevilnih sodelavcev pa 
o naglem naraščanju v rst m ladih asirio- 
logov.
V. Korošec
Ida Bognar-Kutzian : The Early 
Copper Age Tiszapolgär Culture in the 
Carpathian Basin, Archaeologica H unga- 
rica, S. N. 48, B udapest 1972, 253 strani, 
36 slikovnih prilog v tekstu, 74 tabel in 
zem ljevid razprostranjenosti.
Raziskovanja prazgodovine v karpatski 
kotlini in sploh v jugovzhodni Evropi so 
v zadnjem desetletju zelo napredovala. 
Tako je tu d i d anašnje poznavanje ba­
k ren e dobe v fazi, ko so nam že znani 
glavni obrisi razvoja tega obdobja. S 
tem je dana baza za datajlmejše prouče­
vanje. A vtorica obravnava v pričujočem 
delu začetke bakrene dobe ob zgornjem 
Potisju, ki sodi k u ltu rn o in časovno v 
Tiszapolgär kulturno skupino. V tem ča­
su so se ljudje začeli seznanjati z osnov­
nim i m etalurškim i procesi. Z uvajanjem 
m etalurgije je postala karpatska kotli­
n a eden najzgodnejših centrov za prede­
lavo kovin in izvozno področje za vso 
jugovzhodno Evropo.
K njiga je razdeljena v sedem poglavij. 
V prvem poglavju daje avtorica najprej 
pregled najdišč in n ajd b Tiszapolgär k ul­
tu re na M adžarskem te r v njeni nepo­
sredni soseščini. Tu obravnava vsa do­
stopna najdišča in slučajne najdbe iz 
k arp a tsk e kotline do le ta 1966. Izpuščeno 
je le naj večje in najpom em bnejše, epo- 
nim no najdišče te kulture. Tiszapolgar - 
B asatanya, k er je obdelano v posebni 
m onografski razpravi (prim.: Ida Bog- 
nar-K utzian, The Copper Age Cem etery 
of T iszapolgär-B asatanya, Arch. Hung., 
vol. 42, B udapest 1963). K utzianova se 
zaveda, d a dä lahko odgovor na tak a 
vprašanja, kot so npr. stru k tu ra naselja, 
kontinuiteta naselbine, zaporedje poko­
pov, njihova kronologija itd. le sistem a­
tično izkopano najdišče, vendar pa meni, 
da so za prikaz rasprostranjenosti k u l­
tu re pom em bne tudi slučajne najdbe. 
N ajdišča so razvrščena po abecednem 
redu. Debrecen - Nyulas, Deszk, K isvärda, 
Tiszaug sodijo med največja najdišča te 
eneolitske kulture. P oznavanje najdišč 
in problem atika jugoslovanskega prosto­
ra je glede na današnje stanje razisko­
v an ja zgodnje bakrene dobe (avtorica 
striktno uporablja ta naziv, nikoli ene- 
olitik) pri nas, zelo pom anjkljivo (opra­
vičuje jo le to, da je bilo gradivo že 
zbrano več kot pred sedm im i leti).
V drugem poglavju je podana tipolo­
gija m ateriala, in sicer keram ike, kam ­
nitega in bakrenega m ateriala (sekire) 
in zlatih obeskov. Tipologija keram ičnih 
oblik je v glavnem povzeta iz m onogra­
fije o Tiszapolgär - B asatanyi. Dodanih je 
le nekaj novih keram ičnih oblik. Tako 
je doslej znanih v Tiszapolgär kulturi 
16 različnih tipov posodja. Prevladujejo 
bikonične posode, značilne so tudi poso­
de z votlo ali (križno nogo. K eram ika je 
iz fino žgane gline, n jena barva je od­
visna od intenzivnosti žganja gline.
V tretjem poglavju K utzianova obrav­
nava pokope. V bakreni dobi so, v n a­
sprotju z neolitikom , nekropole ločene od 
naselbin. V Tiszapolgär k ulturi so gro­
bišča na dvignjenih m estih, m edtem ko 
naselbine te kulture leže neposredno ob 
vodi. Ob redkih žganih pokopih prevla-

du jejo skeletni poko'pi. Avtorica našteva 
najdišča s pokopi po posameznih k u ltu r­
nih skupinah. V grobovih vseh kulturnih 
skupin Tiszaipolgär k u ltu re so običajni 
številni pridaitki, največ je keram ičnih. 
Poleg nekropol izven naselij naletim o v 
tej kulturi tu d i včasih n a pokope v sami 
naselbini. Eno značilnih opažanj pri po­
kopih je pohabljenost posameznikov, 
ostaja p a vprašanje ali je pohabljenost 
nastala zaradi bolezni ali pa je nam en­
ska (po smrti).
V četrtem poglavju govori Kutzianova 
o življenjskih pogojih prebivalstva, eko­
nomiki, organizacijskih sposobnostih p re­
bivalstva in arhitektonski stru k tu ri n a­
selbin. N aravni m ilje — naselbine ob re­
kah, na območju, ki je bilo često po­
plavljeno, ali pa ob izvorih raznih suro­
vin — je narekoval specifično ekonomi­
ko in gradnjo naselbin za vsako pod­
ročje.
V petem poglavju daje avtorica anali­
zo štirih skupin Tiszapolgär kulture: Ba- 
satanya, Luoska, Tiszaug in Deszk sku­
pine. Njihov obstoj je avtorica dognala 
že prej. Skušala je označiti njihove ka­
rakteristične poteze, območje razprostra­
njenosti, odnose m ed njim i in do sosed­
njih kulturnih skupin, njihov 'izvor in 
jih kronološko opredeliti.
V šestem poglavju je govora o krono­
logiji, relativni in absolutni. Relativna 
kronologija Tiszapolgär kulture sloni na 
avtoričinih prejšnjih dognanjih. Zgodnji 
in srednji eneolitik je razdelila v dve 
fazi in skušala definirati fazo prehoda 
iz poznega neolitika v bakreno dobo. V 
tem poglavju ocenjuje tudi kronološko 
vrednost kovine — b ak ra in zlata. Rela­
tivna kronologija Tiszapolgär kulturne 
skupine je sinhronizirala z ostalim i kul­
turnim i skupinam i v jugovzhodni Evropi 
(v sami karpatski kotlini z Lengyel, Bo- 
drogkeresztür in Ludanice - Lažnany 
skupino), izven n je v G um elnito B, 
(III a), in Cucuteni A B in Badensko kul­
turo. P ri absolutni dataciji se je naslo­
nila na radiokarbonske analize žita in 
oglja iz vseh obdobij b ak ren e dobe z 
m adžarskih najdišč. Po tej kronologiji 
tra ja zgodnja bakrena doba od 3300 do 
3100, srednja od 3100 do 2700 in pozna 
bakrena doba od 2700 do 2300 pr. n. št.
Dolgoletna prizadevna raziskovanja 
poznega neolitika in eneolitika sta p ri­
vedla avtorico do možnosti, da je ugo­
tovila posamezne faze razvoja in izvora 
te bakrenodobne kulture. Na območju 
Tiszapolgär kulture so bile pred njo tri 
eneolitske kulturne skupine: Herpäly,
Csörszhalom in Gorzsa, k i so s svojim i 
kom ponentam i dale osnovo za razvoj 
Tiszapolgär kulture. O rganizacijske spo­
sobnosti prebivalstva so dale možnost, 
da so mogli izkoriščati n arav n a surovin­
ska bogastva, u stv arjati pogoje za p re­
delavo, prevoz in trgovanje. Proces in ­
tegracije je prebivalstvo Tiszapolgär 
k u ltu re usposobil, da so razvili enotno, 
močno kulturo, ki je prvič v prazgodo­
v in i združila prebivalce m anjših skupin 
in omogočila relativen m ir in blagosta­
n je na veliki planoti K arp atsk e kotline.
Ob koncu knjige je dodana bibliogra­
fija (zbrana do leta 1965), seznam n a j­
dišč, indeks najvažnejših pojm ov in sli­
kovno gradivo (74 tabel gradiva v foto­
grafiji) te r zem ljevid razprostranjenosti 
te k u ltu re z njenim i štirim i skupinam i.
I. Sivec-R ajterič
Ludw ig Pauli, S tudien zur Gola- 
secca - K ultur, M itteilungen des D eu­
tschen Archäologischen Instituts. Röm i­
sche Abteilung 19, E rgänzungsheft, H ei­
delberg 1971, 167 stran i teksta s 44 sli­
kam i in kartam i m ed tekstom ter 43 
tabelam i.
V zadnjem času zelo aktualizirana 
Golasecca kultura je zaradi svoje lege 
m ed italsko-sredozem skim svetom in 
srednjo Evropo te r povezav in vplivov 
m ed le-tem i pritegnila k proučevanju