mk MM IH M HLADIKA IZHAJA VSAK MESEC RAZEN JULIJA-AVGUSTA M I* SIV. »H. 11 VSEBINA: Drago Štokam Vprašaji ¡a, ki nas zad evaio iid blizu 166 Boris Pangerc: Za. ogreffo spominov ..............170 Ludcrvi:ka Kalan: Noč, dvojčica, dneva, Pismo, V b&li. samoti, Dan za d n eni ..............17 0 Zubek - Breče) [: Pomlad Adale Ostroluške . . 171 M. Maver: Dva ume L n L ko 174 Danilo Sedmak: Diferen cialnl razredi: da ali ne?....................173 Odmevi na dvojezičnost - ■pisma..................175 Pavle Zidan Spoved {Odlomki iz povesti Vid) 177 Martin Jevnikar: Ob smrti Bruna Meriggija 177 V, D.: Kdo je na psu7 (ali o novi seksualni mo- rati) ................173 M. B.: Delo mladine v Slovanskem kultu meni klubu ..................ISO Počastitev slikarja Toneta Kralja v Trstu . . 161 Micka Debeljak: Kako so nekoč domače platno izdelovali . 162 Martin Jevnikar: Sodobna slovenska, zamejska literatura ... 1&9 Vrtovi muz .................185 ¡p: Naj večja pevska manifestacija v deželi . 107 Tržaški in goriškl kulturni koledarček . . . ISA Uredil JOŽE PETERLIN Ete vij* izdaja uredniški odbor: Stanko Janežič, Marij Maver, Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor, Boris Pangerc, Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks šah, Draga Štoka. Emil Valentinčič in Marilka Koršič. OdgovorjiE urednik: MARIJ MAVER Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK Lirodniitvo in upravs: Trst, via Donizetti J, tek 76B1B9 - Pod urednfStvo v Gori«: SKAD Čekovni račun M/7D19 Eje^Utrimrtcj na sodišču v Trstu St, 193 Tiska tiskarna »Grapbis*, Trst, ni. Sv. Frančiška 20, tel. 29477 O POLEMIKI OKROG DRAGE V NAŠIH RAZGLEDIH Spoštovano uredništvo! V zamejskem časopisju nisem zasledil ničesar o polemiki v Naših razgledih. V ljubljanskem štirinajstdnevniku Naši razgledi so je namreč razvnela diskusija a zad njem zboru vanju slove mik :b zamejskih izobražencev v Dragi. Najprej sta se oglasila dva zdomska kulturnika, dr. Ludvik Vrtačič iz Friburpa in Lev Detela z Dunaja, Dr. Vmačic je razčistil poskus dr. Jožeta Goričarja, naj se pojem sIcivHnslvfi danes krije a pojmom ideološke pripadnosti socialiimu. Lev Detela pa ee je dosti manj korektno obregnil ob nastop, ki ga je imel v Dragi dekan ljubljanske teološke fakultete dr. Maks Mi klavbič. Izpad Je naletel na dva obsežna odgovora. Poleg dr. Miklavčiča samega, ki ja med drugim dal Deteli Jokcijp inte Lek tunine go-sp&skosti, je odgovorila Se skupi-pina Tržačanov (M. Bajc. M, Jev-niJtar, M. Maver. F. Mljač, S. Pahor, J. Peterim, A, Rebula, M. Sah, M. Živin), Nič me ne čudi, 6e o tem n! imel besede Primorski dnevnik. Pač pa m: je komaj raz umljiva mi-glušnost Katoliškega glasu, saj jo pri tem vendar šlo za ugled naj vitje katoliške UČlie ustanove na Slovenskem. Kam hočemo katoličani z dialogom, če se ne poslušamo niti med sabo7 Ne bi začeli na naši strani z Operacijo -Čiščenje ušes-? B. M. Cenjeno uredništvo, gospod Berna, uredmk Gospodarstva, pravi, da je šlo -za -tiskovno pornoto, ko je v svojem listu zapisal, naj bi matični predavatelji v Dragi odložili svoje -mnenje". On da je hotel napisati -manije*:, Ta lapsus naj' bi opral njegovo zaletavost. V resnici samo žuli matične p roda vatel; e, ko sL jih zamišlja lULtoirtirjEne z -mamjurni*, k J nuj jih ob prehodu čez mejo tudi od' ložijo, Dolaoeko dr Berce misli nu v», kar v Jugoslaviji tako ali drugače ne gre. Boji se. da bi neprevidni predavatelj škandal izi ral za.mej3ke Slovence. Ampak ali nas res ima za takšne nedolžne otnočičke? Ko da ne bi imeli tukaj no, razpolago v.sega slavinskega Lsk-u. od Dola do Pavlihe, koda na bi videl: Tržaške preplavljene e Srbi, ko da na bi imeli v žepih prepustnic in potnih listov... Dr Berce naj neha imeti zamejske Slovence za htrcflre, Oti ne znajo šteti do pet, E. G. ENOTNI (NE)KULTURNI PROSTOR Nedavno teffti se mi je — čitljivemu Slovencu — pripetila tele,- Ker me je zanimale neka številka Naših razgledov, šiirinajsfdnsv-niftu, tel izhaja v Ljubljani, -jem se napotil v Trzačterj knjigarna, prepričan, da /o jam- dobim. Dospe m v knjigarno, povprašam, toda za man, Številka je pošla. Konec tednu grem kat vsi drugi tržaški Slovenci in Jtelijani v Sežano. Kupim nekaj mesa in po tem teuliuarisfičnem naftupu stopim v edine sežansteo knjigarno, podni¿nico mendo založbe Lipa, in vprašam po ¿lirina/stilnevrtiteii. ki me zanima. Toda žal zaman. Ga nirtiujo in ga sploh ne prodajajo, ■kar zanj ni zanimanja. Tudi giiri-ahih Srečanj, tudi kopemke Obute, tadi Prostora in časa nimajo. Zanje ni zanimanja in zato jih ne ■drži/o*, ker hi jih morali potem vrnčflti itd... Če hočem, lahko dobim Stop, Zvitorepka. Anteno.,. Moja pripomba,- Vsi smo za enot- (Dal ja na 3. sLrani platnici Posamezna, številka. Mladike stane 200 lir, po poiti 270 lir. Celo! urna naročnina GO številk) 2(KK1 (22130) lir. Naročnina za vca letnik V Jugoslaviji 33 Ndin, v Ameriki sline 5.5 dul. Naročnina za Ves leinlk V Avstraliji 4 funte. VPRAŠANJA, KI NAS ZADEVAJO OD BLIZU (Iz govora dr. Droga Sto hi1, n a deželnem svetu oh isiettu proračunskega teto) Gospod predsednik, preidimo zdoj k vprašanjem, ki »os zadevajo bolj otf blizu, 1o je k vprašanjem v zvezi s slovensko narodno manjšino Rad bi bil objektiven, saj človek n "um ničesar izgubiti, če te drži ob j akti* n Otti in resnice. Lan;ko leto V tnisiih ima lansko proračunsko leto je zaznamovalo kakšen napredek, zadovoljiv za našo slovensko manjšino. Doživeli Smo, da ¡e predsednik deželnega sveta sprejel predstavništvo Slovencev iz vid fr mike provinc?, ki sa izročili v njegove- roke spomenico v zvezi s svojimi upravi Lenin)] zahtevami in utemeljenimi pričakovan ji, loko ut etnični kakor na social no-gospo-dciski ravni, Deželni sv e S je torej DE FACTO priznal eksistenco Slovencev v omenjeni provinci in DE JURE obstojnost njihovih pravic, utemol¡enih v usl-avi- Temu koraku, ki je sicer povsem logičen (o na kale rego jo moralo slovenska prebivalstvo videmske province kar predolgo Čakati) to sledili še drugi posegi v tem smislu: naj omenimo na primer vključitev predstavnika slovenskih emigrantov iz nodrških dolin v snujoča- se Deželno ko nz ulta za emigracijo jsl a venski e mi g ran Si so sicer zahtevali tri predstavniško mesta, kakor je tudi v skladu s številom njihovih sekcij po Evropi: no vsak način So s lem d o bojevali načelno zmago in prepričan sem, d« bo Č0S revidiral njihovo vlogo V Deželni kojizvlti, v kateri so nekoliko diskriminirani. t ♦ + V letu, mr katerega se nanaša sklepni proračun, sa predstavniki slovenske manjšine vstopili tudi v deželno kulturno komisijo, 'želeti je, da se podobno zgodb ludi z Deželno obrtniško komisijo in z vsemi tistimi komisijami deželnega ali provincialnega značaju, v katerih je lahka prisatnasl slavonskih predstavnikov pozitivna in konstruktivna.,. Lotos smo odobrili zakon, ki je izbrisal krivično formulacijo, s katero sa bili Slovenci izločeni iz deželne zakonodaje in prepuščeni vanjo z o na h raniš tič ni ih pitijskim besednim obratom, ki je delal h njih samo NOSILCE POSEBNIH INTERESOV- t * * Tukaj se moram dotakniti še vprašanja kompetenc Pri h oda asi bo dala deželi — o tem sem prepričan čedalje več možnosti, kar zadevo urejevanje vprašanja slovenske manjšine. Sam razvoj gre v la smer. Dežela mu mora pazljivo prisluhnili, Država, ki laka I j u bos um ji □ pridržuje srb' ™ ob podpori ustavnega sodišča — pravico, da sama doiočo norme za zaščito naše etnično skupnosti, jo v izdajanju zadevnih določil kar se da počasno. Doslej smo se Slovenci okoristili Z onim samim konkretnim določilom: z zokanom p slovenski soli. Toda ta zakopt sc zdaleč ne ureja vprašanj, ki so z njo v zvezi dovolj je ta m o pomislili na noto solni k o, ki so sloj ko prej brez stalnega staleža in zarodi lega brez jamstva za tvoja službena mesta. Toda poleg tega imamo te skrajno krivične zakone, ki kaznujejo tiste, ki obvladajo italijanščino, pa se hočejo pred sodno oblatijo izražali v slovenščini, kakor da bi bila zločin pripadati slovenski etnični ikup nosti, kakor da bi ta pomenilo nekakšen apartheid in ne skupnosti i luštnimi pravicami in dolžnostmi. Oba zakonika a sadnem postopku, tako civilni kakor kazenski, vsa do danes prepovedujeta uporabo materinščine pred sodiščem,, * * + Danes ni mogoče — v mislih imorn centralno vlado priznati neki manjšini, mogoče ker je številčno obstojne jštt, toga, kor ji po pravici pripada, in istočasno od pravi joti BORIS PANGERC Za ograjo spominov Z(i ograjo spominov ciprese- šumijo, za ograjo spominov krizanteme venijo, za ograjo spominov — za ograjo Spominov . ■ Za ograjo spomina1 v brlijo že sveča, za ograjo- spominov je dam moje sreče — ¡o groblja za duše trpeče drgge jezikovne manjšine j nekimi oblili, To ni samo absurdna, ampak ludi globoko kriv ¡eno .. * + * Manjšini, če je le nočemo potisniti v psihološka podrejenost, v rezervat ir nekakšno taborišče, moramo priznati in odkozaii vse tiste pravice, ki lahko ohranijo njene etnični, narodnostne in jezikovne značilnosti... + * + Slovansko manjšino, ki živi v tržaški, goriski in videmski provinci, potrebuje posebnih zaščitnih določi! iz dveh vzrokov. Prvič, ker je to z zgodovinskega vidika rt'loti v n o mlado etnično skupnost, ker je slovenski narod prišel do svoje narodne osveščenosti šele pred petimi stolelji, Drugič je tu dediščina krivic, s katerimi se je nad njo omadeževal fašiie-m... * * * Preganjavska In diskriminacijske dejavnost ne učinkuj« samo na neko konkretno trenutno situacijo, Dejansko njen učinek sega tudi preko nje, saj oropa manjšino vseh tistih mo terminih m moralnih sredstev, katera p-c ¡Tabuje za ponovni povzeli g, potem ko se ;e preganjanje končalo. Poleg neposrednih praktičnih in juridičnih učinkov torej gre tudi dejanska zo diskriminacija, ki nikakor ne more biti odpravljena z enostavno vzpostavitvijo neke enakopravne juridične norme.., (■Prevod L. -Z) LUDO VIKA KALAN, Piran Noč, dvojčica dneva Od vekov deliš no vzhodu a! kova Z blestečim prijateljem. Ljubit ga in sovražiš. Vsak večer go ljubosumno pahneš od sebe in s krvavečimi rokami Dbjomeš chzore. despotinja in zmagovalka. Molčeča sfingo tisočerih skrivnosti Mrko in preteča poslušaš v svoji samoti čud ovile glasove vse m irskih Uliti. V globokih sencah svoje Črne toge tčitiš liobo In iločin«, ljubezen, spočetja in smrt. Le kad tir tj sladka mesečina prinese poljub tvojega svetlega prijatelja, se posuje! S srebrnimi prameni. Temno obličje se ti razjasni in tedaj za si ješ v brezmejni lepoti višnjeve sl ek len in e, Pismo Čilem ... in m Ed vrstami vstajajo rdeče rože -opojne in velike .. . Čutim tvoje roke, vidim tvoje oči, čujem tvoj glas. besede se usipljejo vame kat zveneči biseri; mamijo mi kri, trgajo temo brezupa in zlate dalgo, molčeča razdaljo... Dan za dnem Življenje zajema sok iz krvi in soli. Dan za dnevu snema z zarjavelih Žebljev n a ie ml fene utVtifC in striže in krajša pat, ki jo maram prehod rti v vreiceceira ritmu* vsakdan ¡osti. V beli samoti Štiri bele stene in bela bolniška postelj. Iz dolgih, svetlih hodnikov se vtihotapljajo Zamrli glasovi, kol v p ramo svelišče odmevi vrvečega življenju mastnih uiic- B le steči n oz v beli izurjeni roki lavi in davi razdivjana bolečino... Belo usmiljenje belih duš se sklanja nad- rdečim trpljenjem. , P reuedel MARIJAM BRECELJ V. delka ¡e bila res jezna ne barone. Ko je prišel v jedilnico k zajtrku in kakor po navadi 5 šolo pozdravil vse navzoče, je Adelkg komaj odzdravila. Ni je zmeri le zor j Ko pa jo ¡e naravnost vprašal, kaka je spalo, mu je ledena odvrnila1 s-D ob ra-k. Baron je je zavedel, da se je prejšnji dan neprimerno ved-ei. Ujel ;e trenutek, ko sva askili Z Adelko somi, in se opravičil za »svoje včera|šn;e vedenje.« Dobesedno tako je rekel. ■s-Ce se zavedate, da ste se vedli nemogoče, bi se morali opravičiti predvsem uredniku Stiiru. Šele potem bom verjelo, do je vaše obžalovanje iskreno # Še vedno je govorila tako, da je iz vsake rvene besede vc-l leden mraz. Njen pogled po Ndi ni b'l nič prijaznejši. Vesela sem bila, da ¡e barona tako kaznovala, saj sem se bala, da Stdr ne pride več v graščino- »Ka pride urednik $ti>r sam, se bom opravičil tudi njemu,* je obljubil baron in poskusil z nasmehom izvabiti nasmeh tudi na Adelkinem obrazu. Bde po je to prazno pr ¡zadevanje. »To bi se načakali! Pa si vendar ne mislite, da ba po takem pogovoru še prišel k nam?« Besedo »pogovoru« je Adelka porogljiva poudarila. sKaj pa naj starim? Menda vendar ne mislite, d o ga bom šef prosit oproščenja v župnišče? Take1 ga ponižanja n-e morete od mene zahtevati.« Baronu se je obraz trmasto pomrači'. Predstava, da naj bi se on, plemič, toka ponižal pred neplcmeni-tašem, je najbrž bilo zanj nekaj strašnega. »Ni treba, du bi Šli k njemu, lahko mu napišete pismo.« Tak izhod se je zdel tudi baronu sprejmi iv. Vdal se je, da napiše ŠtOru pismo. Potem je baron prišel pri Adelkl spet v »milost«. Oh, ne morete si predstavljati, kako blagodejna je name vplivalo lekcija, ki jo je Adelka dajalo baronu. Da bi se svo|i sestrični oddolžil, je baron predlagal v najjbližnjih dneh izlet v naravo, k Vohu. Na takih izletih v naravo sa je pod milim nebom tudi jedlo. Ostroluški so se z baronovim predlogom strinjali in SO PO izlet povabili tudi L'udevita Šturo In njegovega brata Samuela. Naš Izlet n1 trajal ves dan. ampak samo popoldne, Bil je prelep sončen dan. Popoldne srna sedli v odprte kočije, da bi do Vaba pril i pod večer. Nisem s! znala predstavljati, kaj bomo tam zvečer počeli. Adelka pa se je skrivnostno nasmihalo in se veselila presenečenja. Bilo je to veselo potovoaje, zame pomembno tudi zofo, ker jem imelo za družabnika L'udevrto Sidra. Peljali srn« se s tremi kočijami, rožen tega pa je šel za nami še lojtrnik s tovorom: nu njem so bile miza, klapi, pokrite deže, jefbas i posodo In pošten sodček. »Oprema« za uspešen Izlet, V prvi kočiji so sedel! Adel kini starši in nnspra-ii njim Adelka z Ralhscbiitzern. V drugi gospod cerkveni inšpektor z b ogOrodnO gaspO, nasproti njima pa L ud e vit Stuz itn jaz. V tretji kočiji se je peljal mladi gospod Gejza Ostroluski z ženo godzdnega nadzornica, nasproti njima pa kaplan Štiir in gozdni nadzornik. Tante Lora je ostala doma. Zato |e šel z nami gozdni nadzornik z ženo. Slutila sem, da je to zavoljo nadzornikove žene, lepe, klepetave mlade dam ce, s katero se je Adolkin brat zelo dobro razumel. Po prihodu na mesto sem izvedela, dc ¡e nadzornik šel z nami Zato, ker zna speči znamenito hajduško pečenko, njegova ženo pa kuhati odlično ribjo juha. Utabori!! smo se nad Eohuslavi-cami na travnatem prostoru tik ob Vohu v senci šumečih jelš. Tako nas niso videli vaščani in tako se nam ni bilo treba Izpostavi jati radovednim očem. 2e takoj ob prihodu nas je čakalo presenečenje: komaj sa kočije zavile s poljske poti no ravnico k reki, ng; je pozdravila ciganska godbo s hitro koračnico. Baron in Gejzo sta torei mislila na vse- Ko sma stopi Iz kočij, je tiha ravnico oživela od nenavadnega gibanici; kočiiaži so razklada 1 z lojtrnika klopi in m.za, vloženo meso in sodček i vinom. Nodzornik ¡e dajal navodila, kako pripravki ognja enega zlo ha|dusko pečenko, drugega pa pod kotliček, v katerem naj bi gospa nadzornikovo kuhala ribjo ¡uho. Moški so si pripravili ribiško opremo, saj ¡e za juho bilo treba oskrbeti najslavnejše — ribo. Razpostavili sp se no krajše la/ddje drug od drugega ob Vohu in vrgli trnke v vodo. Tudi S-tiji je vzel ribiško palico... Ženske smo stale ob njih in napeta sledile, komu bo najprej zagrabila: Gotovo se ne boste čudili, da sem najbolj privoščila Sturm Zanj sem vedela, da je strasten lovec, zato sem upala, da ga bo sreča spremljalo tudi pri ribar-¡enju- Toda Fortuna je dala prednost starejšim; prvi je ujel ribo prečastiti gospod cerkveni inšpektor. Bil je to krasen sulec, utegnil 'e Imeti kokih pet funtov. »Bravo! BravoU |e vpila vsa družba in cigani SO spustili tuš, Frcmcals, ki ¡e bil z nami, le nalil kozarce in vsi smo nazdravili srečnemu ribiču. Gospa nadzornikova ¡e potem lahko začela pripravljati juho. Tudi midve z Adelko sva hoteli imeli zasluga z c uspešen izlet, zato sva gospe nadzornikovi, kolikor svo le mogli, pomagali. Medtem ie nadzornik priprovl ol ho duško pe čenko. Še nikoli nisem v elela, kako se to dola, zato nisem hotela zamuditi priložnosti, da razšlr t_ svata kuharska znanje. Pa je res ta reč dovolj komplicirana. Predvsem je treba poskrbeti za trota mesa svinjsko, goveje in telečje. Na rezine narezano meso pustimo, da se štiriindvajset ur namaka v vinu. Petem ga nataknemo na roženi tako, da :e vrt:;0 zapovrstjo vse tri vrste meso, med posamezne režn e po dajemo rezine prekajene slanine, krompirja in čebu le. Kq je meso nataknjeno no raženj, ga ovi sms s pergamentnim papirjem in natančno prevežemo z motvozom, da ne bi prišlo do neposrednega stike z ognjem; tako ostane mehko. Raženj je treba vrteti nad živo žerjavico. Pri vrtenju ražnja smo se vrslili vsi, To ni hilc-prijetno delo, ker ¡e od žerjavice žehtela peklensko vročina, tako da smo se pošteno spotili ie sam tisti časek, ko sma raženj vrte i. »Čim večji je trud, tem več e bo plačilo,« se je smeh ¡ol Štur, ko ¡e zamenjal pri vrten u ražifot Adelko. *5fe že kdaj jedli tako pečenko, Evka? Še ne? Potem pa se le veselitet No svetu ni večje posla stice!« Dan se je počasi končaval. Sonce se ¡e že dotikalo vrhov hribov in sence so se daljšale. Vročina se je unesla, pod drevjem je bilo sedenje prijetno, Samo komarji so začeli nadlegovati. Moški so -iti odganjali z dimom iz pip. Vonj, ki je je Širil iz kotlička in z ražnja, je prijetno dražil nosnice in vzpodbujal tak. Hvala, 5 katero smo ¿sasipah gospo nadzornikovo za n|enO kuharsko mO|strstvo, ¡e bilo odkritosrčna-. »Lahko vam rečem, gospa Lizika, da boljše rib e juhe nisem jedel niti ob Tisi,« |e izrazil svoje priznanje Adelkln oče, sladkosnedo uživajoč rdečkasto juho, k! nam ¡o je bila kuharica nalila vsakemu poln krožnik. »Lani poleti smo bi i na Veliki madžarski ravnini in ob Tisi so nas tamkajšnji ribiči |:ogostlli z ¡zvrst- ni m ’hal d sz lé', ribiško j uho,-e ml ¡e pojasnjevala Adelfa, Tudi ona |e dodata, da bi |uha gospe nadzornikove lahko tekmovala tud! z juho obtlšklh ribičev. Po približno enournem premoru ¡e prišel višek večera — hajduška |ječenka. Nadzornik je ¡e dal vsakemu takšno porci.o, da bi bil deležen vseh treh vrst mesa. Mislila sem sama, da porcije ne bgni pojedla, toda ko sem ugriznila v pečenko, sem morolo pritrditi štbru; take okusne jedi res ie nisem jedla. Li pačenjem no ražnju je dobilo meso posebno pristen okus; obenem pa ¡e b lo tako mehko, da se je no jeirke kor tep lo. !n vsaka treh vrst mesa je imelo 1 ruijačen okus. Ni se bito mogoče ustavljati skušn avl, n! bilo mogoče, da človek ne bi pojedel da konca. Saj je kozarce dobrega vinca iz graSčin-:ke kleti poživil leni želodček, do se je spet ¿budil. Vina nimam rada, toda po tej edinstveni herduški p3Čenkt si je človek naravnost želel izpiti kozarček. Pd tej poslastic, sem brin tako žejna, da sem zvrhan kozarec izp, la na dusek. Čez hip sem čutila, da mi ;e vino simio v glava. Polastila se me is nenavadna -■■ese[ost, da sen sc hotela kar smejati in pel . Na srečo mi smejanja nihče ni zameril, saj so se vsi smejali veselim priporu bar.? gospoda inšpektorja Ostro lusk e g a ir> šalam, kr ph je pripovedoval Gsjzo, Kar se pa peha t.če, ;e resnico taka, da smu takoj po večerji zapeli. Ogani so igrali Irtre čardaše in otožne »hailgató-:-, se pravi melodita za poslušanje, družba pa je pela. Po madžarska. Pogledala sem Štura in opazila, da mu to ni po vol i. Spočetka je polglasno popeval tudi ram, ker ¡a po vsej veretnosti upal, da bodo cigani pozneje zaigrali kaj slovaškega. Teda cigani so igrali, kar ie gospode naročata. Nikomur pa cčitao šo na misel ni prišlo, da bi kdo v družb! lahko imel drugačne želje, Medtem se ie že dccela stemnile? in na nebo se |6 vzpel rdečkast mesec. Mislila sem, da bo to 'namenje za konec. Toda gospoda še ni mislila no vrnitev. Prava zabava se 'e šele potem razvnela. Po tam prvem kozarčku vina, ki m! ¡e udarilo V glavo, nisem več pila. Ko :e opotanost minila in se ¡e »mehkoba■ iz nog izgubila, rem vstala in odšla k Vohu, katerega bistri tok ¡c odseval migotajočo svetlobo meseca. V daljavi so se temno črtali obrisi Trencinskeqa gradu. Vse je zalivala s rebrn kasta cvellaba Rada imam mesečne noči — polne so skrlvnostnasli in v duša lijeta neznana vznemirjenost, »Ali ti je slabo, EvIíq?u sem zaslišala zg sghoj Adelkfn glas. Obrnila sem se k ntaj in se ji olersano nasmehnila. »Dobro se počutim, Adelko, zelo dobra. Toda nisem več vzdržala v družbi — zahrepenela sem pa samoti. Tu |S tako čudovito!« Molo stran je ležalo deblo cd nevihte podrte vatle jelše. Adelko se je zagledala v nebo, pošuto s tisoč! zvezd Obe sva molčali. Cigani so ravnokar igrali neko žaloslno pesem, Ge'za ¡e pe . Pesem :e pripovedovalo a očeh drage: Zato tako žarijo, ker jih je gospod Bog v spanju zamenjal z zvezdami. Ne vem, kako dolgi? sva sedeli tako zcimiš-jeni, ukv ar ¡-a loč se s svojimi mlsum . Kakor b se b I Čas ustavil... Zavedli sva se šele, ko so se nama približali glasovi. K nama je prihaja 1'udovit Siiir s svc>|im bratom, e Ali vaju motiva v zaupnem pogovoru?« je vprašal Štur, ko se ¡e ustavil ob najlm »klopci«. »Ali tudi vldve dajala prednost samoti pred hrupnim pogovorom družbe?« »R.ai srca ¡e dragocenejši od labirinta sveta, kajne dicni gosplcl?« ¡e parafraziral Komenskega gospod kaplan. »Ali dovolite, da prisedeva?« je vprašal Štur in sedel na skalo, ki je štrlela iz zemljo kaka dva koraka pred nama. Njegov brat si je našel prostor na travniku, Niti sama ne vem, kaka se je pogovor čista nehate In neprisiljeno zasukal tako, da smo se nenadoma znašli v daljni preteklosti. Menim, da |e pogled no obrise Trenčanskego gradu spodbudi. 5tura, da ¡e začel govoriti o Matušu Trenčanskem. Za Adetko jo vse to bilo novo, Adelka jo dotle' slišala o Motusu Trenčanskem le kot o puntarju, ki se je bil uprl kralju. Iz Šhurovih besed pa je zrasel pred našimi duhovnimi očmi junak, velik vladar slovaškega ljudstvo. Ko so cigani spet začeli novo poskočno madžarsko pesem, je Adelka nekoliko posmehniva vprašala Žtura: »Vam madžarske pesmi niso všeč, kajne, gospod urednik?« s-Ne aodile hudi name, plemenita gospodična, če bi drugače postavil vaše vprašanj, Ne morem reči, da mi madžarske pesmi niso všeč; pesmi slehernega naroda so lepe. Ni mi pa všeč, da se ves večer pojejo le madžarske pesmi in da pr tem ne gre toliko za te pesmi kakor za razpoloženje, kate-terega izraz sa. Sovražim zabave, kjer je edino gibalo alkohol. To se pa, prosim, ne nanaša na tole družbo.« Ustrašila sem se, da bo Adelka užaljena in da se bo današnji lepi večer konča! s kako neprijetnostjo, Toda Adelka se je samo prizanesljivo nasmehnila In nada |evata Z nagajivim tonom: □ K -a j vi in vaši prijatelji nikoli ne pijete ¡n se nikoli ne zabavate oh ciganski muziki?« »Pijemo in se tudi včasih pozabavamo. Včasih s ciganom, toda še pogosteje brez njega. Toda nikoli ne pozabim na neki red. Vsi moji prijatelji so tako kakor ¡oz — pristaši in glasniki misli, da je potrebno usta novi tj kar največ društev, treznosti. In sami pri tem dajamo zgled. Kajti največjo škodo insd nosim ljudstvom dela alkohol, predvsem žganje. To je neizmerna škoda, saj je naše hudstvo dobro in delavno In ima slavno preteklost in bi zaslužilo boljšo seda n j ost,..« »Ljudstvo, ljudstvo, pri vsaki priložnosti omenjate judstvo. Kdo je to ljudstvo? To so neizobraženi kmetje, ki so zadovoljni, če se lahko dobro najedo in napijejo. Više njihove zahteve ne segajo. Zakaj se istovetite z njimi? Vase mesto ni med njimi. Vi ste- se iz njih srede povzdignili više, med. izobražence, tam je sedaj vaše mesto. Morali bi držoti z izobraženci, ne pa s podložniki, ki vam v ničemer ne ruore|0 pomagati. Če se ne odtrgate od njih, vas bodo samo ovirali v karieri.« »Ne morem pritrditi, plemenita gospodična, zakaj čeprav je bi naš oče učitelj, smo vendar z vsem svojim bistvom zakoreninjeni v l|udstvu,« je odločno rekel gospod kaplan Štiir In prebite, svojega brotg L'udovita. Govoril je razburjeno, kakor do bš se Adelkini očitki tikali predvsem njega. Ludovih mu je rahlo pokimal, naj se pomiri, ir, odvrnil Adelkb »To je napaka mnogih naših izobražencev, da brž ko dosežejo nekoliko višji položaj, ali — kakor ljudstvo temu pravi — ohlečeja črno sukajo, se že ljudstvu odtujijo, sramujejo se svojega porekla ¡n se silijo v družbo, ki ndm |e sovražna. Za tako ceno nočem narediti kariere. Ostal bom zvest vedno ljudstvu, iz katerega Izhajam, in se vedno bajeva Za niegove koristi — pa naj bi imelo to zame še tako hude posledice.« In kakor b" hotel dodati svojim besedam natančnejši pomen, je še s poudarkom dejal: »Družbene in osebne.« Adelka ga ¡e merila s preiskovalnim pogledom m končala pogovor z izjavo^ »Cenim I¡udi trdnih načel, tudi če z njimi ne soglašam. Gre le za to, da bi v svojih načelih vztrajali v vsakršnih okoliščinah.« Star ni odgovoril. V duhu sem se z njim strinjala, saj čemu bi človek skušal prepričevati z besedami, Značai človeka |eklem v trdili življenjskih preizkušnjah. i^lta sem prepričana, tla jih bo Stčir prestol. Ko smo se pred polnočjo vrnili domov, sem vprašata Adelko, kakšen vtis ji je ostal po nocojšnjem večeru. Odvrnilo je nekoliko nedoločeno: »Na eni strani ribja juha, hajduška pečenka, vino, cigani in pesem. Vse tako na moč resnično in prozaično kakor trdo življenje. Na drugi strani mesečna noč, skrivnostno šumečo reka, zvezde, oživljen« preteklost. Vse tako neresnično, daleč od življenje, romantično. Jaz pa sredi tega neodločna, v vse dvomeča... Kako srečna si, Evka, da nimaš takih problemov I« PrihaiJnjič naprej Na ffiifci je fsipor FmncE (Jurše no SVOjrí rúz£lü.V¡ V Ameriki — polca njega senator lov še in njegova žrrrjii. Kipar Gorše je zdaj me d nami in je pravkar zaključil svojo nuftRvu v Celovca. SLOVENSKI UMETNIKI V VERDIJU Ob robu vseh pohvalnih kritik in krtmenliirj bv v zvezi z uprizoritvijo Verdijeve opers »Dpn Carlos-, a kswro se je pričela v občinskem gledališču -Giuseppe Verdi“ letošnja operna sezona, gre tu zabeležiti s posebnim poudarkom za nas Iriiiške Slovane« pomembno dejstvo: du- so it lj spahu pri-pn mogli — v vodji ali manjši meri, v odilnL ali bolj /«kriti obliki — tudi slovenski umetniki, naši primorski rojaki. Naslovno vlogo v opori -Don CmrLofi- je pel ianuvizl Karič Košuta, po rodu iz Sv. Križa. KJ.iub dolgoletnemu bivanju v Argentini in kljub pogostim potovanjem iz mesca v mesto, iz države v državo, ko mora peti zdaj v tem, zdaj v onem opernem gledališč ti, je videti v njem še vedno odkritosrčnega in prijaznega domačina, pri katerem je krnski naglas v pogovoru najboljši dokaz za njegovo navezanost na domači kraj :n domačo govorico. Z letošnjo sezono je stopil kot. solist na odrske deske v gledat¡šču Verdi tud: basist Ivan Sancin. Sla vendko tržaško koncertno občinstvo ga že dobro pozna, saj je te večkrat nastopal pred njim ob različnih prilikah: kot pevec opernih arij z orkestrom Glasbene Ma-tlce, kot komorni basist z izvajanjem samospevov na različnih drugih nastopili; snemal ie tudi že za radio. Sancinov uspeh je istočuanč uspeh oddelka za sadistično puLjo na šoli Glasbeno Matice in uspeh profesorja Rudolfa Francla, priznanega ljllbljanšliega. Lenori s-La, ki na Lem oddelku poučuje. Naj omenimo ob tej priliki še LO, da je v letošnji gekoni v gleda lleču Verdi za (kor-epeti tori a Slovenski pianist Aleksander Vodopivec; tud: uslanctvltv& diferencialnih raisradiiv uti naših šolah. To pa rti problem nošu rubrike, poSebnu nulo no, kor spada to v pristojnost drugih odgovornih krogov Seveda pa to ne pomeni, da ne smemo tudi tu izraziti svojega mnenja* Kol. psiholog obtJnske v ¿go; na pcev stovaln ice v Tfiil.u se m m, hote id L nehate, pridobil nekaj izkllšnjt 0 takih razredih ki delujejo bodisi V našem mestu bodisi drugod. S temi izkušnjami bi rad seznanil našega dopisnika 1, Organizacija dderejiL-mlnib razruhJov: glede tla t.o, da obiskujejo diferenoiulri razred problematični otrobi, zahteva tsik ravi-prt '■diferenca! Inn« orgo n ju; 11: L j 0, bi gre od šolske oskrbe (kosilo v solil preko šolskih prostpopv (za iogo terapijo, za indivjdualno deipl do celodnevnegii pouka. 2. D: teren cin In1 razred zalite va pomožno šolsko in strdkovno osebje, ki naj bi delovalo v šoli ali vsaj v okviru šote. če deluje to strokityms osebje -izven šole (to velja tud,! zel spec i ali hitel, je njeno delovanje ok['[ličilih, včasih celo jalovo, kakor dokazujejo Lzkiiš-nje. Tudi še tako dober s pet tališ t, ki se tu noji na samo diagnozo, opravi samo polovično del®, ča ne «ledi ustrezna terapija. In to je ravno naš položaj. V Jugoslaviji so lo oviro premostili z mrežo šicisha-vzgojnega posvetovanja, kjar paillulog., pedagogi, sOeiaini du-i ti vrti lin ou: s Socialni asiatariti»!] deluj o ju v šolska m okvira. Sarmi prinebna problem h n-išajHjn irazni spe-cittiui zavodi, ki sn lahko umaiujeio sumo na diagnozo, medtem ko vse ostala opravljajo drugi za to usposobljeni ljudje Pri nas pa imamo te s pet?: til ne zavode, nimamo pa delavcev na terenu. Tako imamo šolskega psihologa, šolskega neuroioga ali psihiatra, ki pa delujejo bolj ali mani izven šole. Zalo pa ,e njihova, po-rtioL. iz razi to umuj ena. 3. Iz zgaraj omenjenih dejstev (ki nikakor niso izmišljena! izvirajo nekatere pedagoške posledice. Otroka moramo opazovati v vzgojnem in izobraževalnem okolju, ker ie tam se nam prikaže v vsej svoji neprisiljeno sLi, v svoji pristnosti, v svoji poini naravi. Zalo ni prav nič čudnega, če šolnik trdi, da jo otrok nemiren, zd ravni k a pa, k. ga opazuje vsega skupaj, rodnic, pili lirta, so rte zdi prav rti L ne rti i ran. Tu je šumu droben primer, ki pa nam odpira nova, ptao za reševanja tega problema prav na podlagi LzkiiŠEmj sedanj Etgti. zastarelega reševanja šolskih, pedagoških ali psi haloški h problemov naše Jjube in coli ko kritiziramo sole, Če hočemo ustanoviti diferencialni razred v Lem k m is la, potem rma, co suiisei, dragoše pase zelo boiim, ne samo. da ne koristimo našim otrokom, temveč jim rejo škodimo, v ¡kolikor ¡ih postavimo v slabše kultur no okolje in tuiko izključimo še tleti -pozitivni vpliv, ki b: ga boljše uk olj c laJilto imelo name. Če vse to vpija zn diferencialma razrede, kaj naj rečemo šele o vsem specialnem šolstvu, ki ga tudi potrebujemo. Amicus Plato, sed magls Euriica verites! ODMEVI NA DVOJEZIČNOST - PISMA BRALCEV PISMO OČETA K Sedmakovemu čin reku, ki -fti? pa objavili v zarinit številki Mladike, bi rad dodal svoje skromno mnenje navadnesa očeta, čeprav moreta ne najboljšega pedagoga in Tudi ize najboljšega p.uhulaga. Teza, ki jo zagovarja pro!. Damic Sedmak, ¿ci idu je prav. če otroke učimo tujega jezikii že S tremi leti, se mi zdi za tuje jezike popolnoma /sprejemljiva. Vendar n* po mojem pral. Sedmak svojc-fja čicn ha ciomisiri tfo kraja, ker je TUJ S JEZIKE in ITALIJANŠČINO posta- vil ran iato raven. Vri pa riobrc ve» nm, riti v Trstu iiahjaraščiJta ni za slavens-tecija otroka isfo (toč «ragte-ščircn crii iiimičino ah kak ¿trup tuj jezik. Italijanščina je za naše Otroku ADmrec nekak drugi domači je zik, ki so ga- začno učiti že v prvem razredu osnovne šote ¿fr- se ga učijo naprej vzporedno s slovenščino prav tako temeljita feoi ¡tttii-guiski otroci. Potep ieyu slišijo naši otroci italijanščino na vlakam vo nalu. na cesti, ran televiziji, v feinu itd. iiri. Covoriii torej o potrebi, rira t?ft n trši oirocl začno učiti ¿trriiprifv ščinc s tj^jiit leti loku kot- drugih lupiti jezikov, ni prav. Pravilno u-lemeljtije Sedmak, da mora vsak tuj jezik sforaeti na osnovi mate- Oglašum ne (fot profesor slo ven sksga jezika, na eni izmod sloven' skih šol v Trstu, ki o psihologiji in pedagogiki, ne moderni ne stari, n ima kakšne strokovne podkovanosti, zato pa lem več dolgoletno prakso. Postavili ste mejo, od katere dalje bi smeli [ali morali) o-trpke učiti tujega jezika, l.am okoli tretjega lela starosti. Morda to velja, čq bi male tržaške Slovence začeli pri treh letih učiti poleg slovenščine tudi nemščine alt kakega drugega tujega iezlka. J taji-ja ajdina pa v Trstu na more veljati za nas kot tup jezik v tistem smislu, kot to mislijo pedagogi, ko svetujejo zgodnje poučevanje jezikov. Mi stud manjšina in -tuj* jezik preplavlja našo mladino okrog in okrog. Edini otok v lem tujem morju mu je slovenski dom. Edino tam zares od jutra do večera srka V£L5C Svojo materinščino, tudi če je to samo preprosto doma če narečje. Vso predšolsko dobo bi ga raje izolirali pred vplivi »tujega^ jezika, da bi se dodobra na&r-kal materinščine! Kajti le-la m sn niene osnove. Ne bojmo ¡a, da 4e ne bo naučil italijanščine! Dovolj zgodaj |o bo znal. saj predstavlja italijanščina ob v e zini predmet v osnovni šoli. Če naletim kot profesor na težave, nadetim le na premajhna znanje materinščine, nikoli na preveliko. Običajno znajo vedno več italijanskih Izrazov kol slovenskih, običajno so vedno boljši pri italijanščini kot slovenščini. rčnščine, toda italijanščina — iz razlogov, ki ¿¡era jih tJiiienii — po mo/en* ne gre jemati teci NAVADEN tuj jezik. Bolje je. da se ga slove?i,s.f;i otroci fvsaj tu pri naj ¡h ne V Ljubljani seveda) začno učiti kasneje, morda kar v šoli Iz losi nih izkušanj na svojih otrocih vam ■zagotavljam., eto ie to pravilno. Imam nnmreč tri otroke, l/sl trije so začeli hoditi v osraovrao šolo. Itn niso znali ene same besede ¡tali /pnsfeo, jVajsiarojši sin (jo hnulti na univerzi, dj-upi je ¿sle zlezel Jia višjo, tretji pa je še na osnovni šoif. Zagotavljam vam; vsi trije lispeva-jo odlično v vieft predmetih in fwfi v iiaiijtuiičinj. L. Ž. A.It ni tu nekaj narobe'1 Ali ne bi bilo boljo, ko bi staršem svetovali, naj otrokom do osnovne šoio mnogo pripovedujejo in berejo samo v materinščini [ali naj jim vrte plošče v materinem jeziku J. llsTjen-ščine se nauče n v prvem oglu, ko stopijo iz liišc, slovenščine se pa ne bodo nikoli, če jim bodo vsiljevali, potni panike, dvojezičnost že v nosnih latih. Me čim prej, čim pozneje =tuj- jezik, večinski jezik. Da pu jih učimo drugih, zares tujih jezikov, tudi že v predšolski dp hi, proti temu nimam nič. £ ponosom povem, da moj uLrak načenja odkrivati italijanščini] šele sedaj, v slovenski osnovni šoli Tako bo vsaj imel svoj materin jezik. (P. s- Moji najboljši učenci v slovenščini 53 med naj bolj širni tudi v italijanščini). Tržaški šolnik PISMO MLADEGA IZOBRAŽENCA V zarili)i Mitiriiki sem v članku Danila Sedmaka bral, da. sc otroci lahko začno učiti tujih jezikov šele s tretjim lotom, prej pu d« m:,.u vsa skrb biLi posvečena izključno materinščini, in da ük je troha tujih jezikov učiti na podlagi m m te rinščine Temu mnenju sedaj odločno nasprotujejo psihologi m vzgojitelji, ki priudaTjnjo, da se je Lreba jezikov učiti samostojno, če hočemo, da bo aLrtik tuj jčzik di-jftnsko in vrieFit nensko uh L m il i ral, da torej ne bo »prevajaj«. Nevarnosti prt tein skoro da ni, otrok; bo puč kdaj pa kdaj mešal razne besede in nas s svojo nerodnostjo spravil v Miieh, ji istočasno bo uril svojo InteRgHuco, postavljen bo pred ir.-hiro (ki ga seveda nc bodo preveč bremenil^, ker so manjše važnosti!. zlfusti pa bo spoznal relativnost jezika in pujmpv, ki bodo izgubili nekdanjo »vzvišenost“ in "nedOtakljivoiiU. To pa jc povsem pozitivno, Vse tn ¡e še zlasti važno ki vseoka manjšijio., 'ki tihot« nujno po-znati dobro aba jezika: svojega, da lahko ohrjini narodnost in h« v njej vsestransko razvija, večinskega pa zato, da, se brez testov in manjvrednostnih komplek eov sporazumeva s sodriavlj suri. Pri tona nočem niti poudarjati pomena, 'ki ga dejansko jjoznariie d veli jezikov ima za odraslega izobraženca. Ds bi narodna zavest pri Lem kaj trpel«, pa sc ni bati. Otroku burne cepili narodno zavest in ljubezen do materinščine n« z ijgno-ranco ah zakrivanjem resničnosti, temveč bo m n broz težav in bolečin poveri ali, kakšni smo. koliko Tisi je. kje živimo itd, Sadi primitivne vzgoje pa, je otrok, 1(1 je magari do šestega Teta poznat samo slovenščino. a je pod vplivom slikanic, filma 'in televlzlie izgubi) stik z materinščino, Njegii'1 jezikovni zslklad materinščine bo Usti, ki sl ga je nabral do šestega leta, razvijal se bo potem v tuiEm jeziku, pe n«j bo aktivno ali samo pasivno. Sam jezik namreč ni tn ua mcut biti bistvo narodnosti; osebno po-zna.m pri more. ko se proa meznlk I sicer dobro izružajo v slovenščini, a slovenskega imajo v sebi boli malo. To pade v nčl še zlasti v zadnjem času, ko k naun jiriha|a|o Iz matične prestolnice rožni publikacije na visriki ravni, 'katerih pisci so žc prestopili mejo čistega pd-pariništva, Tu na robu odpadajo primitivci in bojazljivci, a oirtje Izgublja vrhove... L. A. PISMO ŠOLNIKA PAVEL ZIDAR (Odlomek iz povesti VID) Prihajajo in odhajajo lene it spovednice, povedo, kar jih bre. meni, odbite molit, dan za dnem luko, Ittpntk se srečuje v etuun-istimi nemiri vesti, podobni smo si, ko tla snw tisočetčki. Včasih pa tadoni človek r svojem obupu tako n trna vu ti po fît samosvoje, da nič več ne mislim, tla smo tisočerčki. In tako je bilo z ¿eno, O kateri vam boni pripovedoval. * Odprem lino, prisluhnem, z ene strani pa samo grozljiv molk. Pogledam. Obraz tene je voščenobel in negiben. Prosim, jo povabim k spovedi. Ne verujem, je dihnila sovražna vame. Tako se je zpčeto. Zakaj ne, dobra ¿ena?, jo vprašatn. Zato, ker,,, ker... ker... In se je zrušila med roke in v jok, ki ga ni bilo moč slišati, Strašno stihu bolečina jo je pestila. Ali ste bolniÎ jo vprašani. jVi bila. Ali ste v denarni stiski? Idi hiia. Človek..., je rekla in me pogledala s pogledam, ki ga ji ¡e izkopalit iz dUpet stiska. Človek je zverina,,. Zrušita se je nazaj in slišal setu porog namesto joka. Ne morem vam pritrditi, sem ji odgovorit, čeprav rad priznam, da imate vzrok za to trditev, ¡Dvignila je obraz v višino mojega. Gledala sva se, V njej se je nekaj razvezalo. Morda sem ji zdramit upanje s svojo zadnjo pripomba, da ji verjamem, da imti za svojo Strašno sodbo človeku. Vagala je svojo odločitev na tehtnici pameti in jo zvagitla. Videl sem blesk v njenem pogledu. Ogenj upanja, Ogenj volje. Gospod pater, je rekla, povedala vam botri vse, morda bom dolga, ne vem, ali me boste poslušali? Hom. Ati me boste... Govorite, samo pripovedujte, rešite se v pripoved, po vaših besedah bo prešlo vse tetko name in iz mene k Bogu, v katerega verujem. Gospod pater.... Zbližala svtf se in pripoved se je začela. ■k Bila sva v isti utici doma, le tla ivti hodila v različne šole. Ni bi! moj tip, pa konec, Z.diska iz.herč, in če je po tistem še sama izbrana, je najsrečnejša, tako vam povem. On pa je vohlja! z.a menoj ko špijonček. No: šolanje se je nekega teta in dne te približalo koncu. Od ma* uirirati smo. Pateije mine. kot vzdih. Jeseni shodim v sltii&o, oti se pripravlja na univerzo in mi grozi s samomorom, če se ga ne usmilim s pozornostjo. Ni me ganit. Ubij se, sem rekla v sebi- Kse OB SMRTI BRUNA IVIERIGGIJA V soboto, 7. novembra, je umri V Milanu, Bruno Meriggi, profesor iirivonstei; filologije nn tn-niko ji ji j* univerzi. Z njim se je sicer skromna. vendar zelo delflvna vrslo ita-lijansteih sinvi-jtov občutno in nenadomestljivo sterčifa V netenj letih so namreč odšli v večnost £n-rico Damir; ni, Luigr Saivini, j4r(u-ro Croni«, tei so utemeljiti ititjan-steo stav is ribo in zapustili dela, tet jih čas ne bo zaternnil, Brunp Mariggi je bil učenca vseh taft, iodn njihov rte ia te rog je še msširii in poglobil, te er je imel še osnove,, m katerih je gradil svoje delo. Bil je še mlati, sredi de in tet načrtov, mio je njegova nenadna smrt ¡oliteo bol; boleča. Rodil se je leta 1927 v Orviei« :rz se triku j p 3 diplomi posvetil slavistiki. Medtem ko so si njegovi predAojinitei izbrali ali jezitetr.dav-je aii lite ralurrj, /e Aieriggi 00/ii s enaAn vnemo obe panogi. To ja pokazal že na svojem prvem ilui-benem mestu na univerzi v Firencah, fejer je bil poverjeni profesor sibvanstee filologije. Že leta isss se je tolifeo uveljavil s svojimi razpravami iz slovanskega jezikoslovja, da je dosegel libero docenzo. izpit. tet mit je doteortčno odpri pot v univerzitetno tenrisirO. Od I95A. rio 1900 je poučeval na univerzi V Piši češki ježih in lile ralu ro, nato se je preselit na univerzo v M tiari kot redni prnfenor sltlvantstee filologije. Otipi rnij pa se mu je zb pot na rimstef) univerzo, kjer hi bil s nvn/n sposobnostjo in podjetnostjo ustva-rii središče siovnnsfeega študija v Italiji, Meriggijevo delovanje je zajemalo steoraj vse s/ovansfee jezike in literature, V prvih letih /e rasi-shavtii začetke rustee ten/ižwvnosii, iz teatere je pripravit obširno delo o ruskih narodnih pesmi A Bj,1 linah. Ko je poučeval češčino, se je poglobil v češko in slovnšteo književnost irt izdal v zbirki■ Zgodovina literatur vsega sveta Zgodovino če štee in slavaštee lifemstrne, Za dopolnilo je pripravil še obširno knjigo Najlepše strani iz češtee in sio- vašfte književnosti- Posebej je izšla zajetna razprava p češkem pesniku ,/iržip.u VVolk e rju-. Za ala-vaščino pa je sestavil ¿’tovnico sin vaike^a. jezika, ki je danes v rabi na italijanskih univerzah. Veliko časa ie Meriggi posvetil tudi pol/ski književnosti tri napisa! iri obarite razprave o vili k ib polj sfelh romantikih: -Siovvackl, Micfeie wicz in- WyäpinrtSki. Dalje je pi SP-l q poganaki viri- pri Slovanih, 0 Starih slovanskih imenih in drugem. M a Slovence pa ni bil samo znanstveno-, ümpüii tudi srčno na vezan. V' Trži j's vrsta tet prihajal za predsednika izpitnih komisij pri zrelostnih izpitih rta višjih srednjih Šolah. S uvaja reanosijo. razgledanostjo m razumevanjem, študirajoče Fniadine «i je pridobit spoštovanje in ljubezen dijakov in profesorjev. Prav tako je bit v pa krat predsedmii komisi; za prof e sorske in učiteljske izptie. Končno pq je bii tudi v mtaistrski komisiji, ki je pripravila učne načrti in zakone za slovem-ke šole v Italiji Tafta ie Meriggi pomembno odločal pri slovenska m šolstvu, foda vedno je kazal razumevanje za posebne razmere feb šai, pri srcu mu jč bil samo uspeh in napredek, zato je pomagal, kolikor je bilo v nie güvi moči. ftferiggi je napifioi v italijanščini prva popoino Zgodovino aiflven-skepa stavstva iSfpria delia lelie- -ratura slov snah ki je izšla leta JSffJ pri jVuovi Accndemii v JW¿ionu na 408 itranek. Deio je napisa no z velikim poznanjem snovi, no vseh siraneh je čutiti, kako je ttv-lar z vso ljubeznijo in srčno prizadetostjo spremljal rast slaven skega slovstva od prvih skromnih začetkov do današnje dobe. Pri tem se ni omeji! samo na iiteratme pojave, ampak je v knjigi podat ce iotao slovensko kulturno življenje, pogosto popolneje kakor tovrstna domača delo. Letos je knjigo pre gledal, dopolnil in podaljšal do naj'■ novejša dobe ter jo izdal v zbirki Jugoslovanske lire ral ure tLe letfe-ratura detla Jugosktviai. V knjigi je prvič obdelal tudi. ostale jujjo-slovanske literature.' hrvaško. srbsko in makedonsko, Z iWeriflrgi/ein je umrl velik človek. učenjak evropske širine, po- kol/ sem ga čutila kot slabega človeku, ne vem, kaka bi vati i rekla: človeka izsiljujejo s simboli žrtvovanja le moralno perverzni ljudje. Ali sem prav povedala? Potlej me je ujel- Videli boste, kakšen perfidnež je bil. Ko je videl, da me njegov samomor ne premakne, da ne verjamem vanj' fic v njegovo grožnjo, je odšel v Zagreb na univerzo brez slovesa. In na to sem se ujela. Na w. Zato se obsojam, pater, Zasledila sem se pri nemarni nečimrnosti, sebičnosti, ki me je odnesla. Kako to? sem se spraševala in gledala v praznino id njim. Prej, če se je Sel samo kopat no kopališče, pismo, kje je. loz rta njegova pisma sploh nisem odgovarjala. Na eno samo ne, Zdaj pa, tir je odšel brez hrupa za sabo, tiho, takorekoč brez sledi, j?ie je zamajalo. Kako si tu iij'jrre! Kdo pa je? Kaj pa vsa ta poplava besed in groženj, kaj vti lot Zrasla sem v bes, brala njegova sltlfa pisma ko nora, na vsakega odgovorila z dvema Slavkoma in tako branitil svojo sebično nečimrnost. Tu sem kriva, priznam. Tu se je začel moj polom, Nil to past me je uje! in se mi maščeval. Potlej sem čakala mesec, dva, tri, štiri. Nobenega pisma iz Zagreba, niti pozdrava niti glasu po kom drugem. Kaj je to? Začelo je oživi;ati ljubosumje in radovednost. Spravila sem se k. pisanju in mu pišem: kje je, kako se ima. In to je bilo dovolj za nadaljne odnese med nama, Razvili so se v zakonske. In od tistega, trenutka dalje lahko rečem in zapišem, se je obnašal tako, kol sem zaslužila: zdaj te pa imam, ujel sem te, tičiva! Zdaj se pa začne tisto, kar si si tako teleta: ples poniževanja. Hotelu si, da le ujamem, rtič več. Nič drugega: ne prijate!; j Čila ne topline, temveč: ujemi me, zdelaj me, ker imaš zdaj vsa pravico. Bil je in je še greb soprog. Moj odnos do njega se je popravil, ko sem mu štirikrat rodila: je le oče majih otrok, vsi so bili spočeti iz ljubezni, vsaj z moje strani- i>Ft pa nadaljuje, kot je bil začel: ujel sem te, z.daj pa jamraj! Pa drugem otroku, pomislite, sem srečala moškega tistih sanj, ki so zakasnile in se mi niso uresničile. Bil je po videza in duši tak, da se je prilega! mojemu duhu in telesu. Srečanje je bilo bežno in brez posledic. Tudi on je bil že oče. Vendar prihaja v moje sanje vse pogosteje, zlasti zdaj, ko je najtežje. MoŽ je medtem študiral, stanovala sem pri njegovih in hodila v službo. Nekega dne pa, ko sva bila s tasFajji sama, mi le-ta izpove ljubezen. Poslušala sem ga rrr lezla od Šibkosti, ki me je zadela, na kolena. Zavest mi je razpadala. Pove mi, da me (juhi, res ljubi, in da ve, da me njegov las-tni srt! ftč; da je baraba in da ute je ujel ttiko, kol sem vam bila že povedala. Oče! sem dihnila. Prizanesite mi! Poglejte vaša vritika, ali ni dovolj veliko plačilo za vašo sebičnost. s\li ne vidite... ... da trpiš, je rekel, vidim, zato pa ne morem več gledali, da nisi ljubljena, kot si zaslužiš, moj sin... Pokril si je z rokami obraz in zajokat. Poslušajte, oče, saj ste jtt vendar mož žive žene, ne delujte pekla v fern domu! Kako naj živimo! To se hitro spregleda, kaj pa potlej: jaz, otroci, vi; vsi bomo imeli zavoženo Živfjerr/č. On pa nič, nič in nič. Vmes sem rodila tretjega otroka in Četrtega, on pa me. je oblega! dalje. Pa ne le z. besedami. Fizično in s svojo izredno pojava: bii je lep, lepotec starec. Marsikdaj sem se ga komaj ubranila. Ta čas je moj mož študij končal iti postal zdravnik. Postal je še bolj grob iw uit četrtem otroku se je razvil tako srdit boj z.a plod. da ga težko obnovim v besedah, ker vse tisto znova doživim i!a telesu in na duhu, Zahteva! je splav. Dosti je teh pamžev, je rekel. Mislil sem dva, dobro, iri, četrtega pa nočem, nočem. Hočem, da greš dol in zahtevaš splav. Ju z pa sem branila plod, ki je is gorel kot miccno .sonce. Ki me je že klica! mati. Njegov slastni glas nič je že imet V oh las ti. Njegov stvarnik, oče, ki je imel v lasti tudi mene, pa je zahtevat, da dovolim umor. Trije pamii so dosti! Nočem, da bi se mi smejali, ker se voza> rim s jičkoni. Kazali mi bodo na pamzc in govorili: kost rim! Nočem in konec. Ne bodi mi Indija pod mojo streho v Sloveniji! Ti hi kur rodila. Jaz pa naj jih preživljam. Vsa k večer tako, večer za večerom, Besede, gospod pater, so semena človekova. Ko bi človek vedel, kaj z.aseje z. zli besedami, ko bi človek enkrat tu vedel! Bes edef Besede, gospod pater, bodo nekoč, ko bodo ijudje popolnejši kot zdaj, tudi oznamenovali kat orožje. Nekaj tisoč bi jih, po moje, morati sploh potopiti na dnu oceanov. Po vseh teh obdelovanjih sem začela bruhati, ud mene je Sta kri, lotevali so se me krči. Plod pa se me. je. krčevito oprijemal. Bit je tako globoko v mojem dtthtt, da bi se morala do nohtov razkopati, preden bi ga odstranila- Tuko ni moglo več dalje. Bruhanje. Kri, krči. Tast. Tasi je izkoristil sleherni trenutek moje samote in me nadlegovat. Ponoči spet rti bito miru z. moževe stremi, podnevi po spel plod in razdraženi tast. Greni v bolnišnico, sem se odtočila: moža ne mureni ubili, tasta tudi ne, ker me resnično ljubi, moram pa tebe, ki me nuj resnic-rteje ljubiš in ki si najbolj nebogljen — otrok moj! Toda, sem rekla tistikrat otroku-piodtt, če moreš, mi pomagaj, da ne bum od hudega izkrvavela. Pomagaj mi ubiti tistega, ki to zasluži. Malce sem še oklevala. Nekega večera pa ure je mož naložit in odpeljal dol. Videl je, da jtijcii! še. odločena. V resnici sem pa jaz bila, le plod V meni se ni sprijaznil s .ii'Ofo smrtjo. Mož ustavi. Izstopiva. Okoli naju je noč. Pod nama prepad, Glej, je rekel, tu doli se znajdeš, če se mi ne. prikažeš očiščena tega pan krt a. Razumeš! Drugi gledajo, kaj bodo imeli, mi pa, kaj ne bomo imeti. Vse sc tni posmehuje, je naštevat. Ječim zraven njega. Zdravnik v taki škatli, si pripovedujejo. V meni plod zagrize v dušo. Ločim se, če prideš nazaj v tem stanju. Vse sem naredit, da j c splav legaliziran, razumeš? Tu dol te zabrišem, razumeš? Vse bo v redu, rečem, in se odpeljeva. Nič več nisem vedela, kje sem. V jvei okoli mene so vdrli neresnični odtenki. Blaznim, spoznavam. Konec, konec. Začela sem se smejati. K moj im ustom se že vije smeh blaznosti. Po treh dneh pregledov in miru pred možem, se /oliko discipliniram, da požrem tisti kačji zalet smeha. Pridejo potne. Ležem na voziček. Občutek imam, da me je naročit bogataš za kosito v Waldorf Astoriji in da bom servirana za večerjo, V roke so me dobile sestre, ki opravljajo preda penicijske dolž• ttosd. Z nekaj cinizma in vicev kakor na grobiščih med grobarji me pripravijo zet poseg. Potiš ne jo me v operacijsko. K Hreni: pride zdravnik kirurg, pozdravi me in me gleda. Vse je sivo, belo. Ste pripravljeni? vpraša. Sem, odgovorim. Vstanite, prosim. Pokaže mizo. Tja, prosim. Grem, Ležem, Se* stre asistentke se lotijo mojih rokr nog. znavavec Slovanov, hot /ih danes ne najdemo med njegovimi rojaki, predvsem pa prijatelj slovenskega naroda in iržaških Slovenca v še posebej Martin Jevnfkar KDO JE WA PSU? tali o novi seksualni morali) V zadnji šievilki neka Eršttiija kulturna revija predstavlja tudi zadnji tOmü-ri pisatelja — imenujmo pa itlfeü— DufdUMl /LiVtlrtoViČa.-Jj[in } un n na psu.. V iKimiLriu najde ti e vem ksJkšno prnbtamal.Uko, polno pomenljivosti z& naprej in nHr zaj. Skratka nekaj, kaT na-j tri nahranilo duhovnost Slovencev, zamejskih še posebno. Ampak kdo je pravzaprav ta mož. ca odkrivale]] skl Dušan Jovanovič? Poslušajmo ga, 'kako se nam predstavi v zadnjem Tovarišu. Ko nusLopi v članku Na gugalnici med erotiko, -pornografijo in morale IIT, ki mu jo dlčni ženski avtor Vesna, Marinčič. Ta nosilec nove slovenske duhov nosli takole modru^o o homosek sulnosLi: » Homoseksualci, to je venela, /iibm-na, prikupna Tïusa. Zelo galantna, prav niti malenkusLua. N ir zask t b I j u j očeg a. to ni, nič takega, zoper kar bi m orni protestirati. Verjemite, to so svetovljani, ideolo gija in praksa homoseksu-aistva sta razburljivi, kot 'jo razburljivo vse. kbM’ je nenavadno: normalni seksualni odnosi so lahko mlačni, dolgočasni, rutinski, prav nič vznemirljivi Honnie roLLlta gre dalje. U-vaj-s neusmiljen, 'kruL. Sülkraletl ritual, 'ki presega tradicionalno prti-Let-meščfinskp izkušnjo. To ni samo modno hluatanje, marveč resnična potreba po spremembi, po podiranju in razširjanju pence priviti h. meja setizuslnoSti,-“ Toda, v istem članku Tiastupa, še neki drugi gospod, Ta nima nič opraviti s kulturo. pač pa 7 obitvst-jo. Ime my je LOJZÊ SLaRP:. Punk ci¡11: SAMOSTOJNI SVETNIK. Kje? Na SEKRETARIATU ZA INFORMACIJE PRr IZVRŠNEM SVETU v Ljubljam. J n Hlejte. ta visoka moratno-cenzmraa, instanca nima nič, prav nič, absolutno nič proti pornogr» fiji, ki ¡e preplavi Ja slovenske kioske. 'Tudi naši Problemi so nek ni -krat objavili že zelo drzne slike. In Problem: niso komercialna, revija,-med drugim vpraia, lega gospoda časnikarka. Vesna Marinčič. G-oepodov odgovuf; "Ne vem, če-irai, vendar v tem ne vidim nič vznemirljivega.' Veriel.no bi bil vzneamirjlivejšl za g. l-ojzetu Slabeta krščansko njiv rtrdinien članek o spolni moral:.. V. D. DELO MLADINE M SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU V soboto, 2B. novembra ie bil občni zbor Slovenskega 'kuiturnega, kluba, k: deluje Že 15. leto v Trstu. Pred sed n iško poročilo je podala dosedanja predsednica Alenka flebula, 'kije vodila klub že dve leti lil pokazala pri tem izredne sposobnosti in vestnost. V svojem panočHu se je omejila na nekaj pozitivnih Ligu Lovi Le v kar zadeva organ izanij-n, kroni koški pregled delovanja pa ¡e ppdal dosedanji tajnik Boris Pangerc, hi je ugotovil: *Gd 10, januarja pa do danes, smo preživeli skupaj 28 sobot. V tem obdobju smo poslušali 12 predavam!. predvajali smo 6 filmov, priredili amo 2 nagradni tekmovanji in sicer: eno z diapozitivi in eno- v Lomball, nato en literarni in dva zabavna več« ra in dva Sprejema. S svojo p rise#; nosijo nas je počastilo več osebnosti, koc n.pr. pomožni mariborski škof Grmič, pater Koran iz Kima, primarij IM rižu ¡rake bolnišnice dr Kerti in drugi ugledni gostje. Imeli smo tudi priliko poslušati predavatelje, ki žive v tujini in 'ki so mimogrede po domačin krajih, radi sprejeli naše povabilo. 1. msj«. smo priro dill la delno uspeli izlet v štever-jan, medtem 'ko ie izlet na Koroško zaradi stavke avtobusov -odpadel, Pripravljeno; javijo. Luči! ukaze kirurg. Ukazi vzlete. Ncee! privre iz mene. Soha one mi. Need zavpijem. Ljudje so/nemi, bledi. Kuj je, gospa? pristopi zdravnik. NoSerft, rečem in se nagnem v stran s polnim obrazom duše Žalostne, ki joče. Zltjeni se. M o č e e m i N o £ e m m m ..J Čitjte... Tega nisem hotela jaz... mož moj... mož-Cujte... Prosim, odvežite me! Sestra! Roke so segle po pasovih in že sem se vzdignila, sedlu in jokala. Videla sem .te Žival. Oskrunjena, Grda, Jokala sem. Gospa, je poklical kirurg, Jočem, ječim. Gospa, injekcijo vam bomo dali, Ide. slišim ga. Cez dva dni pride pome mož. Brez besede je. Tih. Zdi se j?:e on očiščen, ne jaz. Voziva se domov v ledeni tihoti. Med nama su nepremostljive razdalje. Čutim: nikoli več ne prideva drug do drugega. Doma pa spet vse po starem, Tast mi izkazuje vtg bolj neumne poze ljubezni. življeh/Sktirn /ubile ju. ena naših dijakinj pa je [imetniku izročite Šopelt rdečih hagelinOv. Ob barvnih diapozitivih, ki jih je posnet Sergij Pahor, ie nato umet tek rctziujjoi Svojo umetniško zamisel ¿n ;jčrtni nniope, ki si jih je zadal /joj antei-rtik med nami. Po čestitkah (rt posdravill mnoffiti prisotnih se je umetnik še isti večer odpelja 1 v Ljubljana. Po Koroškem* pa Kranjskem (Softetujcio naši hravui - smmofiki} Spel. hk je nglriAlln, :l Sulškei doline Micka D&beij »lfOVik idkrnl. z zanimivim (Jjplaom n Izdelovanja domicoogu pluLna nu Selške en, iktiLH-regu. su, yodap stara čuž 30 le L, šo spominja, pred višam pa 11 n ti. £tj živo v spominu. kaj vse. 'ji j« o Limi kot otroku povedala njena babica. Ker ima zapis tudi einog rti!¡e!tč vrednost, siriti se odločiii, da ohranimo njeno pripovedovanje nedotaknjeno, se pravi narečno obarvano, feitfirš-nepn nam j& poslala. MICKA DEBELJAK KAKO SO NEKOČ DOMACK PLATNO IZDELOVALI ■Včasih, Micikstj ¡e bilo vac drugače kot sedaj,* to mi j& modrovala prababic«. k(] je nedela na zapečku, jaz pa na peči, zavita v njeno kocema j ko; shira sem bila. pel. la L. Ona pa triindevetdeset, Pozorno sem po sl usula, včasih ju jLe posilil kašel, da je ponehala, dala je v pfUi žličko terjaka. nakar jo ¡e kaše! pustu. To je bla taks. reč, iz bezga kuhana, pa, močno gosta Je tla, da tej kaj kašel taipustu. Nadaljevala je: «To tim n prodi ukortrj vse noči.“ Šterje kolovrati so bti v hiš, materin pa treh punc, še Jest sem poskušata, ket se je pač tak otrok rud v cekinu zraven pa mal zmed m. Ktera ¡e sloveJa za ta bdi j predico, le napredla ene štreno na dan. Naša teta že, Statva za platno Lkat pa. se imeli kmetje vsi. *Kako ste pa tist dobil, kar Ste predi?* sem otroče vprašata prababico -O, punca, to ¡[i pLL velika dela prej. Vsajali ¡¡mu najprej Jun. Ko ja zrelo, zgredtiiajo sume od. slame, pogrnejo po rOurii travi, doki or n: godno. Suho paharejp in povežejo v «nape. Potem pridejo tariee s trlicami. Možak, ki mu pra vije 'tasuJio-, posuli silimo v za to pripravljeni -jami da se lomi Tanče tarejo, dokler ni vsa tista snov preč, kateri pravimo pezderje, in ostane sam lop prediv, mehak kot vovna. Po- cev teden smo imel po šest. Jeric, Pa to riso bii Špes, kadar smo imeli telice. To so tu gospodinje kar kosate, katera jim bo belj stregla: kruh, na mltfku. pečen, kofckL, ki ga clergač n-iso kuhal ket kakšna m n m L a, naskrivaj, Za tiiricc je pa hiv. Potem strdki e, mlince, pohane šnita, flancoLa. Plaifka z jagod o vekom ¡e ves čt*5 stala v bkžin, lasu ha ju biv pa ves čas v rožcah Prediv smo ločil v dve vrsLi, mikale se ga žensko ti a tako imenovanih grehvnih. Kar So grubursL vzal'1, je bito grobo, im e n o va.no hodnife, kar -ju ms-tule v rbkah, ¡e bilo pražnje. Ta havt predice w predle ta, pražnje, nižje in začetnice pa hodnik. Pražnja preja je bila tilnika koč las. poeuhait? HO jo v dve niti, potem jo jo dobiv tJt-cricc v roke. Isto so delali s hodnikom, lu da je hlo vse belj enostavno in grobo, rabili -so g« za delovne obleke, žnkle in rjuhe. Tudi v prodajo je dobro šov. Pražnje platno je pa dalo dela. Najprej se ga po iuhluli, potem belili na semen, ves čas je morov hit vlažen Pagrnjsn ja blv na travniku, na pekočem soncu, od d«s«, do ¿tis« so ga poškrofih z lugom od l>u-kovega pepela. Popoldne ga p« niso ŠkroMi, da jo bil vsak večer .suh. Ca je bilo najbuljše V)'ejne, jc bi V ob tednu bev kot kontenina. Seveda, če j« pa vreme naga jato. so pa po celi mesec mečkali — To platno ie imelo veliko veljavo, je blo trpežno in lejx>, prodalo se je na moč sijajno. Večina ga prodajo, zase ga rabijo le za nevestine bale. peče, všpetie in za moške pražnje srajce pa. za novorojenčke pri krstu Saj za drugo niso kmetje dobili denarja 'koc za platno, živino in oglje - MARTIN J E V N I KAR SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA LITERATURA [NADALJEVANJE! IVAN JON TEZ Jonte* h-pudii m til Luka imenovane stare naseljence. Meti Zíltln'jc vpjnih j s sodeiovoi pr: zborniku ElIÓjiiíl Kristana, Ameriške povesti, ki ga je leta 1943 izdal* Prosvetna matico v Chicagu. Leta t Od S pa je izšel pri Založbi Triglav v Ciuveiüutdu njegov prvi reman Jutra brez sonco 1273 struni). Roman se godi v glavnem v Ljubljani v drugi ptilovici lunj, I94Q-. Glavni, junak je M ilan Kos, kulturni urednik ] j u b I juirske^tL Lednik h. Nova Švabe da. Ze kot dijak je bil socialist in H(iden najbolj gorečih ¿íi^Ovii-r- n'tkav najtesnejšega sodelovanja s k o m uti isti-, Pri partizanib se jo s svojimi junaškimi podvigi tako od likuval, rju sli mu mnogi čestitali, a Ludl zavidal.. Po vojni pa je bil razonaran, kur hej rnzLTLEtre jiitdu Luka uredile, kšlkor je pričakoval, iz tira ga je vrgle, sestre litev a m vriske g a, letala nad Koprivnikom liti. avg. 1SJ4(?I. zato je napisal q lém osLer članek. OZNA io članek pred natisom zaplenila, vrgli SL) ga iz .službu, povezal se Je s prmirežimškimi ljudmi doma in v Trstu, izdal protivlHidni J« Laik in Siril v Trstu natisnjeni list. Zaprli so ga in obsodili -mn duše L LsjI zaporu ob Lrdtrni delu-. Roman le napisan v slogu takratnih rnrnanpv kakega, Miška Kranjca, le z nasprotno tendenco Nastal je zaradi tendanco, zilLu im a vso napako, ki Jih imajo tovrstna dela Večkrat greši pmti verjel cuati: Milanova prijateljica Olga dobi službo v najzaupnejšem u Tvid u in Lahko junaka obvešča o nevarnosti; Milan se spretno izmiku zasledovanjem in preveč bejevito odgovarja vladnim možem: procesu prisas: vujs neka ameriška časnikarka in obvešča ameriške javno:-; c dogajanjih v Sloveniji;, Amerika jo .preveč idealiziral, ker je pisatelj pač A meri konec. Značaji 30 urezan: pa ostri meji med «vatiobn in sonco: eni popolnoma beli; Milan, Olga, mati In zarotniki, drugi čisto črni: vsi oblastniki. Jezik je pogosta ČEVsn i'kfiirík'i, pri Karenu po doki aro e turski. N h. strani 0Ü ima vsega štiri Stavke, Ziidnji obsega kar 21 vrvi. Mnogi izrazi so vzeti iz politi onega ali pocestnega žargona, neprimerni zn roman. Zaverovanost v Amerik» ga je zavedla, da je gL-eš:l proti pravil n emu razmerju. Tako npr. primerja Unčo’n a, Kristusu ■'i,i,ncol7i je bil velik ¿lizvuk,' jc dejal Milan z neprikritim spoštova njem 'Velik dah. Kakor Kristus. Ali Mahaitma Gati-dhi> lepi pa so nekateri prirodi iz preteklosti, 'ku sta bila Milan iit Ul ga še Crt;imir :n Bogomila LUDVIK ČEPON Redil se jc lOOtl v Horjulu, dovršil v Iflubíjani Ris slino gimnazijo in bogoslovje, leta 1940 .še doktorat iz bogoslovja. Natu je bil h (morami predavatelj na tea- io.Šk: fakulteti. pn vojni je odšel, v Ftini na Biblični Lnsti- tilt, tfätod pa v ZDA, kjer je profesor na St, Vincent College, Latrobe. Pennsylvania. Leta 1EH34 je izdal v Trstu pri založbi Duhovna knjiga Bežna, srečanja z verami Indije. Južnoameriških dežel in Japonsko. PläaLOij je polah L9Û2 napravil pDlO- viinje nknli sveta, a že prej Bi je zastavi] za cilj, da se bo v prvi vrsti zanimal za vere v azijskih deželah. O pravi tudi v Uvodu -Ob eni vrsti svojih srečanj v Indiji in na Daljnem vzhodu bi 5* rud z bravcam posebej pomudil, to je ob -srečanjih z različnimi ve rami. Na La srečanja so bom v tehle spominih, več aJi manj tudi u m h j i ]. « Knjiga obravnava tri velika vzhodna vare: hinduizem. budizem in šintoizem, zato ima tri dete, ki ■so poinicnova.nL po značilnostih ciste vere, in sicer: I. Oni, IT. Lotos, IIJ. Tori. Vso lo vere so podane zelo nazorno in dostopna vsakomur, ku r je prav gotov» a d,liku knjige, saj je znal avtor na iahčk način razi ožiti tudn režka verska j n filozofska vprašanja.. Povsod Je prikazan r.sjče.eji ¡Ji rujev mj tista vere tki današnjih duj. Ob verah pa slika pisatelj tudi pokrajin o, elovielka, sociaO-ne in kulturne razmere narodov, ki jih je obiskal, opi suje svetišču, in sploh v sc, kar Jc v zvezi z vero. Doda L je 36 slik, ki jih je sam posnei. Rečna, srečanj«, lho v.sebinskti bogatil in odkrivajo tisti del tujega sveta, ki je večini taravcev manj znan in tudi v slovenski literaturi težita dostopen. V tem ¡e n «v Livt, in pomen te knj igo. (Ocena: M. Jovarlkor, Literarne vaje, KV.r Trst 1063/64, IM.) MELENA ŠOUKAL Rodila se je leta iauž v Brežicah kot šesti otrok občinskemu tajniku ivunti Dobršku. Osnovno in meščansko kolo ter učtLoljišča jo dovršila v Ljubljani (11344], Nit učiteljišču st« nanju vplivala pnuitsatirja slovenščine dr. Joža Lovrenčič in Alfonz G%p»n; tu je bila tudi članica ju nekaj časa tajnica literarnega krpžk«, v k u I-h l-h m sla b:la rriod dragimi Zarito Simčič in Rojan Rtih, Šešt let je nbiskovala tudi konservatorij (solopetje) ter v letih 1042-44 s sestrama Emo jo Marijo pola v tedenski oddaji na ljubljanskem radiu v terca tu sesler Dobrškovih. Maja 1945 J c odšla v Avstrijo. preživela pet let v Li-boriščih, aC poročila in 1-95D preselila v Chicago, kjer 3e sedaj zaposlena. v trgovski hiši Sears and Roebudk. Pesmi je zlagala že v dijaških let iit, v javnost pa j« sLopLJu, šel« v argentinskem Medd&bju in Zborniku Svpb, Slovenije, kjer uodeiujo 2e ves čas. Majhen del lega, kar je napisal«.. je izbrala v zbirki Pasmi, ki ju izšla pri SKA v Buenos Airesu ipRR, Zbirka obsega 31 pesmi, razporejene v tri vence: Podedovano ime, Odmevi in Zaprla vrača. Osnovna misel zbirk« ¡e neka Liha žalost ob tesnobi, ki navdaja .sodo onega čJuvakii. Sredi milijonskega mesta Je sama, pusta v^tikriurnjost pritiska nanio, nupotušuna j e sredi udobja, tucii V njen: notranjosti je mračno in ¿jjiijo brezno, vendotr pa s: želi »čudeža, v srcu-, čeprav ve, da -življenje smehljaja je kratkotrajno«. V prvsm oddelku Jie s temnimi barvami naslikala sodobni «vet: »Uda:jiLjo togo^ina brezno. / po hrbtih se jim razliva / bsikrena jeva,- Nučb ^umreLi kakor kaplja«: »iz gozda se oglaša / zabijanje vpiHta-; v gln-hcli hoče prevpili zrak mrmranje »jeznih senc-! »iz trav cveti / obup / prekletstva / kaznovanih*; »Iz dna na vrh se plazim J poh abl jenk a noči k; ittrah ji le zagrabil ramena: -prešla osamljenost / je gozda vame*; >Wa, gola tla / 'Je -pokleknila žalost*; kaplje močijo '■zadimljeno zemljo*1, Vse te besedne slike so Laku izbrane, da nazorno dokazujejo ■■ zadimi¡enosc-sodobnega življenj a, ki pesni to zagrinja l'rt ji ne dbl svobodno dihati, videti pa ni čudi nobene razjasnitve. V druge ni oddelku izraža žalost dalje, ob spominu na pretokl-osl so ji pridruži še razočaranje. Beseda je »jetnica ust-; želja iz prsi »padajo na gluho kamenje« Ln umirajo! v sebi nosi »krik. naveličane zemlje... muko drobnih minut*.-. odgrinja zaveso in skoznjo -pri Kara strah v peli«», prsLj -tko cvetova z obrazi v pcJ-nosti življenja», toda sence »jih spreminjajo v lobanje na podnožju stopnišča*: prav v korenini te zebe in »mimogrede obrišeš .solzo*. Viti 'je ŽO skoraj pozab Ijeno, a včasih se le zgane v srcu: »p, lepo bi bilo nocoj / tako mimogrede ljubezni prašiti,. / ko- garkoli že:n Npd prepadi je in prlhiiju -črna ptica*; v preriji je vedno samotoeje in nič več »po šipku mi diši»; opoldne je cesta zastražena z znojem, sredi noči ju -v «rau preplah*. odhod bo »Lih in žalosten«; v katedrali je- posnela sliko, d« jo poišče, »ko bo trebe srcu ! mamila spominov, / da bo moglo živeti". Sledi IS kratkih pasmi c (1. Ima en verz, 2. dva... 15. pec-nujeti, --¡i jih je posvetila umrli materi. Tukaj se :je čudovito vživela v slepo mater in njeno osamelost, zato poje še obupneje kakor v prclšniih pesmih: -Živim i. neugnano moro pričujočih duh* »V privid sLr-mim / skozi megleno kopreno... do smrti mri je hudo.* V tretjem oddelku ¡e nekoliko več optimizma in zavesti, da jo kljub vsemu, treba živeti: ušla. se zaklenjena, skrivat Hiti ni več, v l/užke ni k h puda »-ptmižanjs umika"! treba je misliti »na jutrišnji dan*; zapria veke pred nasiljem, 'Spozjianije je ubilo bolečino-. Očem nit več ni do utvare sna*; Šepet sti pregibu v molitev. Jr zadnji verri, k; so tudi geslo tega oddelku: »in vendar vem, / da kljub prepovedi, zapisani med molkom želja, / srce bi vpilo.*. Zbirka je tipka, vendar nc kričeča, bolečina prihaja jz dim ranjenega srca. zalo jo pristna ln pretres Ijivfi, samonikla in podana na razumljiv način. Šouka lova ¡e modema pesnica in se poslužuje od Jmagini-siičnih do nadrealističnih podob Ln primer, ki pa so skope, Zgnšis-Jle, krtki razbolelega srca. Prosto zajema slike \r, narave in jih prenaša v simbol. V jeziku prevladujejo samostniniški -prilastiti v rodilniku; peli lep življenj a, v duplih samo Le, na pr*igu. dnev«, padce senc, zavi|¿i:ijc volka, z izginotjem sanj, v nemirnem tempu breznogega začetku itd. Uporablja tud; gJagoinike in deležnike na č. Primere so sveže, neka tere pofjolnoma izvirne. zlasti učinkovita so poosebljenja, vzporedja, asonanca jtlr.; jasno je, da vsi verzi niso uti enaki višini, je pa to zbirka sodobne s love n ske pesnice, ki ustvarja in se oplaja, v Lujem svetu, z vsem. bitjem pa je povezana s slovensko kulturo. (G-iei ocene: Lev Dele la, Mistik«, Trst, 1060, J Si 154; France Papež. Glas SKA, Buenos Aires, iSJfkJ. št. 0 s sliko Alojzij Gerzinlč, Sij slovenske svobode, 1., Buenos Aires, 1086. st. fi; Martin Juvmkfir, Litsrerne vaje, XXI., Trat, liJO, št. 7. MARJAN JAKOPIČ Dpma je z Ježice Jct se ¡e preko avstrijskih taborišč nuflelil v Clevelandu v 7.DA. Piše pesmi v najrazličnejše zamejske in zdomske revije frazen v Med-dobjel in koledarje, a tudi črtice (npr. Ameriška Domovinah Leta, 1355 je izšla v Clevelandu njegova po Eniška zbirka Vrbovc piščal. Uredil je je dr. Milan Pavlovič, opremil in ilustriral Btržd Kramolc, založilo jo je d ram «te k n društvo n Lilija* v Clevelandu, natisnil ft tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vrbova piščal obsega 4ii pesmi, ki so razdeljene v ose-m ciklov. V njih poje e -materi, e svoj e m življenju V Laborlšdu, O svojem razpnlu-žjuiiju, o mrtvih dnititj- bmincib, n spominih na domovLno, o ljubezni, spet o [lomu in dnmcrvini, o Koroški in Pr i morski, Čeprav je Jakopič razdelil pesmi v toüího ciklov, :o n ¡egov svcL omejen na lepoto slovenske vaši, kakor jo nosi v spominih s .se-boj ajda, seniki in. -stogpvi. majhne hiše s nizkimi okni, polnimi nageljnov. -Križani v kotu, / molek nad vrati, / miz«, dva stole- — osamljene mati«, podobe Svetnikov pa sten'i, cvetoče češnje, za Savo vrbe, med njivami pet, -ob poti Bo# / polje varuje*. To Je bil tudi svet Josipa Murna Aleksandrova. na katerega Jakopič tako spevu in j a, da gvp več koc samo za sorodnost. Včasih s* ob branju spom nimo še na Kosovela, EalanLiča ali ljudsko pasem. Osrednja misel je torej domač« zemlja i-n uiei je posvetil naj lepše pesmi, v njih jo je prikazal z različnih zorišč -Bajca, po strani viseča, / 'klopca ponižna pred njo, f maLi v «rebrne gre kite ' s trudno, uvelo roko.* tO, da bi bil .še dolgo večeril -Ne moreni sam verjeti, / d« popje že brsti, / da zelenijo -ped. ja / in sprano £o puti.-i iPredpinnludn«)1 »Pod noč je m,ir. ki skoraj boh, j ¡z malih oken leščerbe bleščijo, / a ob pečeh otroci tiho ždijo, / ku ded pripoveduje zgud-bü davnih dni.* (Jesenika) -Kjer luči garifo, kolovrat brni, / dekleta pojo a ob preji. / kder nagelj na'kamrice oknu drhti, / pomlad ¡e na češnjevi v&jil,- (Pomlad iel -lici« stezica za hišo, / stogovi kot trudni mejaši, polni dišeče otave / spet vsi seniki so -naši.» {Poldan 1 »Ajda diši, / dekle jo veže, / oče voliče / težke napreie.'i (Ajda) »Med vrbami, ined jagnedl l mlin stari ropot«...- tSe.nje) »V tankil; brezah za vasjo f ve tri se pod noč igrajo, meni tilio na uho / bap ko sladko šepetajo.* (Nagajivi vetril. To pesmi so ena sama id'ih'k«, vse je Je po in dobro, THjhenega socialnega pnobleTua ne vidi, le ob osameli materi začutimo bolečino tis Lih, ki so jim dragi ali Uliurll ah odšli v lujibp. Materi je ■posvečena vsa zbiilka s štirimi pesmimi na začeiku: Moja mati, stara, žena, Mari šteje, Mene čaka.., Osamljena malti. A tudi te pesmi so tako prepletene z vihravo in hišnim okoljem, tla je tragik« zabrisana: -Mati šteje Stotu. / jiifljti žlice šteje: j dnevi se ji zdijo- / dolge, dolge preje.■■ Niiibdlj oseben, je v tretjem cilkln, kjer poje oisvoji razdvpjecuoeti iskanju in duševnem razpotoženjU: -Ka; je pesem, kaj je vrisk, / kaj so moj« déla? Kot. da s polja vitica I pra-zn« su čebela," tja?;) -Ugaša diun, je v srcu mrak / in v duši je tarna. .* (Na -razpotju) »Moj svet je lami, / moja pesem Ju Jede J razklane pastirske piŠČaJ:, padle iz božjih nejk.* 1VYbova piščal). Hoče biti tragičen, vendar se mu us posreči, kar je v njugovih verzih preveč svecle barve ln luči — preveč idilike. Ko je zbirka -izšla, je bil že deset let zdoma, vendar ga tujin« — če izvzamemo tri neizrazite taboriščne pesmi — ni tako prevzela, da bi znal doživeto in 'izvirno zapeti o ujci. Le eno je posvetil Clevelandu, lahko pa bi jo obrnil i tudi na kako drupo mesto: -Mesto doigio. Tuesto čmp, / v dknih luči, ki bole, / mesečina le s srebrno / rolko čsz zidove gre.* Lepše ic upLiamo delo: -Stre; ropoče, ura šteje: / kosov sto je. dvakrat sto... / Vuč ni lune, ki je pitiie M pehala čez nebo ■ (Skrivna pert). Jakopič je izrazit vizualni pelsnillt, zato im« toliko barv ln predmetov iz vidnega sveta. Ni -pretresljiv n tudi n-e šaljiv, anipulk ivsun in [lekolilco zamišljeno c tožen Verz je ubran v ritem in rime] in kitice, k) imajo vse — razen treh —■ po štiri vrstice J-exilk je trudi rio ruden, včasih premalo domišljen, ima. pa nekaj samoniklih primar in izrazov, npr.: dnevi so -dolge, dolge preje*; veter je »nveet ve£«rni snubeč"; vsak zu sé *oüi na balih si -planinah pase; / le tu in tam iz pus se vzdih pdkTUŠi-; v taboriščni barak; »nad mizo namešto gdltfbčka / le trudne misli Visijo*; ko bo dn-zoral, -za večnosti 3aLov¡e zrel Uum med*; dekldtbvA nika jc »lid trepetlika"; edina zvesta ljuba mu je noč -in lučke kodri razpleteni*.. Zdi sv. pa. d« gre Jakopič v drugo skrajnost, prod neke vr^te ritmični prozi, -k¿[kt)r k-iriéjg Tri pfiirtli (Zemlii. Žetev, Materi) v ^bo-rniiku Svobodne Slovenije li)QE>. (Oceno Vrbova piščali Je napisal Branlko Rozman, Meddobje, Ul H3RÍ/5T-) JOSE HERNANDEZ TINE DERE-JhJAK: MARTIN FIERRO Zdomski Slovenci. zbrani okrug Slovenske kulturno akcije v Ruónos- Airesu, so pred kratkim izdali, prevod edinstvene organ L inske pesu Uve — epa v dveh delih MAR TIN FIERRO, ki ga je napisal Jose Hernández. Namen tega prevoda .>:■ izrazil prevajalec Tine Debeljak z bsaedami: naj bi brali Slovenci to klasično delo argentinske književnosti v pesniški obliki; a prevodom h'n a p bi so Slovenc:: kot celota apomni>l devetdesetletnice prvega našega načrtnega prihajanja V to debelo ofb 'Srbmi rtJtl' — Ftlo de la Plata (teTSi!*! obenem iia'j prevod. razširi slovensko ime med Arpen tinci. Jusa Hernández UñÜ ÍHSB-I je bil skTn>mn.ega rodu, s se je s pridnostjo povzpel do časnikarja, uradnika. poslancu, senatorja, ministra in vojaka v državljanski vojni, večkrat je moral bežati, vendar je u-stvarii najslavnejše argon tinsko delo Martina. Fierra. Prvi del ja iliLpiiu-1 v osmih dneh leta IS7I2, ko ¡e živel ilegalno v Buenos Airesu ln j C predsednik Sarmiento fazpl sal rta njegovo glavo J .000 pesov nagrade; obsega- Ž.iUfi verzov Drugi del ¡e nastal leta, 1370 in obse ga, -1.0&0 verzov. Občinstvo go je Bi kuj vzljubilo in au g a pnido-juli v trgov in n Ih skupaj 7. vžigalicami, čajem, pivom in drugi m, Do let» !f)GJ3 ja izšlo 129 izdaj, a tudi pozneje on ga vso-ltn lab) panal ¡skovati, V odlomkih je delu prevedeno v 25 jezikov, knjižno pa ¡o Izšlo v trinajstih, med te m j francoski prevod v zbirk: svetovnih klasikov, ki jih izdaja UNESCO. Predsednik republike poklanja delo tu j lin dir ■žavjilm poglavarjem, dan pesnikovega rojstva pa je državni praznik 'L Ltiienoni Dan tradicija. Pesnitev ncwL v prvem delu n« sbv c a ví: Martin fierro, po udftrak je na besedi “gavč*, a tudi na- priimku Fierro (železni, ki nap nekako simbolno pove, da je imel ta tip družile težko usodo, pa je ■■vzdržal kul železo* Oavč se jo rodi! v argentinski pampi, ogrorani ravnini, kjer je krotil konje ln pobijal govedo N L imel stalnega bivališča, ampak !e začasni rumbo, kočo iz blata, kož in l.rtj»; tu je živci z ženo, ki ju je najpogosteje pobral pri Indijancih živel ¡e ne k chema svnboden, suj je bila paril pa brez mej d. pred nevarnostmi pa se ¡0 bntntl s konjem in nožem. Toda ISIS je argentinska vlada Izdala zakon, tla bit vsak, ki nima »Legitimno prisvojene zemlj«, du b: živel od njo, prišlo L med hlapu»«. S tem Jo bila kctiec svobodnih gev če v. In prv. dal apa Martin Fierro ja prav protest proti za tiran ju gav-čev. Martin Fierro je imel svojo bajto in dmžino, pa so ga nasilno, mobilizirali v vojake, ker -ni volil vladne liste-. Dve leti je trpel v trdnjavi, so bojeval proti Indijancem, sl rada 1 in hrepenel po domu, ki so mu ga medtem prodali, obroki! razgnali pa Svetil, žena pa je odšle j. drugim Pnhegnii je, postal dezerter'puiHtnpač, nn nekem plesu ubil zamorca, nato še nasilnega iz-zivač.ft. Policija ga je zasačila v pampi in ga napadla s celim oddelkom, a, sc jc vseh ubranil v edinstvenem boju. Zaradi junaitva se mu je ped družil aom pollctj-ski pr>-Vüíjnik Cc'iiz, ki j(t doživel podobno USOdO: zarodi ženine nezvestoba je uhil povelj ni kavegt; adjutanta, ki je branil zapeljivca. Drugič je is bil payadorja - Jjudskega pevca, ki ga i-e izzival zaradi žene. Nalovila sta nekaj konj 'in skupaj pobegnila k Indijancem. Drug: de! :ma naslov -Vrnitev Martina Fierra-.. Po sedmih letih se je Fierro vrnil od Indijancev in poje o tem, Itako sta s Cruzom prišla tja, Itako so ju sprejeli, kako rndlj and živijo, ti pida mi ja haz m CruzovO flmrt. Nekoč je v dv-obuju ubil Indijancu, hi j« ni uči J ujetnico, zu-Li je moral z n'jo pcybegniltc. Preka nevarne poti čez pampo sl.a prišla da tja, kjer raste -onihic«, in tu sta se razšla. To pojR Fierra, na to nastopita dva njegova sinova, ki ju je našel uh svaj'ih potovanjih, ter odpojeta vsak kvoto zgodba Pa tem zapoje še Ciura-v ein in tekmuje s črncem, Pq tdkrni se pcfilo-ve drug od -drugega, spremenijo priimke In °sè razprite na vse štiri vstrove.« Prvi del je napete zgodba, polna epike, vodilna ideja ju burbtt za svobodo. Drugi del jo opisu n in tudi kleja se je v ski h du s političnimi razmerami spremenila; gavč mara biti polnopraven državljan, treba ga ¡e izšolati, da bo znal zemljo umno obdelovati, ker jo je prej samo užival. Prevod Tineta Doheljaka se zve sto drži izvirnika in gladko teče, vendar pa. je tu pa tam črniti, da ga je omejevala pri prožnosti rima. Vera ie namreč španski štiri-stopni trohej kot v romancah, kitice so sestavljeno Lz šestih verzov z rimo: sbbe c b. Za primer prevodu. v ze cn : eno sama kcLLc:o c: gav-čevd usodi te 8. speva: <■ Vsaka pot mu je - bezanje, vedno ubog, preganjan znova, nima gnezda, nima krovu, SO preklele mu stopinje, ker že biti gavč — presneto! — beti gavč — že to zločin je!* Debeljak .e obdržal vrste izrazito gavčcvskili besed. 1:1 jih je na kuncu zbral v posebnem slovarčku. S tem ¡e dal epu še več argentin-nkegu duha in okolja. Prad nU-Lt-50cn je prevod vsebinsko pregledala iti primerjala z izvirnikom DiL-nicn Kan fite Petri če k, Relief ne uu stracije in zunanjo opremo je nskr bel akademski kipar France Ahčin. ris lie folk lomili motivov in no-Lranjo razporeditev pa arhitekt Ju re Vbmbcrgar. Debeljak je da! v zobe tiku daljši uvod O Slovencih v Argecil.ini, ki je preveden tudi v kusteUjanščinu, na koncu knjige pa obširno študija o pesniku Joseju Hernandezn in Martinu Fierru Knjiga ju pu opremi tako razkošna. du n ai lepše predstavlja SLoven cr zunaj matično domovine. Martin Jev nikar OSEM SLOVENSKIH SLIKANIC V ITALIJANŠČINI V Tržaški knjigami smo opazili med drugimi Italijanskimi knj ga mi, ki ati na razpolago šolarjem poleg slavonskih knjig in učbenikov, tudi razveiciLjjvo novost. Dve itali ¡arnik: založbi, AAfZ in A. Mondtt- dori, sta leeos uvedi; vsaka svojo serijo Dmijdile za- najmlajse v kvalitetni knjižni opremi in kar je posebej [>svt*¿upoñe — s prevodi iz tujih ¡azikov in e ilustracij a tri i iz original n ¡ii ¡zdaj, AMZ ima prevode ¡¿ bolgarske in gršike miaidinške književnosti. Posebno okusni sta izdaji obeh bot garskih slikanic, kjer jo bike na ovitku 'kot tudi na notranji strani plu-Lme zelo po udarjeno to, tla gre za prevoda ¡7 bolgarščine. Posebno originalna, je dvobarvna ponazoritev starih bolgarskih rokopisov, kar ima obenem estetiki in propagandni učinek. Skratka, ti bolgarski knjižici sta ras ugledati predstavljeni Mondadori/evih osen? íüfcontc, nuUsnjenih v Ljubljani aa italijansko založbo, je prav tako, nekaj estetiko okusnega, predvsem če jih vzamemo z likovne piali. Manj bi pritrdili izboru besedit: o-tnoške pesmi Daneta Zajca, Hibdčlcsv Mi-škoJin v skrajšani izdaji, tri ljudsko pravljico, Pastirček, Zlata, plini* in Trije grabi, umetna.-pravljicaEle Perocije ve Klobuk, petelin in noža ter dve Grimmovi pravljici, [Janko in Metko- v Bevkovi priredbi ter Rdečo kapica) '11 zadnji dve ne vem, zakaj sta vključen! med prevode iz slovenske mladinske litera, ture! ¿ai pa moramo poudariti, da nat ca kooperacija ni razveselila, kol bi nas lahko. Bodisi, da je kriv Mondadori, mogoče pa celo Mladinska knjiga sama, da pogrešamo Pevski zbor iz U-kev v Annalsfei dolini je nriitopii pod vcdsivpjn P. Sive« faJto n« rovi ji v Trsti! boi ati Ceci lijanki v Gorici. pri vseli tuš m ih slikanicah upom rilo italijanskemu občinstvu. da SO to prevodi is slovenščine! H Ne na platnici, ne znotrajI In ceJo niti pri obvezni navedbi fzaložnika, izdajatelja, avtorja in slikarja). Iti je mednarodno uveljavljena! Tani stoji samo Lnbitma!! in nič, da ¡a prevedeno iz s Lu vesti hči n e. Fo se nam zdi — škandali in vrh vrsega stoji n«, čelu za,ložbe ‘Mladinska knjigo!- Slovenski pisatelj Ivan Potrč. M. K. UR BOGDAN NOVAK; TRST 1 EH 1-1854 Čikaška univerza ¡e izdala sku pek znanstvenih razprav, pisanih v angleščini, ki zadevajo etnične, politične in ideološke spore na Tržaškem med leti 1041 do 1054. Tisec knjige, dr. Bogdan Novak, je taii več let proiesor na slovenskih srednjih šolah v Gori l-1 j n v TrsLu. Na ameriški univerzi V Toledu s« je posveti! proučevanju tržaškega vprašanja, ko so mu bili na razpolago številni ameriški viri. Pred teti ¡is se je sam osebno več tednov mudil v Trstu, se razgovarjal z najrazličnejšimi ljudmi iz slovenskih in italijanskih krogov Vse te študije in mnenja je sedaj objavil v zajetni knjigi, ki predstavlja nov doprinos k traaškemu vprašanju. Knjigi dajejo posebni! vrednost šte vilni navedeni viri v vseh jezikih, vseh strank in osebnosti, k. £-0 SC z rešitvijo tržaškega- vprašanja resno bavili. S to študijo bo vsak nepristranski interesent dobil objektivne sliko o vlogi in umi d L Trslii. PESEM OB SPREMLJAVI KITAR IN HARMONIKE /daj že kar znani ansambel SKlJD Sede; - Hlede - 'iz. ¿¡Leverja-na, Ansambel je imel na več nastopih izredno lep uspeh. Nastopal je to- in nnitran meje. Prodoren uspeh je dosegel pred kratkim v Ptuju- Tn primer kaže, kulko se z -do bro voljo in vztrajnostjo lahko -doseže mnogo. Tudi Etsverj umski fantje 50 začeli skromno, najprej SO nastopali doma, pnUnn v Gori L i, na Tržaškem, na Repentabru, zdaj igrajo in poj[) turi: na v-eiikih in konkurenčnih prireditvah v Sloveniji in dosegaj o lepe uspehe. £te-verjanskim muzikantom in pevcem naše čestitke. NAJVEČJA PEVSKA MANIFESTACIJA V DEŽELI Slovenski cerkveni pevski zbori pojo da rna-lega v vseh cerkvah na Tržaškem iu na Goriškem. Pojo i’ Ukvah in v Zabnicah v Kanalski dolini in pojo v nekaj cerkvah vL H e ne it ki Sloveniji. To j c izredna dragocenost našega kulturnega irr verske-ka življenja, ki je obstajala najdalj v najtežjih časih nase zgodovine in se danes nadaljnje. Za cerkvenimi so nastali svetni zbori, ki so peli slovensko narodno rrc umetno svetno pesem. Največkrat so bili isti pevci v obeh zboriih In tako je sč nmogukje danes. Zato je prav, da zapojo naši pevci tudi na prosvetni reviji ali prireditvi, v dvoranah in domovih, potem, ko so vsako nedeljo peli pred svojim domačim farnim občinstvom, ¡n dve taki prireditvi smo imeti v novembru, eno v TVstid, drugo pa v Gorici. V dnevnem časopisju in v tednikih je hii ie podrobni razpored programa, bita je ocena in zmogljivost teh zborov. Ugotovljeno je bilo, da sta bili obe prireditvi na zelo tepi umetniški višini. Tu ¡ra bi radi poudarili pomen teh koncertov. Že nastop sam je neka/ pozitivnega. Naloga, ki je pred zborom, pevce združi in jih trdneje poveže, saj gre m skupni uspeh ttli neuspeh. Poveže farno skupnost, kajti župljani z velikim zanimanjem in simpatijo spremljajo svoje pevce in srčno Žeti jo njihovega uspeha. Ne samo pevce, tudi slovensko skupnost sploh povezujejo nastopi. Izredno lepo je videti pevce ut pevke, ki prihajajo rtu oder, zdaj ta zbor, potem drugi. Štejemo jih in smo veseli: la zbor je Številčen, drugi manj, t' tem zboru je mnogo mladih ljudi, v drugem opazimo, da se stara. Zdaj slišimo solista s Katinare, poten t iz Rojana in iz. Gorice, zdaj se oglasi svetel tenorski glas, zdaj mogočni bas. Štejemo iu preštevamo te skromne umetnike naših vosi in naših mesi. Saj jim rti za osebni uspeh, gre jim za to, da bi napravil ves zbor kar najlepši vtis. štejemo goričke pevce, štejemo tržaške, štejemo zbore: deset, dvanajst, trinajst, štejemo pevce; dvesto, dvestopetdeset, tristo tako v Gorici kot v Trstu. Torej ja pelo preko šeststo pevcev, dirigiralo dvajset, triindvajset dirigentov, se pravi, tla je nastopalo precej preko Šeststo naših ljudi, ki jtibijo našo pesem in zanjo živijo, jo poveličujejo in so srečni oh njeni melodiji. Koliko lepote, koliko veselja in koliko mladosti polje preko koncertnih ut prosvetnih dvorcu,,. In še nas povezujejo zbori v slovenska deželno skupnost. Eden prihaja iz Kanalske doline, drugi t; Slovenske Benečije. To je vse, kar moreta dat\ ri dve naši pokrajini, taka dulgo sami in zapuščeni. Pesem prinašata, svojo pesem, ki zveni kol naša, a jit obenem čist izraz osamelosti in otožnosti vasi pod pianinu rn vasi po gričih blizu Matajurja. Ta prispevek teh dveh pokrajin, ki sla bili najdalj oropani vsega, kar so druge naše pokrajine imele, je največ, kar moreta dati in je zato toliko bolj dragoceno, saj napoveduje obenem začetek prerojenja in večjega kulturnega iu narodnega življenja. Obe pevski manifestaciji reda/, tako CeciliJanka v Gorici kor Revija '/.veze cerkvenih pevskih zborov v Trstu, sta zato naši največji manifestaciji. Sta praznika naše pesmi in praznika naše narodne skupnosti in povezanosti, ?.at nam je edino le tu, da je bilo premalo pogumu v nekaterih na- Pcvabi zbor Rečan iz L/es v fleiitiiiii Sloveniji poti vodstvom Rina Marchigct nn reviji pevskih zborov v Jiidlidriifrn doruu, JVaslopii ie tudi na Cecitjanki v C urici. siJ-j vaseh in predmestju, premalo volje in zavesti, ker iz nekaterih krajev zbori niso nastopili, še lepše bi bito, če bi bita udeležba krajev še večja. Pogrešati smo Mačkovi je, pogrešati Prosek, Skedenj, morda tiar kavlje in Še kak kraj. Pevci, ki morda pojo v kakih drugih zborih, morajo v teh primerih priskočiti cerkvenemu na pomoč. Tu gre končno za skupni naročim uspeh in morajo odpasti kaki malenkostni pomisleki ati predsodki Naši očetje in matere so pedi vsi v cerkvi, zakaj bi ne. peli tudi pevci in pevke — njihovi sinovi in hčere? Vsem pevcem, ki so nam pripravili tako lepo manifestacijo pesmi in besede, naše povezanosti in skupnosti, iskrena zahvala in lope! pozdrav. Sč Želimo tako lepih prireditev in tako prisrčno toplega doživetja. jP Tržaški kulturni koledarček 1. Nil v.5Eih šotah — prvi dan pouka v novem šolskem letu. 2. 3-irša. seja Slovenske prosvete, na kateri ie bil Izdelan program za nastopajočo sezono. 3. V S lov a iiska m k ul Lu mam klubu predava prof. Vinko HeMčic o Bevku. Verer ¡e posvečen pi satelju. 4. Ob priliki nadškofovega obi ska v Bazovici akademija glasbene Sole Slomškovega, doma. 7. V kinu dvorani v Skednju na-slop orkestra Miruitmr (senior in junLori ppd vpdstvpm prof Eliane ičajec — Dirigent Anion Nanut dirigira na 4. koncertu orkestra gledališča Verdi, kjer nastopa kot solist hornist Jožo Falout v Avditoriju. B.-lO.-il. Anpi -rekt i j a Sv. Križ in PD Vesna priredila proslavo 25-1 sinice osvobodi tv h: razstava. o taboriščih, predvajanje filma Kaplan Mariin Ceder mac, enodejanka Mileta Klopčiča - Mati, pevski zbor Ves. na, govori, štafeta "Od spomenika do spomenika*. - Razstava v K ulLurne m domu: Naša zgodovina, v pošLi do požiga. Narodnega diulia, ki ju je pripravil filatelist dr, Fran J Liri-Ševič - V Prosvetnem domu ns. Opčinah odprta razstava slik Atflija Kralja. li>. Otvoritvena predstava SO z dramo L. N, Tolstoja, Moč te me. Režija Jože Babič. - V Slovenskem kulturnem klubu Spominski veter ob 50-letnici koroškega plebiscita. G o ver prof. Makij Sab. |1 Pvmpvrijev Tolstojeve drame. Prvi nastop župnijske glasbene šole v Borštu. 13 V Prosvetnem domu Ufi Opčinah ponovi SC Stoknvo komedijo, Moč uniforme. 14 SG ponovi Moč teme. 15. Društvo slovanskih izobražen, cev na SirSi soji ugotavlja uspeh Drage [070. SG ponovi Mač letne. 17. Slovenski kulturni klub im n na sporedu film Kaplan Martin Čedermac. - Glasbena Matica priredi solistični koncert Zlate Ognlanovič - sopran. Borisa Čampe - flavta, Marijana Lipovška - klavir. - V Marijinem domu tul Risona) preda- vanje dr. Jakoba Aleksiča: Današnja kriza vero iti vprašanje enoLnosLi sv. pj.mm. IB. SG ponov: Moč temo. 20. V SK nadaljevan je a bi: nega zbora. 22. V Tržaški knjigarni r«Z0teM)jn AtHij Kralj, 24. V Slovenskem kulturnem Mu bu predava dr. Vladimir Vre mec: Podoba današnje Koroške. - SG ponovi Moč teme. -V Gregorčičevi dvorani nagrajevanje otrok iz natečaj sl SPZ .Klij so mi pravili stari*, nato ie Mario Magajna pdkazal nekaj diapozitivov s kraškimi. motivi. 25. Odkritje spomenika padlim v Nabrežini: govori, nastop pevskih zborov, n&breiinske godbe in reo ita t: 3 j o. V &kudeH)- skem domu najavljeno preda-Vsrnje prof. Jožeta Pohlena o mednarodni zanimivosti cerkve v Hrastovljah. - Kasta pri redi Ex.-tempore za amaterje v Brega, - Dr. Anton Požar predava ob diapozitivih o Ru siji v Marijinem domu v ul. Ri sorta. - SG ponovi Moč teme. m.-17. PD Jezero in ANPI prirejala v Doberdobu leden proslav 2S-1 elnimi NOB: govori, razstava MOK. k n me rrm riicijtl F. Bevka ob -EDdelovtimju člana SG ter film Kaplan Martin Čedermac. enodejerika Mati - g[>slo-vanje dramske skupine PD Vesna iz Sv. Križa, nastop Eri škega Okteta, recitacije očancev, predavanje o NOH 1J. V župnij ski dvorani v Št&rftJre-hu za kuiLurnl večer s preda varijs-in Vinka Zn totola s Kcro-šks: Koroška ob 50-ičtnici plebiscita. - V SKPD F. B. Sedej v SiLoverpiiLu tolo predavanje. ZSKP priredi v Gorici v Katoliškem domu koncert zbora ¡Z Vrtojbe in iy. Mima. 15. V Župnijski dvorani v StSndre-žu Skavtski večer: petjE?, šaljivi prizori, diapozitivi n saburjH. 2fi. PD Skedenj ir ctani SG prire dijo spominski večer, posvečen Edvardu Martinuzziju in Mo-destu Sancinu. 27. V športnem krožku Kras - Zgonik predvaja Seima Michelurzi film *Prvi otroški kurait’ na smučeh n. - V SK predavanje dr Frana Vatovca.- S -‘■Sočo- je posijala pomlad na goriš ko slovenstvo (Razmišljanje ob 10C letnici izida 'Soče*.) 27. UH. Predavanje filatelista prof. Juriševiča d filateliji, posebej Naša zgodovina o a pašu do požiga Nh rutin Ligu doma*. 20. Octoeik za z.g-cid o vi no in etnografije. pri Narodni in študij aki knjižnici priredi v Kulturnem domu spominsko razstavo ob 40-ietnici ustrelitve bazoviških žrtev. 20. V S lov antske m k ul Lamam klubu spominski večer na narodni praznik oktobra, Govori dr. Drago Steka. Nato .sprejem - V SPDT predavanje ing Pavletu -Šegule: Odprava v Pa mir. 31, Gostovanje opere Narodnega kazal .¿La z Reke z opero: Nikola Šabič Zrinjski. pju. - V Katoliškem domu gostuje igralska skupina društva Hrust jz Doberdoba z igro Pri sega opolnoči. 24 v PD Oton Zupančič v Stanci rezu predvajanje filma d prvomajski štafeti in komične ri sanice. 25 Odkritje spomenika padbm v št. Lenartu. - V župnijski dvorani v Doberdobu misij cmaka prireditev z glasbenim k on ccrtom. Sodelujejo: Miri-Mira mar. zbor mladih phvceiv, ansambel Kondor, Mirimiur - junior m IVI trum ar senior 27. V krožku za prasvata in kulturo preda.v tun ja prof. Franca, Dominkti; Yeiw!je včeraj in danes. 31, Y PD Oton Župančič v Stan drežu predavanje Slavita Rebca o Aragonitni Jami. z Goriški kulturni koledarček 2d Ifo/ff* p Um a ni feulriimi prostor ? beseda mt, Toda «stvor/ati pa, ¿o je iežfeo. fl. r. Kako Je £ prodni0 raznih revij in ¿ast/pisov v Sloveniji, ne vemo. Toda razumemo Vašo slabo voljo in Vaš izbruh No, potolažite se in pozabite na neljubi dogod.dk. Ce Vas pa talko zelo zanima k alk članek, Vas opozarjamo, da si je revije tudi mogoče izpreoditi v Studijski knjižnici v Trstu, sevado, rte na dom. Nas pa tolaii nb vsem tem vsaj to, da v Sežani niste zahtevali Mostu. Zaliva ali Mladiko. Si predstavi; rute? Mogoče bi Vam ponudili Adama PRIZNANJE NAŠIM PEVCfiM K p *a Je meseca avgusta večja skupina pevcev udeležila pevskega tečaja, ki ga. 'j-e priredila ZCPZ v Tinjah na. Krimskem, so udeieženoi v prostem času spoznavali lepote Koroške. Med drugimi zanimivostmi so obiskali tudi Krko. kjer so imeli na grobu svete Hemo skupno mašo z. zbornim petjem. Številni tujci so postali na naše pevce in niih petje pozorni. K enemu izmed udeležencev je pristopil tujec in ga vpraša!, kdo sc in od kod. kako da znajo tako peL: Naprosil Je tudi, če bi ihdtko dobil nekaj pevski It partitur Ko so se 'pavci vrnili v Trst, so ustregli tujcu in mu poslal : nekaj cerkvenih in svetnih pesmi. Pred kratkim se je z ljubeznivim pismom zahvalil in pisali ».„NajprisrisnoJSo. hvala za Vašo pevsko pošiljko. Zame je to velik umetniški vir in navdih. Obenem pa tudi drag spomin na Vos. na Vaše petje, pevce in na nepozabno mašo v kri^ki ¡itoinnii. kakršni že ni.sem prisostvoval vet let tu ml Je bil» pravo liturgično tioživetje, Kakršnega žal danes pogrešamo,.,« 15.XI .1970 Prof. Norbert Thiii-Bccljius, Luksemburg Cuapori Mik Lavrič je prišel do mov brez dežnika. 'Pustil sem ga v kavarni,« ae je potolažil. Zjutraj je še pred službo stopil v kavarno, a tam niti videli niso njegovega dežnika. Tekel j c še v trafiko, nato k čevllarju — nič, dežnika ni. Gre v službo in tam ga že pri vhodu ustavi vratan -Ste vi. gospod Miklavčič, vč&-rai pozabili daiiiik?- Miklavrit sa je obrnit k vratarju in mu Stisni1! ndk(j: “Hval*, hvala, končne .-¡flm vendar naletel na poštenega človeka.« Očeta nekega študenta je rav natrij dal poklicati v šolo. -Vaš sin samo prepisuje od soseda. Poglejte nalogo — odgovor ja Isti kot pri sosedu.« «■Vidim, toda odgovor jo pravi-lun, toroj,« ugovarja oče. »Glejta, tudi dragi odgovor jo prepfjmn . Tudi ta (¿dgovtir ¡o pri obeh enak, a napade rt.- »VsaJkomur kb lahko zgodi, da se zmoti,« ugovarja oče. -Že, že,« nadaljuje direktor, »a poglejte dalje. Njegpv ^psed je odgovorit -Ne vem,- Vaš gin pa je napisal: -Tudi jaz ne!« Na. kolodvoru v Rimu je gospa pdlkbcaia nosača. Računal it je 500 Ur, Gospa je ugovarjala.: -Toliko? V Fiuggi sem plačala samo 250 lir.« »Ja, tam že,« jc ndkel nosač. -Tam je življenja cenejše, kor pijejo samo vpdu.« »Kaj vas ni sram. takole velik in močan mnž pa prrejačite!« »Seveda me je sram, toda vsakokrat če 'kaj sunem, me dobe m vtaknejo v luknjo.« «Kaj, Katarina! Odpoved ujeto službo!« je vsa, začudena vprašala gospa, -saj sem vedno ravnala z vami, kot s svojo družino, i svoijhn možem, otroki...» »Ja, Lo je .ras., gospa, a. jaz na srečo lahko grem, ik-n mi je dovolj ... « Tovarnar se jezi nad sinpm, češ da se je talko zaljubil v neko dekle, da se hoče s njo poročiti. -Najbrž je zelo lepa.* -Kaj šel« »Potem ima najbrž veliko dobrih lastnosti," -Tudi t» ne. Moralno je čisto na tleh, niti ficka ne premore.« Urita Lj da učencem nalogo: Mislite si, da sLe Preiarnov: sodobniki 'In -da ga povabite na svoj dom. Tepček, sin Lolkshita, je takole zaključil nalrgu: Jn Sporoči mi, France, kdaj lftb'.ip prideš, da te bo oče šel fe.kšf S tajktiLjerrt in te pripeljal sem. Mlada žena se pritožuje n ud možem, češ da irvtts preveč Skromno. “Saj veš, draga, da ne plavamo v zlatu. Sicer pa, kofiko bogatašev ¡cika nad sverjo usodof» »Že mogoče,« pravi žena, »a jaz, tal le raje iokaia v mercedesu foot v tramvaju. - Star arabski princ je bil povabljen na srebrno poroko nekega angleškega državnika. Nekdo ttiu hoče pojasniti, kaj je to srebrna pu-roika: »Vidite, Visokost, ta dva sta živela petinclvajsdt let škupaj in se ubila nikoli ločila.« “Je mogoče?* odgovori princ, »res lepo, da sta se končno odločila za po redko.« BANCA □! CREDITO Dt TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR fi0D.0Q0.D00 VPLAČANIH LIR SOOJODO.DOO TRST - ULICA FAfilO FILZt ST, 10 TEICOCI RAČUNI - HRANILNE VLOGE KROŽNI ČEKI - VARNOSTNE SKRINJICE NEPREKINJENA BLAG 'JNA MENJALNICA TUJE VALUTE 3 33-TQ1 - 3B-045 Brzojavni naslov; BANKRED Za Vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje La COMBUSTIBILE (LOVREČIČ ALBIN) DOMIO 38 - Industrijska cona - TEL. 820-331 Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA • GASOLIO • KEROZEN PREMOG • DRVA no. Postrežba hitra v velikih in malih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam, pozanimajte se pri nas! TVRDKA v v ét&m LBTJIWÜV^.I F'NA ttTÍ TRST TflG S. SinVAWtJI, 1 TEL, 35-019 Emajlirani štedilniki najmodernejših nhlih na vsa furivij. Pi>pd” LartHii Vinko LEVSTIK ITALIJA ROMA - Via S Croce in G^ruiaicmmc 4(1 - Td. 777-102, 7SA47BÍ Blizu leletmSkt pasteli - Direktna zveza z avtobi.som íí, 1 Domafa kufiinja - Víí fo&e s prhami. MLADIKO Juhko kupite V TRSTU: ■ V knjigami lvdunaio • v Tfijllkl fcnjieiimj ■ v prodajalni časopisov HA kunčaJ postaji openskega tramvaja » pri Pamveltj v galeriji Terejeatari NA OPOINAlI; « v iiiMdajaJnt časniiliov im končtH postaji opcn-sRcga tramvaja V DOLINI: * pri šolskih SiitTnh v coRici: o v Katoliški knji ganit Tu. Števil k h, je bil-a sakljucena £9. nov, 1970 CENA SOD,- LIR