Stev 79.	_	___St'.Vid ob Glini________________
PISMO IZ DOMOVINE
Nadaljujemo z c1 .to pisna,katerega prvi del sno prinesli v včeraj-8&ji številki, iz katerega je razvidno, k alt o strašno trpe v domovini ®3TacTi komuni st Sneg a režima*
s	!lGrozno	dušno trpljenje je bilo za nas,ko sno dan pred Svetim
JeŠnjim ™eleso:..i zvedeli, da domobrance vračajo, ^e. to je bil najtomnej-i veliki petek. Potom	pa kar	naprej-s Gospod, prišel	sem,	prišla sem,
sr obupujem ... Vrgli	so nas	na cesto..*
Danes sem spet srečal 1*1. Bil je tačas v «. ..Vprašal sem ga, ali e tako trpiš. kako neki l P 16. juliju sem se priboril do duševnega svnovesja in zdaj izzivalno gledan na imš demokratično federativni ko-izližem. Oe sem božji	otv I:,	me sicer n.t ogne jo pr g	ali	slej umoriti
(kakor vse,kar je izrazito katoliškega/, a škodovati	mi ne morejo,ker
'ie Bog ljubi in zame bolj skrbi kot jaz san zase in ni je tudi bližji i2b'o jaz^sam sebi. Saj molitev, združena s trpljenjem gotovo ne bo brez |3Peha. Ce drugega ne, smo lahko ponosni, da nas je Bog postavil prav v a veliki čas svetovne zgodovine In našega naroda«
-r,?vi sem govoril s kmetico iz A. Dejala je: Strašno trpimo, do kosti c° -nas Izropali, a kar je na jhujše: pokončali so ran naše sinove. Zgo— parjeno ge, da bomo sle v procesiji k slovenski n;-.rodni vladi in jim re-če ste nam naše sinove pometali v kočevska brezdna in jih zminirali. ^cci vrnite vsaj. njih kosti.
Kmet iz Bi. je pripovedoval: Kinamo denarja, ne obleke, ne obutve, ?rišli smo prav na beraško palico. Obupno življenje.
Vprašal sem uniformiranega partizana: &ako ste zadovoljni pri vas srtizaniho "Vgaj 8o nas je proti, a pomagati si ne moremo*." Prav to 9 usodno, da komunizem moro’ z lo i° strahovati ostalih 90 > .
Da so vzeli Katoliško tiskamo in knjigarno, salezijansko in zapletli že vso katoliške prosvetne in gospodarsko ustanove, veš. Zdaj tudi fobijanski trgovci razumejo komunizem, ko se razglase piše na njih živo Ošo.	•	.	*
Predvčerajšnjim so odslovili / brez plači / okoli ,4-co železničarjev. Duhovnikom so s prvim julijem črtali vse prejemke, vendar ne obu-^3 ejo,
...»	Bog s lebo j 111
" MIR - ZA KAKO D O.L G 0 ?
-k Angleški vojaški tednik '!0 r u s a d e r" /Križar/ objavlja.v svoji ;'4-. Številki z dne 3o.sept.t.I» pod zgornjim naslovom in pod podnaslovom “Vetovni mir je zoper v nevarnosti" naslednje misli,ki bod;o gotovo mar-*--oga med nami zanimalc> osebno še zato, ker se nanašajo v večji meri ; J n ~0 si a vi jo.
"'Pa mesec je bil,,priča japonskega zloma. Bil je priča proslav J^ge v vseh državah ^druženih narodov. En.dan ali dva je - popolnoma Sumljivo - prevevalo veselje- vse prestolice zmagovitih narodov, oda to veselje je bilo med-onim dolom javnega mnenja - in ta del Ima ,Jcino - ki misli in razglablja, kratkotrajno.
Zmaga namreč ni popolna, če je samo zmaga nad *enol in Japonci, '^oter tistih, ki so dali življenje v tej vojaki, jo bil namreč prema— ^ti vzroke vojske« Premagati vzroke vojske p:- nora ostati smoter tu—
* tistih nas, ki smo preživeli vojsko«
Vzrokov vojske pa narodi, ki so se združili v boju zoper sedanjega ^živalca fašizem, niso niti j ztrebi11, kaj Šelo da bi jih dovolj prenesli.
Zunanji ministri so sc se šli v Londonu, da M pretresli vprašanje ne j a i11 narodnostnih razlik, da bi pretresli n.pr, zadeve obeh. tekmecev na skraja Jadranu Italije in Jugoslavije.
To je problem, iz katerega izvirajo gl boke in trpko razlike, toda ^ šele prvi problem v vrsti mnogih, ki jih morajo rešiti na konferenci, Kd° bo vladal prejšnji italijanskim kolonijam, je drugi problem, Rusija je prepričana, cTa ji bo uspelo utreti si pot v Sredozemlje. ITačrt za"bloke" in :,vplivno področje" pa prevladuje na ten sestanku.
Preprost človek bi zaklical: 0, dobri Bog!"
Konec vojske, ki je nazadnje odkrila, da je vsak šovinizem blaznost) se morajo državniki še vedno prepirati zaradi šovinističnih namer!
Ob času, ko je izum atomske bombe osmešil vse prejšnje strateške načrte, sc civilizirani narodi še vedno prepirajo o svojih meja#, kakor prirdtivna pastirska plemena!
Ponavljamo svoje trezno prepričanje, da je mednarodiii položaj več ka' kor napet /alarnanten/f da,.postaja obupen.
Prepričani smo, da govorimo iz duše angleškega naroda, če rotimo bri' tansko vlado: Uporabite do skrajne mere svoj vpliv za io, da bi se drža^ ki vsega sveta zainteresirali z° probleme, ki so zares svetovni problesi' Po drugi strani pa pokažite z največ jim pogumom svoje ncpomirl jivoc stali' £ šče nasproti šovinistični, egoistični, kr a ukovidni politiki, ki sedaj ij: ra, ki pa že juti lahko u-trvi ves napredek človeštva."
Sinoči so našim dobri’-1 mamicam begunčki napravili prav srčkano in zabavno materinsko proslavo. Posamezni prizorčki kakor deklamacije in pe' tje-in drugo je bilo prav skrbno pripravljeno. Vsi smo bili veseli, naj" bolj pa naše mamice. Vsa zahvala gre gospodu E*, ki je vse storil, da j® teh skromnih razmerah proslava lepo potekala. Po naši otroci begunčki ?Še to je šlo, ko so jo zastavili, kot bi vlak pihal. Vidimo, da imajo še niče radi. Ob tej priliki se še naš "Taboriščnik" pridružuje ter trikrat zakliče: "Bog živi naše dobre zlate mamico"!
_xlaj piše rje angl, listi? Tednik	Trije člani jugo slov. _ dclo^aci^e ,i*
"Time unS Ti3e*~pi§e7’~MoIotov je	cer Edv,Kar deI j , dr«Marušxc in Kos^
storil velikanske uslugo, da je jav— vic, ki so bili v Londonu, so sc n no razkril resnično naravo rus. polivratku v domovino ustavili v Pariza
.jev." kjer je podpredsednik vlade Kardelji
tike in resničen obseg rus.ciijv... —0—	a---*-------------- .
Nasprotno pa se glasi komentar redil tisk.konferenco,pri kateri s ;,Neww Statesn ia": "Veliko Britanijo li navzočni zastopniki franc. ,min»h; zlasti pa delavsko stranko bb težko formacije in predstavniki franc.ti^ prepričati o tem, da ni dru možnosNa konferenci je Kardelj podal obŠi1 ti,kakor razdelitev sveta v angloame-javo o Primorju in Trstu, riški in ruski blok".	Svet	zunanjih ministrov v Londonu
“23 pišejo ^Izvestia"?_lTa inozem. imel' vččra^ ze“soiTo sejalna ^a^eri ob^ozHc,ces,?a vodi 'sz“politiko po~ razpravljal o stilizaciji zapisni^ sebnega interesnega bloka, zagotavljil^ sejah,kolikor sp jih imeli zun.^ jo "Izvestija",da ne moro nihče naveftistri tokrat v Londonu. Zdi se, da sti niti ene pogodbe, ki jo je skle- tudi pri. sestavi končnega poročil8 nila SZ, ki bi nasprotovala bi stvenimpo teku> konference pojavile težlcoČ^e^ skupnim koristim Združenih narodov, izvirajo brez dvomilo iz različnih ^ SZ, "nadaljujejo Izvesti jo, je večkrat lišč posameznih držav do pos.pol izjavila in v dejanju dek eala,da je vprašanj.Angl.zun«minister Bevin J v interesu skupne varnosti s■esta te—ponovno sestal z Byrnesom in Molo« meljnim načelom, ki služijo obrambi v upanju,da bi se našla v zadnjem \ miru in ki dajejo jamstvo za mednaro-nutku rešitev v balkanskem vpraša11 dno sodelovanje."	Medtem	se pa zdi,da tudi ta sestal
Kdor želi drobiž, naj se zgla— rešil tega vprašanja,ker se sov.vi si v upravi našega lista.Eekaj tem pogledu drži striktno besedila starih številk je še v zalogi!	sdamske konference.
'I
c
]l
Sl
1
&
■3 c
h
i
.ta
lb(
e;