49
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X
V Ljubljani, dne 21. maja 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Ysefoixiffii.:
153. Navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1929./1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
liređlie osrednje «lade.
153.
Ker smo še v fazi finančnega formiranja in v času, ko je treba posvetiti politiki državnih razhod-kov v finančni in gospodarski prid države največjo pozornost, si moramo biti ob sestavi državnega proračuna v svesti te potrebe, če mislimo realno delovati za sanacijo državnih financ. Po drugi strani zahteva gospodarska bodočnost našega naroda, uravnati razmerje razhodkov v državnem proračunu v tako smer, da se čim močneje podpira razvoj; narodne materialne kulture, t. j.: proračunski razhodki se morajo formirati tako, da bodo v skladu z maksimalno potrebno akcijo države, i^tvarjati čim boljše pogoje za ekonomski razvoj države. Potemtakem morajo stremiti vsi faktorji, ki sodelujejo pri sestavi državnega proračuna, za tem, da se izvrši ta naloga v čim popolnejši meri.
Ce se bodo izdelovali projekti proračuna v ministrstvih po teh načelih, stopimo po vsej priliki za korak naprej k sanaciji naših finančnih razmer.
Da se doseže pri sestavi posebnih predlogov proračuna za leto 1929./1930. poedinih ministrstev in naprav potrebna enotnost in se s tem olajša, uprosti in pospeši izdelava občega proračunskega predloga o državnih razhodkih in dohodkih s finančnim zakonom za leto 1929./1930., predpisujem na podstavi odredb členov 9. do 25. zakona o državnem računovodstvu kakor tudi v zvezi s členom 113. ustave im s členom 386. finančnega zakona za leto 1928./1929. nastopna
Navodila,
kako naj se sestavi predlog proračuna državnik razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1929./1930*
I.	Obče pripombe.
S členom 290. finančnega zakona za leto 1924./ /1925. se je izvršil odstopek od odredbe člena 2. zakona o državnem računovodstvu in se je ustanovilo načelo, da se prične: proračunsko leto dne 1. aprila enega leta in konča dne 31. marca prihodnjega leta. Ta odredba je veljala za.leta 1925./1926., 1926./1927. in 1927./1928. ter se je obnovila tudi v končnem delu finančnega zakona za leto 1928./1929. Na podstavi tega zakonskega predpisa mora ob-sezati tudi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1929(./1930. potrebne kredite in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1929. do dne 31. marca 1930.
Ker pa mora biti po členili 75. in 113. ustave obči predlog proračuna razhodkov in dohodkov s Predlogom finančnega zakona in z ekspozejem ministra za finance predložen narodni skupščini najkes-heje do dne 20. novembra in ker mora po drugi strani minister za finance predhodno proučiti, pretresti in urediti vse posebne predloge tor skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu h-vesti ravnotežje med državnimi dohodki in razhodki,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. maja 1928., št. 106/XXXIV.
! dati predlog v pregled in odobritev ministrskemu svetu in naposled izdelati svoj ekspoze k temu predlogu, morajo biti po členu 9. zakona o državnem računovodstvu in po prvem odstavku člena 7. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov vsi posebni predlogi proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1929./1930. tako obče državne administracije (uprave) kakor tudi državnih pridobitnih podjetij in naprav vročeni ministrstvu za finance (proračunskemu oddelku — odseku za izdelavo proračuna) najkesneje do dne 10. avgusta 1.1.
Ta skrajni rok se nikakor ne sme podaljšati. Posebni predlogi, ki bi se poslali pozneje, se ne bodo mogli vzeti v poštev in oceno, predlog proračuna dotične naprave za leto 1929./1930. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi onih podatkov, s katerimi razpolaga ministrstvo za finance.
Z uredbo o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov se je izvedla potrebna diferenciacija in po njej se je proračun razhodkov in dohodkov občih državnih funkcij in potreb — državne administracije (uprave) — izločil iz proračuna razhodkov in dohodkov državnih podjetij in naprav. To se je izvedlo zaradi tega, ker se mora sestava državnega proračuna prilagoditi bistvu državnega gospodarstva. Specialno se mora proračun čiste državne administracije (uprave) izločiti iz proračuna državnih pridobitnih podjetij in naprav zato, ker so obrazložitve in podatki o sestavljanju proračuna za občo državno administracijo (upravo) povsem drugačni od onih, ki veljajo za sestavo proračuna državnih podjetij in državnega gospodarstva. Po eni strani se doseže s to1 izločitvijo boljše upravljanje razhodkov in dohodkov, po drugi pa tudi jasnejša slika o tem, kolika je dejanska obremenitev s proračunom, koliko se dejanski obremenja prebivalstvo, j Tako se dobi tudi boljša podstava, da je moči: bolje oceniti umestnost nekaterih razhodkov, bolje oceniti možnost, ali jih more narodno gospodarstvo utrpeti, in naposled nujnost, da se nekateri razhodki vrše.
Ta razdelitev proračuna na državno administracijo (upravo) in na državna pridobitna podjetja in državne pridobitne naprave, izvedena v proračunu za leto 1928./1929., se mora pridržati tudi v predlogu proračuna za leto 1929./1930.
Po členu 1. uredbe se deli državni proračun:
a)	na proračun občih državnih razhodkov in dohodkov in
b)	na proračun razhodkov in dohodkov državnih pridobitnih podjetij in naprav.
Vsote razhodkov in dohodkov enega in drugega proračuna se postavljajo in odobrujejo samo v kosmatih zneskih.
Obča rekapitulacija državnega proračuna razhodkov in dohodkov se izkazuje s proračunom občih državnih razhodkov in dohodkov ter obseza:
seštevek vseh razhodkov in dohodkov proračuna občih državnih razhodkov in dohodkov;
presežke razhodkov in dohodkov proračuna državnih pridobitnih podjetij in naprav.
Proračun občih državnih razhodkov in dohodkov obseza po členu 2. te uredbe:
1.) Proračun razhodkov obče državne administracije (uprave), ki jo sestavljajo ti-le posamezni proračuni:
vrhovne državne uprave;
pokojnin, invalidskih podpor, razpoloženj, vzdr-ževalnin, narodnih priznanj in pomoči;
državnih doigov; ministrstva pravde;
ministrstva za prosveto (brez državnih tiskarn in narodnih gledališč); ministrstva za vere; ministrstva za notranje posle; ministrstva za narodno zdravje (brez državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč, lekarne Zakladne bolnice v Zagrebu in vseh ostalih naprav te vrste kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki' se vzdržujejo po posebniih predpisih iz svojih lastnih dohodkov in iz državne podpore); ministrstva za zunanje posle; ministrstva za finance (brez uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca in tvornice za sladkor na Čukarici);
ministrstva za vojsko in mornarnico; ministrstva za gradbe;
ministrstva za poljedelstvo in vode (brez državne razredne loterije, centralne svilarske uprave in državnih kobilarn);
ministrstva za trgovino in industrijo (brez Državne hipotekarne banke in Državne likvidacijske banke); .
ministrstva za socialno politiko; ministrstva za agrarno reformo; in proračunskih rezervnih kreditov.
2.) Proračun dohodkov: od neposrednjih davkov; od posrednjih davkov;
od čistega dohodka državnih pridobitnih podjetij; in
od raznih dohodkov, kolikor niso po svoji naravi pridobitnega značaja.
j Proračun razhodkov in dohodkov državnih pridobitnih podjetij in naprav sestavljajo po členu 3. uredbe ti-le posamezni proračuni:
državnih tiskarn; narodnih gledališč;
državnih kopališč in kopališč v državni upravi; državnih zdravilišč in okrevališč; lekarne Zakladne bolnice v Zagrebu; in vseh ostalih naprav te vrste kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz svojih lastnih dohodkov in iz državne podpore;
uprave državnih monopolov; drža.vnih posestev Belja in Topolovca; tvornice za sladkor na Čukarici; ministrstva za promet (prometna pridobitna podjetja);
ministrstva za pošto in telegraf; državne razredne loterije; centralne svilarske uprave; državnih kobilarn; ministrstva za šume in rudnike;
Državne hipotekarne banke;
Državne likvidacijske banke.
Proračun dohodkov državnih pridobitnih podjetij in naprav sestavljajo dohodki teh podjetij in naprav, ki se izkazujejo obenem z vsakim posebnim proračunom razhodkov teh podjetij in naprav.
V ta proračun spadajo tudi dotacije iz občih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasiv poedinih državnih podjetij in naprav.
Ministrski svet določi na predlog ministra za finance za vsak posebni primer, ali naj se postavijo I anuitete za posojila, namenjena pcedinim podjetjem
\

in napravam, v njih proračune ali pa naj pridejo v sestavo proračuna občih državnih razhoclkov.
Navzlic tej porazdelitvi državnega proračuna so se vendarle pridržala načela, postavljena po odredbah členov 14. in 18. zakona, o državnem računovodstvu: prvič, da morajo biti državni razhodki in dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, vsi obseženi v državnem proračunu in izkazani na določenem mestu v kosmatih zneskih, in drugič, da se morajo najprej postaviti državni razhodki, potem pa šele dohodki.
II. Razhodki.
S členom 12. zakona o državnem računovodstvu je postavljeno osnovno načelo, ki ga je treba izvesti v proračunu, da mora biti namreč v državnem proračunu izvedeno ravnotežje med razhodki in dohodki. Zato je v prvi vrsti posebno važno, da se predlagani razhodki in dohodki, čimbolj je mogoče, ujemajo z dejanskim stanjem stvari. Z drugimi besedami: predlog proračuna občih državnih razhod-kov in dohodkov in predlog proračuna razhodkov in dohodkov državnih pridobitnih podjetij in naprav morata biti realna ter se morata opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Obča finančna in gospodarska situacija naše države zahteva, da se morajo znižati državni razhodki na kritje minimuma državnih potreb, neizogibnih v dotičnem proračun-
zlasti za izredne in nenadne razhodke, ki so občas- žavnih uradov večje, nego jih je dejanski treba,
nega ali začasnega značaja.
Vsi predlagani krediti, redni ali izredni, Ivi ne bi izpolnjevali zgoraj navedenih pogojev,, se morajo črtati ali znižati na potrebni znesek; šefi uradov in šefi računovodstev dotičnih naprav, ki so po členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega stanja, pa se pokličejo: na odgovor.
Po določilu člena 9. uredbe se morajo postaviti v predloge proračuna razhodkov državnih podjetij in drugih naprav, ki se komercializirajo po 'obstoječin zakonskih pooblastitvah in odredbah v mejah odredb, ki veljajo za poedine teh naprav, poleg ostalega posebni krediti, da se ustanove:
1.	) obratna glavnica za nabavljanje materiala za potrošek in proizvajanje;
2.	) lasten fond za zavarovanje imovine teh podjetij in naprav zoper ogenj in druge škode;
3.	) amortizacijski fond, ki naj služi za obnavljanje in povečevanje imovine; in
4.	) ostali fondi, ki se določijo za poedina podjetja ali poedine naprave s specialnimi zakonskimi predpisi.
A. Osebni razhodki.
Glede osebnih razhodkov je treba postopati kar najvarčneje in najoprezneje; postavljati ni nikakr-
skem teta. Samo tako se more izvesti gospodarski in gnif/^ ker je gtevilo osebja, zaposlenega pri
finančni načrt, za čigar ostvarjenjem mora stremiti kraljevska vlada. Tako se postavijo državne finance na varno in solidno osnovo in se upostavi normalno razmerje med državnim proračunom, odnosno fiskalnimi pribitki, in gospodarsko močjo naše države.
Zato smatram za umestno, takoj poudariti absolutno in imperativno potrebo sistematičnega in razumnega varčevanja. Ob ocenjanju razhodkov je treba postopati tako, da se predlagajo samo, če ni možnosti, da bi se ta izdatek sploh ne učinil, ali kolikor ni pričakovati, da bi bilo mogoče, zadostiti tej potrebi pozneje ob ugodnejših pogojih in okolnostih. Razen tega je treba predlagati višino kreditov samo v onih vsotah, ki so neizogibno potrebne, da poslovanje državnih uradov in naprav ni ogroženo.
Ravnotežje proračuna sestoji v tem, da se vsi državni razhodki enega proračunskega leta pokrijejo z dohodki za to leto. Od tega se izvzemajo samo oni razhodki, prvenstveno investicijskega značaja, ki ne spadajo v okvir proračuna ter po svoji naravi ih veli- i. kosti tudi ne morejo obremenjati proračunskih virov ,tf^-in za katerih izvršitev se morajo najemati posebna posojila, kolikor to dopušča obča konjunktura denarnega tržišča. V sedanjih ekonomskih razmerah ni podstave za domnevo, da bi se mogli državni dohodki količkaj občutno zvišati; nekateri izmed njih morajo celo pokazati ali že kažejo tendenco za upadanje. Vpoštevaje to in jemaje za zakonsko osnovo ob sestavi našega proračuna načelo ravnotežja, je treba v tem konkretnem primeru vedeti, da skupni znesek državnih razhodkov obče državne administracije (uprave) za leto 1929./1930. nikakor ne sme prestopiti meje sedanjega državnega proračuna, nego celo postopno se mora znižati pod to mejo. Potemtakem se mora izvesti v razhodkih razumno varčevanje, kar ustreza pravilno pojmovanim ekonomskim koristim države kakor tudi nameram vlade
državnih napravah, veliko ter se mora v nekaterih primerih postopno zmanjšati.
Osnovni prejemki državnih uradnikov in uslužbencev se morajo vpisati v predlog proračuna na podstavi odredb o stopnjevanju zvanj v specialnih zakonih (zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, zakon o ustroju vojske in mornar-nice, zakon o državnem prometnem osebju). Za
mora izkazati redukcija uradnikov tudi v predlogu
proračuna. Pri nobenem ministrstvu se ne bo dovolilo, da bi se skupno število uradnikov pomnožilo, nego minister za finance bo posebno pazil na to, da se njih število zniža tudi proti stanju iz proračuna za leto 1928./1929. najmanj za 10 %.
Krediti za draginjske doklade morajo biti izraču-njeni kar najvestneje po sedanji višini, glede na odločbo ministrskega sveta D. R. br. 99.000/26, ki je uzakonjena s členom 307. pod 1.) finančnega zakona za leto 1927./1928., nadalje po številu in vrstah uslužbencev, navedenih v predlogu proračuna.
Ti krediti morajo biti razčlenjeni v podpozicijah na kredite: .
a)	draginjske doklade: uradnikov: osebne,
rodbinske,
zvaničnikov in služiteljev: osebne,
rodbinske:
b)	specialne doklade, kjer take obstoje, kakor n. pr. doklade v južnih krajinah, sodniške doklade.
Za rodbinske draginjske doklade je treba vzeti
seštevek osnovnih zakonskih doklad za otroke in rodbinskih draginjskih doklad v ožjem zmislu besede, kakor se je to storilo tudi v odločbi ministrskega sveta D. R. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. (glej člen 8. te odločbe).
Skladno z dosedanjo prakso naj se izkažejo draginjske doklade v posebnih partijah za- vse ustrezno proračunsko poglavje; uvrščene morajo biti v redne razhodke. Izjema je dopustna samo, če so proračuni poedinih naprav sestavljeni kot posebne celote.
Predlogu proračuna morajo biti priloženi seznam-ki vseh državnih uradnikov in uslužbencev v vseh skupinah in kategorijah kakor tudi pogodbenih in
osnovne prejemke se smatrajo osnovna in položajna i honorarnih uslužbencev in dnevničarjev, izdriani po plača in zakonska stanarina. Krediti naj se postavijo v predlog tako, da se označi poleg zvanja kategorija, skupina in stopnja razvrstitve ter izkaže seštevek osnovne in položajne plače; redna stanarina pa naj se izkaže skupno za vso dotično partijo ter naj se izloči v posebne pozicije.
^r” Partija 1., pozicija 1.
Načelnik I./HI..................... 36.000 Din
2 šefa: 1.-I./IV.-6. in 1.-I./V.-4.	. 37.200 Din
Pozicija 4.
Redna stanarina................... 8.400 Din
Po takem označevanju pomeni prva rimska številka kategorijo, druga rimska številka skupino, odnosno položajno plačo, arabska številka pa stopnjo osnovne plače.
Zvaničnike in služitelje je treba izločiti v posebne pozicije ustrezne partije. Isto velja za dnevničarje po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Krediti za periodične zviške in napredovanja
morajo biti izkazani v posebnih partijah. Ko se kal1 kulira višina teh kreditov, se je treba ozirati na od-I redbe zakonov, ki veljajo za dotične uradnike in ! uslužbence.
proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti se-znamki morajo imeti stolpec, v katerem se označi zvanje, stolpec, v katerem se izkaže razvrstitev, stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, katerim gre pravica do rodbinske draginjske doklade, in stolpec, ki obseza sjtupne prejemke dotičnega uslužbenca. Poleg tega je treba izkazati seštevek tega poslednjega stolpca, ki se mora ujemati s seštevkom partij za osebne prejemke in za draginjske doklade, Seznamki morajo imeti še rekapitulativni pregled osebja po priloženem obrazcu št. 7, izdelan posebe za vsako proračunsko poglavje; šefi računovodstev pri ministrstvih pa morajo izdelati na podstavi tako posamezno sestavljenih pregledov po en obči rekapitulativni pregled osebja za ves resort dotičnega mi-i ništrstva.
Honorarji za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov za izpite poi zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ali po drugih specialnih zakonih se ne smejo postavljati v proračunske predloge. Trpi jih kandidat, ki opravlja dotični izpit.
Skladno s členom 23. zakona o državnem računovodstvu se morajo postaviti krediti za plače v pred-
odnedbe člena 11. zakona o državnem računovodstvu ! log proračuna po dejanskem stanju števila osebja in j inventarnega materiala, zlasti opreme, naj se nikakor in drugega odstavka v členu 7. uredbe, s katerimi se i P° višini prejemkov ob času, ko se predlog sestav- j ne predlagajo, razen ob izjemni in nujni potrebi zla-
“ ■'*'	J  • -L— „t. fr, a-it	f o	Ir 1.-	tv c»rv\ ’	_ _____v	.ti», .t	...... tt-
in narodne skupščine.
Tako je treba glede rednih razhodkov uvaže vati
B. Materialni razhodki.
Materialni razhodki se morajo postaviti samo v znesku dejanski in varčno odmerjenih potreb. Nabave se morajo omejiti samo na ono, kar je najpotrebnejše in brez česar sploh ni mogoče prebiti. Krediti za potrošni pisarniški material se morajo postaviti v najpotrebnejših vsotah. Krediti za nabave
po eni strani izrečno prepoveduje, kakorkoli zvišati razln lke, ki ne bi imeli opore v specialnih zakonih ali v dejanski potrebi, pojasnjeni s podatki iz zaključnih računov prejšnjih proračunskih let ali pa s
Ija. Zaradi tega je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje z dne 1. junija t. 1. Kolikor bi se moralo to število po določeni formaciji poedinih naprav popolniti z obstoječimi zvanji v proračunskem letu
posebnimi razlogi in podatki, a se po
zahteva, da mora priložiti vsak minister svojemu predlogu proračuna ne samo obči ekspoze, ampak tudi pismeno pojasnilo o vsaki zvišani vsoti razhodkov. Potemtakem se ne morejo smatrati z zakonskega stališča za osnovane in tudi ne sprejeti kakršnekoli zahteve za zvišbo kreditov, glede katerih se ne bi izkazala zakonska podstava ali precizno in izčrpno navedena in obrazložena, potreba, ki nalaga, da se ustrezni kredit zvišaj v zahtevanem znesku.
Da pa se doseže čim pravilnejša, in primernejša porazdelitev kreditov v mejah možnosti njih občega kritja, si je treba prizadevati, da se predlagani krediti znižajo v vseh primerih, kjer to dovoljujejo službene koristi. Predlagane znižbe kreditov, kolikor bi jih bilo. morajo biti prav tako kar naj točneje ohraz-
druri strani i I929./1930., se morajo označiti taka zvanja v oklepaju kot «mesta prazna». Če pa se naprava, katere ureditev je predpisana s specialnimi zakoni, šele formira ali če se mora razširiti in deliti, je treba imeti v mislih dva primera: prvič, da se zahteva zaradi neodločne potrebe pomnožitev uslužbenctev obstoječih zvanj; drugič, da se morajo uvesti na pod-
sti za proračune pridobitnih podjetij in naprav. Krediti za službena potovanja in za premestitve je treba pray tako preliminirati in predlagati v najmanjši mogoči meri.
Višina kreditov za redne materialne razhodke mora biti izračunjena kar najskrbneje; pri tem je treba strogo vpoštevati sedanje cene poedinih predmetov in dajatev na tržišču, prav tako pa, tudi dosedanje gibanje cen, tako da se predlagajo krediti, ki utegnejo kar najverjetneje striktno zadoščati, da se pokrijejo ustrezne potrebe. V posebnem ekspozeju k
stavi specialnih zakonov nova zvanja, ki doslej niso! dotičnemu predlogu mora biti izkazan tudi način figurirala v proračunu dotične naprave. V prvem teh kalkulacije, ki dokazuje točnost predloženih pro-
primerov je treba izrečno poudariti: «novi uslužbenci»; v drugem primeru pa mora biti v predlogu označeno; «nova zvanja».
računov. Ministrstvo za vojsko in mornarnico naj predloži poleg takega proračuna podatke o dohodkih z njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo
ložene; ob neoprezni ali svojevoljni redukciji kredi-! ogibna treba stremiti za tem, da se zniža število tov prestane biti proračun razhodkov realen in njih osebja na striktni minimum za pravilno in uspešno izvrševanje utegne provzročiti jako velike težkoče in neprilike.	(
Noben razhodek se ne sme predlagati samo zato,
Pomnožitev uslužbencev se mora omejiti samo na | poedine vojaške komande za svoje potrebe, kakor one izjemne primere, kjer to nalagajo imperativne j tudi podatke o živalih (malih in velikih), ki služijo
istemu namenu. Obenem mora izvršiti in predložiti proračun za skupno razbremenitev proračuna razhodkov, ki se doseza na ta način.
Po odredbi člena 8. uredbe se postavljajo in odo-izvrševanje službe in da se s tem ustvarijo pogoji in brujejo vsi investicijski krediti za državne zgradbe možnosti za eventualno nadaljnjo izboljšavo mate- samo v proračunu ministrstva za gradbe, izvzemši rialnega položaja državnih uradnikov in uslužbencev, kredite pri ministrstvu za vojsko in mornarnico in
službene koristi. Ker so osebni razhodki že sedaj jako težko breme za naše državne finance, je neiz-za
ker je že obstajal v dosedanjih proračunih. To velja Ker pa je današnje število uradnikov pri večini dr- pri državnih pridobitnih podjetjih in napravah. T
rekapitulaciji razkcdkov ministrstva za gradbe se izkažejo posebe ti krediti po ministrstvih in napravah, za katerih potrebe so določeni; isti razhodki pa se izkažejo tudi v rekapitulacijah proračuna razhod-kov pri dotičnih ministrstvih in napravah, kakor je to izvedeno v sedanjem proračunu. Potemtakem naj se ne sprejmejo v predloge proračuna razhodkov obče državne administracije (uprave) nikakršni investicijski krediti za državne zgradbe. Vse naprave obče državne administracije (uprave) o katerih go-
bo izpustilo iz predloga proračuna. Ministrstvo za prosveto in ministrstvo za vojsko in mornarnico naj priložita predlogu svojega proračuna poimenski se-znamek državnih štipendistov v inozemstvu ter naj označita v njem predmet njih študij, dobo studiranja in velikost štipendije. Prav to velja za vsa ostala ministrstva, ki imajo državne štipendiste v inozemstvu.
Presežek razhodkov nad dohodki poedinih državnih pridobitnih podjetij in naprav, za katerih pokri-
vori člen 2. pod točko 1.) uredbe, se morajo obrniti! vanje služijo dotacije, skladno z drugim odstavkom
za postavitev teh kreditov na ministrstvo za grad-be. ki jih postavi, ko je ocenilo potrebo, v svoj pro-računski predlog.
Skladno s členom 21. zakona o državnem računovodstvu naj se postavijo krediti za gradbena dela in investicije tako obče državne administracije (uprave) kakor tudi državni pridobitnih podjetij in naprav vobče v predlog proračuna šele, ko se prej v podrobnostih izdelajo načrti in se usvoji popolni proračun stroškov. V podrobni obrazložitvi mora biti točno označeno, da je za vsak posebni predlagani kredit ta zakonski pogoj izpolnjen. Ge bi se morala projektirana gradbena dela ali kakršnikoli drugi investicijski razhodki porazdeliti na več let, je treba
postopati tako-le: V predlog proračuna naj se po-j za posledico materialno in kazensko odgovornost stavi kredit samo v onem znesku, kolikršnega je tre-! nakazovalcev in računodajnikov.
člena 5. uredbe, se izkazuje kot razhodek v proračunu občih državnih razhodkov v oddelku onega ministrstva, pod katero spada dotična naprava, kot dohodek pa v proračunu one naprave, v katere korist je dotacija odobrena.
Ker mora proračun, dosledno pa tudi predlog proračuna podajati verno sliko vsega državnega življenja in potreb za dotično leto, je neizogibno treba, da ni v prvi vrsti v predlogu nikakršnih praznin in da so po drugi strani predlagani krediti fiksirani z zneski, ki docela ustrezajo dotičnim potrebam. Pri tem je treba uvaževati, da je z zakonom prepovedano, prekoračiti kredite, odobrene s proračunom, in vodstvu in z drugim odstavkom v členu 7. uredbe trošiti vsote brez odobrenih kreditov, in da ima to m0raj0 podati vsi ministri obči ekspoze s pismenim
pojasnilom o vsaki zvišani vsoti razhodkov. Zato
z njim natančneje regulira izvrševanje proračuna v zmislu in duhu zakona o državnem računovodstvu.
V praksi se je to načelo, zlasti po vojni, opuščalo, tako da so se čestokrat s finančnim zakonom reševala vprašanja, ki bi bila morala biti predmet specialnih zakonov.
Opozarjam ob sestavi odredb v predlogu finančnega zakona, da se bom striktno držal člena 44. zakona o državnem računovodstvu in da ne bom sprejel nobenega predloga ali amendementa, čigar vsebina bi morala biti predmet za poseben zakon ali za izpremembe in dopolnitve obstoječih zakonskih predpisov.
Zatorej opozarjam gg. ministre o pravem času, naj podado glede vseh teh potreb po redni poti predloge narodni skupščini. Naposled pripominjam, da nezakonitega predloga finančnega zakona, t. j. nasprotnega členu 44. zakona o državnem računovodstvu, ne bom predložil narodni skupščini v rešitev in odobritev.
V. Pojasnila o predlogu proračuna.
Skladno s členom 11. zakona o državnem računo-
ba, da se potroši v proračunskem letu 1929./1930.; toda v besedilu mora biti označen ves znesek projektiranega potroška.
Partija 1., pozicija 3.
Gradnja železnega mostu čez Savo pri X. Din 18,650.000—; od tega prvi obrok Din 4,500.000—.
«Prvi obrok» pomeni, da se mora gradnja šele začeti. Če se je že začela v letu 1928./1929., se vpiše v predlog proračuna za, leto 1929./1930i. «drugi obrok:
Razen tega je treba posebno uvaževati, da je odrejen s členom 113. ustave skrajni rok, v katerem mora biti obči pregled proračuna državnih razhodkov in dohodkov predložen narodni skupščini. Zaradi tega in glede posebno na motive, navedene v oddelku I. «Obče pripombe» teh navodil, se je treba vsekakor izogibati, da bi se po zaključenih posebnih predlogih naknadno pošiljale ministrstvu za finance nove, posamezne zahteve za popolnitev aliizpremem-bo teh predlogov. Vsaka tako predlagana izprememba če se je začela v letu 1927./1928., spada v proračun! ima za posledico velike tehnične težkoče, provzroča
za leto 1929./1930. «tretji obrok» itd. N. pr.:
Partija 1., pozicija 3.
Gradnja železnega mostu čez Savo pri X. — pre-liminirana skupna vsota Din 18,650.000-—, tretji —■ poslednji — obrok Din 5,650.000-—.
Glede na to, da se gradbena in investicijska dela načeloma ne morejo pokrivati iz rednih investicijskih virov, ho ministrstvo za finance skrbno revidiralo vse kredite, predlagane za taka dela, ravnaje se po prvem odstavku člena 12. zakona o državnem računovodstvu, ter jih bo usvojilo samo, kolikor ne bi njih postavitev v predlog proračuna ogražala proračunskega ravnotežja ali kolikor bi bilo mogoče najti specialno kritje. Pri tem se mora dajati prednost nadaljevanju začetih del.
V	vsakem primeru morajo predlagani krediti ustrezati realnim potrebam; zakaj če bi se moralo zaradi nezadostnega kredita, ustaviti delo in bi se i s tem prizadela, škoda državi, zadene onega, po čigar krivdi se je to zgodilo, materialna odgovornost.
Za izplačevanje anuitet po državnih dolgovih se mora označiti in izkazati v besedilu, kolik je bil prvotni dolg, koliko je doslej izplačanega, koliko še ostane in v katerem času se mora popolnoma izplačati.
V	proračunih državnih bolnic, šol in drugih naprav, v katerih imajo uradniki in uslužbenci pravico do prejemkov v naravi, se morajo postaviti in predlagati krediti za dajanje teh prejemkov ločeno v posebnih proračunskih partijah.
Krediti za udeleževanje države na kongresih, konferencah, svečanostih itd. v državi in v inozemstvu v izrednih primerih naj se postavijo samo v predlog proračuna vrhovne državne upravi©, kolikor ne spadajo po svoji naravi v proračun ministrstva za zunanje posle.
V	predlog proračuna se morajo postaviti tudi krediti za transportne stroške za material, ki se dobiva na račun reparacij. Ce bi morali ti stroški še nadalje obrem,enjati reparacijski fond, naj ministrstvo za finance izpusti kredite iz predloga proračuna.
Za nove naprave se ne smejo predlagati krediti, če ni njih ustanovitev določena, z veljavnimi zakoni.
Krediti za izplačevanje kurznih razKk se morajo postaviti v redne razhodke kakor doslej; biti morajo precizno razčlenjeni na kredite za kurzno razliko, za csebne razhodke in iste kredite za materialne razhodke ter kot taki izkazani v posebnih partijah na Ustreznem mestu.
Pomoči, podpore, štipendije, naklonitve, razne subvencije in temu podobni razhodki^ Id niso osno-Vani na preciznih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebnega varče-Tanja in znižani na najmanjše zneske. Ce bi ministr-(’tvo za finance razvidelo, da niso predlagani raz-nodki te vrste dovolj opravičeni in obrazloženi, jih
motitev v poslu ter znatno otežuje in ovira izdelavo proračunskega predloga o državnih razhodkih in dohodkih. Zato je čestokrat materialno nemogoče, vpo-števati take naknadne zahteve, Ker je predlog proračuna ne samo delo ministra za finance, nego vsega ministrskega sveta, ki ga usvoji, preden ga predloži narodni skupščini, ne bo minister za finance načeloma vpošteval nobenega naknadnega predloga, dokler o njem posebe ne odloči ministrski svet; razen tega pa se naglasa, da se ne prevzame odgovornost, če bi se tak predlog ne postavil v proračun zato, ker je bil odklonjen kot nepravočasno podan.
UL Dohodki.
Po odredbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki kakor tudi vsi dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, postaviti v državni proračun.
Ko se kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba vpoštevati v prvi vrsti člen 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da se je v sedanjih razmerah umestno ravnati specialno po odredbah drugega in tretjega odstavka, tega člena. Potemtakem naj služi za obče pravilo, da je treba vzeti, ko se kalkulira verjetna višina poedinih dohodkov v letu 1929./1930., za podstavo uspehe, dosežene v proračunskem letu 1927./1928., in tako dobljene številke korigirati, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunavanja, izvzjemši samo one dohodke, katerih višina je odrejena pogodboma, mora biti točno izkazan, dokumentiran in pojasnjen.
Vsote dohodkov naj se postavijo v predlog proračuna samo v celih dinarjih, in sicer v kosmatih zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu in člen 1. uredbe). Z dragimi besedami: Dohodki naj so izkažejo v višini prejemkov, ne da bi se odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsi izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkažejo v proračunu razhodkov kot krediti.
V predlog proračuna državnih pridobitnih podjetij in naprav naj se postavijo po členu 3, uredbe dohodki teh podjetij in naprav. Prav tako naj se postavijo v ta predlog dotacije iz občih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasiv poedinih državnih podjetij in naprav.
Presežek dohodkov nad razhodki državnih pridobitnih podjetij in naprav naj se izkaže skladno s prvim odstavkom člena 5. uredbe v skupni vsoti v proračunu občih državnih dohodkov.
IV. Finančni zakon.
S členom 44. zakona o državnem računovodstvu je določeno, kakšne odredbe mora obsezati finančni zakon. Po svoji naravi se mora omejiti ta zakon kot sestavni del državnega proračuna samo na to, da se
mora biti vsak predlog proračuna dopolnjen:
a)	s podrobnimi izkazi in pojasnili o razhodkih poedinih partij in pozicij;
b)	z občim ekspozejem, v katerem mora biti pregledno obsežen ves predlog proračuna dotičnega ministrstva; ta mora biti dopolnjen s posebnim ekspozejem za vsako širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase posebna, logična celota, kakor n. pr. tvornice svile, srednji tehnični pouk, nižje kmetijske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, pošte, telegraf, telefon itd.;
c)	eventualno tudi z dragimi prilogami, o katerih govore ta navodila ali o katerih spozna dotični resort, da jih je treba predložiti, da bolje obrazloži potrebo kreditov ali gibanje dohodkov. Ekspozč obsezaj torej vsa potrebna pojasnila o
predloga proračuna. Samo kratka pojasnila, formulirana kot pripombe (n. pr. pozivanje na poedine zakonske odredbe, naredbe in odločbe; označba cen in količine materiala in temu podobno), se smejo postavljati v stolpec za pripombe obrazca št. 2.
Obči ekspozč mora obsezati vsa poglavja dotičnega resorta, podjetja, dotične naprave ali stroke. Ta ekspoze obsezaj obči pregled potreb in dohodkov te stroke, kakor jih določa predlog proračuna za leto 1929./1930. V njem se navajajo osnovni momenti politike dotičnega resorta, podjetja ali dotične stroke ter se razlagajo in komentirajo v velikih potezah predlogi s finančnega, ekonomskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podaja koncizen hi-storiat s pogoji že doseženih uspehov, iz česar naj se vidi evolucija dotične stroke. Zato bodi predlog za leto 1929./1930. tak, da ga je mogoče na, široko primerjati s prejšnjimi proračuni, specialno pa s proračunom za leto 1928./1929. Za poedina državna pridobitna podjetja in poedine državne pridobitne naprave je treba jasno izkazati donosnost, navesti sistem kalkulacije, po katerem se je izkazana donosnost izračunila, pojasniti in posebno poudariti momente, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo produkcije, režijskih stroškov, občo aktivnost ali pasivnost pod-jetja.
Posebni ekspozeji za. poedine službene grane naj navedejo strokovneje in podrobneje stanje dotične grane; dopolnjeni morajo biti s podrobnimi izkazi, iz katerih se da pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, poleg tega pa oceniti umestnost in preciznost predlaganih kreditov.
Izdelavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno pozornost, uvaževaje, da je material, ki ga ob, sezajo, največkrat odločilnega pomena za končno fiksiranje dotičnih kreditnih zneskov. Naglasa se, da v prejšnjih predlogih ekspozejev čestokrat ni bilo ali so bili jako površni in nezadostni, a v izvestnih primerih niso mogli dati niti najbolj površne slike o dejanskem stanju. Taka nepazljivost je nedopustna in je poslu samemu v veliko škodo. Naposled je izdelava teh ekpozejev, ki so dodani kot priloge po-edinim predlogom proračuna, zakonska obveznost, ki je v kategorični obliki normirana s členom 11. zakona o državnem računovodstvu in z drughn odstavkom v členu 7. omenjene uredbe, in predložiti jih moram narodni skupščini obenem s predlogom državnega proračuna.
VI. Konec.
V tehničnem pogledu se morajo predlogi proračuna občne državne administracije (uprave) za leto
T


1929./1930. v glavnem skladati s sedanjim proračunom. Prav tako se morajo predlogi proračuna raz-hodkov in dohodkov državnih pridobitnih podjetij in naprav v tehničnem pogledu za osebne in materialne razhodke kakor tudi za dohodke skladati s sedanjim proračunom, pri čemer je treba označiti tudi sedanjo zaporedno številko partije, razen če se izkazujejo po členu 4. uredbe kot nezavisne priloge (aneksi) k predlogom onih ministrstev, pod katera spadajo ta podjetja ali te naprave. Potemtakem se morajo najprej popolnoma razložiti vsi razhodki, potem pa je treba na koncu navesti rekapitulacijo.
Razen tega je treba strogo vpoštevati izvršene ali prihodnje izpremembe v organizaciji državne uprave, tako da se tudi s proračunom pokaže dejansko stanje upravne državne organizacije.
Po členu 19. zakona o državnem računovodstvu se morajo izkazati v predlogu poleg kreditov in dohodkov, pričakovanih za leto 1929./1930., v posebnih stolpcih zaradi primerjanja:
a)	vsote odobrenih razhodkov in dohodkov za leto 1928./1929.;
b)	vsote izvršenih (angažiranih) razhodkov in ostvar-jenih dohodkov za leto 1927./1928.
Predlogi razhodkov in dohodkov morajo biti izdelani po obrazcu št. 2, ki se pošilja vsem prizadetim uradom.
Ministrstvo za finance,
generalna direkcija državnega računovodstva, v Beogradu,
dne 4. maja 1928.; D. R. br. 53.400.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
Obrazec št. 2.
Šte- vilka		Razhodki	Predlog za leto 1929./1930.				Odobreno za leto 1928./1929.		Razlika se predlaga za leto 1929./1930.		Dejanski porabljeno (prejeto) v letu 1927./1928.		Pripomba
partije	pozicije												
			Znesek pozicije		Znesek partije				+ več —- manj				
			Din j p		Din j p		Din 1 p		Din	P	Din	P	
													
												—	
													
													
													
													
													
													
					1								
Pripombi:	1.) V poslednji stolpec se morajo vpisati številke po partijah za razhodke, a za dohodke
tudi po pozicijah. Ce gre za razhodke, naj se prečrta beseda «prejeto»; če gre za dohodke, pa naj se prečrta beseda «porabljeno (angažirano)». (Glej člen 19. zakona o državnem računovodstvu in navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1929./1930.)
.	2.) V predposlednji stolpec se morajo vpisati številke po pozicijah z znakoma -j- ali —.
Rekapitulativni pregled osebja
po predlogu proračuna za leto 1929./1930.
Obrazec št. 7.
Urad
d)				1. kategorija							II. kategorija					1		III. kategorija				Zvaničnlki				Služitelji			
E _o	Skupina																												Pripomba
in	I.	H.	HI.	IV.	V.	Vi.	VII. Vlil.		IX.	Vseh	I.	II.	III.	IV.	V.	Vseh	I.	H.	III.	IV.	Vseh	I.	II.	III.	Vseh	I.	II.	Vseh	
		i					1 1																						
10 1		1														'													
9	•	!																											
8																													
7																													
6																													
5																													
4																													
3			i 1				9																						
2																													
1			L																										
g-								j																					1
Pripomba:	V posebnih kvadratih se mora označiti s številko število uslužbencev po skupinah in stopnjah osnovne plače. V stolpcu «Vseh» je treba
izračuniti vsoto po stopnjah, v stolpcu «Skupaj» pa vsoto po skupinah.
Preds. 363/4/28—2.	3—1
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega paznika; ebenem se od-dado vsa druga mesta, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega. Mesta pa se oddado le po premestitvi jetniškim paznikom, ki so že v pragmatični službi
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje po službeni poti najkesneje do dne	25. j unij a 1 928.
pri podpisanem predsedništvu.
Razglasi sodišč in sodni!) oblastev.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izr praznila.
Predsednlštvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 18. maja 1928.
C H 583/28—1.	1132
Oklic.
Celjska posojilnica, d. d. v Celju, po drju. Gvi-donu Šemecu, odvetniku v Celju, je vložila zoper Franca Kovača, posestnika v Pečovniku št. 46
pri Celju, sedaj neznanega bivališča, in zoper zapuščino po Mariji Kovačevi, posestnici v Pečovniku št. 46, umrli dne 25. septembra 1927., zastopano po prijavljeni dedični, maloletnd Rozaliji Kovačevi, v roke njenega zakonitega zastopnika, očeta Franca Kovača, neznanega bivališča, tožbo zaradi 2492 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1. j; u n i j a 19 2 8.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Francu Kovaču se postavlja za skrbnika Franc Kunej, občinski sluga na Bregu.
Dovolila se je zaznamba te tožbe pri zemljišču vi- št. 64, davčna občina Zagrad, ad numerum zadolžnice, z dne 14. junija 1922., odnosno kreditnih pisem z dne 11. oktobra 1926. in z dne 15. aprila 1925.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 17. aprila 1928.
C 149/28—1, C 150/28—1 in C 151/28—1.	1139
Oklic.
Franc Zver in Terezija Zver. rojena Jaklin, posestnika, v Melincih, sta vložila zoper Andreja Zvera in Klaro Zverovo, rojeno Horvatovo, posestnika v Melincih, sedaj nekje v Ameriki, tožbo pod C 149/28—.1 zaradi 5880 Din, pod C 150/28—1 zaradi 3000 Din in pod C 151/28—1 zaradi 3680 Din.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan	9. junija 1928.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 10. maja 1928.
C 37/28—3.	1078
Oklic.
Alojzij Čampa, posestnik v Žigmaricah št. 41, po drju. Josipu Lavriču, odvetniku v Ribnici, je vložil zoper Antona K a n a v s a, vulgo Kordiša, posestnika v Dragi št. 12, tožbo zaradi 3120 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. maja 1928.
ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče Antona Kanavsa neznano, se mu postavlja za- skrbnika Ivan Miklič, posestnik v Podpreski št. 13.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II..
dne 4. maja 1928.
C 31/28—3.	1079
Oklic.
Merkantilna banka, d. d. v Kočevju, ki jo zastopa dr. Ivan 'Sajovic, odvetnik v Kočevju, je vložila zoper Janeza K r i s c h a, posestnika v Novih Lazah št. 8. tožbo zaradi 6240 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 6. maja 1 928.
ok desetih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče Janeza Krischa neznano, se mu postavlja za skrbnika. Franc Hude, sodni ofi-cial v p. v Kočevju.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 5. maja 1928.
C 286/27—4.	1083
Oklic.
Jurij Žagar, posestnik in trgovec v Osilnici št. 12, ki ga zastopa dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju, je vložil zoper Antona Turk a, posestnika v Selih št. 14. tožbo zaradi 325 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. maja 192 8.
ob pol desetih pri tam sodišču v sobi št 3.
Ker je sedanje bivališče Antona Turka neznano, sp mu postavlja za skrbnika Franc Hude, sodni ofi-cial v p. v Kočevju.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek IL,
dne 5. maja 1928.
‘C 17 442/28—1.	1092
Oklic.
Dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, je vložil zoper Josipa Vesela, posestnika in trgovca v Fari št. 15, pošta Nova vas pri Rakeku, tožbo zaradi 6250 Dim.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. maja 1928.
'°b osmih pri tem sodišču v sobi št. 38.
Ker je sedanje bivališče Josipa Vesela neznano, te niu- postavlja za skrbnika Ivan Hibšer, sodni upokojenec v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV.,
dne 7. maja 1928
C II 703/28—1.	1137
Oklic.
Josip Partlič in Marija Partlič, posestnika v Ruperčah št. 53, sta vložila zoper Ivana Krass-b erg er j a, Mihaela Ko Lowe t za, Frana Petr i t s c h a, Frana M u 11 e t z a, Apolonijo Ferkovo, Simona Rajšpa, Terezijo Rajšpovo, Jožefa Fras a, Frana F r a s s a, Marijo Frasovo, Terezijo Frasovo, Simona Rajšpa in Terezijo RajšpoVo tožbo , zaradi zemljiškoknjižnega izr brisa.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 6. maja 1928.
ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče vseh tožencev neznano, se jim postavlja za skrbnika dr. Miroslav Dev, avskultant okrožnega sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IL,
dne 16. maja 1928.
C 166/28, C 167/28—1.	1055
Oklic.
Frančiška Šklander in nedoletni Stanislav Šklan-der, oba v Pa,ki št. 10, sta, vložila zoper Alojzija Blažiča, posestnikovega brata iz Šrasvberka, tožbi: a) zaradi očetovstva in plačila preživnin, b) zaradi stroškov babin (otročje postelje) v znesku 1050 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
6. junija 1928.
ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 24.
Ker je sedanje bivališče Alojzija Blažiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 3. maja 1928.
E 642/28—8.	1111
Dražbesri oklic.
Na predlog Martina Š p o r e r j a, posestnika, in krojaškega mojstra pri Sv. Juriju, po Ivanu Erhar-tiču, odvetniku v Celju, bo dne 6. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba, nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jurij, vi. št. 60: enonadstropna, na trdo zidana hiša, cenilna vrednost 107.640 Din, gospodarsko poslopje (pritlična zidana zgradba), cenilna vrednost 12.000 Din, drvarnica, cenilna vrednost 3675 Din, zemljišče (vrt in travnik), cenilna vrednost 6065 Din — skupaj 129.380 Din; najmanjši ponudek 64.690 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 12.938 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 26. aprila 1928.
E 101/28—5.	807
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Talčji vrh, vi. št. 30 in 245, in zemljiška knjiga Kleč, vi. št. 147.
Cenilna vrednost: 15.198 Din 55 p; najmanjši po-nudak: 10.133 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 10. aprila 1928.
E 600/27—12.	1127
Sklep.
V izvršilni stvari Josipa Kodriča, pri Sv. Križu pri Kostanjevici zoper Janka B r a t e 1 j a v Bu-dinjaku št. 2 zaradi 1428 Din 75 p, 463 Din 50 p in 165 Din 50 p s pripadki se ustavlja izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Planina,, vi. št. 185, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom z dne 11. decembra 1927, opr. št. E 600/27-—1.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 25. aprila, 1928.
E 139/28—10.	1034
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 19 28. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bregana, vi. št. 138, 761, 867 in 882, in zemljiška knjiga Kioritno, vi. št. 104 in 301.
Cenilna vrednost: 111.089 Din 24 p; vrednost pri-teklin: 13.190 Din; najmanjši ponudek: 81.520 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 1. maja 1928.
E 113/28.	*035
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vetrnik, vi. št. 165.
Cenilna vrednost: 9201 Din; vrednost priteklin: 180 Din; najmanjši ponudek: 6134 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 26. aprila 1928.
E 119/28.	"	1161
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Reštanj, vi. št. 197.
Cenilna vrednost: 9780 Din; vrednost priteklin: 444 Din; najmanjši ponudek: 6520 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 8. maja 1928.
E 101/28—5.	1112
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1928. ob štirinajstih bo na licu mesta v Trbovljah št. 87 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 368 (hiša št. 87 v Trbovljah s prodajalnico, dvoriščem, vodovodom in gospodarskim poslopjem).
Cenilna vrednost: 180.912 Din; najmanjši ponudek: 120.608 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškepi, oddelek IL,
dne 20. marca 1928.
E 796/27—3.	1038
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. št. 35 (travniki in pašniki).
Cenilna vrednost: 2032 Din; najmanjši ponudek: 1355 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri Sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 27. aprila 1928.
E 340/27—37.	970
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Litija, vi. št. 253, b) zemljiška knjiga Jablanica, vi. št. 354.
Cenilna vrednost: ad a) 60.250 Din, ad b) 222 Din 50 p; vrednost priteklin: 250 Din (že spredaj všteta); najmanjši ponudek: ad a) 30.125 Din, ad b) 111 Din 25 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 28. aprila 1928.
E 819/28.	1108
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenec, vi. št. 899.
Cenilna vrednost: 41.690 Din; najmanjši ponudek: 27.753 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 30. aprila 1928.
E 182/28—7.	1154
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Gradiško predmestje, vi. št. 249 (vrt in hiša).
Cenilna vrednost: 322.500 Din; najmanjši ponudek: 161.250 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 8. maja 1928.
E 101/28—3.	899
Dražbeni oklic.
Dne 11. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žiberše, vi. št. 88: hiša s kozelcem, cenilna vrednost 4000 Din, najmanjši ponudek 2000 Din, in zemljiške parcele, cenilna vrednost 2400 Din, najmanjši ponudek 1600 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču' najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegä sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek II.,
dne 2. aprila 1928.
E 66/28—4.	1128
Sklep.
Zahtevajoča stranka: Občinska hranilnica na Vrhniki;
zavezana stranka: Janez Kogovšek, posestnik in mizar v Rovtah št. 158, zaradi 16.000 Din s pripadki.
Izvršba z dražbo zavezancu lastnih nepremičnin: vi. št. 272 in 273, katastralna občina Rovte, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom z dne 7. februarja 1928., opr. št. E 45/28, je po § 200., točki 3.), izvršilnega reda ustavljena.
Pred pretekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno .sodišče v Logatcu, oddelek II.,
dne 8. maja 1928.
E 486/27—12.	454
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba četrtine nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jernej, vi. št. 11.
Cenilna vrednost: 12.746 Din 87 p; najmanjši ponudek: 8497 Dini 92 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 20. februarja 1928.
E 674/27—20, Dn. št. 225/28.	1129
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: Ivan Kollman, posestnik in trgovec v Šmartnem pri Slovenjgradcu;
zavezana stranka: Oskar P i s t o r, akademični slikar in posestnik v Vuzenici, zaradi 1520 Din 25 p s pripadki.
Izvršba po prisilni dražbi nepremičnin: zemljiška knjiga Vuzenica, vi. št. 1 in 2, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom opr. št. E 74/28-2, je s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 40. i. r. ustavljena.
Vsi že opravljeni izvršilni čini, kolikor so se izvedli za zgoraj označeno izvršljivo terjatev zahtevajoče stranke, so s tem razveljavljeni.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 3. aprila 1928.
E 142/28—9.	896
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezni vrh, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: 114.526 Din 90 p; vrednost priteklin: 6320 Din; najmanjši ponudek: 80.564 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarjal na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega; sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II.,
dne 17. aprila 1928.
E 36/28—12,	~	1007
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: Ivan Kupljen, posestnik v Trbonjah,
zavezana stranka: Zofija L a u k o, posestnica v Trbonjah, zaradi 24.20Q Din s pripadki.
Izvršba z dražbo zavezanki lastne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Trbonje, vi. št. 9, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom opr. št. E 306/28—1, se po § 200., št. 3, i. r. ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II.,
dne 24. aprila 1928.
E 1258/28—5.	958
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Pivolo, polovice vi. št. 48 (stanovanska hiša, gospodarsko poslopje in klet za krompir, njiva, vinograd, travnik [sadovnjak], vrt in čebelnjak).
Cenilna vrednost: 38.995 Din 50 p; zavezancu lastne polovice 19.497 Din 75 p; vrednost priteklin: 9050 Din (že! všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 12.999 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 21. aprila 1928.
A 207/27—8.	1065
Oklic prostovoljne javne dražbe.
V zapuščinski stvari po pokojni Ceciliji vdovi Hrovatovi-Klančarjevi v Kandiji št. 44 se bo vršila na prošnjo priglašenega dediča Janeza Hrovata dne 5. j' u n i j a 19 2 8. ob devetih pri podpisanem okrajnem sodišču v sobi št. 3 prostovoljna javna dražba nastopnih nepremičnin: davčna občina Gotna vas: zemljiški parceli 676 in 678 (gozda, 6661 m2), izklicna cena 4995 Din, zemljiška parcela 863 (njiva, 3392 m2), izklicna cena 3392 Din. zemljjiška parcela 621/2 (gozd, 1354 m2), izklicna cena 135 Din, zemljiška parcela 961 (njiva, 2122 m-), izklicna cena 2652 Din.
Predlagatelj si pridržuje pravico, v osmih dneh potrditi prodajo.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 8. maja 1928.
E 147/28—11.	961
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Slatino, vi. št. 69.
Cenilna vrednost: 8420 Din; vrednost priteklin: 140 Din; najmanjši ponudek: 5710 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek II.,
dne 18. aprila 1928.
E 1119/27—8.	1030
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastalno občino Lancovo, I. vi. št. 38 (hiša št. 1 na Brdih z gospodarskimi poslopji in srenjsikimi pravicami in 22 zemljiških parcel), cenilna vrednost 1,11.600 Din, vrednost priteklin 10.100 Din, najmanjši ponudek 81.132 Din; H. vi. št. 40 (2 travniški parceli), cenilna vrednost 8400 Din, najmanjši ponudek 5600 Din; HI. vi. št. 216 (1 gozdna parcela), cenilna vrednost 4800 Dni, najmanjši ponudek 3200 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 30. aprila 1928.
E 92/28.	957
Dražbeni oklic.
Dne 11. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Donačka gora, vi. št. 82.
Cenilna vrednost: 13.814 Din 30 p; najmanjši ponudek: 9210 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča-
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek IL,
dne 20. aprila 1928.
E 70/28—6.	858
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prebukovje, vi. št. 23.
Cenilna vrednost: 53.789 Din 70 p; vrednost priteklin: 740 Din; najmanjši ponudek: 35.859 Din 80 p-Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 4. aprila 1928.
Podpis firme: Pod napisanim, naiisnjjennn ali štampiljiranim besedilom firme se podpisuje en družbenik.
Maribor, dne 26. aprila 1928.
Izbrisal se je poslovodja Leopold Pernuš; vpisala pa sta se poslovodja Franc Kežar v Želecah št. 3 in poslovodja-namestnik Jože Valand v Lescah št. 12. Ljubljana, dne 16. aprila 1928.
E 186/28—10.	1103
Dražbeni oklic.
Podpisano okrajno sodišče bo prodajalo na dražbi naslednje nepremičnine:
I.	dne 15. junija 1928. ob desetih na licu mesta na Spodnji Velki: zemljiška knjiga za kata-stralno občino Spodnjo Velko, vi. št. 21 (posestvo v izmeri 1 ha 3 a 15 m2);
II.	dne 16. junija 1 928. ob devetih na licu mesta na Ščavnici: zemljiška knjiga za katastralno občino Ščavnico: vi. št. 250 v izmeri 4 ha 36 a 57 m2, vi. št. 262 v izmeri 1 ha 46 a 25 m2, vi. št. 422 v izmeri 67 a 25 m2, vi. št. 248 v izmeri 1 ha 45 a 37 m2, vi. št. 76 v izmeri 3 ha 31 a 86 m2, vi. št. 45 v izmeri 95 a 62 m2, vi. št. 261 v izmeri 1 ha 3 a 83 m2, vi. št. 263 (del zemljišča) v izmeri 35 a 67 m2 in vi. št. 249 v izmeri 1 ha 6 a 27 m2 s priteMinami.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču 'najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se-opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 6. maja 1928.
E 64/28.	1104
Dražbeni oklic.
Dno 2 6. maja 1928. ob devetih bo na licu mesta v Št. Andražu št. 114 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Andraž, vi. št. 34, in zemljiška knjiga Založe, vi. št. 176 in 123.
Cenilna vrednost: 49.728 Din 60 p; vrednost pri-teklin: 6555 Din; najmanjši ponudek: 37.523 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-■četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal J v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 19. aprila 1928.
Vpisi v trgovinski register.
315.	Sedež: Ljubljana..
Besedilo firme: «Radioval», zaloga radioapara-tov, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja radiofonske sprejemne aparate tako v komisiji kakor tudi na lastni račun, njih sestavne dele; potrebščine za napravljanje in vzdrževanje brezžičmn telefonskih sprejemnih postaj, izdaja, prodaja in izposoja tiskovine z navodili in poučno vsebino o ravnanju s takimi aparati. Nadalje' se bavi družba s samo-prodajo ali komisijsko prodajo drugih tehničnih praktičnih predmetov.
Družbena pogodba z dne 3. aprila 1928.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Luiza Hribernik, trgovčeva soproga v Ljubljani, Poljska cesta št. 15, Josip Štrukelj, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29, in Josip Kalan, poslovodja v Ljubljani, Lončarska steza št. 10.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta kolektivno po dva poslovodji tako, da postavljata pod napisani' ali natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo firme svqjeroöno svoji imeni.
L j u b 1 j a n a, dne 23. aprila 1928.
316.	Sedež: Maribor (Trg Svobode št. 3).
Besedilo firme: «Hellit», družba z o. z.
Obratni predmet: Družba izdeluje in razpečava v
območjp kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sredstva za pokončavanje škodljivcev «Cochynol», «Hmelin» in «Arginol» in sredstvo za kotlovec «Hellit», ki jih je vsa izumil dr. Scheichenbauer.
Družbena, pogodba z dne 20. februarja 1928., posl. št. 4515.
Osnovna glavnica znaša 40.000 Din. na katero je vplačanih v gotovini 20.000 Din; ostali znesek je krit s stvarno vlogo družbenika drja, Leona Schei-chenbauerja, sestoječo iz njegovih izumov in patentov «Cochynol», «Hmelin», «Arginol» in «Hellit», ki jih je prevzela družba v svojo popolno last.
Poslovodja: dr. Leon Scheichenbauer. kemik v Mariboru, Trg Svobode št. 3.
Za zastopanje1 je upravičen poslovodja dr. Le n .Sicheicli enbauer sam ost oj n o.
Firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja, njenemu natisnjenemu, s štampilijo odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu svoje ime.
Oglasi, zlasti vabila na občni zbor, se izvršujejo z vpisanimi pismi tako, da. mine od dne njih oddaje do občnega zbora najmanj; osem dni. Vabilo mora navajati kraj, čas in dnevni red.
M a ir i b o r,, dne 3. maja 1928.
I. Vpisale so se nastopne firme: 313. Sedež: Bled.
Besedilo firme: Leopold Pernuš & Komp., Avto-družba z o. z.
Obratni predmet: prevažanje oseb z avtobusi.
Družbena pogodba z dne 14. aprila 1928.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 81.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Leopold Pernuš, posestnik v Žele-čah št. 27.
Družba ima enega ali dva poslovodji. Za poslovodjo je pogodbeno določen družbenik Leopold Pernuš. posestnik v Želečah št. 27. Dokler je samo en Poslovodja, zastopa le-ta družbo samostojno sodno in izvensodno.
Družbena firma se podpisuje tako. da postavlja poslovodja svoj podpis pod njeno natisnjeno, štam-piljirano ali po komerkoli napisano besedilo. Če pa izvoli občni zbor še drugega poslovodjo, zastopata oba poslovodji družbo kolektivno ter podpisujeta družbeno firmo tako. da postavljata pod njeno besedilo svoji imeni.
Ljubljana, dne 23. aprila 1928.
314. Sedež: Hudi kot.
Besedilo firme: Granitolom, Anton Res i drug.
Obratni predmet: pridobivanje in razpečavanje danita.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne E januarja 1927.
Družbenika: Anton Res, pooblaščeni graditelj v agrebu, Strossmayerjeva ulica br. 8/1, in Ivan -apečnik, postajni načelnik v Podvelki, pošta Brezno.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik posamezno.
317.	Sedež: Maribor (Aleksandrova cesta št, 44).
Besedilo firme: «Kandis», družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Družba kupuje in prodaja bonbone in čokolado-na drobno in na veliko kakor tudi vse sorodne predmete, spadajoče v to stroko, ter jih izdeluje.
Družbena pogodba z dne 14. decembra 1927., posl. št. 1077.
Družba je ustanovljena za 10 let; pogodba se avtomatično podaljša za leto dni, če se pol leta pred nje pretekom ne zahteva razdružitev.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Franjo Rozman, tvomičar v Mariboru, Sodna ulica št, 15.
če je imenovan samo en poslovodja, zastopa družbo le-ta; če sta imenovana, dva poslovodji ali če jih je imenovanih več, zastopata, firmo vedno kolektivno po dva poslovodji; če pa so določeni prokuristi, zastopa družbo eri poslovodja skupaj z enim prokuristom.
Firma se podpisuje tako, da postavlja njenemu kakorkoli napisanemu, s štampiljko odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu, če jo imenovan samo en poslovodja, svoj podpis le-ta, če pa sta imenovana dva ali če je imenovanih več poslovodij, pristavljata svoj podpis kolektivno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, če so določeni prokuristi.
■Maribor, dne 26. aprila 1928.
H. Vpisale so seizpremembein dodatki pri nastopnih f i r m a h:
318.	Sedež: Bled.
Besedilo firme: «Alpavto», družba za prevažanje, družba z o. z.:
319.	Sedež: Celje,
Besedilo firme: Anton Kolenc in drugovi:
Besedilo firme odslej: Anton Kolenc nasl.
Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom in vsakovrstnim drugim blagom, zlasti tudi z deželnimi pridelki na drobno.
Izbrisali so se javni družbeniki Antonija Ermene, poročena. Mastnak, Marija Ermene in Alojzij Mastnak; vpisal pa se je novi javni družbenik Martin Kopušar, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta št. 22.
Firma se podpisuje odslej tako, da postavljata pod njeno štampiljirano, natisnjeno ali napisano besedilo kolektivno oba družbenika svoji imeni,
Celje, dne 18. aprila 1928.
320.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Hedžet & Koritnik:
Vpisal se je prokurist Žane Miklavc v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4.
Ljubljana, dne 23. aprila 1928.
321.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Uranus», tovarna pločevinastih in kovinastih izdelkov, družba z o. z.:
Na občnem zboru z dne 3. aprila 1928. se je iz-premenila družbena pogodba, v točki «Šestič».
Družbo zastopata odslej po dva poslovodji kolektivno in podpisujeta za firmo tako, da postavljata kolektivno svoja podpisa pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo.
Izbrisal se je poslovodja Maks Lilleg; vpisal pa se je novi poslovodja Maks Zaloker, trgovec v Ljubljani. Krakovski nasip št. 26.
Ljubljana, dne 16. aprila 1928.
322.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Vinea», trgovina z vinom in špirituoznimi produkti, družba z o. z.:
Po notarskem zapisu, z dne 31. marca 1928., prist. reg. št. 584, se je izpremenila točka «Petič» družbene pogodbe z dne 11. aprila 1923., posl. št. 1948, tako, da se glasi odslej: «Petič: Poslovodstvo».
Družbeniki imenujejo enega ali več poslovodij na občnem zboru ali pa s sklepom po § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo.
Družbo zastopa, če je en sam poslovodja, le-ta samostojno, če pa sta dva ali če je več poslovodij, tudi vsak poslovodja sam samostojno.
Družbena firma se podpisuje tako, da postavlja vsak poslovodja pod njeno besedilo', ki je lahko po komerkoli napisano; natinjeno ali s štampilijo odtisnjeno, svojeročno svoj znak.
Vpisal se je poslovodja Ivan Rozman, tvomičar na Glincah pri Ljubljani, Tržaška cesta št. 2; izbrisala pa sta se poslovodji Janko Gruden in Fran Ramovš.
Ljubljana, dne 16. aprila 1928.
323.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružna banka v Ljubljani;
S sklepom izrednega občnega zbora z dne 12. septembra, 1927. se je izpremenil § 7. družbenih pravil ter se je zvišala delniška glavnica v znesku Din 4,OOQ.OOO-— za Din l.OOO.OOO-— z izdajo 10.000 delnic po Din 100— na Din SjODO-OOG'—, ki je razdeljena na 50.000 popolnoma vplačanih delnic po Din 100-—.
To izpremembo pravil je potrdil minister za trgovino in industrijo z odlokom z dne 8, februarja 1928., VI. št. 5126/27, po obvestilu velikega župana ljubljanske oblasti z dne 9. marca 1928., O. br. 1045/1.
Iz upravnega sveta sta izstopila Alfonz Hribar in Rudolf Rozman; v upravni svet pa je vstopil France Kobler, ravnatelj Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani VH.
Ljubljana, dne 23. aprila 1928.
324.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Exportgesellschaft Matheis, Sup-panz & Co., Maribor — Eksportna družba Matheis, Suppanz & Co., Maribor.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje jajc:
Obratni predmet odslej: nakupovanje in obrtno razpečavanje jajc in drugih deželnih proizvodov, hlajenje in zmrzovanje živil za tuje stranke v hko dišču.
Izbrisala se je podružnica v Ziirichu; prav tako se je izbrisala prokura, podeljena za to podružnico Fricu Himmler ju, ker se je ta podružnica opustila.
Ustanovila se je podružnica z imenom: Export-geseilschaft Matheis, Suppanz & Co., Maribor —
Eksportna družba Matheis, Suppanz & Co., Maribor v Ormožu.
Maribor, dne 19. aprila 1928.
325.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Davorin Johan in drugovi, družba z o. z.:
Družba se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Davorin Johan in drugovi, dražba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Avgust Tonejc, zasebni uradnik v Maribora, Vetrinjska ulica št. 8.
Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da postavlja pod njeno besedilo svoje ime.
Maribor, dne 3. maja 1928.
326.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica Maribor:
Vpisal se je upraviteljev namestnik dr. Mirko Jerec, uradnik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, ki je upravičen, za to podružnico sopodpisovati po pravilih in instrukcijah.
Dosedanji upraviteljev namestnik Florijan Zupanc je bil imenovan za začasnega upravitelja in1 je kot tak upravičen, za to podružnico sopodpisovati po pravilih in instrukcijah.
Maribor, dne 19. aprila 1928.
327.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Tvornica Zlatorog, preje C. Bros:
Izbrisal se je družbenik Josip Rosenberg, ker je izstopil.
Maribor, dne 26. aprila 1928.
328.	Sedež: Radenci.
Besedilo firme: Zdravilišče Slatina Radenci Höhn & Comp.:
Izbrisal se je dosedanji družbenik Franc Wiel-tschnig, ker je umrl.
S prokuro sta poverjena dr. Werner Höhn, zdravnik, in Karel Janžek, ravnatelj firme: Zdravilišče Slatina Radenci Höhn & Comp. — oba v Radencih.
Pravico zastopanja imata odslej družbenici Alojzija Wieltschnig in Vilma Höhn.
Firmo podpisujeta kolektivno družbenici Alojzija Wieltschnig in Vilma Höhn ali ena izmed njiju kolektivno z enim izmed postavljenih prokuristov, t. j. bodisi z drjem. Wernerjem Höhnom ali Karlom Janž-kom, in sicer tako, da pristavljata njenemu po komerkoli- napisanemu ali natisnjenemu besedilu svoji imeni, prokurista vselej s pristavkom «p. p.». Maribor, dne 19. aprila 1928.
329.	Sedež: Sv. Lenart.
Besedilo firme: Lenarška autoprometna družba z o. z.;
Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 19. januarja 1922., posl. št. 8140, izpremenjeni z notarskima pismoma z dne 5. aprila 1924., posl. št. 539, in z dne 23. marca 1928., posl. št. 4621. Maribor, dne 19. aprila 1928.
330.	Sedež: Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Besedilo firme: Josip Pirich, tovarna usnja in
parna žaga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah: Izbrisal se je dosedanji imetnik Josip Pirich, ker je umrl; vpisal pa se je sedanji imetnik Ivan Pirich, tvorničar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Firma se podpisuje tako, da postavlja imetnik pod njeno napisano ali odtisnjeno besedilo svoj podpis: «Ivan Pirich»,
Maribor, dne 19. aprila 1928.
V najem se oddado vsi prostori, doslej uporab-! Rečice v Savinjski dolini, ad h) pri županstvu v Ko-Ijani za restavracijo, in pa naturalno stanovanje, se- j karjih, ad c) pri županstvu pri Sv. Jeronimu in ad c) stoječe iz sedmih sob, kopalnice i. dr. v IV. nad- pri županstvu na Vranskem.
stropju palače: «Ljubljanski dvor».	\ Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je
Natančnejša razdelitev prostorov je razvidna iz i ge izvršila, načrta, ki je na vpogled pri podpisani direkciji. Pro-1 Načrti ad a), b) in c) se bodo pojasnjevali dne stori se morejo tudi osebno ogledati vsak delavnik j 04. maja 1928., in sicer ad a) v času od osmih do
dopoldne.
Zakupnik si mora ob svojih stroških nabaviti vso opremo za obratovanje restavracije, vse mobilije in
devetih pri vaškem podžupanu (rihtarju) v št. Janžu; ad b) v času od štirinajstih do petnajstih pri županstvu v Kokarjih in ad c) pri županstvu na Vran-
potrebščine, t. j. servise, posode, namizno perilo, ku- j ,s]jein. načrt ad č) pa dne 25. maja 1928. v času od
hinj.ski inventar, jedilno orodje itd. Nabavljeni in ventar mora po obliki in množini ustrezati inventarju, ki je običajen v prvorazrednih restavracijah.
Ponudbe, kolbovane s 100 Din, je treba vložiti zapečatene in z oznako na zavitku; «Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Ponudba k št. 5881/1-28 za restavracijo ,Ljubljanski dvor' ponudnika I. L».
V zavitku mora biti ponudba v posebni zaprti kuverti, ločena od dokumentov.
Kot jamčevino je treba položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do 10. ure dne 20. junija 1928. 5 % ponujene vsote.
Ponudniki, ki se licitacije ne udeleže osebno, morajo poleg tega v ponudbi izjaviti, da so jim specialni pogoji za oddajo restavracije: «Ljubljanski dvor» znani in da v celoti pristajajo nanje.
Natančnejša pojasnila in podrobnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji (soba št. -54) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 10. maja 1928.
osmih do devetih pri županstvu na Vranskem.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrte v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 24. maja 1928. do dne 22. junija 1928., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 15. maja 1928.
Komisar sa agrarne operacije: Pokorn s. r.
Št. 46/10.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri po licijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. maja 1928.:
7 bankovcev po 100 Dni in 14 bankovcev po 10 Din; 1 črna usnjena denarnica, v njej 1, bankovec za 100 Din in 25 Din drobiža: 1 srebrna moška žepna ura z verižico; 1 briljant iz uhana; 1 srebrna zapestna ura s srebrno verižico; 1 bankovec za 100 Din; 1 črna usnjena listnica, v njej 200 Din in 2 zastavna listka, vredna 90 Din; 1 bel ženski život ec s čipkami; 1 srebrna cigaretna doza; 1 zlata verižica, zvezana s sukancem; 300 Din v bankovcih in v zavitku; 1 ženska srebrna ročna torbica, v njej 1 rožni venec, 1 robec, 1 ključ in 13 Din.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. maja 1928.:
1 pasji nagobčnik; 1 usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 usnjena denarnica, v njej manjša vsota denarja in 1 ključ; 1 nova samoveznica (kravata); 1 srebrna ovratna verižica z obeskom; 1 siv klobuk; 1 ženska ruta za na glavo; 1 kovinasta ovratna verižica v obliki kače; 1 zračna sesaljka za kolo; 1 naočniki; 1 moški dežnik; 1 bankovec za 100 Din. — V železniških vozovih so se našli ti-le I predmeti: 2 moška dežnika, 3 ženski dežniki, 5 palic, j 1 žepna steviljka, 1 zavitek papirja, 2 para čevljev, j 1 kratek suknjič, 1 plod, 1 ženski klobuk, 1 moški j klobuk, 1 ženska torbica, 1 zavitek čevljev, 1 zavi- j tek in 1 nahrbtnik, 1 dežni plašč.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. maja 1928.
Št. 4359/1928.	1134
Razglas.
Kmetijska zadruga v Moravčah, r. z. z o. z., uživa po naredbi .gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., hr. 43.322 (Uradni list z ! dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plače-I vanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 1. ju-I nija 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 14. maja 1928.
1135
Št. 15.897/ref. X. a..
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec april 1928. davščine od prirastka na vred* nesti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka im vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec april 1 9 2 8. mnogokratnik 9-13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 12. maja 1928.
Št. 412.	1082
Dražbeni oklic.
V torek dne 5. junija 1 928. ob štirinajstih bo prodajalo podpisano županstvo na javni dražbi približno 350 m3 stoječega smrekovega lesa v občinskem gozdu «pod Kočno», parcela št. 569, katastral-na občina Jezersko.
Dražba se bo vršila v gostilni «Kazini» na Jezerskem.
Pred začetkom dražbe položi vsak kupec pri podpisanem županstvu vadij 8000 Din.
Podrobnejši dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu.
Županstvo na Jezerskem,
dne 17. maja 1928.
R. U. 12/10—44, R, U. 3/10—81, R. U. 122/23—8
in R. U. 130/24—13.
Bazne objave.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 5881/—28.	1121 3—2
Natečaj.
Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in naslednjih členih zakona o državnem računovodstvu in po pravilniku z dne 18. novembra 1921. pismen natečaj za uporabo restavracje: «Ljubljanski dvor» v istoimenski palači na vogalu Kolodvorske in Pra-žakove ulice v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila dne 2 0. junija 1928. ob 11. uri pri občem oddelku te direkcije («Ljubljanski dvor», HI. nadstropje, soba št. 195).
Uporaba se prične 14 dni po odobritvi licitacije in traja tri leta.
Razglas o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov a) v Šentjanža, b) v Potoka, c) v Praprečah in pr!
Sv. Jeronima in č) na Vranskem.
Načrti o nadrobni razdelbi parcel, ležečih:
a)	v katastralni občini Št. Janžu, vpisanih pod vi. št. 113 iste katastralne občine;
b)	v katastralni občini Pustem polju, vpisanih pod vi. št. 21 in 144 iste katastralne občine;
c)	v katastralni občini Sv. Jeronimu, vpisanih pod vi. št. 16 iste katastralne občine;
č) v katastralni občini Vranskem, vpisanih pod vi. št. 102 iste katastralne občine,
: bodo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1900., j staj. dež. zak. št. 44, od dne 24. maja 1928. do všte-j tega dne 6. junija 1928. razgrnjeni na vpogled vsem udeležencem, in sicer ad a) v občinskem uradu trga
ms 3—3 Poriv upnikom.
Agrarna zajednica na Marofu Pince, občina Pince, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivi jej o, naj ji prijavijo terjatve.
Za likvidacijski odbor:
Šimon Bajc s. r. Gašpar Udovič« s. r.
<136	Objava.
Izgubil sem izpričevalo V. b razreda višje državne realke v Ljubljani iz šolskega leta 1924./1925. na ime: Igor Sever iz Novega mesta, proglašam ga za neveljavno.
Igor Sever s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.