Leto XVIII
z vsebine
številka 10
cena 1,46 EUR
Tretja razvojna os mimo Levca.................................................................................6
Uspel prvi Savinjski Oktoberfest...............................................................................9


,\eö-nJ'a ¿č

S
S
26. oktober 2016

b +____n<X
ruíjir>.Hiiv<ííír>mdi.
V ir
NOC C ARO VNIC
PRI lomni ZELENO ZLATO
POHEDEUEK, 31.11.2118,12.88^23.88
www. turizem-zalec.si


© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Ponovno protestirali proti F2-2
Civilne iniciative Braslov-če, Polzela in Šmartno ob Paki so v soboto v Parižljah pri Braslovčah skupaj z Vaško skupnostjo Podgora pripravile velik protestni shod proti predlogu trase F2-2 hitre ceste na severnem odseku 3. razvojne osi od Koroške do štajerske avtoceste. Na shodu se je zbral okoli 300 podpornikov civilnih iniciativ in drugih prebivalcev Spodnje Savinjske doline.
Združene civilne iniciative so ponovno poudarile, da predlagana trasa F2-2 med Velenjem in Šentrupertom ne povezuje Celja in Velenja, zaradi česar se prometna učinkovitost med omenjenima središčema ne bo izboljšala. Prav tako je od drugih predlaganih poti dražja za
približno 188 milijonov evrov, kar pa oddaljuje gradnjo ceste do Koroške. Predvidena trasa ruši 43 stanovanjskih objektov, uničuje pa tudi najboljša kmetijska zemljišča v Spodnji Savinjski dolini, in sicer 46 ha več kot druge trase.
Od leta 2007 so predstavniki civilnih iniciativ že 18-krat podali pripombe na vrednotenje tras, ker so v primerjalni študiji kmetijske površine prešteli napačno, v prometni študiji pa so izdelovalci uporabili napačno, za polovico manjše število delovnih mest v Celju, kar je zmanjšalo pomen povezave od Velenja do Celja oziroma do avtocestnega priključka v Arji vasi, je med drugim povedal svetovalec civilnih iniciativ Urban Jeriha.
Ker je leta 2011 takratna vlada ovrgla traso F2-2 prav zaradi negativnega mnenja kmetijskega ministrstva, civilnim iniciativam ni jasno, zakaj sedanja vlada vztraja pri njej (v nadaljnji postopek jo je vrnila vlada Alenke Bratušek) in zakaj predlaga novo cesto tam, kjer po njihovem mnenju sedanje ceste zadostujejo. Promet med Celjem in Velenjem bi ostal na stari državni cesti tudi po gradnji trase F2-2, kar vlada posredno potrjuje v strategiji razvoja prometa, v kateri čez nekaj let predvideva gradnjo štiripasovnice na trasi sedanje državne ceste med tema regijskima središčema.
Nadaljevanje na str. 6 K. R.
Z najnovejšega CIB
Gazela in inovatorji v dolini
V	naši dolini imamo tudi letos gazelo in z nacionalnimi nagradami nagrajene inovatorje in inovativna podjetja.
V	finale letošnjega regijskega izbora gazel se je uvrstilo tudi
podjetje Petre iz Železnega pri Žalcu (s poslovnimi prostori in skladišči v Čepljah pri Vranskem). Srebrna nacionalna priznanja za inovativnost pa so si prislužili podjetja Silco
iz Šentruperta, Tehnos iz Žalca in skupina inovatorjev podjetja Novem car interior design iz Ložnice pri Žalcu.
Več na str. 10 in 11
L. K.
foto: T. T.
Dobimo se pri fontani sreče
»Kolko je tu do fontane piva, čuj?« To vprašanje s simpatičnim štajerskim zvenom smo ujeli prejšnje dni, kasneje pa izvedeli, da je avtor član Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, ki se je prejšnji vikend mudila v Žalcu na reviji folklornih skupin. Štajerski fantje so bili eni izmed mnogih obiskovalcev zadnjih dveh mesecev, ki so obletavali fontano od blizu in daleč in so prišli pogledat (in poskusit) to najbolj poznano turistično atrakcijo našega okolja tudi po načelu »ko smo že ravno šli z obiska v Ljubljani, pa smo se mimogrede ustavili še na žalski fontani«, kot nam je zaupal mladenič. Moram povedati, da nas je obisk presenetil tudi zaradi tega, ker je v Žalec privabil mlado, staro, motoriste, avtodomarje, tiste z avtobusi in individualce, na petek, svetek, na navaden delovni dan, ko so se temperature spustile nevarno k ničli ali ob nalivu. Ni zime za Eskime! In ni mane, ki bi preprečila obisk fontane!
Najbrž je še prezgodaj, da bi izmerili ne le neposredno prodajo vrčkov za pivo pri fontani, ampak tudi, kaj je povečan obisk prinesel okolju, ali drugače, kako so ga znali izkoristiti različni ponudniki. Kakor koli, upam, da je to okolje resnično začutilo priložnost in jo bo izkoristilo. Ne le za privoščljive komentarje, ko se je kdaj kaj malega zalomilo ob zagonu fontane, ali za vse vrste »fovšij«, ki si jih dovolijo tradicionalni spodnjesavinjski malomožganski veleposestniki, ki raje, kot da bi se veselili uspeha fontane in vseh, ki so ali bodo začutili in izkoristili ta izziv, pljuvajo in privoščijo neuspeh ter si tako ali drugače morda celo prizadevajo, da bi vrgli kako poleno pod noge. Želim, da bi jih več začutilo priložnost, kot so jo organizatorji prvega Savinjskega Oktoberfesta. Upam, da uspeh prvega ne bo sprožil le skomine tistih, ki se niso spomnili te ideje, ampak tudi pozitivno spodbudo okolju, da ga drugo leto še nadgradijo ...
Kakorkoli, fontana se od svoje prve sezone poslavlja, zadnjič si bomo lahko natočili pivo na noč čarovnic. Kot Oktoberfest smo tudi noč čarovnic uvozili iz tujine. A nič slabega, samo ne pozabimo ohraniti tudi tiste izvirnosti, ki smo jo dobili s fontano. Stari Kelti so verjeli, da ob polni luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih, 31. oktobra, mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na zemljo in obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. No, upamo, da bodo fontani celo čarovnice naklonjene kot večina obiskovalcev in da je ne bodo pozabile pomladanske vile, ki jo bodo pospremile v novo sezono. Želim si, da bilo dvomljivcev, ki se skrivajo za različnimi maskami, in hinavcev, ki si za lastne potrebe privoščijo enkrat eno, drugič drugo masko, ciljni skupini pa priredijo tudi izjave, čim manj. S tem imam v mislih vse, ne le tiste fontanine, tiste, ki veliko kritizirajo tisto, kar naredijo drugi, ali jim celo zavidajo, sami pa nikoli ali redko naredijo kaj za to, da bi kaj dobrega prinesli okolju, v katerem živijo, ali da bi izkoristili priložnosti z lastno akcijo. Naj vas bo sram vse večne dvomljivce, kritizerje in hinavce, živeli pozitivci in ljudje akcije, z vsemi napakami, ki jih prinese delo. Pravijo, da kdor dela, greši. Raje imam grehe iz dela kot lenuhe, ki vedno le pikolovsko kritizirajo grehe tistih, ki delajo. Amen. Razmislite o tem na pragu pomenljivih prazničnih dni, recimo o eni od zahtev protestantskega gibanja proti prodaji odpustkov za denar, ki je takrat cvetela. Ali pa o minljivosti življenja ob dnevu mrtvih, ki bi nas morala spodbuditi, da bi živeli v bolj pozitivnem sožitju z ljudmi in okoljem. Nismo večni, lahko pa smo v svojem času srečni!
Lucija Kolar
r-TTT-VTTT-^^
iftf rftftf # Mi
" "if",
ún1"11--
HORMANN
garažna in vhodna vrata
t** + +++mm	* +T++*+ *
NOVA VRATA? Z VESELJEM SKUPAJ Z VAMI POIŠČEMO PRAVA
• -■ -i" • ■ - ■
¿ UJkjfc
ADVENT V NOVEM CELJU Nedelja, 27. november 2016
10.00-16.00 - ADVENTNI SEJEM
18.00 - ADVENTNI KONCERT, . Majda in Marjan Petan
: www.zkst-zalec.si
VSTOP PROST!
mcitjciž
Ustvorj	rdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si
9771580096004
2
oktober 2016
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
Mestna skupnost Žalec praznovala Obnova vodovoda
Prav na dan praznika, ki ga Mestna skupnost Žalec skupaj z Vaško skupnostjo Ložnica praznuje v spomin na II. slovenski tabor, ki se je zgodil 29. septembra 1868, je potekala letošnja slavnostna seja sveta mestne skupnosti s podelitvijo priznanj.
Udeležence slavnostne seje so na ploščadi pred domom pozdravili člani Folklorne skupine Kobula iz KD Petrovče, v avli pa je bila na ogled razstava starih razglednic in fotografij z naslovom Pozdrav iz Žalca. Ob tej priložnosti je žalska mestna skupnost izdala tudi brošuro z istoimenskim naslovom.
Slavnostna seja se je začela s pesmijo mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič in pozdravnim nagovorom mo-deratorke Klavdije L. Tomažič, ki je podala kratek zgodovinski oris Žalca od srednjega veka, ko je dobil trške pravice, do časa, ko je postal mesto in se je njegov razvoj nadaljeval pospešeno vse do danes.
Uspehe zagotavljata enotnost in sodelovanje
V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik Sveta Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Dejal je, da je zgodovina mesta dala močne skupnosti, ki so se odzivale na izzive takratnega časa in zapustile bogato dediščino. »Uspešni in močni so bili takrat, ko je za dejanji stala celotna skupnost, ko so združeno stali za svojo idejo in jo udejanjali. Tudi danes velja enak recept. Uspešne so samo tiste lokalne skupnosti, ki imajo vizijo in ohranjajo enotnost. Mestna skupnost Žalec, kot ožji del Občine Žalec, ima dovolj enotnosti, da lahko izpelje zadane naloge v
Dobitniki letošnjih priznanj z županom in s predsednikom Sveta MS Žalec
okviru svojih pristojnosti. Pri tem je pomembno, da verjamemo v potrebnost projektov, s katerimi gradimo tudi prihodnost. Marsikdo pozabi, da niso pomembni kilometri ali porabljen denar. Pomembne so pridobitve, ki zagotavljajo varnost, lepše preživljanje časa in prihodnost, ki se nam odpira. Žalčani smo se že kar navadili, da se v mestu vedno nekaj spreminja. Velikih investicij, kot je bila obnova starega mestnega jedra, v tem trenutku ni, je pa več drugih na različnih lokacijah mesta in Ložnice. Tudi v tem trenutku so v mestu odprta gradbišča na javni infrastrukturi. Načrti za prihodnost se ne končajo letos. V teh načrtih vidimo nove ureditve vodovoda, kanalizacije, pločnikov, ulic ... Prepričan sem, da nam bo, dokler bomo zasledovali zastavljene cilje, uspevalo. Samo enotni moramo biti. Za lokalno skupnost in posameznika je zelo pomembno, da ni nemi opazovalec, temveč aktiven udeleženec potrebnih sprememb.« V drugem delu svojega govora pa je med drugim dejal: »Kdor je nekoč govoril o Žalcu kot zaspanem mestu, je zdaj najbrž spremenil svoje mišljenje.« V kar 118
društvih se odvija bogato in raznoliko društveno življenje, ki bogati kakovost življenja tako v mestu kot v vaški skupnosti.
Pet dobitnikov priznanj
V nadaljevanju sta predsednik Sveta MS Žalec Roman Virant in župan Občine Žalec Janko Kos podelila letošnja priznanja mestne skupnosti. Župan je ob tej priložnosti nagovoril zbrane in čestital MS Žalec ter njenemu predsedniku za dobro in uspešno delo. Priznanja MS Žalec in Monografijo Žalca so prejeli: zlata maturantka Špela Jazbec, ki nadaljuje šolanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer predšolska vzgoja; družinsko podjetje Šetisk za uspešno dejavnost in promoviranje mesta Žalec; Veni Ferant za dolgoletno uspešno ustvarjalno delo na področju filatelije in kot skrben in predan kronist mesta; Milan Novak z Ložnice za prizadevno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Lo-žnica in Zdenka Markovič s I. OŠ Žalec za bogato glasbeno ustvarjalno pot zborovodkinje in glasbene pedagoginje.
D. Naraglav
Ob žalski obvoznici obnavljajo transportni vodovod v dolžini 800 metrov, za kar so julija 2016 pridobili gradbeno dovoljenje. Obnovo izvaja podjetje IPI iz Rogaške Slatine, ki je bilo na osnovi javnega razpisa izbrano kot najugodnejši ponudnik.
Z obnovo vodovoda bodo izboljšali preskrbo s pitno vodo v Žalcu in okoliških naseljih. Za obnovo transportnega vodovoda, izdelavo potrebne projektne dokumentacije, strokovni nadzor, plačilo stroškov v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu v letu 2016 so predvidena sredstva v skupnem znesku približno 200 tisoč evrov.
T. Tavčar
Obnova vodovoda ob žalski obvoznici
Gradnja krožišča v Žalcu
Začasno krožišče bo končno dobilo svojo stalno podobo.
Na regionalni cesti Žalec-Petrovče v teh dneh gradijo krožno križišče.
Kot so sporočili z Direkcije RS za infrastrukturo na Ministrstvu za infrastrukturo, obsega projekt gradnjo krožišča
z radijem 24 metrov, s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo ter rekonstrukcijo regionalne ceste s hodnikom za pešce ob regionalni cesti, gradnjo kolesarske steze ter izvedbo cestne razsvetljave. Gradbena
dela v znesku 390.407 evrov izvaja VOC Celje in so v celoti financirana s strani Direkcije RS za infrastrukturo. Zaključek gradnje je predviden 30. aprila prihodnje leto.
T. Tavčar
Zlati maturanti na sprejemu pri županu Pitna voda za tri gospodinjstva
Župan Občine Žalec Janko Kos je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sprejel letošnje zlate maturante iz žalske občine. Dogodka so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši, ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje, in predstavniki občine.
To lovoriko so si na poklicni maturi prislužili Timeja Tesič, Petra Sedminek in Teja Kocbek s Srednje zdravstvene šole Celje, Klavdija Vipotnik s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Tomaž Grobelnik, Aljaž Majer in Sara Urankar s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Jasna Rojc z UPI Žalec in Špela Jazbec z Gimnazije Celje - Center (predšolska vzgoja), na splošni maturi pa Anja Grubelnik s I. gimnazije Celje.
Župan Janko Kos je matu-
h
Zlati maturantje z županom Jankom Kosom (manjka Jasna Rojc)
rantom čestital za uspeh in jim zaželel še veliko dobrega na njihovi nadaljnji poti, zahvalil pa se je tudi staršem. Vsem maturantom je podelil monografijo Rudolfa Španzla, ki jo dopolnjujejo esejistična razmišljanja Draga Jančarja, Tarasa Kerma-unerja in Andreja Medveda.
Prireditev je povezovala Lidija Koceli, za glasbene užitke so poskrbele pevke Glasbene šole Risto Savin Žalec Mija Vučk-ovič, Lara Tanšek, Eva Mutec, na klavirju pa jih je spremljala Željka Kolenc pod mentorskim vodstvom Biljane Ann Novak.
T. Tavčar
Tri gospodinjstva iz zaselka Hramše v žalski občini in eno gospodinjstvo iz zaselka Lo-kovina v Občini Dobrna so se 3. oktobra razveselila nečesa, kar je dolinskim odjemalcem tako rekoč že dolgo samoumevno. Končno so se začela oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda.
Vodovod, ki je sicer del javnega omrežja Občine Dobrna, njegov upravljavec pa je podjetje Vodovod-Kanalizacija Celje, je v celoti financirala Občina Žalec. Gradnjo vodovoda je realiziralo Javno komunalno podjetje Žalec z izvajalcem del Tomgrad.
Majda Dušak je v imenu so-krajanov iz štirih gospodinjstev ob odprtju vodovoda 3. oktobra povedala, da so zelo hvaležni občinama in županoma: »Posebna zahvala tudi Marjeti Kočevar z Oddelka za okolje in prostor na Občini Žalec, ki je
»Končno vodovod s pitno vodo tudi za štiri zaselke!« so si ob odprtju vodovoda 3. oktobra rekli v Hramšah.
vseh sedem let, kolikor je trajal ta projekt, z vso zavzetostjo in veliko mero potrpežljivosti pomagala, da je prišlo do realizacije vodovoda. Zahvaljujemo se tudi vsem lastnikom zemljišč,
ki so podpisali služnostne pogodbe za gradnjo vodovoda po svojih zemljiščih. Hvala tudi vsem ostalim, ki so pripomogli k uspešni izvedbi projekta.«
L. K.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
OBČINA ŽALEC
oktober 2016
3
Oktobra spet redna seja žalskega občinskega sveta
Žalski občinski svet je oktobra izjemoma zasedal tretji torek v mesecu. 14. redna seja je bila prva po poletnem premoru in slavnostni seji ob občinskem prazniku v začetku septembra. Na dnevnem redu je bilo 14 točk.
Ob sprejemanju dnevnega reda je Lojze Posedel kot samostojno točko predlagal obravnavo problematike onesnaževanja bližnje okolice livarne Omco Feniks v Žalcu, zlasti s hrupom pa tudi z dimom in s smradom, in sicer po zaključku njihove investicije. Tamkajšnji prebivalci so se organizirali v civilno iniciativo Za zdravo bivalno okolje, nezadovoljni pa so tudi z odnosom vodstva podjetja do njih. Predlog po samostojni točki pa ni bil potrjen, zato je bila ta tema na koncu seje predstavljena le kot aktualna informacija brez razprave svetnikov. Kot je pojasnil župan Janko Kos, so v Omco Fe-niksu sami določili omilitvene ukrepe, po končani investiciji pa so v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, zato je po njegovem mnenju smiselno še počakati nekaj časa in potem preveriti, kakšno je stanje in ali so tako imenovani omilitveni ukrepi učinkoviti.
Brez znižanja
Po sprejetju dnevnega reda je predsednik komisije za volitve in imenovanja Roman Virant predstavil predlog mnenja k imenovanju kandidata za ravnatelja javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec. Na razpis so se prijavili trije kandidati. Ker so vsi izpolnjevali pogoje, so občinski svetniki podali pozitivno mnenje za vse tri, ob tem pa dodali, da vendarle dajejo prednost dosedanji ravnateljici Nataliji Starič Žikič.
• • v
Omenjena komisija je pripravila tudi predloga sklepov o financiranju političnih strank
in višini financiranja posameznega svetnika v letih 2017 in 2018. Že na seji komisije je svetniška skupina SMC predlagala znižanje teh sredstev, kar ni bilo potrjeno, prav tako ni bil potrjen predlog Lojzeta Posedela za znižanje in prerazporeditev tega denarja. Nazadnje so občinski svetniki potrdili oba sklepa o višini sredstev, ki ostaja enaka kot v letošnjem letu.
Posamezne stranke bodo tako v letu 2017 in do konca mandata v letu 2018 glede na prejeto število glasov na lokalnih volitvah mesečno prejemale: SMC nekaj centov več kot 482 evrov, SD 615, DeSUS 428, SDS 483, Zavezništvo za Žalec 66, Zveza za prihodnost 81, Nova Slovenija malo manj kot 130 in SLS dobrih 242 evrov.
Za delovanje svetnikov in svetniških skupin bodo skupine svetnikov prejemale še 114 evrov na svetnika.
Predloga proračunov
V nadaljevanju so žalski svetniki v prvi obravnavi sprejeli predloga proračunov za leti 2017 in 2018 in ju poslali v 15-dnevno javno razpravo. Za leto 2017 je predvidenih dobrih 17 milijonov evrov proračunskih prihodkov, odhodkov pa nekaj več kot 18,8 milijona evrov. Zato je v letu 2017 predvideno zadolževanje za milijon in pol evrov, vendar pa se bodo v času javne obravnave in do priprave predloga za sprejem številke še spreminjale tudi na prihodkovni ravni, je povedal župan, saj finančno ministrstvo občinam še ni posredovalo dokončnih izračunov primarne porabe, dohodnine in finančne izravnave. Kot je dodal, so po-
trebe in želje proračunskih porabnikov zelo velike, težko pa je krčiti že doseženi standard v občini. Občina Žalec tako po njegovih besedah še vedno ohranja visok standard tudi na področju sociale. V letu 2018 bo prihodkov in odhodkov za približno 17 milijonov evrov.
Občina se bo lotila kar nekaj večjih projektov in za večino največjih pričakuje tudi sofinanciranje države. Tako bodo energetsko sanirali stavbo šempetrske šole, osrednjo občinsko upravno stavbo v Žalcu in enoto vrtca Žalec I, za kar naj bi pristojno ministrstvo prispevalo dobrih 121 tisoč evrov, za dograditev komunalne infrastrukture v poslovni coni Arnovski gozd pa 237 tisoč evrov. Za vse te projekte pričakujejo še dodatna evropska sredstva. Iz Fundacije za šport naj bi Občina Žalec prejela dobrih 16 tisoč evrov za obnovo športnega parka v Šempetru, saj se bo občina prijavila na njihov razpis. Skupaj načrtuje 45 tisoč evrov za pripravo projektne dokumentacije in sofinanciranje obnove.
Iz evropskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike žalska občina načrtuje dobrih 52 tisoč evrov sofinanciranja za pokritje žalske tržnice (celotna ureditev je predvidena v vrednosti 75 tisoč evrov), 34 tisoč evrov za varna in zanimiva igrala ter za biodiverziteto Ribnika Vrbje 11 tisoč evrov. Za sofinanciranje operacije Celostne prometne strategije je žalska občina upravičena do dobrih 6 tisoč evrov. Nadaljevala bo z gradnjo pločnikov in obnovo odsekov lokalnih cest ter obnovo in gradnjo kanalizacije in vodovodov.
Tokrat je v predlogu proračuna tudi sanacija mostu čez Savinjo na cesti proti Grižam. Skupna vrednost te postavke
Tretjič o prometni strategiji
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je v četrtek, 20. oktobra, potekala že 3. javna razprava s predstavniki širše delovne skupine, ključnimi deležniki, z občani in ostalo zainteresirano javnostjo v sklopu priprave Celostne prometne strategije (CPS) Občine Žalec, ki je v fazi opredelitve vizije in prioritet.
Na obiskani in konstruktivni
znaša 145 tisoč evrov, od tega 15 tisoč za dokumentacijo PZI, ostalo pa za sanacijo spodjede-nih vmesnih podpor mostu.
Kot je povedal župan, se z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Domom Nine Pokorn dogovarjajo tudi za gradnjo dislocirane enote doma za ostarele oziroma za dementne osebe, ki jih je vedno več. Objekt naj bi zgradili na zahodnem območju Žalca, kjer so bila predvidena varovana stanovanja, hkrati bi uredili dnevni center za 20 starejših oziroma dementnih oseb. Vložek Občine Žalec je komunalno opremljeno zemljišče. Prav tako bi v tem objektu imela prostore dislocirana enota Žalskih lekarn.
Spremembe pri NUSZ
V nadaljevanju seje so svetniki v prvi obravnavi sprejeli in posredovali v 30-dnevno javno obravnavo predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec in dopolnitev pravilnika o oprostitvah in olajšavah pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka. Predloga usklajujeta odlok z veljavno zakonodajo in terminologijo in med drugim natančneje določata merila komunalne urejenosti in uvajata tudi plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Zaradi velikega števila nezazidanih stavbnih zemljišč ima občina težave, ko želi spreminjati občinski prostorski načrt.
Z odlokom so bili spremenjeni in dopolnjeni tudi odloki o ustanovitvi vseh štirih osnovnih šol v žalski občini, kjer gre prav tako za uskladitev z novo zakonodajo, po besedah vodje Urada za negospodarske javne službe mag. Nataše Gaber Sivka pa je tudi natančno opredeljeno, da o porabi presežka prihodkov nad odhodki šole odloča na predlog zavoda občina kot ustanoviteljica.
Brez pripomb so občinski svetniki potrdili sistematizacijo delovnih mest v Vrtcih Občine Žalec.
Brez zasebnih partnerjev
Na oktobrski seji so žalski svetniki potrdili sklep o zaključku postopka javno-zaseb-nega partnerstva pri energetskih obnovah javnih stavb, saj na trgu kljub pozivom ni potencialnega zasebnega partnerja, je povedal vodja Urada za premoženjskopravne in splošne zadeve Jože Golič. Odlok o tem zato ne bo posredovan v nadaljnji postopek oziroma v drugo javno obravnavo, projekte energetske obnove pa bo občina izvajala brez zasebnega partnerja.
Na dnevnem redu je bil tudi predlog načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Žalec. Predlog je predstavil Stanko Šalamon, direktor podjetja Eurocon, ki je skupaj z družbo IPMIT pripravil ta načrt. S tem dolgoročnim razvojnim načrtom pa bo občina dobila oceno dejanske potrebe po širokopasovnem omrežju in vrednost potrebnih investicij, da bo lahko sprejela ustrezne odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje dostopa do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev na celotnem območju občine. Kot je povedal Stanko Šalamon, občini ne bo potrebno vlagati v tovrstno infrastrukturo, saj v občini ni tako imenovanih belih lis, kjer ne bi bilo tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih priključkov naslednje generacije s strani komercialnih ponudnikov oziroma operaterjev.
Brez nepravilnosti
Na oktobrski seji je predsednica nadzornega odbora mag. Barbara Gorski predstavila dokončna poročila o opravljenem nadzoru zaključenega računa občine za leto 2014 in dodelitev sredstev za sofinanciranje kulturnih programov na osnovi javnega razpisa za leti 2015 in 2016, nadzorni odbor pa je pregledal tudi namensko porabo sredstev iz proračuna, ki
so jih prejela kulturna društva Galicija, Gotovlje, Grifon in Petrovče ter Mešani planinski pevski zbor Žalec.
Nadzorni odbor je glede zaključnega računa ugotovil manjše nepravilnosti, ki jih morajo strokovne službe v prihodnje odpraviti in upoštevati priporočila, glede postopka javnega razpisa s področja kulture pa je ugotovil, da je bil voden skladno s predpisi. Tudi glede posameznih kulturnih društev nadzorni odbor ni ugotovil napak, nepravilnosti ali kršitev.
Umik s seje
Precej razprave je bilo tudi glede predloga razglasitve Občine Žalec za območje brez trgovinsko-investicijskih sporazumov TTIP, CETA in TiSA, ki ga je predstavila Tanja Raz-boršek Rehar. Nekateri svetniki, med njimi Nejc Šporin iz SMC, so ocenili, da je občinska uprava pripravila političen, ne strokoven predlog in da predstavljeni argumenti niso nujno pravi. Nazadnje je župan predlog sklepa na pobudo Nej-ca Šporina, Lojzeta Posedela in Roka Sedminka umaknil z dnevnega reda brez glasovanja o njem.
Sledile so predstavitve priprave celostne prometne strategije, kronologije zadeve Omco Feniks, projekta Eko kamp Vrbje, kandidature Občine Žalec na Entente Florale, bivalne enote, prijave na skupni projekt večgeneracijskih centrov, energetske sanacije in Fontane Zeleno zlato. Seja se je končala z vprašanji in pobudami občinskih svetnikov.
K. R.
Kot je pri obravnavi o sistematizaciji delovnih mest v Vrtcih Občine Žalec povedala ravnateljica Natalija Starič Žikič, imajo tudi v vrtcih žalske občine pomočnice vzgojiteljic za delo, ki ga v resnici opravljajo, zelo nizke plače, zato so se pridružile protestu v Ljubljani. Od 53 pomočnic jih je na protest odšlo 7, vendar so se v vseh enotah vrtcev organizirali tako, da je delo teklo nemoteno.
POPRAVEK
V članku na strani 3 v septembrski številki Utripa z naslovom Pločnik za varnejši promet smo napačno zapisali, da vrednost investicije 60 tisoč evrov zajema izvedbo celotne trase pločnika v skupni dolžini 1559 m. Pravilno je, da se ta znesek nanaša le na del pločnika Gotovlje-Ložnica v dolžini 611 m, ki so ga zgradili letos. Za pomoto se opravičujemo.	Uredništvo
S tretje javne razprave
razpravi so najprej predstavili video prispevek o električnem avtomobilu Peugeot iOn, ki ga je pripravil Samo Sadnik, nato so se udeleženci seznanili z rezultati zaključene faze analize stanja, na podlagi teh pa so bila pod vodstvom moderatorja Uroša Kramerja s Fakultete za logistiko UM izoblikovani predlogi za vizijo Celostne prometne strategije Občine Žalec.
Udeleženci so določili tudi prioritete, ki naj jih upoštevajo pri pripravi strategije. Organizatorji dogodka - Občina Žalec, Fakulteta za logistiko UM in Razvojna agencija Savinja - so vse sodelujoče povabili na prihodnje dogodke v sklopu priprave CPS, več informacij pa lahko zainteresirani najdejo na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si/ceste.	T. T.
4
oktober 2016
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
V preboldskem domu praznovali
Sanacija dovozne ceste in mostu
Občina Vransko je v teh dneh pristopila k sanaciji dovozne ceste in mostu do poligona Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Čeplje, cesto je namreč med 12. in 16. septembrom 2014 poškodovalo neurje s poplavami.
V postopku javnega naročanja je bilo kot najugodnejši
ponudnik izbrano podjetje GP Žalec iz Galicije. Sanacijska dela izvajajo na osnovi projekta, ki ga je izdelalo podjetje Subra iz Celja in obsega sanacijo brežin in dna struge potoka Bolska. Strugo bodo uredili iz kamna in betona in dvema pragovoma prav tako iz kamna in betona, sanaci-
jo poškodovanega dela javne poti pa z odvodnjavanjem in vertikalno prometno signalizacijo. Predračunska vrednost del je 406.033 evrov, od tega je strošek sanacije ceste in bre-žin vodotoka 220.570 evrov, z ostankom pa bodo zgradili most čez Bolsko.
T. Tavčar
Preboldski dom starejših na dan praznovanja
Zadnji dan prejšnjega meseca je bilo v Domu starejših Prebold, ki je že nekaj časa kot enota pod okriljem Doma starejših Trbovlje, zelo veselo. Ob 6. obletnici odprtja doma so namreč pred domom pripravili veliko zabavo za svoje varovance, njihove svojce in povabljene goste.
Dom starejših Prebold je svoja vrata odprl pred šestimi leti. Štiri leta je deloval pod vodstvom Ivana Kovača, ki je dom tudi zgradil. Pred dobrima dvema letoma, natančneje 14. februarja 2014, pa je postal enota Doma starejših Trbovlje, je povedala direktorica Danica Hren in dodala, da je bilo takrat v domu komaj 63 stanovalcev, danes pa jih že 145. Želijo si, da bi bilo življenje varovancev in posledično zaposlenih čim lepše in kakovostnejše tudi v prihodnje. V ta namen bodo letos opravili še nekaj obnovitvenih del v treh oddelkih z demenco, kjer je trenutno 36 oseb s to boleznijo, kupili dodatno opremo, uredili sobo za umirjanje, ki je v tej regiji še ni, uredili razne kotičke ... Poleg tega naj
Obnova župnijske cerkve v Braslovčah
Po uradnem delu je bil čas za razne dobrote.
bi obnovili tudi avlo doma in dnevne prostore.
V imenu zaposlenih je udeležence pozdravila vodja preboldske enote Miroslava Golež, v imenu varovancev pa Božo Završan, ki je vsestransko aktiven stanovalec doma. O pomenu doma za Občino Prebold in širše območje pa je zbranim spregovoril župan Vinko Debelak. »Na tem mestu bi se rad še enkrat zahvalil direktorici Danici Hren, ki je ugriznila v to, takrat kislo jabolko in postavila nove in trdne temelje za delovanje našega, preboldskega doma
starejših,« je med drugim dejal župan Vinko Debelak, ki je prav ta dan praznoval okrogel življenjski jubilej in so mu ob tej priložnosti izkazali posebno pozornost.
Za veselo razpoloženje so poskrbeli Arclinski fantje, mladinski pevski zbor OŠ Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat, kantavtor Blaž Pentak iz Pe-trovč, ki je v domu že večkrat razveseljeval varovance, ter ansambel Krvavški planšarji. Ob njihovih zvokih je zaplesal tudi 99-letni varovanec doma gospod Dežman. D. Naraglav
V domu odprta vrata
V Braslovčah so se pod strokovnim vodstvom in v soglasju s celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije lotili obnove župnijske cerkve Marije Vnebovzete.
Dela izvajata gradbeno podjetje Remont iz Celja in Sliko-pleskarstvo Robert Kotnik iz Braslovč. V okviru obnovitvenih del bodo obnovili tudi stolpno uro.
Denarna sredstva so v veliki večini prispevali verniki bra-slovške župnije, vsako leto pa določen delež za vzdrževanje sakralnih objektov iz proračuna prispeva tudi Občina Bra-slovče.	T. T.
Obnavljajo tudi stolpno uro.
V tednu, ko praznujemo mednarodni dan starejših, svoja vrata tradicionalno odprejo v Domu upokojencev Polzela. Ob tej priložnosti jih obiščejo vsi, ki želijo pobliže spoznati življenje tamkajšnjih stanovalcev.
Stanovalci, svojci in povabljeni so v jedilnici doma prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so ob glasbeni spremljavi Mojce Florjančič nastopili pevci domskega pevskega zbora Šeneški glas, ki ga vodi Breda Kralj, in ljudske pevke Pušeljc, ki pogosto obiščejo stanovalce polzel-skega doma in jim popestrijo dneve. Prijeten dogodek sta popestrili učenki Glasbene šole Risto Savin iz Žalca Zala Irgolič in Iza Štih, ki sta pod mentorstvom Agate Gojkošek prijetno zaokrožili veselo dogajanje. Zbrane so pozdravili direktorica doma Eva Lenko,
Srečanje starejših Letušanov
Med nastopom domskega pevskega zbora Šeneški glas, ki ga vodi Breda Kralj, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Mojca Florjančič.
predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, druženje pa so zaključili s klepetom ob čajanki. V domu so že drugo leto zapored organizirali tudi dan odprtih vrat za svojce in znance zaposlenih. To je eden od projektov, ki si ga je zadalo vodstvo doma ob prejetju
osnovnega certifikata družini prijazno podjetje. Zbrane je pozdravila koordinatorka certifikata Špela Jerman, svojci zaposlenih pa so si z zanimanjem ogledali dom in razstavo ročnih del skupine Iskrica ter sodelovali pri športnih in drugih aktivnostih in tako sklenili prijeten jesenski popoldan.
T. Tavčar
Krajevna organizacija RK Letuš in Krajevni odbor Le-tuš sta s finančno pomočjo Občine Braslovče pripravila družabno srečanje občanov, starih sedemdeset in več let.
Od več kot sto povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Najprej jih je pozdravila predsednica KO RK Letuš Cvetka Kočevar, zbrane pa je nagovoril župan Občine Bra-slovče Branimir Strojanšek, ki je med drugim starejšim zaželel prijetno druženje in se jim obenem zahvalili za njihov prispevek k razvoju kraja. Nekaj spodbudnih besed so starejšim namenili tudi predsednik KO Letuš Franjo Volk, predsednik Društva upokojencev Letuš Darko Žerdoner, predsednica Območne organizacije RK Žalec Pavla Artnik in sekre-
Župan Branimir Strojanšek je pozdravil starejše.
tar Območnega združenja RK Matjaž Črešnovar.
V kulturnem programu so nastopili učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole in
vrtca s svojimi mentoricami, ljudske pevke Pušeljc, ljudski godci in pevci Ajnzarji iz Bra-slovč ter ljudski godci iz Andraža nad Polzelo. T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINE
oktober 2016
5
Poročilo NO in predstavitev načrtov ZIR Praznik Občine Polzela
Zadnjo sredo prejšnjega meseca je v sejni sobi Občine Prebold potekala 17. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold. Tokrat s sorazmerno kratkim dnevnim redom, ki je poleg običajnih točk vseboval dve poročili, in sicer poročilo Nadzornega odbora Občine Prebold o nadzoru zaključnega računa občine za leto 2015 in poročilo o zaključku razpisa o oddaji neprofitnih najemnih stanovanj v občini. Poleg tega so prisluhnili predstavitvi načrtov zaščite in reševanja v Občini Prebold, sprejeli pa so tudi terminski plan za pripravo proračuna Občine Prebold za leti 2017 in 2018.
Poročilo Nadzornega odbora Občine Prebold je podala predsednica mag. Polonca Černila, in ga zaključila z besedami, da je delo v občinski upravi in v okviru celotne občine uspešno načrtovano in da so sredstva v večini primerov porabljena transparentno, pri posameznih točkah pa je podala predloge, ki bi lahko pripomogli k še boljšemu nadzoru. Svetniki so z glasovanjem potrdili njeno poročilo.
Načrte zaščite in reševanja je svetnikom predstavil član uprave, višji svetovalec Anton Vesolak. V državi je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirano kot celovit sistem. Težišče delovanja je na lokalni (občinski) ravni, v te naloge pa so vključeni občinski svet, župan, poveljnik in namestnik poveljnika CZ, občinski štab CZ, strokovni sodelavec ZIR in komisije za oceno škode po posameznih področjih. Civilna zaščita ob-
sega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Za izvajanje nalog v tem sistemu pa so vanj vključeni tudi enote javne gasilske službe, organizacije Rdečega križa, Karitasa, društva in klubi, ki so določeni za izvajanje nalog ZIR, ter gospodarske organizacije in zavodi. Na osnovi statističnih in evidenčnih podatkov, ocene ogroženosti v lokalni skupnosti, občinskega prostorskega načrta, izkušenj preteklih nesreč ter sprejetih regijskih in državnih načrtov ZIR se izdelajo posamezni načrti ZIR za nesrečo po potresu, ob poplavi in jedrski ali radiološki nesreči. V nadaljevanju so svetniki potrdili predstavljene načrte Zaščite in reševanja.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o zaključku razpisa o oddaji neprofitnih najemnih stanovanj v občini. Predsednik odbora Marjan Golavšek je povedal, da je Občina Prebold septembra 2009 na podlagi pravilnika o dodeljevanju ne-profitnih stanovanj v najem objavila razpis, na katerega se je prijavilo 29 prosilcev. Od tega je 21 prosilcev izpolnjevalo pogoje in so bili uvrščeni na listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razpoložljiva stanovanja so bila ponujena po vrstnem redu glede na ustrezno velikost stanovanja in število družinskih članov. Primerno stanovanje je dobilo devet prosilcev, devet so jih z liste črtali, ker so odklonili primerno stanovanje, dva prosilca sta medtem postala
Zaključena obnova ceste
Zadnja dela na cesti pred zaključkom projekta
V Občini Tabor so končali z deli na 1,7 kilometra dolgem odseku ceste Pri Tonu-Konj-ščica. Dela so izvajali v fazah in skladno z oddanim načrtom porabe sredstev po zakonu o financiranju občin v letih 2013, 2014, 2015 in 2016.
S pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta je Občina Tabor začela že leta 2011, z obnovo pa leta 2013. V tem letu je dela izvajal najugodnejši ponudnik podje-
lastnika stanovanjske hiše, eden pa ni več občan preboldske občine. Občina trenutno razpolaga s štirimi prostimi stanovanji, z dvema v Preboldu (35,01 m2 in 50,23 m2) in dvema manjšima (22,40 m2 in 24,34 m2) v Latkovi vasi, ki pa nimata vode in ne sanitarij in kot taki tudi nista primerni za bivanje. Podžupan Franc Škrabe je v razpravi povedal, da od septembra naprej na listi ni več prosilcev, zato se je ta razpis zaključil. Zupan Vinko Debelak pa je dodal, da ima občina v lasti 83 stanovanj, na razpolago pa trenutno le dve primerni stanovanji. Dodal je še, da morajo do izvedbe novega razpisa oblikovati tudi nov pravilnik, v katerem bo zahtevan minimalni dohodek prosilcev, kot ima to urejeno Stanovanjski sklad, saj bo na ta način tudi manj dolžnikov.
Pod 7. točko dnevnega reda so svetniki sprejeli terminski plan za pripravo proračuna Občine Prebold za let 2017 in 2018. Po tem planu so do konca septembra posredovali terminski plan občinski upravi, neposrednim in posrednim proračunskim porabnikom, ti so morali do 10. oktobra dostaviti občinski upravi svoje plane in predloge, pripravljene na osnovi poziva. Do 14. oktobra je potekalo usklajevanje pri županu. Temu je sledil sklic 18. seje, ki se bo zgodila jutri, 27. oktobra, in na kateri bo potekala splošna razprava, predlog proračuna za obe leti pa bodo dali v enomesečno javno razpravo. Predlog proračuna naj bi po drugi razpravi svetniki sprejeli na 19. seji, ki je predvidena za 22. december.
Ob zaključku seje je župan najprej predstavil pobudo svetnice Lilijane Kač, da bi v proračun za naslednje leto vključili nakup naprav za zunanji fitnes v preboldskem gaju. Pod točko razno pa je predstavil projekte, ki jih v tem času izvajajo, vključno z gradnjo krožišča v Latkovi vasi. Po zaključku seje so mu svetniki in člani občinske uprave pripravili prijetno presenečenje s torto in penino in tako proslavili njegov 60. rojstni dan.
D. Naraglav
tje Franc Sovič, zadnja tri leta pa podjetje Sašo Cizej skupaj z nadzorom, podjetjem Decen, in domačim strokovnjakom za ceste Tonijem Sitarjem.
Projekt pomeni pomembno pridobitev ne samo za domačine, ampak tudi za celotno lokalno skupnost, v občini pa so hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi cilja, med drugim tudi mejašem, ki so se strinjali s posegi ob cesti.
D. N.
Nova ambulanta
Zaradi velike obremenitve obeh zdravnic v Zdravstveni postaji Vransko je Javnemu zdravstvenemu domu dr. Jožeta Potrate Žalec uspelo pridobiti širitev programa za novo štiriurno ambulanto.
Tako bo novembra na Zdravstveni postaji Vransko pričela z delom nova ambulanta. Zdravnica je Olga Greshnyaeva, dr.med., specialistka družinske medicine. Zavarovanci imajo sedaj možnost izbire nove osebne zdravnice, ki bo delala v tej ambulanti.	T. T.
Na predvečer praznika Občine Polzela so v dvorani Kulturnega doma Polzela pripravili slavnostno akademijo ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga občina praznuje v spomin na 2. oktober, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov.
Pred kulturnim domom je goste pričakala jazz zasedba Glasbene šole Risto Savin Zalec pod mentorstvom Tonija Alati-ča, na prireditvi pa je goste očarala pevka Eva Černe.
Slavnostni govornik župan Jože Kužnik je predstavil opravljeno delo in načrte občine. Kot je povedal, so kljub neprijaznim finančnim razmeram uspeli uresničiti na volitvah pred dvema letoma zastavljeni program. »Največ je bilo narejenega na področju komunalne infrastrukture, kjer je še vedno največji poudarek na izgradnji kanalizacijskega sistema. Obnovljena je bila sekundarna kanalizacija v naselju Polzela in v Ločici ob Savinji, zdaj pa urejamo gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda ter ostalo infrastrukturo na Bregu pri Polzeli.« Na področju izobraževanja so lani kar 70 odstotkov sredstev porabili za doplačilo razlike v ceni vrtca, razliko za osnovno in glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Asfaltirali so več krajših cestnih odsekov, občina pa je za PGD Ločica ob Savinji zagotovila večino sredstev za novo avtocisterno. Uredili in v najem so oddali vrtove pri tovarni Garant, na Bregu pri Polzeli so zgradili igrišče za ulično košarko in postavili nove obve-stilne table za turiste. Občanom
Dobitniki letošnjih priznanj z županom Jožetom Kužnikom
v stiski skuša občina pomagati v čim večji meri, tudi prek dobrodelnega županovega sklada. Občina je organizirala občinsko blagajno za plačevanje položnic brez provizij, na voljo je tudi brezplačno energetsko in pravno svetovanje. Izdali so knjižico Občina skozi čas, nadaljujejo pa s projektom Kako so nekoč živeli. Na gradu Komenda so odprli sobo častne občanke Neže Maurer in stalno zbirko častne občanke Darinke Pavletič Lo-renčak.
Zupan Kužnik je predstavil tudi nekaj načrtov za novo finančno perspektivo 20142020, med drugim načrtujejo v javno-zasebnem partnerstvu energetsko prenovo športne dvorane, starega dela vrtca, kulturnega doma v Andražu in podružnične šole. Pripravljajo projektno dokumentacijo za gradnjo parkirišč v poslovni coni Ločica in pri gradu Komenda, začeli so postopek za izvedbo javno-zasebnega partnerstva pri obnovi več kot 26 kilometrov občinskih cest, pripravljajo pa tudi dokumentaci-
jo za gradnjo kulturnega centra na Polzeli.
V	nadaljevanju je župan zaslužnim občanom in društvom podelil priznanja, plakete in grbe. Priznanje je izročil športni pedagoginji Naniki Cvikl za življenjsko delo z mladimi zlasti na področju plesa ter Mladinskemu društvu Polzela, ki med drugim skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa mladih. Plaketo občine sta prejela Kulturno društvo Andraž, ki je srce kulturnega in širšega dogajanja v Andražu, ter Lovska družina Polzela, ki svoje poslanstvo opravlja že 70 let. Grb občine je prejel Simon Ograjenšek iz Andraža, ki je vse od mladih let aktiven ne le v domačem Andražu, ampak tudi v širši lokalni skupnosti, in to na vseh področjih, tudi pri skrbi za razvoj infrastrukture. Prav tako grb občine je za nesebično in zavzeto vodenje Društva upokojencev Polzela prejela Ger-truda Terčak.
V	počastitev praznika so pripravili več kulturnih, športnih in drugih prireditev. T. T.
Motorikpark tudi v Braslovčah?
Športno društvo Žovnek je pred dnevi organiziralo izlet v avstrijski Gamlitz, kjer so si člani društva ogledali Motorikpark, ob tem pa predstavili idejo, da bi podoben projekt izvedli tudi ob Žovneškem jezeru v braslovški občini. ŠD Žovnek je za izvedbo projekta že podalo pobudo Občini Braslovče.
V Motorikparku so lahko tako otroci kot tudi odrasli preizkusili svoje sposobnosti v premagovanju različnih ovir. Udeleženci so uživali v čudovitem dnevu, zdaj pa upajo, da bo občina uspela zagotoviti nekaj sredstev za izvedbo projekta, ki bi občane spodbudil k zabavnemu, aktivnejšemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. T. T.
Otroci so uživali v premagovanju ovir.
Dobili plesoče sosede
Prostore stare braslovške knjižnice v občinski stavbi so zasedli novi uporabniki. S pomočjo občine in predvsem staršev jih uporabljajo plesalci Kulturnega društva plesa in animacije Mavrica pod vodstvom Zinayide Volk in Otroško plesno gledališče Braslovče pod vodstvom koreografinje Ane Vovk Pezdir.
Neuradnega odprtja so se na povabilo Zinayide Volk udeležili občinski uradniki na čelu z županom Branimirjem Strojanškom.	T. T.
6
oktober 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Tretja razvojna os mimo Levca
Planinci praznovali 20-letnico
Na 3. razvojni osi oziroma načrtovani hitri prometni povezavi od avstrijske do hrvaške meje sta pristojni ministrstvi pripravili javno razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila za hitro cesto med avtocesto A1 Ljubljana-Maribor in A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu. Prva od devetih javnih obravnav dopolnjene študije variant za ta srednji del je bila 11. oktobra v Žalcu.
Javna razgrnitev poteka od 4. oktobra do 4. novembra na območju treh koridorjev: Zasavskega, sredinskega in Kozjanskega (območje 20 občin), javne obravnave pa so bile organizirane na območju devetih občin, po katerih poteka predlog najustreznejše - sredinske variante (občine Žalec, Celje, Radeče, Laško, Škocjan, Sevnica, Mokronog - Trebel-no, Šmarješke Toplice in Novo mesto).
Koordinator priprave državnega prostorskega načrta (DPN) je Direktorat za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, kot njegova predstavnica je javno obravnavo v Ekomuzeju hmeljarstva in pi-vovarstva v Žalcu vodila Barbara Leskovar. Pobudnik za pripravo DPN je ministrstvo za infrastrukturo - Direktorat za kopenski promet, investitor pa Direkcija RS za infrastrukturo. Tomaž Willenpart je kot predstavnik investitorja v Žalcu med drugim poudaril, da bo lahko pri umestitvi trase hitre ceste na sredinskem delu še prišlo do sprememb in da je že zdaj načrtovana gradnja po fazah glede na prometno obremenitev. Študijo variant in izbrano traso je predstavil projektant Rado Romih iz RC Planiranje iz Celja.
Tudi za srednji del 3. razvojne osi so študijo variant začeli izdelovati že leta 2007. Za variante so bile izdelane strokovne podlage, ki so prostorsko ureditev obravnavale s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. V študiji je bilo
V žalskem ekomuzeju so srednjo 3. razvojno os predstavljali: Tomaž Willenpart (levo) z Direkcije RS za ceste, Barbara Leskovar z Direktorata za prostor, graditev in stanovanja ter Rado Romih iz RC Planiranje iz Celja.
obravnavanih 36 variant ceste v treh koridorjih: vzhodnem, sredinskem in zahodnem. Zaradi prekomernih vplivov je bilo izločenih 24 variant, 12 je bilo sprejemljivih. V tej fazi je bilo predlagano združevanje variant v vzhodnem in sredinskem koridorju. Tudi za nadaljnji postopek predlagana varianta iz študije variant pa ni izpolnila pogojev za neposredno ekonomsko upravičenost in ni dosegla pozitivne neto sedanje vrednosti, zato so študijo dopolnili z obravnavo minimalne variante. Določeni sta bili dve alternativi: varianta V1 izključno po trasah obstoječih cest in V2 po obstoječih cestah in deloma po novih trasah, kjer tehnično rekonstrukcija ni bila mogoča. Obe varianti sta bili v dopolnitvi študije primerjani z optimiziranim predlogom najustreznejše variante (OPNVR).
Iz dopolnjene študije variant izhaja, da je, gledano dolgoročno in celovito, za preverjeno dobo 30 let, s predvidenimi prometnimi obremenitvami do leta 2026, najustreznejša varianta dvopasovna OPNVR.
Predlagana različica trase predvideva dvopasovno cesto, prostor pa je načrtovan za šti-ripasovnico, če bi se izkazala potreba zaradi povečanja prometa. Celotna trasa je dolga dobrih 57 kilometrov in je novogradnja, razen odsekov od avtocestnega priključka Celje zahod (Lopata) do priključka Levec in od priključka Celje vzhod (Ljubečna) do Bežigrajske ceste v Celju. Trasa poteka od priključka Lopata mimo Levca oziroma Medloga po
Več kot 100 krvodajalcev
Žalsko območno združenje Rdečega križa je septembra v sodelovanju s šempetrsko in polzelsko krajevno organizacijo RK ter transfuzijskima službama Celje in Ljubljana organiziralo krvodajalski akciji v Šempetru in na Polzeli. V OŠ Šempeter se je akcije udeležilo 46, v veroučni učilnici polzelske župnije pa 63 krvodajalcev.
Kot je povedal sekretar območnega združenja Matjaž Črešnovar, število krvodajalcev po vsej Sloveniji upada, to
dolini Savinje do priključka Tremerje, po pokritem vko-pu in predoru mimo Laškega, Rimskih Toplic do priključkov Zidani Most in Radeče, kjer se naveže na glavno cesto Zidani Most-Hrastnik, za katero je bil izdelan DPN. Trasa se nadaljuje do Obrežja pri Novem mestu. Na dobrih 26 km dolgem odseku Celje-Radeče je predvidenih 5 priključkov, 10 predorov, dva pokrita vkopa in dve galeriji, 15 viaduktov in 4 mostovi. Prvi je že v Medlogu.
Optimizirana varianta, ki je osnova za izdelavo usklajenega predloga najustreznejše variante, kateremu bo sledila izdelava osnutka državnega prostorskega načrta, je po projektantskih ocenah vredna dobrih 899,3 milijona evrov z vsemi objekti, odkupi, študijami, dokumentacijo in nadzorom.
Vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksander Žolnir je na javni obravnavi v Žalcu opozoril na nujnost priprave rešitev v primeru izrednega zaprtja avtoceste in preusmeritve prometa na staro državno cesto, zlasti če se bo severni del tretje razvojne osi na avtocesto A1 priključil v Šentrupertu, srednji del pa nadaljeval od avtocestnega priključka Celje zahod mimo Levca. Klemen Šalej pa je kot pripombo podal predlog drugačne rešitve na območju Tremerja, kjer bi bilo po njegovih besedah bolj smiselno poskrbeti za suhi zadrževalnik in spremeniti sedanji predlog trase hitre ceste, saj gre za veliko poplavno območje.
K. R.
Planinci ob obletnici podelili priznanja
Planinsko društvo Liboje je v soboto, 15. oktobra, v dvorani KD Svoboda Liboje pripravilo prireditev ob 20-le-tnici delovanja društva. Ob tej priložnosti so podelili jubilejna priznanja in plaketo z nazivom častnega predsednika društva. Slednjo je prejel Franci Čretnik, ki je društvo vodil vse od ustanovitve in do letošnjega občnega zbora, ko je »žezlo« predal sedanjemu predsedniku Adolfu Teržanu.
Jubilejno prireditev je vodila Biserka Neuholt Hlastec, v kulturnem programu pa so nastopili učenci POŠ Liboje, otroci tamkajšnjega vrtca, libojske mažoretke, Godba Liboje ter harmonikar in humorist Miro Klinc. Zbrane je pozdravil predsednik Adolf Teržan in v nadaljevanju spregovoril o pestri in zanimivi 20-letni zgodovini društva.
Planinsko društvo Liboje je bilo ustanovljeno na pobudo in željo članov planinske sekcije KS Liboje in PD Zabu-
kovica. Leta 1996 se je zbralo deset krajanov, podpisnikov gradiva za ustanovni občni zbor, poleg glavnega pobudnika Francija Čretnika tudi Jože Avsec, Anton Uplaznik, Marjan Oblak, Leopold Urh, Dušan Čretnik, Feliks Srebot, Alojz Kotar, Roman Toplak in Anton Mlinarič. Ustanovni občni zbor je bil 13. julija pri brunarici KS Liboje na Brnici, na njem pa je bilo prisotnih 37 krajanov KS Liboje. Naslednje leto je bilo društvo sprejeto v savinjski meddruštveni odbor planinskih društev in Planinsko zvezo Slovenije. Društvo je pri svoji brunarici organiziralo razne prireditve s športnimi igrami, izlete, pohode, planinske ture in skrbelo za izobraževanje svojih članov. Svoje desetletno uspešno delo je društvo kronalo z razvitjem društvenega prapora, ob ustanovitvi pa je postalo lastnik doma krajanov z brunarico in pripadajočim zemljiščem. Na prvem občnem zboru so
dom krajanov, ki je bil takrat v II. gradbeni fazi, preimenovali v Planinski dom Brnica. Ob podpori članov društva KS Liboje, Občine Žalec, Športne zveze Žalec in donatorjev so v šestih letih (od 2006 do 2012) dom uspeli dokončati. Ob tem so opravili več kot 8000 prostovoljnih ur dela. »Danes šteje naše društvo več kot 120 članov in ima več odsekov, in sicer vodniški, mar-kacijski, gospodarski in odsek za varstvo gorske narave. Naše društvo dobro sodeluje s sosednjimi planinskimi društvi, savinjskim meddruštvenim odborom in PZS. Še posebej dobro je sodelovanje z našimi društvi v krajevni skupnosti in dobro sodelujemo tudi s krajevno skupnostjo in občino,« je poudaril Teržan in svoj govor končal besedami legendarnega alpinista Nejca Zaplotni-ka, da kdor išče cilj bo postal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.	D. Naraglav
Ponovno protestirali proti F2-2
je sicer odraz celotnega stanja v družbi, zaradi česar se vse sodelujoče organizacije že nekaj časa prilagajajo spremenjenim razmeram. Krvodajalci so se še vedno pripravljeni odzvati, ko primanjkuje krvi določene krvne skupine, v tem primeru jih prek SMS-vabil povabijo transfuzijske službe in območna združenja.
Naslednji krvodajalski akciji bosta 3. novembra v Gasilskem domu Prebold in 10. novembra v II. OŠ Žalec.
T. T.
(Nadaljevanje z naslovnice) Protestniki, ki so v soboto v Parižljah pri Braslovčah skupaj z Vaško skupnostjo Pod-gora pripravili protestni shod proti predlogu trase F2-2 hitre ceste na severnem odseku 3. razvojne osi od Koroške do štajerske avtoceste, so namesto trase F2-2 zahtevali umestitev cenejše, hitreje izvedljive, prometno učinkovite in kmetijstvu neškodljive trase med Velenjem in Celjem.
Argumente civilnih iniciativ so podprli: poslanca Matjaž
OKULISTICNI PREGLEDI VIDA
(brezplačni ob nakupu kompleta očal) v torek, 15., 22. in 29. 11.2016 (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico!
DODATNO ZNIZANJE SONČNIH OCAL DO - 50 %
DO KONCA LETA POPUST ZA UPOKOJENCE -10 % NA GOTOVINO
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si
Hanžek v imenu TRS in Ljubo Žnidar v imenu strokovnega sveta SDS, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Cveto Zupančič (predsednik vlade mu je obljubil, da se bo na temo trase srečal s predstavniki civilnih iniciativ), predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič in drugi predstavniki nevladnih organizacij, med njimi tudi kulturnik in zdravnik Jože Robida. Župan Polzele Jože Kužnik se je opravičil zaradi bolezni (sicer pa se je vedno pridružil civilnim iniciativam), župana občin Braslovče in Šmartno ob Paki pa zaradi drugih obveznosti, kar je izzvalo ogorčenje prisotnih.
Združene civilne iniciative so tudi ob tej priložnosti zbirale denar za plačilo pravne pomoči, saj bodo za dosego svojega cilja uporabile vsa pravna sredstva, so poudarili njihovi predstavniki. Zoper ministra Gašperšiča in državno sekretarko Barbaro Radovan je TRS podal ovadbo zaradi suma ponareditve uradne listine, nevestnega dela
^dobrodošli V OOi-INf
tesnil
_foto: T. T.
Protestniki so v Parižljah postavili posebno dobrodošlico.
v službi in oškodovanja javnih sredstev pri tem projektu. Predstavniki združenih civilnih iniciativ se bodo 8. novembra udeležili posveta v Državnem svetu RS, 9. novembra pa se bodo srečali s predsednikom Državnega zbora RS. Prav tako se bodo ponovno srečali z varuhinjo človekovih pravic.
Pred predstavitvijo stališč združenih civilnih iniciativ savinjske regije in nagovori njihovih podpornikov je igral orkester Kulturno-glasbenega društva Cecilija s Polzele.
K. R.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PO DOLINI
oktober 2016
7
Oskar Kogoj: Vse znanje je v srcu
Na dan praznika Mestne skupnosti Žalec je v Savinovi hiši ponovno odprl svoj prodajni salon priznani industrijski oblikovalec, akademik in častni občan Oskar Kogoj. Da so si Žalčani res želeli Kogojeve vrnitve, so potrdili z množičnim obiskom priložnostne svečanosti ob odprtju galerije.
Pred dvajsetimi leti, ko je imela v Savinovi hiši svoje prostore Turistična agencija Potepuh, so v njej prvič uredili galerijo Oskarja Kogoja. S selitvijo agencije v Celje se je preselila tudi galerija. Kljub temu so v Žalcu ohranili dobre odnose z enim najbolj priznanih slovenskih industrijskih oblikovalcev in častnim občanom Občine Žalec. Oskar Kogoj je ob ponovnem odprtju galerije povedal, da so ga mnogi že dolgo vabili, vendar je čas za vrnitev dozorel šele letos. Prodajna galerija je v istih prostorih kot pred leti, le da v njih zdaj deluje TIC.
Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek je ob ponovnem odprtju prodajne galerije povedal: »Oskar Kogoj je naš velik prija-
telj, ne samo častni občan. Dogovori, ki sva jih imela že pred dvema letoma, morda tremi, so zdaj dozoreli in danes je rezultat tu. Imamo prodajni salon, sicer manjši, kot je morda kdo pričakoval, sem pa prepričan, da bomo ponudbo Kogojevih izdelkov širili in da bo ta pro-dajno-razstavni salon resnično v ponos tako Oskarju Kogoju kot občini.«
»Oskar Kogoj je preprost, skromen, a velik umetnik in velik človek. Je član več mednarodnih združenj, ima več kot 40 mednarodnih nagrad in priznanj, razstavljal je v več kot 50 galerijah in stalnih zbirkah po vsem svetu. In če razstavlja po vsem svetu, je čas, da ponovno razstavlja v Žalcu, saj smo tudi mi del tega sveta. Če kdo ve, kako smo povezani s kozmusom in z naravo, to zagotovo ve Oskar Kogoj. Kot pravi, je učitelj mnogim, vendar je ponosen na to, da je še vedno učenec mnogih. Tega kroga se moramo vedno zavedati. Spoštuje naravo, spoštuje življenje in ko se z njim družiš, se počutiš blagoslovljeno. Vesel sem, da v Žalcu ponov-
Oskar Kogoj ob ponovnem odprtju svoje galerije v Žalcu z županom Jankom Kosom (na levi) in direktorjem ZKŠT Matjažem Juterškom
no odpiramo njegov prodajni salon. Ne bomo mu dali danes nobene nagrade, če bi lahko, pa bi mu dal nagrado za zlate roke in veliko srce,« je v nagovoru na svečanosti ob odprtju galerije v atriju Savinove hiše povedal župan Janko Kos in se zahvalil za vse, kar so in kar še bodo naredili skupaj.
Kot je povedal Oskar Kogoj, je v Žalcu pred dvajsetimi leti začel sodelovati z družino Dolinar, odprtja njegove prve galerije v tem mestu pa se je udeležil celo predsednik Milan Kučan. »Vsak gre po svoji
poti in oni so odšli v Celje. Na pobudo župana in sodelavcev so me spet povabili, da bi nekaj oživeli in da bi v muzejski hiši počasi uredili tudi mojo stalno zbirko. Pisali so mi pisma, mi ponujali razne prostore, pa sem rekel, da malo počakamo. Potem je prišla pobuda za prodajni salon, ki je prototip za stalno zbirko, vendar da živi in se proda kakšen kos. Mi imamo galerijo v Mirni, imamo svoj katalog in tudi v Žalcu je mogoče dobiti prav vse, kar je v katalogu.«
Oskar Kogoj je brezplačno
Kogojevi venetski konji
oblikoval vrček za Fontano Zeleno zlato. »To sem zelo globoko preštudiral. Vrček je zelo enostaven, ima pa skrite dimenzije, sprošča vibracije tudi za pivo. Z današnjo tehnologijo lahko dokažemo, da je ta oblika bolj pozitivna, ima večje vibracije kot kakšna druga. Tudi v umetnosti in oblikovanju gremo v smer božanskosti, prvinskosti človeka. Vsi danes iščejo neko znanje, ki bi bilo v kozmusu, v resnici pa je vse v našem srcu. Zato so ročaji vrčka tako oblikovani, da dva vrčka skupaj sestavita srce.«
Odprtje prodajnega salona Oskarja Kogoja je popestril trio flavt Glasbene šole Risto Savin Žalec, v katerem pod mentorstvom Nine Baša igrajo Zala Grobelnik, Naja Pod-brežnik in Estera Kos. Prodajni salon je po besedah župana Janka Kosa dodatna atrakcija za Žalec: »Oskar Kogoj je neusahljiv vir nekih energij in idej. Ima učence, ki mu sledijo. Njegovi izdelki iz različnih materialov imajo dušo. So izdelki, ki jih je vredno podariti.«
K. R., foto: T. T.
Z Drobtinico skoraj 5 tisoč evrov	Karli Gluk praznoval 100. rojstni dan
Drabtinice v Šempetru
Drobtinice v Braslovčah
Karli Gluk in župan Branimir Strojanšek (na sliki tudi darilo sosedov, prijateljev in ansambla Krajcerji - podstavek z velikimi lesenimi škarjami)
Zaskrbljujoč je podatek, da je med 287.000 osebami, ki so izpostavljene tveganju revščine, kar 54.000 mladoletnih otrok (14,2 odstotka od vseh otrok). In prav njim je namenjena akcija Drobtinica, s katero Rdeči križ Slovenije dopolnjuje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, oza-vešča slovensko javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših -osnovnošolcev ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski.
Prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa Žalec, Šempeter, Prebold, Polzela, Vransko, Liboje, Braslovče in Petrovče - Levec in učenci krožkov Mladi člani RK so 15. oktobra na devetih stojnicah pred trgovskimi centri Mer-cator Žana Žalec, Šempeter, Liboje, Levec in Prebold, Tuš Vransko, Polzela in Bala Pe-trovče ter Jager Braslovče v zameno za prostovoljne prispevke mimoidočim ponujali kruh in ostale domače prehranske izdelke, ki so jih podarili prostovoljci in sokrajani. V štirih urah so zbrali 4.983 evrov. Sredstva bodo namenili za pla-
čilo toplega obroka šolarjem iz socialno ogroženih družin.
Akcijo so podprli Mercator, Pekarna Pocajt Grče, Kmetija Flis Spodnje Grušovlje in Mlekarna Celeia. Še vedno pa lah-
ko sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS z besedo DROBTINICA na številko 1919 in prispevate 1 evro ali DROBTI-NICA5 in prispevate 5 evrov.
T. Tavčar
Čeprav pravijo, da se starostna doba ljudi tudi pri nas podaljšuje, so redki tisti, ki dočakajo sto let. Med njimi je Karli Gluk iz Pariželj v bra-slovški občini.
Karli se je rodil na Vranskem, kjer je obiskoval osnovno šolo, v Braslovčah pa se je izučil za krojača. Delal je pri mojstru Kreflu in po njegovi smrti prevzel obrtno delavnico, kjer se je poleg pomočnikov te obrti učilo tudi po pet vajencev. Med vojno je bil mobiliziran in je med drugim dve leti preživel v Franciji. Po vrnitvi domov je nadaljeval z delom in se leta 1976 upokojil.
Jubilant je kljub visokim letom še dobrega zdravja in bistre glave. Rad bere časopise, občasno gleda televizijo, za svoje zdravje pa ob krepki podpori žene Fanike skrbi s krajšimi sprehodi in primerno zdravo hrano. Tudi njega smo povprašali za recept za dolgo življenje in odgovoril je: »Delo, delo, delo!«
Ob njegovi stoletnici so ga obiskali številni sorodniki in prijatelji ter predstavniki KO RK Braslovče, Društva upokojencev Polzela, KO ZB za ohranitev vrednot NOB Braslovče in župan Občine Braslovče Brani-mir Strojanšek, ki mu je voščil
v imenu občanov ter zaželel, da se prihodnje leto zopet srečata. Veliko presenečenje so mu na predvečer rojstnega dne, 20. oktobra, pripravili sosedje in prijatelji ter ansambel Krajcerji. Vesel je bil tudi obiska osebnega
zdravnika Slavka Jernejška in številnih drugih, ki so mu želeli izreči najlepše želje, praznovanje stoletnice pa so zaključili z družabnim srečanjem v gasilskem domu PGD Parižlje.
T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
AVTODELI
Peter Sedovšek
IVA a. o. o.
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@friera.net
8
oktober 2016
OSREDNJE TEME
_SaAjlnis&e/. datine/S
Hmeljarski likof letos v Žalcu
Hmeljarji Spodnje Savinjske doline se pred začetkom obiralne sezone zberejo na tradicionalni prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah, po zaključku obiranja pa pripravijo tradicionalni hmeljarski likof. Ta dogodek so vsa leta v soorganizaciji z ZKŠT Žalec pripravili v Petrovčah, letos pa ga je Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije izvedlo v sklopu 1. Savinjskega Oktoberfesta v Žalcu.
Tradicionalno druženje hmeljarjev in pivovarjev se je tokrat začelo s povorko od občinske stavbe do prireditvenega šotora na žalski tržnici. Na čelu po-vorke so bile laške mažoretke in Laška pihalna godba, sledili so jim člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, hmeljarski starešine in hmeljske princese z gosti, člani Društva pivovarjev Laško in Folklorna skupina Kobula iz Petrovč.
Med gosti likofa in pozneje Savinjskega Oktoberfesta sta bila hmeljska kraljica iz Hal-lertaua Sabrina Schmalhofer in direktor nemškega hmeljarskega združenja Otmar Weingarten. Vse, ki so povezani s hmeljarstvom in pivo-varstvom, ter druge goste je v imenu organizatorjev likofa pozdravil predsednik Društva hmeljarjev, starešin in princes Slovenije Janez Oset in se še posebej zahvalil Mariji Petre in Mateji Gojzdnik, ki sta kot glavni pobudnici organizirali 1. Savinjski Oktoberfest in sta v sklopu tega dogodka povabili hmeljarje, da skupaj praznujejo hmeljarski likof.
Žalski župan Janko Kos je med drugim povedal, da se lahko Žalec odslej pohvali tudi z edinstveno Fontano Zeleno zlato, ki je glede obiska presegla vsa pričakovanja. V celotni sezoni so načrtovali, da bodo prodali šest tisoč vrčkov, do 1. oktobra pa so jih prodali že več kot 18 tisoč. Župan se je zahvalil vsem, ki so podpirali projekt fontane piv, saj gre predvsem za promocijo slovenskega hmeljarstva in hmeljarske dediščine. Hmeljarje so pozdravili tudi podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek,
POPRAVEK
V članku na 8. strani septembrske številke Utripa z naslovom Pivska fontana odprta nismo poleg tistih, ki so sodelovali v programu ob odprtju fontane, omenili Godbe Zabukovica, ki je ravno tako sodelovala. Vsem prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo
predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič.
V nadaljevanju je specialistka za hmeljarstvo na Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec predstavila letošnjo letino. Hmelj je pridelovalo 109 hmeljarjev na 1.484 hektarih, to je 80 hektarjev več kot lani. Povečanje površin je odraz izboljšanja razmer na trgu s hmeljem in možnost ponovnega sklepanja večletnih pogodb za prodajo pridelka. Spremenila se je tudi sortna sestava, več je sorte celeia (že skoraj 40 %), to pomeni podaljšanje sezone obiranja, saj gre za aromatično sorto, ki dozori najpozneje. Zadnja hmeljišča so bila zato obrana šele konec septembra. Pogoji za rast hmelja so bili letos ugodni, čeprav so hmeljarje aprila prestrašile zelo nizke temperature, prav vsa območja pa so poleti prizadela tudi neurja z močnim vetrom in točo. Ponekod je bila škoda precejšnja. Kljub vsemu pa je letošnji pridelek hmelja po količini povprečen. Točni podatki bodo znani konec tega
meseca, ko bodo stehtali ves hmelj, po besedah Irene Fri-škovec bo skupni pridelek znašal do 2.300 ton, po kakovosti pa je letina ena boljših.
Dobra letina je botrovala tudi zelo dobremu vzdušju na likofu. Lanska starešina in princesa Alojz Jelen in Ana Zupanc ter aktualna starešina in princesa Janez Serdoner in Eva Omladič so skupaj odkrili novo fotografijo aktualnega para na spominski plošči ter napisa na posebni plošči in predstavili svoje delo pri promociji slovenskega hmeljarstva.
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije je podelilo tradicionalna priznanja za prizadevno obdelovanje hmeljišč in ohranjanje hmeljarske dediščine. Priznanje so prejeli Franc Branko Arzenšek iz Arje vasi, Franc Ramšak iz Pariželj, hmeljarski starešina Jože Ribič iz Zg. Roj in hmeljska princesa Janja Oset iz Drešinje vasi. Zabijanju pipe v sod piva je sledila zdravica, ki naj zagotovi dobro prodajo in zaslužek ter uspešno naslednjo sezono pridelave hmelja.
K. R., foto: T. T.
Zbrane sta pozdravila hmeljska kraljica iz Hallertaua Sabrina Schmalhofer in direktor nemškega hmeljarskega združenja Otmar Weingarten.
Prva skupna zdravica
Letošnji hmeljarski likof se je začel s povorko.
Predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset
Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in Specialistka za hmeljarstvo na žalski pivovarstvo Slovenije v Žalcu Martina izpostavi KGZ Celje Irena Friškovec Zupančič
Piva je bilo na pretek.
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije je letos nagradilo svojo prizadevno članico, nekdanjo princeso Janjo Oset, starešino Jožeta Ribiča in
Likof je popestrila Folklorna skupina Kobula iz Petrovč.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
oktober 2016
9
Uspel 1. Savinjski Oktoberfest
Za prvi Savinjski Oktoberfest lahko mirno rečemo, da je nadgradnja hmeljarske zgodbe. Prireditev so želeli organizirati že pred dobrimi dvajsetimi leti, a takrat očitno še ni bil pravi čas niti ni bilo posluha za kaj takega. Zdaj je drugače, saj hmeljarstvo zopet cveti, kot gobe po dežju pa rastejo tudi butične pivovarne. Dodaten izziv in motiv za organizacijo takšne prireditve pa zagotovo predstavlja Fontana Zeleno zlato, ki privablja v Žalec ljubitelje piva z vseh koncev sveta.
Hmeljarski praznik, ki sledi zaključku obiranja hmelja, je tako imenovani hmeljarski likof, ki ima v dolini 140-le-tno tradicijo. Prireditev že kar nekaj let pripravljata Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije in Občina Žalec, tokrat pa so jo vključili v program 1. Savinjskega Oktober-festa, ki ga je organiziralo kulturno društvo z istoimenskim naslovom ob podpori Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in drugih pokroviteljev. Med njimi je najbolj izpostavljeno podjetje Šotori Petre na čelu z direktorico Marijo Petre, ki je bila glavna pobudnica in organizatorka tovrstne prireditve že pred dobrima dvema desetletjema.
Otroški Oktoberfest z bogatim programom
Ob tej priložnosti so na svoj račun prišli najmlajši, saj so organizatorji zanje pripravili otroški Oktoberfest, ki je postregel z bogatim in zanimivim programom. Nastopili so mladinski pevski zbor OŠ Šempeter pod vodstvom Anite Žolnir, s folklornimi plesi pa so se predstavili učenke in učenci folklorne skupine šempetrske
šole. Nekaj posebnega je bil nastop Judo kluba Sankaku z Ano Velenšek, letošnjo dobitnico bronaste medalje na olimpija-di v Riu de Janeiru. Otroci so uživali ob nastopu judoistov, po končani predstavitvi pa so se lahko tudi sami preizkusili, kako se boriti in premagati nasprotnika. V nadaljevanju so nastopile libojske mažoretke pod vodstvom Alenke Polšak, za prav posebno vzdušje pa je poskrbela moderatorka prireditve Ivanja Banič. Otroci so lahko v tem času pod vodstvom Romane Kolenc oblikovali figurice iz balonov, si poslikali lička in roke, otroke pa je s svojim obiskom presenetil Nodi, ki je delil bombone.
Ob 18. uri je na sceno stopil narodno-zabavni ansambel Donačka. Slabo uro zatem je sledilo uradno odprtje Okto-berfesta, ki so ga naznanile fanfare The Moonlighting orkestra. Njuhov pevec Franci Podbrežnik je bil tudi v vlogi voditelja 1. Savinjskega Okto-berfesta, ki je predstavil zgodovino hmeljarstva na Slovenskem in pomen praznovanja.
Odpiranje soda, igre in zabava
Na odru se je voditelju pridružila Marija Petre in spregovorila o prvih poskusih in dveh prireditvah s podobno vsebino, ki so jih organizirali pred dobrima dvema desetletjema. Na njeno povabilo sta se tokratne prireditve udeležila tudi direktor združenja nemških hmeljarjev Otmar Weingarten in aktualna hmeljska kraljica Sabrina Schalhofer, ki sta pozdravila udeležence in pohvalila Fontano piva Zeleno zlato. Gospod Weingarten nam je zaupal, da si bo prizadeval za gradnjo fontane tudi
pri njih. Župan Janko Kos je ob tem dejal, da iz te moke ne bo kruha, saj bodo fontano zaščitili, o prvem Oktoberfestu v Savinjski dolini pa: »Ni takšen, kot je v Munchnu, je mnogo manjši, vendar je nekaj posebnega. Tam nimajo fontane, nimajo takšnih mažoretk in folklornih skupin.« Udeležence sta pozdravila tudi aktualna hmeljski starešina in hmeljska princesa Janez Serdoner in Eva Omladič, uradni del pa so zaključili z zabijanjem pipe v sod piva. To prijetno nalogo je opravil žalski župan Janko Kos v sodelovanju s predstavnikom Pivovarne Laško, Marijo Petre, nemško kraljico hmelja in direktorjem nemškega združenja hmeljarjev ter savinjsko hmelj-sko princeso in hmeljarskim starešino. Z zdravico so sklenili odprtje prvega savinjskega praznika piva.
Miss in mister piva Karmen in Dejan
Organizatorji prireditve so dogajanje stopnjevali z raznimi igrami in s tekmovanjem za miss in mistra piva. Za naziv so se v treh nalogah potegovali štirje pari. Najprej so odgovarjali na vprašanja o hmeljarstvu in pivovarstvu, sledila je vzdr-žljivostna tekma deklet, katera bo z iztegnjeno roko najdlje držala poln vrček piva, moški pa so se med seboj pomerili, kdo bo najhitreje izpraznil vrček. V seštevku vseh iger, ki jih je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom televizijca Boštjana Romiha, sta si prvi naziv miss in mistra piva prislužila domačina Karmen in Dejan.
Po igrah je bil spet čas za glasbo. Občinstvo so navduševali pevci in glasbeniki The Moonlighting orkestra, v drugem delu nočnega rajanja pa je
Po namestitvi pipe in napolnitvi vrčkov še skupna zdravica
Na otroškem Oktoberfestu so se predstavile libojske mažoretke.
bil na sceni ansambel Donač-ka, ki je vztrajal do zgodnjih jutranjih ur.
Ob glasbi se je pilo, jedlo, plesalo in zabavalo. Ljubitelji piva so imeli ta dan na voljo tudi novo pivo na fontani. Iz pipe številka pet je namreč prvič teklo domače pivo s pro-
vokativnim imenom kurbier (kurbir), gre za prvo rdeče lager pivo iz savinjskega hmelja, zvarjeno po tradicionalni češki recepturi. Pa na zdravje in na svidenje na 2. Savinjskem Oktoberfestu.	D. Naraglav
PRI F0NTÄNIZEUNO ZLATO
PONEDELJEK, 31. II. 2116,12.00^23.00
Miss in mister piva sta postala Karmen in Dejan.
Komisija za izbor miss in mistra z voditeljem prireditve
21
alec , . . . HfSI
,u	www.tunzem-zalec.si ■ « > .
10
oktober 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Petre med gazelami
Savinjski inovatorji srebrni
Dnevnik, družba medijskih vsebin, že 15 let izbira najboljša oziroma najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. V šestih regijah med tremi nominiranci izbere finaliste, enega od teh pa razglasi za zlato gazelo. Med regijskimi gazelami je bilo letos tudi družinsko podjetje Petre.
V finale letošnjega regijskega izbora so se uvrstila podjetja Petre, Mega M in Plastika Ska-za, ki je petič postala regijska zmagovalka in se bo ponovno potegovala za naziv zlata gazela (osvojila ga je že leta 2014).
Podjetje Petre, ki ima od leta 2007 svoje prostore in skladišča v Čepljah pri Vranskem, se že 25 let ukvarja z izposojo in prodajo prireditvenih šotorov, skladiščnih hal in opreme za šotore in hale. V podjetju je 32 zaposlenih, veliko pa sodelujejo s kooperanti. Lani so po podatkih Dnevnika ustvarili
4,86 milijona evrov prihodkov, kar je dober milijon več kot v letu 2014 (27-odstotna rast). Indeks rasti prodaje v obdobju 2010-2015 znaša 219. Večino prihodkov ustvarijo na domačem trgu, svojo dejavnost pa širijo tudi v Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Kot so zapisali v Dnevniku, je njihov največji poudarek na kakovosti storitev in opreme, njihova konkurenčna prednost pa izjemna prilagodljivost in pripravljenost vedno priskočiti na pomoč. So partnerji največjih športnih in drugih prireditev v Sloveniji. »Trenutno 52 odstotkov prihodkov ustvarijo z oddajanjem šotorov, tretjino s prodajo in 15 odstotkov s proizvodnjo, vendar naj bi se obseg proizvodnje prihodnja leta občutno povečal, saj ne skrivajo želje, da postanejo bolj razvojno podjetje,« so zapisali ob nominaciji za regijsko gazelo pri
Marija Petre je ob tem povedala: »Prvič biti predstavljen za trdo delo v siju žarometov je res uspeh. Hvala vsem, ki so idejo oziroma projekt Gazela sprejeli in jo uresničujete. Iskrene čestitke vsem nominirancem, predvsem pa vsem, ki so prejeli priznanje za gazelo. Glede na podobne poglede o poslovanju in uspehih predlagam, da ustanovimo krog gazel (združenje, društvo) in si pomagamo pri nadaljnjem delu.«
Dnevniku.
Podjetje Petre sodi med 37 odstotkov slovenskih družinskih podjetij, ki upravljanje podjetja uspešno prenašajo na drugo generacijo. Lastnika Jože in Marija Petre tako postopno predajata podjetje hčeri Ani Mari.
K. R.
Klemenčič odstopil
V	petek, 30. septembra, je v Polzeli, tovarni nogavic iz osebnih razlogov z mesta predsednika uprave odstopil Marko Klemenčič, ki je Polzelo vodil leto dni in en mesec.
V	tem času je uspel lastnike, tj. državo, prepričati, da je podjetje dokapitalizirala v višini 1,5 milijona evrov, SDH pa je vložila stvarni vložek, ki temelji na kreditnih pogodbah v višini 3,5 milijona evrov. Na ta način so Polzelo končno, po nekaj letih, ponovno spravili v normalen pogon. Tako ugoden razplet je skorajda unikum v slovenskem načinu reševanja podjetij, zato so mnogi po tem dejanju spoznali, da je očitno prav Kle-menčič tisti človek, ki so mu lastniki zelo zaupali, posledič-
no pa tisti človek, ki dejansko lahko reši Polzelo.
Je kriva politika, je šlo morebiti res za osebne razloge, je zadaj že kakšen kupec ali pa je SDH morda od predsednika uprave želela nekaj, s čimer se sam ni strinjal, zdaj premle-vajo delavci. Njim so namreč sporočili le, da bo podjetje po novem vodila sedanja članica uprave Metka Hrovat.
V tovarni se je v obdobju, ko se Polzela najbolj bori za preživetje, zamenjalo šest predsednikov uprav. Konec leta 2012 je vodenje prevzela Karmen Dvorjak, konec leta 2013 jo je za štirinajst dni zamenjal Robert Tomazin. Dvorjakova se je vrnila in izpeljala prisilno poravnavo, nato je spomladi 2015 odstopila, spet iz osebnih razlogov. Nadomestil jo
Vnovična pomoč z dokapitalizacijo
Po uspešno izvedeni do-kapitalizaciji avgusta letos v višini 2,1 milijona evrov, s katero sta Slovenski državni holding in država postala 100-odstotna lastnika Polzele, zdaj holding začenja postopek iskanja dolgoročnega investitorja za dokapitaliza-cijo družbe. Ta je predvidena v višini 2,2 milijona evrov. SDH od novega investitorja, ki bo z dokapitalizacijo pridobil več kot 50-odstotni lastniški delež, pričakuje, da bo Polzeli zagotovil nadaljnji razvoj, znanje in dostop do novih trgov. Rok za predložitev ponudb je 28. oktober.
V matični družbi, ki ima sicer podjetje še na Hrvaškem, je bilo konec junija zaposlenih 220 ljudi. Družba proizvaja izdelke pod lastno in tujo bla-
govno znamko, ki jih prodaja v 20 lastnih trgovinah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Kot so sporočili iz SDH-ja, je pri morebitni novi doka-pitalizaciji predvideno, da bo prednostna pravica obstoječih delničarjev za vpis novih delnic izključena. Postopek povečanja kapitala pa bo voden kot enofazni razpisni postopek s predložitvijo zavezujočih ponudb po izvedenem skrbem pregledu družbe. V postopku lahko sodelujejo domače in tuje pravne in fizične osebe, SDH pa si pridržuje pravico, da lahko kadarkoli brez navedbe razloga in brez obvestila zavrne ali zaključi postopek povečanja kapitala.
Iz SDH-ja so še sporočili, da izbranega partnerja še nimajo, bodo pa obveščeni vsi poten-
Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru Dni ino-vativnosti že štirinajsto leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativ-nim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter javno-raz-iskovalnih zavodih. Med 182 inovacijami oziroma skupaj 768 inovatorji, ki so sodelovali na regionalnih izborih, se je za priznanja na nacionalni ravni potegovalo 40 najboljših inovacij iz vse Slovenije.
Zlata priznanja so za predstavitev svojih inovacij na posebno kreativen način tudi v angleščini prejeli tudi inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje za dva izdelka (popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.9 in kompaktni kuhinjski aparat Multi Talent 3) in inovatorji iz Gorenja za pralni stroj
Panasonic AutoCare. Med dobitniki srebrnih priznanj sta kar dve iz Spodnje Savinjske doline.
Podjetje Silco iz Šentruperta je prejelo srebrno priznanje za zračno sušeči prozorni lak za avtoličarska popravila brez tr-dilca v baznem tlaku, podjetje Tehnos iz Žalca pa za profesionalni mulčer za špargljeve nasade MPS 150. Prav tako srebrno priznanje so prejeli v podjetju Hidria, ki je prijavilo inovacijo skupaj s skupino inovatorjev iz podjetja Novem Žalec.
Ob tej priložnosti so v Gospodarski zbornici Slovenije, ki ji predseduje Marjan Mač-kovšek, zapisali: »Ob podelitvi se sprašujemo, ali bo to končno prepričalo slovenske oblasti, da prenehajo z davčno nepredvi-
dljivimi, netransparentnimi in nerazvojnimi inšpekcijskimi pregledi v razvojno usmerjenih podjetjih v zvezi z uveljavljanjem olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Smisel takšnih vlaganj bi moral biti spodbujanje množične inova-tivnosti in dvig dodane vrednosti v čim večjem številu v slovenskih podjetjih. Namesto tega pa FURS v zadnjem času demotivira številna podjetja, da se sploh odločajo za uveljavitev olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Pozivamo slovenske oblasti, da se zgledujejo po letošnjih prejemnikih priznanj za najboljše inovacije, spremenijo svojo miselnost in pristop ter začnejo podpirati razvoj v podjetjih, ne pa da ga zavirajo.«	K. R.
Srebro tudi za Novemove inovatorje
Vršilka dolžnosti Metka Horvat
je Branko Krašovec, a ne za dolgo. Pred poletjem je vajeti za mesec dni prevzel Matjaž Trtnik, čez poletje je moral vskočiti nadzornik Peter Kun-stič, ta pa je nato v podjetje pripeljal Klemenčiča. T. T.
Konec septembra so na Brdu pri Kranju v okviru 14. podelitve priznanj najboljšim inovacijam na nacionalni ravni, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije, podelili srebrno priznanje za inovacijo tudi skupini inovatorjev iz Novema, Damjanu Školniku, Davidu Uranjeku, Aljoši Zor-ku in Borutu Srčniku.
Novemova ekipa je skupaj s podjetjem Hidria prejela nagrado za razvoj in izdelavo stroja za ultrazvočno varjenje kromirane okrasne letve za model Porsche Panamera. Podjetje Novem car interior design namreč izdeluje dekorativne letvice za avtomobile prestižnih blagovnih znamk.
"V letu 2015 smo bili v podjetju Novem Žalec soočeni z razvojem in implementacijo novega projekta za renomira-nega proizvajalca vozil Porsche, in sicer za nov model PA-NAMERA G2. V okviru tega projekta smo bili na področju montaže naših lesenih dekorativnih letvic s kromiranimi sestavnimi deli postavljeni pred
S podelitve na Brdu pri Kranju; foto: arhiv Novema
izziv, kako tehnološko in kakovostno zadostiti oziroma celo preseči zahteve kupca. Stroj bi moral v taktu 2,9 minute za-variti 150 setov Panamerinih letvic in hkrati izvesti kontrolo prisotnosti ostalih montažnih elementov za celoten set. Poleg tega smo želeli v montažni stroj vgraditi sistem, s katerim bi lahko avtomatsko zaznavali odstopanja parametrov oziroma kakovosti izdelkov, vse skupaj pa bi beležil računalnik z avtomatskim izpisom statistike parametrov. V sodelovanju s podjetjem Hidria TC in nji-
hovim dobaviteljem Vial smo naše zahteve, želje in vizijo integrirali v skupen cilj, ki smo ga dosegli v izjemno kratkem času in v roku. Z izrabo tehnologije ultrazvoka smo dosegli nekaj, kar so nam mnogi trdili, da ni mogoče oziroma ne bo dosegalo pričakovane stabilnosti,« je o tem povedal David Uranjek in dodal, da so s tem simbolično nakazali usmeritev proti novi industrijski dobi 4.0, prav tako pa tudi, da lahko takšne inovacije nastanejo le v velikih ekipah z močnim timskim duhom.	K. R.
cialni investitorji, s katerimi se je pogovarjal že prejšnji predsednik uprave Marko Klemenčič. A je ta napoved vsaj delno presenečenje, predvsem zato, ker je Metka Hrovat, ki je v začetku meseca prevzela vodenje Polzele, na vprašanje, ali bo še naprej iskala strateškega vlagatelja, odgovorila: »Država je letos poleti v podjetje, ki že več let posluje z izgubo, samo v letošnjem polletju ta znaša 1,3 milijona evrov, dokapitalizirala z 1,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. SDH je k dokapitalizaciji prispeval 600 tisočakov. Gospodarski minister Zdravko Poči-valšek se na zadnje dogajanje v Polzeli odziva precej medlo, pravi le, da verjame, da SDH kot edini upravljavec podjetja deluje tako, kot je za družbo najbolje.«	T. T.
Obeležili 40 let Name
Več kot 120 nekdanjih sodelavcev na srečanju ob 40-letnici odprtja Name
Na današnji dan, 26. oktobra 1976, so v Žalcu namenu predali veleblagovnico Nama Žalec. To je bila takrat prva večja trgovina v Žalcu, ki je bil v tistem času trgovsko slabo razvit.
V spomin na tisti čas in službovanje, ki ga je vodil Adolf Naraks, so nekdanji zaposleni organizirali jubilejno druženje s katerim so obudili spomin na začetke delovanja Name.
Leta 1989 se je žalska Nama
izločila iz matičnega podjetja in delovala naprej kot Žana Žalec. Leta 2002 pa se je v okviru procesa združevanja trgovin v Sloveniji združila z Mercatorjem, pot katerim deluje še danes.
D. N.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
oktober 2016
11
Proizvodnjo prevzel Aplast
Anketa: Fontana slovenski turistični hit
V prenovljenih prostorih nekdanje Minerve spet proizvodnja
Nekdaj zelo znano podjetje Minerva Žalec je pred leti pristalo v stečaju. Premoženje Minerve v stečaju je kupilo podjetje Zagožen, ki ima že 40-letno tradicijo poslovanja. Iz kupnine je stečajni upravitelj poplačal večino prednostnih terjatev delavcev, kar je dandanes v stečajih zelo redek primer. V novopridobljenih prostorih pa so preko svojega hčerinskega podjetja Aplast, ki ima 15-letno tradicijo proizvodnje v Petrovčah in zdaj skupaj že 60 zaposlenih, ponovno zagnali proizvodnjo. V roku enega leta načrtujejo postopno zaposliti še 35 delavcev in s tem pozitivno vplivati na lokalni razvoj, poudarja direktor podjetja Miran Zagožen.
V prostorih nekdanje Minerve so oživili proizvodnjo plastičnih cevi in prenovili proizvodni program. »Ob ponovnem zagonu proizvodnje nekdanje Minerve smo začeli uspešno proizvajati del pro-duktne palete, ki so jo v prete-
klosti na tej lokaciji na Ložnici pri Žalcu že proizvajali. Z letošnjim avgustom smo začeli s proizvodnjo polietilenskih cevi za vodovod, kanalizacijo in plin, proizvodni program pa bomo v kratkem razširili tudi z izdelavo polietilenskih cevi za zaščito (elektro in telekomunikacije) ter PVC-cevi za zaščito in drenažo. Največji poudarek dajemo kakovosti in cenovni konkurenčnosti svojih izdelkov, seveda ob zagotavljanju vseh standardov,« je povedal Miran Zagožen in dodal, da vlagajo v posodobitev obstoječe infrastrukture in v strojno opremo, s čimer bodo ob podpori ustrezno motiviranih sodelavcev zagotovili dodatno prepoznavnost svojega proizvodnega programa tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
»Naše poglavitne prednosti so hitra odzivnost na želje in pričakovanja poslovnih partnerjev, kakovosten slovenski proizvod in cenovna konkurenčnost. Posebnost celotnega
PROSTA DELOVNA MESTA
ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE
•	ORODJAR .	VARILEC
.	POSLUŽEVALEC STROJEV
.	MONTER PLASTIKE IN KOVIN
.	CNC OPERATER
.	SKLADIŠČNIK
•	VOZNIK
PRIDRUŽITE SE NAŠI EKIPI!
Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d. o. o.. Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: viktorija.kricaj@zagozen.si
ROTOMOULDING I PIPING I TOOLING
ezagožen
Direktor podjetij Aplast in Zagožen Miran Zagožen
delovanja podjetja Aplast je v tem, da kupcu nudi vse, od ideje do končnih izdelkov. Z lastno orodjarno in oddelkom razvoja, ki temelji na bogatem znanju in izkušnjah, načrtujemo in izdelujemo tudi izdelke po posebnih željah kupcev. To nam omogoča večjo fleksibilnost in hitro odzivnost pri uresničevanju idej in zahtev kupcev. Možnosti uporabe izdelkov so tako praktično neomejene, saj tehnološka oprema z vrhunsko strojno opremo omogoča realizacijo visoko zastavljenih ciljev na področju rotoliva, izdelave cevi in orodjarne.«
Maloprodaja izdelkov, proizvedenih v Aplastu, poteka na lokaciji matičnega podjetja Zagožen v Žalcu (poslovna cona ob železnici). Po besedah Mirana Zagožna obe podjetji v svojem programu nudita vrhunske izdelke za industrijo in dom oziroma vse za urejanje zunanjega vodovoda in kanalizacijo, vodomerne termo jaške, lovilce olj, male biološke čistilne naprave, zbiralnike za deževnico, pitno in odpadno vodo od 2 m3 do 50 m3 z zagotovljeno življenjsko dobo 50 let. Zbiralniki za pitno vodo se ponašajo s certifikatom W270, ki zagotavlja, da je izdelek primeren za pitno vodo in živila - materiali so testirani na razvoj mikroorganizmov v akreditiranem laboratoriju. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da so njihovi zbiralniki izdelani iz polietilena, ki je ekološko razgradljiv, saj želi podjetje skladno s pridobljenim certifikatom ISO 14001 zagotoviti varno okolje za naslednje generacije.
K. R., foto: arhiv Zagožen
Fontana Zeleno zlato je postala nekakšen turistični hit. To čudo, ki daje iz pip pivo malih slovenskih pivovarjev, ki uporabljajo pri varjenju svojega piva savinjski hmelj, oblegajo ljudje z vseh koncev Slovenije in tujine. Nekaj obiskovalcev smo povprašali, od kod prihajajo, kaj jih je pripeljalo v Žalec, ali nam zaupajo svoje mnenje o fontani in še kaj.
Marjan Zeviršek, Slovenska Bistrica:
»Na seji komisije za delo s starejšimi gasilci smo se odločili organizirati izlet v ta del Štajerske. Eden od naših ciljev je bil tudi Žalec, kjer smo si najprej ogledali Eko-muzej hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije, zdaj pa smo tukaj, pri fontani piva, kjer se bomo zadržali kar nekaj časa. Prijetno sem presenečen, ker prvič vidim kaj takega in je zelo zanimivo. Mislim, da ste lahko v Žalcu ponosni na to pridobitev, saj kaj takega, kot sem slišal, nimajo še nikjer na svetu. Pa na zdravje!«
Milan Zupančič, Novo mesto:
»V Savinjsko dolino sem prišel na obisk k prijatelju in ker sem želel videti fontano in poskusiti ponujena piva, me je prijatelj z veseljem pripeljal sem. O fontani sem sicer veliko izvedel iz medijev, a ko si lahko sam natočiš pivo, je to čisto nekaj drugega. To je res nekaj izvirnega, to je prostor, kjer se ljudje lahko družijo ob kozarčku piva in se sproščeno pogovarjajo. Mislim, da je postavitev fontane prava stvar, saj je Žalec kar naenkrat postal zelo prepoznavno in oblegano mesto. Z veseljem bom še prišel in s seboj pripeljal še koga, saj je to zelo
Želite z letom 2017 zamenjati računovodski servis?
Sedaj je pravi čas
za akcijo!
Nudimo kvalitetne računovodske storitve in davčno svetovanje s strani certificiranega davčnega svetovalca. Vse glede prenosa uredimo mi in to
brezplačno.
Obiščite nas v pisarni v
središču Petrove ali pa nas pokličite na
041 229 827.
S)pPc]c3
RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVETOVANJE
zanimiva turistična pridobitev in nadgradnja hmeljarske in pivovarske tradicije Savinjske doline.«
Tanja
Seme, Laško:
»Prihajam iz mesta piva, ki si skozi zgodovino po hmeljarstvu in pivovarstvu podaja roko z Žalcem. Fontana je povsem izpolnila moja pričakovanja. Poskusiš lahko pivo petih manjših lokalnih zasebnih pivovarjev, ki imajo odlično pivo, kar me še posebej veseli, saj imamo v Sloveniji le dve veliki pivovarni, ki zadovolju-jeta naše brbončice. O fontani vse najboljše! Župan in ostali udeleženci pri tem projektu so se kljub pomislekom in nasprotovanjem nekaterih odločili prav. Ljudje tudi na ta način spoznavajo Žalec in hmeljsko tradicijo. Tukaj ne gre za popivanje, ampak predvsem za pokušnjo ponujenih piv, obenem pa si lahko ogledamo še katero drugo turistično zanimivost ter gostinsko in drugo ponudbo v Žalcu in okolici.«
Alenka Zupančič, Zasavje:
»Pri fontani smo prvič. Z mano sta še mama in ata. O Fon-tani Zeleno zlato, kot so jo poimenovali, smo že veliko slišali in videli na televiziji. Danes pa smo izkoristili čas za obisk fontane. Kupili smo tri vrčke in zdaj okušamo vsa ponujena piva. Do zdaj sem poskusila Kukca in Kurbierja in oba sta zelo dobra. Fontana je zelo zanimiva in nekaj, kar menda nima še nihče v svetu. To je super, odlično, da imamo nekaj, česar drugi nimajo, za Žalec pa je to zagotovo ve-
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
lika promocija. Mesto je zdaj turistično zelo zaživelo in od tega imajo zagotovo koristi tudi drugi gostinsko-trgovski in ostali ponudniki storitev.«
Rok Samec, Kozje:
»Naša skupina je iz Občine Kozje. To so kmetje, ki so si danes ogledali Savinjsko dolino in primere dobrih praks na posameznih kmetijah. V program smo vključili tudi fontano, saj je bila to želja vseh udeležencev, hkrati pa tudi zato, ker je Žalec hmeljarsko in pivovarsko središče Savinjske doline in Slovenije. V Žalcu imate Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pa Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kar je tudi prav, saj to območje že 150 let zaznamuje ta grenka rastlina. Fontana je vse skupaj samo še nadgradila in je res nekaj posebnega, odličnega in magnet, ki privablja ljudi z vseh koncev. V imenu vseh nas lahko rečem, da se imamo tukaj lepo in z veseljem okušamo ta ponujena piva, čaka pa nas še kosilo na eni izmed tukajšnjih turističnih kmetij.«
Franc Plahuta, Lesično:
»Vesel sem, da sem danes v Žalcu skupaj s kolegi in da stojim ob fontani ter okušam piva, ki so res izvrstna. Ob tem bi čestital županu Janku Kosu, mojemu nekdanjemu šefu na Zavarovalnici Triglav Celje, da se je s svojimi sodelavci kljub nekaterim nasprotovanjem odločil za ta projekt in ga tudi izpeljal. Del denarja, ki ga je občina prejela od loterijskega dobitka njihovega občana, je bil očitno zelo dobro investiran. Kot sem slišal in tudi videti je, ima fontana možnost še treh točilnih pip. Upam, da bodo prihodnje leto namestili in tako še povečali izbiro piv malih pivovarjev, ki uporabljajo savinjski hmelj. Najbrž bi prav prišla še kakšna primerna streha nad fontano, kar bi zagotavljalo prijetnejše druženje tudi v deževnem vremenu. Še enkrat vse čestitke!«
D. Naraglav
OFFSET TISK DIGITALNI TISK SITOTISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60, gsm : 051 /647 540 info@tisk-golc.si www.tisk-golc.si www.koledarjl.com www.darllnevrecke.com
KOLEDAR
Zdravilna zelišča
VEZAVA DIPLOM • KNJIGOVESTVO • POSLOVNA DARILA
12
oktober 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Fontana presega vsa pričakovanja
Zelena okna ob dnevu turizma
Točno mesec dni po slavnostnem odprtju Fontane Zeleno zlato so ob zelo oblegani in zdaj že zelo prepoznavni novi turistični znamenitosti Žalca in Savinjske doline podelili nagrado za 21.306. prodani vrček piva. Prodali so namreč toliko vrčkov piva, kolikor je prebivalcev žalske občine.
Po uspešno izpeljanem 1. Savinjskem Oktoberfestu, kjer so ob pivu prodali kar nekaj Kogojevih vrčkov s čipom za poku-šnjo piv na fontani, in ob bogatem obisku ob običajnih dneh med tednom in celo ob slabem vremenu in nizkih temperaturah so glavni pobudniki tega projekta predvideli, da bo številka, enaka številu občanov, ki živijo v žalski občini, dosežena v četrtek, 6. oktobra, nekje med 10. in 12. uro. In to se je zgodilo ob 11.25. Srečna dobitnica nagrade, ki so jo namenili za to priložnost, pa je bila Neja Tevž iz Velenja, ki je ta dan obiskala očeta Marka, zaposlenega v žalski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, da bi skupaj obiskala fontano. Prva sta ji čestitala in ji izročila nagrado podžupanja Občine Žalec Hana Šuster Erjavec z Razvojne agencije Savinja Žalec in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, nato pa so se skupaj odpravili do fontane, kjer je srečni dobitnici nagrade čestital tudi žalski župan Janko Kos.
»Doslej sem že dvakrat ali trikrat obiskal fontano, danes pa sem jo želel pokazati hčerki in s ponujenimi pivi tudi nazdraviti. Še sanjalo se mi ni, da se bo zgodilo kaj takega, me je pa malo čudilo, da so bili povsod novinarji in kamere, kar pa se, odkar je fontana, tako ali tako pogosto dogaja. Ko sem kupil dva vrčka in enega podal hčerki, je sledilo presenečenje, saj je dobila v roke prav tisti vrček, na katerega so organizatorji, novinarji in kamere tudi čakali,« je med drugim povedal Marko Tevž in pohvalil projekt, ki je presegel vsa najbolj optimistična pričakovanja.
Neja si je z nakupom vrčka prislužila ogled Postojnske jame.
Srečna dobitnica Neja, ki si je kot 21.306. imetnica vrčka prislužila vstopnico za Postojnsko jamo, še en vrček s čipom in set savinjskega piva Kukec, pa je ob tem povedala: »Pravzaprav sem od presenečenja skoraj brez besed. Ne zgodi se ravno pogosto človeku kaj takega. Zelo sem vesela, da sem ravno danes prišla v Žalec, da so ogledam fontano, o kateri je bilo že toliko povedanega in napisanega. Mislim, da je za Žalec in Savinjsko dolino, ki je poznana po hmelju, fontana izjemna pridobitev, ki daje Žalcu nekakšno hmeljarsko dušo in je, kot pravijo župan in mnogi drugi, poklon hmeljarstvu in njegovi tradiciji. Vsekakor pa bo to prav gotovo ena od zelo priljubljenih turističnih točk tako za Slovence kot tudi za druge turiste.«
In kaj ob vsem tem pravi župan Janko Kos? »Vesel in ponosen sem, da lahko nazdravim z dobitnico nagrade in njenim očetom, ki ga dobro poznam, saj sva poklicno iz iste stroke.
Hkrati me prevevajo posebno lepi občutki, saj smo z njunim nakupom vrčkov dosegli neverjetno in simbolično številko, ki je enaka številu prebivalcev naše občine. Pred odprtjem fontane smo dejali, da bomo zadovoljni, če bomo v eni sezoni prodali 6.000 vrčkov, s tem bi namreč pokrili stroške obratovanja fontane, danes, točno po mesecu dni, smo to številko presegli za več kot 250 odstotkov, kar je skorajda neverjetno in vsem nam, ki smo v ta projekt verjeli, v izjemno zadovoljstvo in ponos. Že ob odprtju fontane sem dejal, da se želimo povezati z drugimi turističnimi ponudniki v Sloveniji, in to se zdaj že dogaja. Dokaz je povezava s Postojnsko jamo in z drugimi ponudniki, turističnimi agencijami, ki v svoje programe vključujejo našo fontano. Ta pa ima svoje učinke tudi na ponudnike drugih turističnih destinacij, gostinskih in drugih storitev v Žalcu, Savinjski dolini in tudi širše.«	D. Naraglav
Najboljši nagrajeni
TD Občine Polzela je junija v sodelovanju s tamkajšnjim hortikulturnim društvom objavilo natečaj za najlepše ocvetličeno in urejeno hišo, blok, kmetijo, objekte različnih dejavnosti in obnovljene objekte kulturne dediščine.
Prejeli so 27 prijav in štiričlanska komisija za ocvetli-čenje si je na terenu ogledala prijavljene objekte ter na osnovi rezultatov na sejmu Dobrote s kmetij podelila štiri bronasta, dvanajst srebrnih in enajst zlatih priznanj.
Prejemniki zlatih priznanj so Grad Komenda Polzela, Zofka Zajc iz Orove vasi, Jelka Oder, družina Krk, Kristina
Predsednica polzelskega turističnega društva Alenka Žnidar in predsednik hortikulturnega društva Ferdo Glavnik sta podelila zlato priznanje Martini Bašič z Brega pri Polzeli.
Jelen in Anica Jelen (vsi iz Andraža nad Polzelo), Jože Hleb iz Ločice ob Savinji, Martina Bašič z Brega pri Polzeli, kme-
tija Mešič s Polzele, podjetje Aretta iz Ločice ob Savinji ter Občina Polzela.
T. Tavčar
Turistična zveza Slovenije je ob svetovnem dnevu turizma po vsej Sloveniji preko turističnih in drugih društev ter institucij izpeljala letos poseben dogodek, imenovan Zeleno okno. S simboličnim odpiranjem »zelenega okna« so se projektu pridružili tudi v turističnih društvih Šempeter in Braslovče.
Svetovni dan turizma - 27. september je vsako leto namenjen ozaveščanju o izjemnem pomenu turizma za svet. Namen svetovnega dneva turizma je okrepiti zavest, da je turizem ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi poudariti njegov vpliv na družbene, kulturne, politične, okoljske in gospodarske razmere po vsem svetu. Letošnja tema je: TURIZEM ZA VSE s spodbujanjem univerzalne dostopnosti, pri čemer je še zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za razmah tako turizma kot celotne družbe.
S projektom Zeleno okno in simboličnim odpiranjem oken naj bi v Sloveniji poudarili posebnosti v svojem kraju. V KS Šempeter so najbolj ponosni na turistična objekta Jamo Pekel in Rimsko nekropolo, s katero upravlja TD Šempeter. Društvo je za to priložnost izdelalo posebno okno iz suhega bršljana, ki sta ga izdelala Borut Kupec in Miha Korent, zaposlena v TD Šempeter. Okno so najprej postavili v Rimsko nekropo-lo, nato tudi pred vhod v Jamo Pekel in tako slovesno obeležili letošnji svetovni dan turizma.
Glede zelenega okna v Bra-slovčah pa je predsednik TD Braslovče Branko Ribizel povedal: »Za postavitev zelenega okna smo članice in člani TD Braslovče izbrali prireditveni prostor, ker nudi najlepši pogled na planoto Dobrovlje, polno s krasom napolnjenih naravnih lepot, kjer je pester rastlinski in živalski svet, kjer so si pod Grmado zgradili svoj dom svobodni gospodje Žovneški in kjer popotnik sreča prijaznega človeka.« Zeleno okno z obliko hmeljske kopice je obdano s hmeljem kot simbolom Spo-
Branko Ribizel (levo), Branimir Strojanšek in Matjaž Debelak "v oknu".
dnje Savinjske doline. Ponazarja tudi življenje in delo ljudi braslovškega podeželja in tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Notranjost okna ima v zgornjem delu obliko enako-straničnega trikotnika, spodnji del pa je v obliki piramide. Kopico je postavilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju s Planinskim društvom Do-brovlje Braslovče. Ob njej pa so postavili tablo, katere vsebinski del je plod sodelovanja Turističnega društva, Kulturno-zgodo-vinskega društva Braslovče in Planinskega društva Dobrovlje Braslovče in je del projekta, s katerim so se predstavili na letošnjem sejmu Natur Alpe Adria v Ljubljani.
Na povabilo TD Braslovče in v veselje številnim krajanom, ki so se udeležili prireditve ob
odprtju braslovškega okna, se je skupaj s svojimi starši prijetnega dogodka udeležil tudi domačin, bronasti in srebrni olim-pijec Matjaž Debelak. S seboj je prinesel tudi olimpijski medalji, bronasto, ki jo je osvojil leta 1988 v Calgaryju, in ekipno srebrno. Predsednik Planinskega društva Dobrovlje Braslovče Franci Kumer je ob tej priložnosti spregovoril o številnih možnostih obiska Dobrovlje, ki so lahko odskočna deska za obiskovanje najvišjih vrhov Ka-mniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek pa je v nagovoru med drugim obljubil, da bo poskrbel za obnovitev skakalnice, ki jo je mogoče opazovati tudi skozi Zeleno okno in na kateri je prve skoke izvajal Matjaž Debelak. D. N., T. T.
Priznanja v dolino
Turistična zveza Slovenije je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, v torek, 11. oktobra, v Radencih podelila priznanja letošnjim nagrajencem. Polzela je v skupini manjših mest osvoji-
la tretje mesto.
Med najzaslužnejšimi društvenimi delavci, ki so prejeli priznanja na srečanju predsednikov turističnih društev 11. oktobra v Radencih, sta tudi član TD Šempeter v Savinjski dolini Edi Gmajner in članica Turističnega društva Petrovče Martina Jurjevec.	T. T.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
oktober 2016
13
Župani SD z ministri in poslanci v Žalcu
Slovenija ni le prestolnica
Župan Občine Žalec Janko Kos je septembra gostil delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov (SD), poslanske skupine in ministrov iz te stranke z župani in županjama iz vrst SD. Janko Kos je tudi vodja Županskega foruma SD. Na srečanju so govorili o aktualnih temah na državni in lokalni ravni.
Glavni temi tokratnega srečanja sta bili strategija razvoja lokalne samouprave in pov-prečnina. Z višino povprečni-ne, ki je že nekaj let zaradi krize precej nižja od sicer zakonsko določene, občine vedno težje financirajo celo zakonsko obvezne naloge. Janko Kos je po srečanju o tem povedal: »Stranka socialnih demokratov se trudi skupaj z ostalimi, da se trend pri povprečnini vsaj obrača navzgor. Povedali smo, da imamo župani težave in da smo branik nekih investicij in razvoja v Sloveniji ter da naj to ministri upoštevajo pri pripravi proračunov. Imel sem občutek, da so nas slišali, da so nas razumeli in da bodo to pri svojem delu v vladi upoštevali. Bil je dober sestanek, zdaj pa jih bom povabil na fontano, ki je turistična atrakcija brez primere. Moram pa povedati, da so me že pohvalili, da smo v občini razvojno naravnani in da smo bili zelo uspešni. Da bi bili le še kje drugje tako uspešni!«
Župani so po besedah Janka Kosa s stisnjenimi zobmi sprejeli predlog ministrice za finance o 530 evrih povpreč-nine: »Morala bi biti mnogo višja, vendar se tudi župani zavedamo aktualnega družbenoekonomskega trenutka te države. Drugo leto gre na bolje, v letu 2018 na 536 evrov, verjamem pa, da se bo povprečnina povečala, če se bodo razmere spremenile in bo boljša gospodarska rast. Morala bi se.«
Glede strategije razvoja lokalne samouprave je Janko Kos povedal, da gre za strategijo vlade, ki pa še ni usklajena z župani. Ti imajo zato glede tega zelo veliko predlogov in pripomb.
Mag. Dejan Židan pa je po uradnem delu srečanja povedal: »Socialni demokrati imamo močan županski forum. Pogosto se srečujemo, ker se zavedamo, da se bo Slovenija hitreje razvijala, če se bodo hitreje razvijale lokalne skupnosti. Prav tako pa lokalne skupnosti dokazujejo, da so neke vrste gibalo razvoja tudi v času, ko je na državni ravni manj denarja za investicije. Županski forum nam zelo jasno pove svoja pričakovanja, ki jih ima do nas. Marsikaj pomagamo realizirati, tudi zaradi stališč županskega foruma smo v vladi predlagali, da se povprečnina dvigne. Vem, da bi bila vsaka višja še bolj zaželena, vendar nam je uspelo, da smo prišli z argumenti do 530 evrov in da bo še naprej rasla. Zlasti nam je pomembno, da je
Župani, ministri, poslanci in vodstvo Socialnih demokratov v Žalcu
občinam na voljo investicijski denar, ker marsikatera investicija poteka na lokalni ravni. Občina Žalec je lep primer, kako se občine dobro razvijajo, če jih vodijo župani iz vrst Socialnih demokratov, mi pa bomo to znanje prenašali na raven celotne države. Dosti smo se danes pogovarjali tudi o koheziji. Kohezija je tisti denar, ki je občinam potencialno na voljo, da realizirajo nekatere projekte. Dogovorili smo se, da določene informacije predstavimo tudi ministrici za kohe-zijo, da bomo tudi tu naredili korak naprej.«
K. R., foto: T. T.
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan (v sredini) z ministrico Anjo Kopač Mrak, gostiteljem županom Jankom Kosom ter s poslancema Jankom Webrom (skrajno desno) in Matjažem Hanom (na levi)
NAVELIČANI DOLGIH ČAKALNIH VRST ZA PREGLED VIDA?
HSDTT NllßCI
- ugodna cena pregleda - brez dolgih čakalnih vrst - dosegljivost 8.00-18.00 (Pon-Pet) izberete svojega očesnega specialista
30 € POPUSTA PRI NAKUPU OČAL V OPTIKI IRMAN
írman
OČESNI CENTER
OPTIKA I OČESNA OB DIHA CIJA I KIRURGIJA
Pokličite 041 724 995 | okulistika@irman.si Očesni Center Irman, Savinjska cesta 2, Žalec
Alenka Bratušek s člani Zavezništva v podjetju Sico
Predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek je skupaj s poslanko Mirjam Bon Klanjšček obiskala Žalec. Pred tem se je srečala s polzelskim županom in obiskala Dom upokojencev Polzela, obisk v žalski občini pa je začela z ogledom podjetja Sico in se nato ustavila pri Fontani Zeleno zlato.
Alenka Bratušek se je pri fon-tani piv zadržala v pogovoru z naključnimi obiskovalci, pogovarjala pa se je tudi z županom Jankom Kosom in njegovimi sodelavci. Zvečer je v žalskem hotelu potekalo srečanje članov stranke Zavezništvo.
»Kot stranka smo začeli zelo aktivno delati na terenu. To je naš drugi regijski obisk in lahko bi rekla, da smo se zanj zdaj odločili tudi zato, da nam te v tem trenutku najbolj znane fontane v Sloveniji ne zaprete prehitro. Še enkrat vse čestitke županu, da je vztrajal pri tem projektu ne glede na to, da je bilo kar dosti odpora med lokalnim prebivalstvom in tudi med politiki. Zdaj se namreč kaže, da je imel več kot prav in da je Žalec postavil na turistični zemljevid Slovenije,« je za Utrip povedala nekdanja predsednica vlade in Žal-čanka po rodu Alenka Bratušek.
Program obiska so pripravili v lokalnem odboru stranke. »To sem prepustila mojim članom lokalnega odbora. Si pa želim predvsem slišati, kateri so problemi, s katerimi se srečujejo občine, na kaj lahko v državnem zboru s kolegico Mirjam kot poslanki opozoriva, kje lahko postavljava vprašanja. Ne obljubljava pa, da lahko kaj urediva. Skratka, opozarjava in sprašujeva, mogoče pa kdaj tudi kaj premakneva. Na Polzeli je župan izpostavil dve zadevi: prva je tretja razvojna os in trasa, okoli katere je kar burna razprava, druga pa je tovarna nogavic Polzela oziroma kaj dr-
žava namerava z njo. Upajmo, da bo našla pravega strateškega lastnika in da bo obdržala to blagovno znamko in podjetje, ki je pomembno ne le za Polzelo, ampak za celo Spodnjo Savinjsko dolino,«
Je dejala Bratuškova, ki jo je navdušil tudi obisk v podjetju Sico. »Vesela sem, da danes nisem slišala, kako naj rečem, ja-mranja, ampak da se da stvari premikati na bolje, da ni tako slabo, kot prevečkrat poslušamo. Sico je podjetje, nagrajeno za inovacije v letošnjem letu, ki ima 50 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je nad slovenskim povprečjem. Tudi povprečna plača je kar krepko nad slovenskim podjetjem in takih si želimo v Sloveniji čim več,« je še dejala Bratuškova, o aktualnem dogajanju v državnem zboru pa je povedala: »V tem trenutku je najaktualnejši državni proračun, ki se sprejema, potem so tu problemi z zdravstvom. Tu mislim, da bi morala ta vlada bistveno hitreje reagirati in delovati, kot dela. Dve leti sta za nami, pa v bistvu na tem področju ni premaknila še niti kamenčka. Več bi si želela v proračunu investicij. Cestna infrastruktura, državne ceste so v zelo slabem stanju, na kar me opozarjajo tudi župani. Dom upokojencev na Polzeli pa nas je presenetil z odlično urejenostjo in tudi z nizko ceno, če jo primerjamo z ostalimi domovi po Sloveniji, zato vse pohvale direktorici.«
In kaj nas čaka na političnem področju, morda izredne volitve? »Osebno si ne želim predčasnih volitev, ker to ni dobro za državo. Mi se na volitve še ne pripravljamo oziroma se, če v to štejemo delo na terenu. Naš cilj je čim bolj okrepiti stranko na terenu, da si pripravljen na volitve in da veš, s katerimi problemi se srečujejo ljudje na lokalni ravni. Ker Slovenija ni samo Ljubljana.«	K. R.
NOSKI
dftt so z MARSA,
Ponedeljek, 21. november, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
i^f^fi Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
14
oktober 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Počastili svetovni dan srca
Evropski dan oživljanja
Svetovni dan srca, ki ga po celem svetu na predlog svetovne federacije za srce praznujemo 29. septembra, smo počastili tudi v naši dolini. Svetovni dan srca je največja svetovna kampanja za osve-ščanje o boleznih srca in žilja ter možganski kapi. Z njo želijo opozoriti, kako pomembno je zdravje srca, zato bi morali vsi razmišljati o tem, kaj naredimo za svoje srce. Srce je motor, ki neprestano tik taka, ko smo budni in ko spimo, pošilja preko krvi hrano vsaki naši celici in tako lahko živimo.
To je pomembno sporočilo, kako je potrebno skrbeti za srce, saj smo od njega odvisni vsi, naše telo, duša, misli, pomaga, da lahko delamo, da smo uspešni, kadar zdravo živimo brez dejavnikov tveganja. Gojimo srčnost, prijateljstvo, pomagamo drug drugemu, radi se imamo, ustvarjamo pogoje za zdravje in mir ter uspešno delo.
Ob svetovne dnevu srca so na žalski tržnici pripravili razne delavnice.
V Žalcu so stopili skupaj otroci, odrasli, vrtci, šola, občina in lokalna skupnost ter JKP, da pokažejo, kaj zmorejo za boljšo kakovost življenja in sveta. In nastal je čudovit projekt Krepitev zdravja in skrb za srce tam, kjer smo doma. Otroci so pod skrbnim vodstvom vzgojiteljic, učiteljic in ob podpori župana Janka Kosa prikazali, kako se pripravljajo in učijo o zdravi prehrani in gi-
v • v
balni aktivnosti, pomenu plesa in srčnosti ter medsebojnega razumevanja. Kar 160 otrok iz vrtcev in 60 prvošolcev je na svoj način pritegnilo odrasle in druge otroke, tako kot znajo le oni. Ves čas jim je stalo ob strani Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki je podprlo dogodek, Vrtci Občine Žalec in I. OŠ Žalec pa so se zelo uspešno pomagali predstaviti njihovo delo. T. T.
Na srečanju 110 Rožičev
Skupinska slika z zadnjega srečanja Rožičevih
Prvo oktobrsko soboto so se že 29-ič srečali člani številne Rožičeve rodbine, ki izhaja iz Topolšice. Letošnje srečanje so pripravili Rožiče-vi iz Zakla v braslovški občini, udeležilo pa se ga je 110 Rožičev in njihovih potomcev. Njihovo drevo življenja
pa šteje že več kot 400 članov rodbine.
Vedno se zberejo v drugem kraju, tokrat so se najprej zbrali v podružnični cerkvi v Šentrupertu, kjer so prisluhnili sveti maši, ki sta jo darovala župnik iz Starš Rudi Koželnik, ki je tudi član rodbine, ter žu-
Žalski upokojenci državni prvaki
Ob evropskem dnevu oživljanja, ki ga Evropa obeležuje 16. oktobra in ki letos poteka pod sloganom Otroci rešujejo življenja, so partnerji programa skupaj s sopodpisniki na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovili pobudo o uvedbi obveznega 2-urnega nacionalnega izobraževalnega programa iz temeljnih postopkov oživljanja.
V Sloveniji približno 1500 ljudi letno doživi nenaden srčni zastoj, stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomagati, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Žal pa po najnovejših podatkih v Sloveniji začne oživljati le približno 30 odstotkov očividcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino evropskih držav, saj v povprečju začne s postopki oživljanja 45 % očividcev, ki so priča srčnemu zastoju, medtem ko je ta odstotek v bolj ozaveščenih delih Evrope bistveno višji. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, naj bi delež očividcev, ki začnejo ob srčnem zastoju oživljati, najbolj povečalo ravno obvezno nacionalno učenje otrok. Na to kažejo raziskave in dolgoletna praksa v nekaterih državah, hkrati je tudi Svetovna zdravstvena organizacija izdala priporočilo o najmanj dveh urah učenja oživljanja vsaj od 12. leta starosti dalje. V sredo, 12. oktobra, je žalsko območno združenje
Učenci med učenjem postopkov oživljanja
Rdečega križa za učence šestih razredov I. osnovne šole Žalec pripravilo prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Predavateljica prve pomoči, diplomirana medicinska sestra Martina Lesjak Povše, je otrokom povedala, da morajo pomagati nekomu, ki se nenadoma zgrudi, in poklicati na pomoč ostale, saj so prve minute odločilne za preživetje ponesrečenega. Otroci so z zanimanjem spremljali prikaz in tudi sami poskusili oživljati
na lutki za šolanje.
Sicer pa je ob tokratnem evropskem dnevu oživljanja po vsej Sloveniji potekalo več kot 90 brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po osnovnih šolah in širše, partnerji projekta (Slovenski reanimacijski svet, Rdeči križ Slovenije in Val 202) pa so tudi na druge načine ozaveščali, da lahko s preprostimi postopki sočloveku rešimo življenje, in pri tem posebej poudarjali vlogo otrok.	D. Naraglav
Mladi gasilci tekmovali
pnik z Gomilskega Martin Ci-rar, nato pa so se odpravili na ogled Žovneškega gradu. Zaključni del srečanja so pripravili v telovadnici podružnične osnovne šole v Trnavi, kjer je bilo ob zabavnem programu, jedači in pijači veselo pozno v noč.	T. T.
V Športnem parku Žalec so se 25. septembra v organizaciji Gasilske zveze Žalec, gasilskega poveljstva Občine Polzela in PGD Andraž med sabo pomerili mladi GZ Žalec. To je bila četrta in hkrati zadnja tekma lige mladine savinjsko-šaleške regije. Na tekmovanju GZ Žalec je sodelovalo 39, na tekmi savinjsko-šaleške regije pa 62 ekip.
Državni prvaki v pikadu
Vsako leto se upokojenci poleg društvenih, občinskih
in regijskih tekmovanju udeležijo tudi državnih športnih
iger Zveze društev upokojencev Slovenije, na katerih se med sabo pomerijo v sedmih športnih panogah, in sicer v balinanju, kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, ribolovu, kegljanju s kroglo na vrvici (ruskem kegljanju) in pikadu.
Zadnji dan preteklega meseca sta Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in Društvo upokojencev Šoštanj v Gaberkah pri Šoštanju organizirala državno prvenstvo upokojencev v pi-kadu. Na tekmovanju so na-
stopile ekipe, ki so si nastop na državnem prvenstvu najprej zagotovile z dobrim nastopom na občinskem in nato še na regijskem tekmovanju. Med najboljšimi ekipami je bila letos tudi najuspešnejša moška ekipa DU Žalec, ki je osvojila prvo mesto in naslov državnega prvaka v pikadu.
Ekipo so sestavljali (na fotografiji z leve) Vlado Orlovič, Ivan Kričej, Alojz Novšak, Jože Pavlič in Ernest Lužar. Ivan Kričej si je kot drugi najboljši posameznik priboril tudi srebrno medaljo.
D. N.
Najboljše med pionirkami: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Ponikva pri Žalcu, 3. Polzela; najboljši med pionirji: 1. Drešinja vas 2, 2. Levec, 3. Grajska vas; najboljše med mladinkami: 1. Grajska vas, 2. Braslovče, 3. Andraž nad Polzelo; najboljši med mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Braslovče, 3. Drešinja vas itd.
Letos je bila v savinjsko-šale-ški regiji organizirana že deseta liga gasilske mladine, v sklopu katere vsako leto organizirajo štiri tekmovanja, v vsaki gasilski zvezi po eno (Prebold, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina in Žalec). Po desetih letih ugotavljajo, da je bila odločitev pravilna, saj je v prvem ligaškem tekmovanju leta 2007 sodelovalo 29 ekip, letos pa že 62.
Najuspešnejši na zadnji tekmi: pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Kaplja vas, 3. Ponikva pri Žalcu; pionirji: 1. Lokovica 1, Drešinja vas 2, 3. Rečica ob Savinji; mladinke:
1.	Grajska vas, 2. Mozirje 1, 3. Šmartno ob Paki; mladinci: 1. Lokovica, 2. Andraž nad Polzelo in 3. Braslovče.
V skupnem seštevku vseh štirih tekem so bili letos najboljši: pionirke: 1. Kaplja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Šoštanj mesto; pionirji: 1. Drešinja vas
2.	2. Lokovica, 3. Rečica ob Savinji; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Šmartno ob Paki, 3. Grajska vas; mladinci: 1. Loko-vica, 2. Andraž nad Polzelo in
3.	Braslovče.
T. T.
Zmagovalci tekmovanja mladine GZ Žalec
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
oktober 2016
15
Človek - človeku na pomoč
Koren državni prvak
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu v nedeljo, 16. oktobra, izpeljalo že 14. dobrodelni koncert Človek - človeku.
Z zbranim denarjem bodo pomagali petim težkim invalidom za pridobitev pripomočkov in urejanje bivalnih razmer. Del sredstev bodo namenili socialno šibkim invalidom z nizkimi osebnimi prejemki. Pokroviteljstvo nad koncertom so prevzeli župani vseh šestih občin, kjer živijo člani društva, častni pokrovitelj pa je bil predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar.
Prireditev v Domu II. slovenskega tabora je vodil dolgoletni voditelj Tone Vrabl, ki je poudaril pridih dobrodelnosti. Klicu pomoči se je odzvalo veliko ljudi, ki so prišli na koncert, in tudi nekaj donatorjev, ki so prispevali sredstva. Temu klicu so se odzvali tudi vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju.
Na tokratnem odru dobrodelnosti je v dveinpolurnem koncertu kar nekaj nastopajočih ustvarilo zelo prijetno in
Tone Vrabl, letošnji dobitnik občinskega priznanja, z Manco Izmajlovo
nepozabno vzdušje. Koncert je začela pevka Manca Izmaj-lova, v nadaljevanju pa je oder zapolnila glasba citrarke Tanje Zajc Zupan. Kulturni program so obogatili učenci Glasbene šole Risto Savin pod vodstvom Dejana Tamšeta, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, Vokalna skupina ZaPet, ansambli Lunca, Za'ka pa ne, Navihani muzikantje, Ansambel Mira Klinca, Smeh in za konec Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
K prijetnemu večeru so s svojimi nagovori pripomogli
Petletni jubilej FS Kobula
Končala se je letošnja sezona tekmovanj v agilityju, v kateri je Milan Koren s Polzele s psom Boyjem svoj uspeh pokalnega prvaka nadgradil z zmago na državnem prven-
stvu. Skupaj je bilo osem tekem, finalna pa v Kopru.
Tekmovalna sezona v agili-tyju je potekala vse od aprila in se končala sredi oktobra. Milan Koren in njegov pes
šnavcer Boy, člana Kinološkega društva Pluton, sta ves čas nizala odlične uspehe in v skupnem seštevku kategorije A2--small osvojila naslov državnih prvakov.	T. T.
Deteljice spet navdušile
predsednik MDI Žalec Janez Meglič, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Državnega sveta RS Mitja Ber-var. Vsi so izrazili veselje in zadovoljstvo nad tolikšnim obiskom in poudarili pomen dobrodelnosti in tokratnega koncerta. Predsednik Janez Meglič pa se je zahvalil vsem prostovoljcem, izvajalcem programa in vsem, ki so pomagali pri izpeljavi dobrodelnega koncerta, hkrati pa je napovedal tudi 15. jubilejni dobrodelni koncert ob letu osorej.
D. Naraglav
Članice krožka (odsotna Zinka Brinjevec) z nekdanjo mentorico Anico Virant (druga z desne) in moškima pomagačema ter predsednico univerze Marijo Masnec
V avli dvorane Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so prvi oktobrski torek odprli razstavo z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica. Skupina deluje kot krožek v okviru Univerze za tretjo življenjsko obdobje Žalec, vodi pa jo Helena Kocic ob podpori moža Hranislava, vsestranskega ljubiteljskega umetnika, kiparja, slikarja in risarja vzorcev za ročna dela.
Ročna dela so tradicionalna spretnost slovenskih žensk in v krožku Deteljica to spretnost z izjemno predanostjo ohranjajo in razvijajo. Ustvarjalke ostajajo tradicionalne, hkrati pa to tradicijo kombinirajo z inovativnimi prvinami. Ob četrtkih je zrak naelektren ob glasu pletilk, kvačk in veselega
klepeta. Imajo celo svojo himno, ki so jo v neformalnem delu prireditve tudi z veseljem zapele. Sicer pa so dobre prijateljice, izmenjujejo si izkušnje ter gostijo in obiščejo člane podobnih krožkov po Sloveniji. V vseh teh letih so ustvarile mnogo vzorcev, tudi zanimivo in avtorsko zaščiteno savinjsko čipko, kar je delo voditeljice krožka Helene Kocič in njenega moža.
Odprtje razstave je vodila Nuša Masnec, vnukinja predsednice žalske univerze za III. življenjsko obdobje Marije Masnec, ki je v nadaljevanju pozdravila udeležence in predstavila delovanje univerze s posebnim poudarkom na krožku ročnih del Deteljica. V imenu Občine Žalec je zbrane pozdravil in nagovoril podžupan
Robert Čehovin ter ob tem izrazil veliko zadovoljstvo nad delovanjem univerze in njenih krožkov.
Prireditev je spremljala tudi prijetna glasba, ki sta jo pod mentorstvom Sonje Alatič iz-vaj ali učenki GŠ Risto Savin Žalec Nija Hedl na violini in Damjana Avšič na klavirju.
V krožku sodeluje 14 članic in poleg voditeljice Helene Ko-cič, ki je to poslanstvo prevzela od Anice Virant, so svoja dela na ogled postavile Zinka Bri-njovec, Cvetka Časl, Irena Je-senek, Silva Kočevar, Marjana Korber, Zlatka Koren, Marija Orlovič, Marija Romih, Tatjana Sluga, Fanika Spolenak, Ida Šarlah, Jana Tuzlak in Anica Koprivc, gostja razstave pa je bila Duši Sirše.
D. Naraglav
Zmagali braslovški upokojenci
Folklorniki FS Kobula KD Petrovče so drugi oktobrski petek obeležili 5. obletnico delovanja skupine. Pri praznovanju sta se Petrovčanom na odru v nabito polni dvorani pridružili tudi otroška FS Navihančki z OŠ Griže in FS Obrež. Domačini so se ob tej priložnosti prvič predstavili tudi v novih, savinjskih delovnih nošah, ki jih je izdelala Rezka Lisec.
Poleg številnih čestitk in priznanj so bili na koncertu deležni pohvale predsednice Kulturnega društva Petrovče Jasne Sraka, ki je bila pobudnica in idejni vodja za ustanovitev skupine. Ob tem je povedala, da se je njena ideja s čudovito ekipo, plesalci, strokovnim vodjem in glasbeniki v teh petih letih razvila v izjemno ustvarjalno in odlično folklorno skupino.
S pohvalnimi besedami se je predsednici pridružila tudi
predstavnica FS Grifon Šempeter, ki je hudomušno pripomnila, da je šempetrska folklorna skupina babica, pe-trovška pa njena vnukinja, ki ima velik potencial, saj so plesalci na odru pokazali vse svoje čare in sposobnosti. Podobnih misli je bila tudi predsednica društva Ukrajincev v Sloveniji Galena Malovšek in jih ob tej priložnosti javno povabila na gostovanje v Ukrajino.
Predsednik petrovške folklorne skupine Dušan Spole-nak se je ob koncu prireditve zahvalil vsem plesalcem, strokovnemu vodji Primožu Sraki in voditeljici ter organizatorki prireditve Olgi Spolenak, zahvalil se je tudi številnim sponzorjem, ki so jim omogočili nakup novih oblačil.
Vodja žalske območne izpostave JSKD Marko Repnik je v nadaljevanju plesalcem podelil Maroltova priznanja za aktivno delovanje na področju folklor-
nega udejstvovanja. Priznanje so prejeli Romana Cehner, Viktor Cehner, Danijel Veber, Danijela Dolinšek, Marija Ma-lovšek, Jurij Novak, Magdalena Sarežin (vsi za petletno sodelovanje v skupini), Alenka Šaver in Bernarda Kramer (za desetletno plesanje v skupini), Tatjana Pevec in Primož Sraka (za petnajstletno sodelovanje) in Silvo Potočnik za 30-letno članstvo v skupini. D. Naraglav
Člani društev upokojencev Braslovče in Letuš se vsako leto zberejo na družabnem srečanju, ki ga popestrijo z raznimi družabnimi igrami.
Tokratno, že osmo srečanje je v sredo, 12. oktobra, potekalo v dvorani Doma kulture Braslovče. Gostitelj srečanja je bil predsednik DU Braslovče Andrej Korošec, ki je pozdravil udeležence srečanja, v nadaljevanju pa jih je nagovoril tudi predsednik DU Letuš Darko
Žerdoner. Oba sta okoli sto zbranim zaželela dobro počutje in prijeto druženje. Kosilu so sledile družabne igre in upokojenci so se med sabo pomerili v nogometu, metanju žoge na koš, vdevanju sukanca
v šivanko, namiznem tenisu, prenosu vode in metanju pikada. Najhitrejši in najspretnejši so bili člani in članice DU Bra-slovče, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Veseli Savinj-čani.	T. Tavčar
Pri metanju na koš je bil najuspešnejši Slavko Šketa iz DU Braslovče.
16
oktober 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Pitch&Putt igrišče Žaženberk
Pohod dveh jezer
Ekipa zmagovalcev ProAM (z leve Matjaž Goršek, Jožef Klančnik in Bogdan Palovšnik)
V	bližini nekdanjega gradu Žaženberk nad Preboldom in Sv. Lovrencem, ki je bil pozidan v 12. stoletju in potem porušen v 16. stoletju v bojih za celjsko dediščino, je v petek, 14. oktobra, potekala zanimiva športno-družabna prireditev, s katero so uradno predali namenu Pitch&Putt -igrišče za kratko golfsko igro, ki ga je na svojem zemljišču uredil Jožef Klančnik, lastnik in direktor računalniškega podjetja C-Ring iz Latkove vasi oziroma Šempetra.
Odprtja se je udeležilo trideset igralcev in dvajset gostov. Med igralci je bilo prisotnih tudi pet profesionalnih igralcev golfa, med povabljenimi golf funkcionarji pa sta bila generalni sekretar Golf zveze Slovenije Gorazd Kogoj in generalni sekretar PGA Slovenije Jernej Semolič.
V	okviru odprtja so pripravili več tekmovanj. Najprej so se v troboju pomerili ustanovni klubi Pitch&Putt zveze Slovenije, ki so zvezo ustanovili avgusta letos. To so PP klub Stol,
PP klub Žaženberk in PP klub Capo di Istra. Zmagala je ekipa domačega kluba Žaženberk, ki so jo sestavljali Ivo Bračun, Vibald Vengust in Tomaž Ura-njek. Tudi v naslednjem tekmovanju ProAM, na katerem so sodelovale ekipe, sestavljene iz enega profesionalca in dveh amaterskih igralcev, je zmago slavila ekipa Žaženberka, v kateri so igrali profesionalni golfist Bogdan Palovšnik in amaterja Matjaž Goršek ter gostitelj Jožef Klančnik. V tekmi med profesionalci je zmagal Adam Osmančevič, v dobrodelni nočni tekmi, ki je potekala pod vodstvom Adol-fa Naraksa, pa je zmago slavil profesionalni golfist Bernard Munič. Izkupiček od dobrodelne akcije v višini 790 evrov so namenili OŠ Prebold.
Kot nam je povedal Jože Klančnik, je sedež PP kluba Žaženberk na tej lokaciji, prav tako sedež PP zveze Slovenije. Igrišče bo odprto v okviru dogodkov, ki jih bosta organizirala matični klub in PP zveza Slovenije, ki se povezuje tudi
Kaj je Pitch&Putt?
Pitch&Putt je star toliko kot golf, ki je bil na svojih začetkih igra na kratke razdalje, kar je danes PP. Z razvojem palic, žogic in podaljševanjem igrišč je golf postal igra, kjer žogice letijo tudi 300 m daleč. Sicer se je sodoben PP najprej razvil na Irskem, in sicer leta 1940. Razlogov za vse večji razmah te rekreacije in športa v tujini in pri nas je kar nekaj: enostavnost, varnost, družabnost, tekmovalnost, karte za igranje so poceni, oprema za igranje je enostavna in ni predraga (samo tri palice, rekreativna obleka in športni copati), za eno igro porabimo malo časa, le uro ali dve, igra poteka v naravi, primerna je za vse starosti (predvsem mlajše in starejše), oba spola, ni nevarnosti poškodb ...
V Letušu so zelo ponosni na svojo tradicijo, zato jih ni nič ustavilo pri izvedbi že 16. tradicionalnega Pohoda dveh jezer. Več kot 70 zagrizenih pohodnikov se ni pustilo ustrahovati jutranjim nalivom in so se z velikimi nahrbtniki in s še večjimi nasmehi odpravili na pot.
Kolona majhnih in tistih največjih se je vila od izhodišča pri obnovljeni žagi v Letušu do Preserskega jezera, kjer so imeli daljši postanek za malico. Dežne kaplje so se jim spet pridružile, zato so Braslovškemu jezeru samo na deleč pomahali in se skozi Podvrh usmerili nazaj proti
Letušu, kjer so jih na cilju s sendviči pričakali organizatorji. Nikomur od pohodni-kov ni bilo žal, da si je vzel čas za prijetno druženje in rekreacijo, za izvedbo pohoda pa se zahvaljujejo članom DPM Le-tuš in strokovnim sodelavkam vrtca in POŠ Letuš.
T. T.
v evropsko PP organizacijo EPPA in svetovno PP organizacijo FIPPA. Povedal je tudi, da načrtujejo poleg domačih tekmovanj organizirati tudi mednarodna tekmovanja oziroma prvenstva.
D. Naraglav
Pohodniki so se kljub dežju podali na pohod od Preserskega do Braslovškega jezera.
Flavta in citre
V avli Doma II. slovenskega tabora bo v sezoni 2016/2017 citrarki abonma, v okviru katerega bo na sporedu šest koncertov. Na prvem koncertu sta se številnim poslušalcem predstavili znani in odlični glasbenici, citrarka Irena Anžič in flavtistka Martina Anderlič.
Pred koncertom je poslušalce nagovoril umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Napret in nekaj besed namenil tudi obema glasbenicama. Organizator abonmaja je ZKŠT Žalec. Drugi abonmajski koncert, na katerem se bo predstavila citrarka Tanja Lončar, bo 20. novembra. T. Tavčar
S prvega citrarskega koncerta prejšnjo nedeljo
Šahisti tudi ob prazniku
Kolesarski vzpon na Goro Oljko
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so ob prazniku Občine Žalec pripravili mladinski šahovski turnir, na katerem je nastopilo 27 mladih šahistov.
Po štirih urah napetih dvobojev je prvo mesto prepričljivo osvojil David Brinovec (ŠK Žalec), drugo Anej Širaj (ŠD Vrhnika) in tretje Matic Na-reks (ŠD Savinjčan).
Poleg pokalov in medalj za najboljše so vsi udeleženci prejeli sladke nagrade - šahovske čokoladne lizike, ki jih je izdelala akademska slikarka in šahistka Suzana Švent. Prav tako so z medaljami nagradili najboljše posameznike v skupinah U12 in U9. Z zlato medaljo se je okitila tudi Lucy Brinovec iz ŠK Žalec, ki tekmuje v kategoriji D9.
Šahovski turnir so tokrat pripravili v prenovljeni avli žalskega kulturnega doma.
Udeleženci šahovskega turnirja so pohvalili organizacijo in igralni prostor, ki omogoča
odlično izvedbo takšnih tekmovanj.
T. Tavčar
Športno društvo Savinja 2000 je prvo septembrsko nedeljo po petih letih ponovno pripravilo 11. gorski kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 12 kilometrov in s 435 metri višinske razlike, se je v ugodnih vremenskih razmerah na pot podalo 28 kolesarjev.
V moški kategoriji je zmagal Matic Šafarič Kolar iz Velenja, drugi je bil Nejc Četina iz Celja in tretji Milan Vivod iz Mozirja. Pri ženskah je zmagala Maruša Šmid s Polzele, druga je bila Ajda Pižorn iz Braslovč, tretja pa je bila Vanja Antolinc iz Šmartnega ob Paki. V športnem parku v Ločici ob Savinji so pripravili družabno srečanje in najboljšim podelili pokale, priznanja in praktične nagrade.	T. T.
Kolesarji so se podali na Goro Oljko.

SeiA/lnisAe^dailnecJ
© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAPOVEDNIK
oktober 2016
17

OBČINA ŽALEC
Od srede, 2., do petka, 4. novembra, med 10. in 14. uro
počitniški tabor za otroke; obvezne prijave na 051 669 714; Hiša Sadeži družbe Žalec.
Vsak četrtek v nov. ob 9. uri
kuharska delavnica - preproste domače jedi;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Četrtek, 3. november, ob 18. uri
odprtje razstave Okruški svetega avtorjev Valentina Omana in Katje Oblak; Savinov likovni salon.
Četrtek, 3. november, ob 19.30
Veronika Deseniška, muzikal; Cankarjev dom; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 17.30 (parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora).
Petek, 4. november, ob 19. uri
103. kavarniški večer,
gostja Zarja Vršič;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Vsako soboto v novembru med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec.
Od sobote, 5. do sobote, 26. nov.
mesec sociale in zdravja, delavnice in predavanja Študentski klub Žalec (www. sk-zalec.org)
Sobota, 5. november, med 8 in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD Lipa Gotovlje.
Sobota, 5. november,
mladi planinci: Veliki Slomnik; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Ponedeljek, 7. nov., ob 17. uri
Pravljične minute in ustvarjalnica; prostori Osnovne šole Petrovče.
Ponedeljek, 7. nov., ob 18. uri
Utrip domoznanstva: LD Vransko se predstavi; MS knjižnica Žalec.
Torek, 8. november, ob 14. uri
likovna delavnica na temo lovstva; Dom kulture Svoboda Griže.
Torek, 8. november, ob 18. uri
Tako vidim življenje, razstava likovnih del Branka Rupnika; avla Doma II. slovenskega tabora.
Sreda, 9. november, ob 8. uri
seniorji: Tolsti vrh;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Četrtek, 10. november, ob 17.30
Afriški večer;
Krajevna knjižnica Petrovče.
Četrtek, 10. nov., ob 19. uri
Najlepši kraj, hiša in kmetija, zaključna prireditev; Dom II. slovenskega tabora.
Petek, 11. november, ob 17. uri
martinovanje v Žalcu z Društvom savinjskih vinogradnikov; Podeželska tržnica Žalec.
Petek, 11., in petek, 25. november, ob 17.30
Z dihanjem izboljšujem svoje zdravje;
Hiša Sadeži družbe Žalec
Petek, 11. november, ob 19. uri
Zapojmo pesem, koncert ŽePZ Gotovlje; Dom krajanov Vrbje.
Sobota, 12. november, ob 5.30
Od Litije do Čateža;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 12. november,
CICI: lučke in Vrbensko jezero; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 12. november, ob 17. uri
Martinov pohod na Brnico; odhod izpred gasilskega doma v Kasazah; PD Liboje.
Nedelja, 13. november, ob 14.30
vaško martinovanje s TD Galicija; pod Farovškim kozolcem, Galicija.
Nedelja, 13. november, ob 16.30
Trikrat DA, komedija; Ta bol' teater Kranjska Gora; Dom krajanov Vrbje.
Sreda, 16. november, ob 18. uri
Marko Korošec - Lovec na tornade; pogovor in odprtje razstave fotografij; MS knjižnica Žalec.
Četrtek, 17. november, ob 7. uri
Prekmurje; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Petek, 18. november,
MOJ KINO;
16.30 Troli, anim. film, sinhro. 18.00 Pr'Hostar 20.00 Magične živali; Dom II. slovenskega tabora.
Petek, 18. november, ob 17.30
meditacija za dobro spanje; Hiša Sadeži družbe Žalec.
Petek, 18. november, ob 19. uri
odprtje likovne razstave na temo lovstvo; ob 80-letnici lovstva v Grižah; Dom kult. Svoboda Griže.
Sobota, 19. november, ob 19. uri
koncert Severe Gjurin in Gala Gjurina; Roblekova dvorana Žalec; vstopnice TD Žalec.
Sobota, 19. november, ob 19. uri
Jesen s slovenskimi skladatelji; koncert MePZ A Cappella Petrovče; gostje ansambel Grofje; Hmeljarski dom KZ Petrovče.
Sobota, 19. november, ob 19. uri
800-letnica dominikanskega reda, premiera filma o sv. Dominiku; Dom II. slovenskega tabora.
Sobota, 19. november, ob 20. uri
100 let prepevanja na Ponikvi; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi.
Nedelja, 20. november,
dan slovenskih splošnih knjižnic; začetek desete sezone branja odraslih Savinjčani beremo; MS knjižnica Žalec.
Nedelja, 20. nov., ob 17. uri
Tanja Lončar, 2. koncert za citrarski abonma in izven; avla Doma II. slovenskega tabora.
Ponedeljek, 21. nov., ob 20. uri
Moški so z Marsa, ženske so z Venere, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora.
Torek, 22. november, ob 18. uri
predavanje na temo odvisnost v okolju, predava specialistka klinične psihologije Marjetka Polak; dvorana Gasilskega doma Šempeter.
Sreda, 23. november, ob 8. uri
seniorji: Reška planina; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Četrtek, 24. november, ob 9.30
nastop simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; dvorana OŠ Prebold.
Četrtek, 24. november, ob 19.30
2. koncert za narodno-zabavni abonma in izven; ansambla Petka in Mladi upi, gost Aleš Novak; Dom II. slovenskega tabora.
Pet., 25. nov., med 16. in 19. uro, sob., 26. nov., med 9. in 19. uro, ned., 27. nov., med 9. in 16. uro
sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec; Smučarski klub Gozdnik Žalec.
Nedelja, 27. november, ob 7. uri
15. Bokotov pohod; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 27. november,
advent v Novem Celju: 10.00-16.00 adventni sejem, 18.00 adventni koncert Majde in Marjana Petana; Dvorec Novo Celje.
Pon., 28. november, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje.
Pon., 28. november, ob 19.30
Ob letu osorej - Moj glas, moja pot, monodrama Lidije Koceli Dom II. slovenskega tabora.
Torek, 29. november, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; MS knjižnica Žalec.
Sreda, 30. november, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže.
Sreda, 30. november, ob 19. uri
dobrodelni koncert Glasbene šole
Risto Savin Žalec;
Dom II. slovenskega tabora.
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 4. november, ob 17. uri
predstavitev knjige Sulec in sulčelov v Sloveniji; Občinska knjižnica Braslovče.
Sreda, 9. november,
po poteh okoli sv. Martina; PD Braslovče Dobrovlje.
Četrtek, 10. nov., ob 18. uri
Utrip domoznanstva: društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec se predstavi; Občinska knjižnica Braslovče.
Nedelja, 20. november,
izlet v neznano; PD Braslovče Dobrovlje.
Petek, 18. november, ob 20. uri
Etno banda poseben gušt z glasbo Iztoka Mlakarja; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
Nedelja, 20. november,
dan slovenskih splošnih knjižnic in začetek projekta Savinjčani beremo 2016/2017; Občinska knjižnica Braslovče.
Sobota, 26. november, ob 19. uri
S pesmijo v planine, koncert MoPZ Karel Virant z gosti; Dom kulture Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče.
Nedelja, 27. november, ob 17.30
prižig praznične razsvetljave in prve lučke na adventnem venčku s koncertom in plesnimi vložki pri veroučni učilnici; Prosvetno društvo Braslovče.
Torek, 29. november, ob 18. uri
adventna pravljica in postavitev božičnega drevesca; Občinska knjižnica Braslovče.
Četrtek, 1. december, ob 20. uri
Striptiz, monokomedija Matjaža Javšnika; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
OBČINA PREBOLD
Sob., 29 okt. ob 16. uri
Noč čarovnic na kmečki tržnici; Režajeva domačija; TD Prebold
Nedelja, 30. oktober, ob 19. uri
komedija Moška copata, Ranko Babic; Dom kulture Šešče; KUD Šmrkl Šešče.
Četrtek, 3. november, ob 16. uri
pogovor z Bertom Savodnikom o njegovi mladosti med vojno v Celju; Dom starejših Prebold.
Petek, 11. november, ob 19. uri
Naš kraj lep in urejen; zaključna prireditev s podelitvijo priznanj; Dvorana Prebold; Občina Prebold, TD Prebold.
Sobota, 5., in nedelja, 6. nov.,
mednarodni košarkarski turnir mladih; Športna dvorana Prebold; KK Prebold 2014.
Sobota, 5. nov., od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold.
Vsak pon. v nov. ob 17. uri
pogovorna skupina društva Moji odnosi; stara sejna soba občine.
Nedelja, 13. november,
spominski pohod v Marijo Reko; PD Prebold.
Torek, 15. november, ob 19. uri
Večer na zofi;
Občinska knjižnica Prebold; JSKD Žalec.
Torek, 15. nov., od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold.
Petek, 18. november, ob 17. uri
otroški abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 19. nov., od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija; TD Prebold.
Sobota, 19. november,
pohod po poteh soseske; zidanica Drakšič; PD Prebold.
Sobota, 19., in nedelja, 20. nov.,
mednarodni košarkarski turnir; Športna dvorana Prebold; KK Prebold 2014.
Torek, 22. november, ob 18.30
Večer na zofi: predstavitev knjige Deček s tatujem na srcu in pogovor z avtorjem Simonom Mičicem;
Občinska knjižnica Prebold.
Petek, 25. november, ob 18. uri
srečanje družin in 25-letnica predaje orožja; Hotel Prebold; Občina Prebold.
Nedelja, 27. nov., ob 16. uri
komedija v izvedbi KUD Zvonka Antoličiča iz Miklavža; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Torek, 29. november, ob 18. uri
pravljična ura s Simono Ž. Repnik;
Obč. knjižnica Prebold.
Sreda, 30. november, ob 18.30
predstavitev muzikala mesta ljubezni - Veronika Deseniška; s producentoma muzikala Tilom Naraksom in Matijem Kovačem;
£>mn\èu Htí
Vabljeni na ogled muzikala v Cankarjevem domu v četrtek, 3. novembra, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 17.30). Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34.
Nedelja, 20. november 2016, ob 17. uri
TANJA LONČAR
Koncert za citrarski abonma in izven
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Četrtek, 24. 11. 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ansambla PETKA in MLADI UPI, gost ALEŠ NOVAK
Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
MOJKIN

18. november
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Troli
1
Družinski animirani film
Pr' Hostar
ob 18.00
Slovenska satirična komedija
Magične živali
ob 20.00
Domišljijska pustolovščina
M —
Mf www.mojkino.si
Vstopnice v predprodaji na mojkino.si in pred predstavami pri blagajni pred dvorano
18
oktober 2016
KULTURA
_SoAtlnis&e/. datine/S
40 let utstvarjalnosti
Hmelj in hmeljarstvo
V Savinovem likovnem salonu bo do 28. oktobra odprta razstava Črna Sonca, pregled 40-letne ustvarjalnosti Vladimirja Novaka, ki živi in ustvarja v Šmatevžu v bra-slovški občini.
Na slovesnosti ob odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev te likovne dejavnosti, zbrane pa je pozdravil Uroš Govek z ZKŠT Žalec. O avtorjevem življenju in razstavi je spregovorila Milena Zlatar. Vladimir Novak se je rodil v Čakovcu, osnovno šolo pa je obiskoval v Petrov-čah. V tem obdobju je prišel v stik z glino in delom v Kili Li-boje, kjer je po končani srednji šoli delal kot oblikovalec. Po dvanajstih letih se je odločil za samostojno umetniško pot in postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
Njegov opus obsega reliefe,
risbe in skulpture v keramiki, kiparska dela v železu, kamnu in drugih materialih, uspešen pa je bil tudi v poslikavi emajla.
Razstavljal je po galerijah nekdanje Jugoslavije in v Sloveniji. Začel je ustvarjati v risbi in akvarelu na keramiki, ki ju je združil v obliko. Njegovi reliefi so uspešna sinteza kiparskega in slikarskega znanja. Ustvarja suvereno, brez predsodkov in zadržkov, naj si gre za pokrajinske motive, erotično obarvane figure in njihove psihofizične značilnosti. Obvlada kompozicijo, ki jo plemeniti z dodelanimi detajli in živostjo, ki je tako značilna za njegov značaj. Z odličnim poznavanjem tehnologije keramične obdelave, ki jo je disciplinirano razvijal skozi leta ustvarjanja, je izboljševal nivo svojih umetniških del.
Vladimir Novak
V kulturnem programu ob odprtju razstave je nastopil kvartet kitar (Lana Krajnc, Ajda Omladič, Neža Leban in Anja Šket) Glasbene šole Risto Savin pod mentorstvom Maruše Mirnik.
T. Tavčar
V drugem nadstropju Eko-muzeja hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije v Žalcu bo do konca leta odprta razstava likovnih del učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, ki so ustvarjali na temo hmelj in hmeljarstvo.
Kot je ob odprtju razstave povedal Uroš Govek z ZKŠT Žalec, so ustvarjalne delavnice potekale v sklopu Festivala Zeleno zlato. 23 učenk in učencev sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline (I. OŠ Žalec, Šempeter, Griže, Vransko Tabor, Prebold in Petrovče) je ustvarjalo pod vodstvom mentoric, o likovnih delih, tehnikah in motiviki pa so spregovorile likovne peda-
Z razstave Hmelj in hmeljarstvo
goginje Neli Šuler in Cvetka Pušnik s I. OŠ Žalec ter Angela Pinter z OŠ Šempeter. Ustvarjena likovna dela so lep
prispevek k obogatitvi razstavnega dela Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. T. Tavčar
Razstavljalo 51 likovnikov amaterjev
Revija godb
Godba Zabukovica je s svojim nastopom navdušila obiskovalce.
Na ogled dela likovnikov amaterjev, ki so ustvarjali v likovni koloniji prijateljstva.
Prejšnjo nedeljo je na gradu Komenda v organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Občine Polzela potekalo območno srečanje pihalnih orkestrov.
V sončnem jesenskem popoldnevu so občinstvu zaigra-
le godbe iz Liboj, Zabukovice, Prebolda in Godba veteranov Žalec. Obiskovalce je pozdravil vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, dobrodošlico vsem godbeni-cam in godbenikom pa je izrazil tudi župan Občine Polzela Jože
Kužnik.
Godbe so se predstavile z lahkotnim programom, primernim za grajsko dvorišče, in ob koncu prireditve skupaj zaigrale tri skladbe, prireditev pa je povezovala članica Pihalnega orkestra Prebold Nejka Golič.
T. T.
Kulturno-umetniško društvo Polzela, Občina Polzela in žalska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti so na Gori Oljki pripravili 26. likovno kolonijo prijateljstva. Letos je dva dni pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Terezije Bastlj ustvarjalo 42 slikarjev amaterjev iz raznih krajev, na slikarskem dogodku pa je sodelovalo tudi devet osnovnošolcev OŠ Polzela z mentorico Regino Mratinkovič.
Dela, ki so jih ustvarili v različnih tehnikah, so razstavili v mali dvorani Kulturnega doma Polzela, razstava pa je bila na ogled do 10. oktobra. Ob odprtju so zbrane pozdravili predsednik KUD Polzela Marko Slokar, vodja kolonije za starejše Terezija Bastlj in Regina Martinkovič, priznanja udeležencem kolonije pa je
podelil vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je v krajšem nagovoru poudaril, da ima ta slikarska kolonija na Polzeli že prave korenine in da jo bodo tudi v prihodnje podprli. Nekaj zahvalnih besed je zbranim namenila tudi predsednica li-
kovne sekcije Mojca Korošec, razstavo pa je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik.
Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili člani Kulturno-umetniškega društva Polzela, razstavo pa si lahko na gradu Komenda ogledate še do konca meseca.
T. T.
Srečanje z umetnikom in igralko
Trinajst v muzikalu
Učenke in učenci II. osnovne šole Celje, dijakinje in dijaki Gimnazije Celje - Center ter glasbena zasedba The Takeover so v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu 13. oktobra uprizorili mu-zikal ameriškega skladatelja Browna Trinajst.
To je eden najuspešnejših mladinskih muzikalov na Bro-adwayu, ki govori o zanimivih letih najstništva in odraščanja, ob tem pa tudi o temah, kot so razumevanje, medkulturni in medgeneracijski dialog, ki se vijejo skozi kopico komičnih dogodkov, odetih v pop-rock ritme, v izvrstnem slovenskem prevodu Anje Ivakič in na svojstven način slikajo tista nepozabna leta, skozi katera mora čisto vsak.
Pri projektu sodeluje več kot
Muzikal Trinajst navdušil v Žalcu
40 nastopajočih - pevk, pevcev, plesalk in instrumentali-stov pod vodstvom mentorjev z II. OŠ Celje in Gimnazije Celje - Center.
Muzikal je, kot pravi ravnatelj Gimnazije Celje - Center
Gregor Deleja, primeren tako za mlade, ki se lahko identificirajo s težavami in zapleti vrstnikov na odru, kot tudi starejše, ki jih bo predstava vrnila v norčava najstniška leta.
T. Tavčar
V avli Doma kulture Bra-slovče so v torek, 11. oktobra, gostili priznano slovensko dramsko umetnico Anico Kumer. Z njo se je pogovarjal časnikar in gledališki kritik Slavko Pezdir. Predstavitev je bila druga v nizu ciklusa Srečanje z umetnikom, ki je letošnja programska novost Prosvetnega društva Braslov-če. Gost prve predstavitve pa je bil Tone Partljič
Na drugem Srečanju z umetnikom smo lahko o Anici Kumer, dramski umetnici, dolgoletni članici in prvakinji igralskega ansambla SLG Celje, prejemnici številnih nagrad in priznanj, tudi nosilki Borštnikovega prstana od leta 2003, izvedeli marsikaj zanimivega. Z umetniškim ansamblom SLG Celje je kot neugnana gledališka navdušenka občasno soustvarjala že prej, a kot stalna članica igralskega ansambla je v tej hiši delovala vse
Pogovor Slavka Pezdirja in Anice Kumer
od leta 1972 pa do upokojitve (2009). Vrhunce svoje odrske izraznosti je izkazala v vlogah iz dram Ivana Cankarja ter ob sodelovanju z režiserjem Mile-tom Korunom. Kot gostjo so jo povabili tudi k sodelovanjem v uprizoritvah SSG Trst, Drame SNG Maribor in MG Ptuj, kjer sodeluje zlasti po upokojitvi. Med celovečernimi igranimi filmi velja omeniti njene
igralske prispevke v filmih Moj ata, socialistični kulak Matjaža Klopčiča, Ljubezen nam je vsem v pogubo Jožeta Galeta, Učna leta izumitelja Polža Janeta Kaučiča in Bele trave Boštjana Hladnika.
Poleg tega je Anica Kumer dvakratna žlahtna komedijantka festivala Dnevi komedije v Celju, in sicer leta 1997 in 2001.	T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
oktober 2016
19
Kipar z bogato likovno širino
Osemnajst zgodb z istim ciljem
Galičan Anton Herman, ki živi v zaselku Železno, je svoje življenje posvetil likovnemu ustvarjanju. Pred časom je na ogled postavil stalo razstavo in tako svoje delo predstavil tudi svojim sonarodnjakom, krajanom Krajevne skupnosti Galicija in Občini Žalec. Njegovo likovno ustvarjanje ga uvršča med izjemne ustvarjalne likovne osebnosti v Sloveniji in tudi zunaj nje.
Stalno slikarsko razstavo Do-reta Klemenčiča - Maja, ki so jo odprli pred nekaj leti, zdaj dopolnjuje stalna razstava kiparja Antona Hermana, »svobodnega umetnika, ki s svojim prečiščenim in premišljeno razporejenim pregledom likovnih opusov tako laike kot poznavalce nagovarja v široki paleti umetniških zaznav,« je o avtorju in njegovi stalni postavitvi zapisala v razstavni zloženki Marlen Premšak in še dodala, da so razstavljena dela v Galeriji Velenje lani ter v Galeriji knjižnice Velenje letos in ta stalna predstavitev v preurejenih prostorih v Galiciji vrhunec avtorjevih štiridesetletnih ustvarjalnih naporov. »Kipar Anton Herman je v našem prostoru tako drugačen in hkrati v vseh pogledih oblikovno in sporočilno aktualen.«
Anton Herman je šolanje začel v Žalcu, nadaljeval v Celju in po končanem študiju telesne kulture študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral pri prof. Dragu Tršarju. Dve leti se je študijsko izpopolnjeval v Rimu in Gradcu pri Giacomu Manzuju in na milanski Beri pri Giancarlu Marchezeju. Od leta 1967 do 1986 je bil zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, kasneje v svobodnem poklicu. Njegov opus obsega kiparska in
Četrti opus njegovega ustvarjanja predstavlja njegova postmodernistična nagnjena.
slikarska dela ter grafike, naredil pa je tudi več javnih plastik v Velenju, Topolšici, Ljubljani, Šoštanju in za svoje delo prejel že veliko nagrad in priznanj. Med drugim je tudi dobitnik žalske Savinove nagrade, ki jo je prejel leta 2000.
Anton Herman je modernistični in realistični kipar, ki svoje oblikovalske ambicije izraža v različnih likovnih medijih dosledno in kontinuirano. Leto 1977 pomeni v njegovem ustvarjanju prelomnico - prekinitev z akademsko tradicijo. Predmet njegove oblikovalske pozornosti postane preprosto čevljarsko kopito kot poenostavljena oblika človeškega stopala in z njim povezan fenomen gibanja. Gradil je pa-ličaste konstrukcije in nanje pritrjeval elemente - podplatke. Skulpture tega obdobja spominjajo na hmeljišča, brajde in na novodobne oblike. Po letu 1990 se je preusmeril na »revne« materiale - naravno šibje, iz katerega oblikuje skulpture in objekte. S tem pripovednim načinom opozarja na človekovo odtujenost od narave in človeka nagovarja k ponovnemu vračanju. V tem smislu in izraznem načinu je priredil številne manifeste, performanse in instala-
cije v znanih razstavnih centrih. Kljub raziskovalnim potezam ni nikoli opustil klasičnega kiparstva. Tako je v toku svojega štiridesetletnega oblikovanja ustvaril številne portrete znanih Slovencev - med njimi je najbolj prepoznaven ciklus upodobitve tridesetih športnih zmagovalcev, od olimpionika Leona Štuklja do Brigite Bukovec in zlate judoistke Urške Žolnir. Svoja dela je javnosti predstavil na več kot petdesetih samostojnih razstavah doma in na tujem.
Ob odprtju stalne postavitve je avtorja predstavila Anka Kr-čmar.
Stalna postavitev del Antona Hermana v Galiciji je izčiščena, jasna in zgovorna, brez balasta ter z odločnimi poudarki in razvojnimi ambicijami v sodobni slovenski likovni umetnosti, je dokument prostora in časa, obogatitev ustvarjalnega utripa, ki ni odvisen le od metropol in velikih umetnostnih središč. Zbirka je za obiskovalce odprta v času prireditev v tamkajšnjem domu krajanov ter ob predhodni najavi na telefonski številki 031 236 443 katerikoli dan v tednu; enako velja tudi za ogled zbirke Doreta Klemenčiča -Maja.	D. Naraglav
Odsev svetlobe na sliki
Na gradu Komenda na Polzeli je bila na ogled prva samostojna slikarska razstava domačinke Cvetke Vačun, članice likovne sekcije KUD Polzela. Številni obiskovalci razstave, ki jo je avtorica poimenovala Odsev svetlobe na sliki, so bili navdušeni nad njenimi likovnimi deli.
Cvetka je od risbe portretov postopno prešla na upodabljanje človeških figur, slikanje tihožitij na leseni in glineni podlagi in na platnu ter vse do abstraktnega slikarstva. »Naj slika realistično ali abstraktno, vsa se preda delu in skozi izjemno ustvarjalno koncentracijo se postopno umakne v brezčasen svet, prostor meditacije in miru. Njena natančnost pri slikanju in izbiri motiva temelji na analitičnem in kakovostnem izboru, ki ga nima vsak slikar amater. Likovno se izpopolnjuje na
Avtorica razstave Cvetka Vačun ob svojih delih
različnih slikarskih tečajih in delavnicah, zato uspehi niso naključni. Na izboru likovnih del v projektu Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije je prejela dve priznanji, in sicer za sliko tihožitja na lesu Trije grehi in za abstraktno delo Slap Savica,« so med drugim povedali o avtoričinem ustvarjanju in njenem delu.
Najboljša novica - 18 zgodb z istim ciljem je naslov projekta Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, katerega namen je s pogumom, optimizmom in pravočasnim prepoznavanjem simptomov premagati težko bolezen. S svojimi zgodbami se je v ta projekt vključilo osemnajst bolnikov, ki so bili pripravljeni deliti svojo izkušnjo in najboljšo novico, da jim je uspelo premagati oziroma zaustaviti bolezen. Med njimi je tudi občan Občine Prebold Ivan Žličar iz Sv. Lovrenca, ki je tudi najbolj zaslužen, da se je v preboldski knjižnici zgodil srčen ter upanja in optimizma poln večer, ki so ga obogatili z razstavo osemnajstih portretov.
V sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z lim-fomom in levkemijo so številni zbrani ta večer prisluhnili pogovoru, ki ga je vodila podpredsednica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Milena Remic. Pogovarjala se je z ambasadorjem ozaveščevalne kampanje Najboljša novica in že omenjenim krajanom Ivanom Žličarjem, z njegovo ženo Faniko Žličar in s predstojnico Oddelka za hematologijo in onkologijo v Splošni bolnišnici Celje asist. Matejo Grat, dr. med. Za kulturni program pa je poskrbela citrarka Karmen Zidar Kos.
Zdravljenje težke bolezni predstavlja pot v neznano tako za bolnika kot za njegove svojce. Kljub številnim informacijam, ki so na razpolago, pa le redki bolniki resnično vedo, kaj jih čaka na poti odkrivanja, zdravljenja in okrevanja po bolezni. Pomembno vlogo pri obveščanju in pomoči ima poleg strokovnjakov in svojcev tudi Združenje L&L. Prizadevajo si za pravočasno odkrivanje bolezni, najsodobnejše oblike odkrivanja in zdravljenja bolezni, celostno obravnavo in oskrbo bolnika, skupaj se veselijo do-
Podpredsednica združenja (v sredini) v pogovoru z zdravnico Matejo Grat, ambasadorjem Najboljše novice Ivanom Žličarjem in njegovo ženo
brega počutja in kakovostnega življenja z boleznijo ali po njej. Združenje ima 500 članov, ki si na srečanjih med seboj in v sodelovanju s strokovnjaki uspešno pomagajo.
Za predsednico Združenja L&L Kristino Modic je najboljša novica, kot je zapisala v promocijski publikaciji, ko se težka zgodba dobro razplete, hkrati pa dodaja: »Bodite osveščeni o simptomih limfo-ma, levkemije, deseminiranega plazmocitoma in mielodispla-stičnega sindroma, ki so lahko zamenljivi s simptomi manj nevarnih in pogostih bolezni. Ljudje jim pogosto ne posvečajo dovolj pozornosti, kar pa je razlog, da pozno odkrijejo bolezen, včasih tudi prepozno.«
Skozi navdihujoče pripovedi posameznikov, ki imajo lastne izkušnje s to boleznijo, želijo v Združenju L&L opozoriti na pomen skrbi za lastno zdravje, poznavanja ključnih simptomov bolezni ter v primeru dolgotrajnih zdravstvenih težav tudi hitrega ukrepanja. »Če je bolezen hitro odkrita, je zdravljenje manj naporno in bolezen bolje ozdravljiva. Dalj časa trajajoča vročina, povečane bezgavke, kašelj, srbečica, nočno potenje, utrujenost, za-soplost, hujšanje ali bolečine v kosteh se pogosto zdijo običajni spremljevalci sodobnega življenjskega ritma. Vendar v nekaterih primerih lahko prinesejo tudi slabe novice,
in sicer limfom, levkemijo in druge maligne krvne bolezni. Zato je ob omenjenih simptomih in dolgotrajnejših težavah potrebno nemudoma obiskati zdravnika,« je med drugim povedala Mateja Grat, dr. med., ki je zdravila tudi Ivana Žličarja.
Podpredsednica Združenja L&L Milena Remic je v nadaljevanju prebrala njegovo zgodbo, Ivan in njegova žena Fanika pa sta jo dopolnila s kakšno zanimivostjo. Med drugim je Ivan povedal: »Z boleznijo se nisem nikoli obremenjeval. Imel sem upanje. Še danes ga imam. Imel sem zaupanje v zdravnico, v zdravila, ki mi jih je predpisala. Zato je bil moj najsrečnejši trenutek, ko sem se lahko spet postavil na noge. Danes je moje zdravje stabilno, zdravila pomagajo, imam redne kontrole, počutim se dobro. Toda bolezen ti resnično spremeni življenje. Bolj pozitivno razmišljaš . Vsem, ki jih morda čaka kaj podobnega, ko zvedo za bolezen, polagam na srce, naj ostanejo čim bolj pozitivni. Naj delajo, kar jih veseli, in naj pozabijo na bolezen, s tem bodo zmagali. Seveda pa je potrebno čim prej k zdravniku in se držati njegovih navodil.«
Po pogovoru in odprtju razstave portretov je sledilo prijetno druženje ob dobrotah in sproščenih pogovorih.
D. Naraglav
Potovanje na fronto
Avtorico je predstavila njena hči Monika Vačun, njene likovne dejavnosti pa so v poeziji in prozi opisale Tatjana Štinek, Ida Jevšnik in Mojca Korošec. Z izbranimi pesmimi so dogodek polepšali člani družine Ožir-Bastl, razstavo pa je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik.
T. Tavčar
Številnim prireditvam ob stoletnici prve svetovne vojne, ko se vsa Evropa posveča oživljanju spomina na te dogodke, se je pridružila tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ki je poskrbela za predstavitev knjige Potovanje na fronto (Viaggio al fronte) italijanskih avtorjev Giacinta De Carolija in Marie Luise De Caroli.
V slovenščino jo je prevedel mag. Valter Reščič, ki jo je izdal v samozaložbi in tudi predstavil. Knjiga temelji na dnevnikih italijanskega zdravnika na soški fronti Giacinta De Carolija. Kot italijanski vojaški zdravnik je od 26. julija 1915, ko je odpotoval iz Torina, do 28. novembra
1915, ko je bil iz Goriških brd poslan na fronto v Plave, pisal dnevnik. Dnevnike dopolnjuje zdravnikova hči Maria Luisa De Caroli, ki je po očetovi smrti pregledovala očetove dnevnike in obiskala opisane kraje. S knjigo želi postaviti spomenik očetovemu pogumu in človečnosti. Giacinto De Caroli je bil na fronti deležen vsega, kar se je tam dalo doživeti, pretežno težkega, hudega, napornega in mučnega. Fronta ga je zaznamovala za vse življenje, zato je lahko po toliko letih dovolj natančno opisal, kako je preživel čas do konca vojne, ko so ga iz Plav premestili v okolico Gorice. Leta 1922 je bil dokončno odpuščen iz vojske. Takrat se je
Mag. Valter Reščič je v žalski knjižnici predstavil knjigo Potovanje na fronto.
vrnil k normalnemu življenju in svoji zdravniški praksi.
T. Tavčar
20
oktober 2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Odbojka z novim sponzorjem
Za začetek dve zmagi
OK Sip Šempeter je novo sezono začelo z novim sponzorjem, to je postal Inštitut za politični menedžment (IPM). Svoje zaupanje in podporo jim je s simbolično predajo sredstev v preteklih dneh izkazal direktor inštituta Domen Kos, nekdanji član prvoligaške ekipe in različnih mlajših selekcij kluba.
Čeprav je Domna Kosa pot iz Savinjske doline vodila najprej na študij na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje doktorski študij, nato pa tudi v ZDA, kjer je zadnji dve leti periodično spremljal in preučeval ameriško volilno kampanjo ter o njej poročal tudi v okviru kolumne na MMC RTV, se vedno z veseljem vrača v svoje lokalno okolje. »Čeprav zadnja leta živim v Ljubljani in veliko potujem, se vedno rad vrnem v Savinjsko dolino. Še posebej vesel pa sem ob tej priložnosti, ko lahko svojemu domačemu okolju vrnem delček tistega, kar mi je dalo. Šport je bil vedno pomemben del mojega življenja, OK Šempeter pa dolga leta moj drugi dom. Zavedam se, da je klub s 180 otroki v mlajših selekcijah ter moško in žensko člansko prvoligaško ekipo zelo pomemben del lokalnega okolja, zato sem vesel, da ga to sezono ne bom spremljal le z navijaških klopi, temveč tudi kot sponzor.
Sebastjan Cilenšek in Domen Kos
Verjamem, da bo nova sezona uspešna in v to, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih,« je povedal Kos.
Novi sponzor kluba - Inštitut za politični menedžment (IPM) je sicer vrsta podjetja, ki ga Američani imenujejo »think thank«, pri nas pa ga lahko opišemo z besedami, kot so možganski center, valilnica idej, mislišče ... Pri svojem vsakodnevnem delu se Kos s skupino strokovnjakov srečuje z načrtovanjem in izvajanjem volilnih ter drugih političnih kampanj, zagovorništvom, političnim in strateškim svetovanjem, raziskovanjem ter izobraževanjem. Pri vsem skupaj pa je eno glavnih vodil podjetja soustvarjanje prihodnosti - prihodnosti družbe in od letošnje jeseni tudi
prihodnosti OK Sip Šempeter.
Kot je povedal predsednik kluba Sebastjan Cilenšek, je tovrstna podpora iz gospodarskega okolja za njihov klub izjemnega pomena. Z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev in ob podpori podjetij, kot je Inštitut za politični mene-džment, namreč klub uspešno raste, svojim članom pa nudi kakovostne pogoje za razvoj njihove športne kariere. "Lepo je videti, da se naši bivši igralci, ki jih je pot ponesla v svet, vračajo v Savinjsko dolino in v naš klub. Vsaka podpora, pa naj gre za navijanje s tribun ali pa prispevanje finančnih sredstev, je še kako dobrodošla. Morda bodo tudi s pomočjo te v klubu nekoč zrasli novi upi slovenskega športa," je še dodal Cilenšek.
L. K., foto: arhiv OK SIP
Odbojkarice OK Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter: Anastazija Žnidar, Patricija Napotnik, Urša Hren, Anja Mazej, Manca Lenart, Tjaša Ovčar, Ema Sopčič, Maja Forštnarič, Nina Pavlič, Tjaša Škerlj Rifelj, Ines Udrih, Teja Podgornik, Tina Pikl, Janja Jakob, Mojca Pene, na levi stoji trener Beno Božič, na desni pomočnik Uroš Vidali
Odbojkarice OK Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter so odlično začele državno prvenstvo. V športni dvorani OŠ Šempeter smo v 1. krogu 1. DOL za ženske videli vrhunsko odbojkarsko igro, polno odličnih obramb in napadov z obeh strani, v kateri pa je domača, glede na lansko sezono igralsko popolnoma spremenjena ekipa prikazala nekoliko več in s 3 : 1 zaslu-
Odbojkarji Triglava iz Kranja so v tekmi 2. kroga 1. DOL za moške z rezultatom 3 : 1 premagali SIP Šempeter. Kranjčani so bili, razen v
drugem nizu, ko so nerazumljivo popustili, precej boljši nasprotnik in so zasluženo osvojili prve tri točke v novi
ženo premagala ekipo Fonula Formis.
V 2. krogu so domače od-bojkarice pred številnimi gledalci, ki se spet vračajo v športno dvorano OŠ Šempeter, prikazale dobro, predvsem
pa borbeno igro in zasluženo premagale ekipo VOLLEYBAL Ljubljana z rezultatom 3 : 0. Zdaj imajo po dveh odigranih krogih že šest prvenstvenih točk in vodijo na prvenstveni lestvici 1. DOL. T. Tavčar
Prva zmaga SIP-a
Zmaga in poraz Hopsov
Košarkarji 1. SKL Nova KBM so odigrali dva kroga in Hopsi so sezono začeli z zmago in porazom. Sezono so začeli z gostovanjem v Šenčurju, kjer so povsem zasluženo z 91 : 80 premagali domačine, nato pa doma z 80 : 78 izgubili z Unionom Olimpijo.
Drugi krog državnega prvenstva je v športno dvorano na Polzeli privabil 800 gledalcev, nasprotnik Hopsov pa je bila ljubljanska Union Olimpi-ja. Polzelani so znova odigrali odlično, vodili že za 12 točk, na koncu pa jim je zmanjkalo nekaj sreče. V zadnjih trenutkih tekme so zgrešili dva meta in zmage z 80 : 78 so se veselili igralci Uniona Olimpije. Znova je odlično odigral Jakob Čeba-
S tekme proti Olimpiji v polzelski športni dvorani
šek, ki je dosegel 21 točk, Alen Hodžič je Ljubljančanom nasul 20, Uroš Godler 13 točk itd.
Po tekmi je trener Hopsov Boštjan Kuhar dejal: »Mislim
SPORT NA KRATKO
KOŠARKA
Liga Nova KBM 3. kolo: Hopsi Polzela : Terme Olimia Podčetrtek 76 : 62
ODBOJKA
1. DOL moški 4. krog: SIP Šempeter : Maribor 1 : 3
1.	DOL ženske 3. krog: Calcit Volleyball : Spodnja Savinjska Aliansa 3 : 0
2.	DOL moški 3. krog: ŠD Braslovče : Žirovnica 0 : 3
2.	DOL ženske vzhod 3. krog Braslovče : Prevalje 1 : 3
3.	DOL ženske vzhod 3. krog Radenci : Šempeter II. 3 : 1
NOGOMET
Medobčinska članska liga 9. kolo: NK Zalec : Vojnik 5 : 0 Medobčinska mladinska liga 8. krog: Šentjur : NK Zalec 2 : 3
T. T.
Odbojkarji SIP Šempetra so v 3. krogu 1. DOL za mo-
ške prišli do prve zmage. V domači dvorani so bili s 3:1
(-19, 15, 17, 16) boljši od ravenskega Fužinarja. T. T.
U-W-

CBv'1 I': ,*
da smo pred domačimi gledalci prikazali borbeno tekmo in dobro predstavo. Mladost, utrujenost ključnih igralcev in številne nepotrebne osebne napake so nam odnesle zmago proti Unionu Olimpiji,«
T. Tavčar

K J* * il Jgy/u^ fuM	5 iSv^'C^ 1 JH/	CA* TnrsjHi'i i m>7
t * Vw ans»-	tf^orenfi -i* ■ < c*y : jlH (¿PI •• • i ' Ji,.W Miojj	
Jr6		
■. ^^^		•
Klamen Hrastovec, DanijelPokeršnik, Gašper Vrhunc, Jernej Vrhunc, Niko Majer, GregorHirci, Port Urh,Tilen Bukšek, Denis Robida, Borut Markovič, Timotej Luka Majcenovič, Gregor Javornik, Nejc Marovt, Bine Oder, Jaka Udrih, trener Sebastjan Cilenšek in pomočnik trenerja Toni Udrih
Končina državni prvak
SEJEM SMUČARSKE OPREME
petek 25.11. od 16. do 19. ure
sobota 26.11. od 9. do 19. ure
nedelja 27.11. od 9. do 16. ure
V telovadnici UPI, Ljudske univerze v Žalcu
1. oktobra se je z dirko na Drežniške Ravne v Kobaridu končala kolesarska sezona za amaterje.
Rafael Končina je bil v kategoriji kolesarjev nad 70 let tudi letos najuspešnejši. Tekmoval je na 22 dirkah in 20-krat stal na najvišji stopnički. V vseh treh disciplinah (cestne dirke, vzponi in kronometrske dirke) je osvojil majico državnega prvaka, zmagal pa je tudi na tekmovanju za pokal Slovenije.
Za svoj največji uspeh šteje uvrstitev na tekmo za svetovni pokal v Avstriji. Na kronome-tru je tekmovalo 29 kolesarjev iz desetih evropskih držav in ZDA, na dirki pa je osvojil drugo mesto. Progo, dolgo 20 kilometrov, je prevozil s povprečno hitrostjo 41,2 km/h, še hitrejši pa je bil na kronometru v Podpeči, kjer je progo prevozil s povprečno hitrostjo 42,9 km/h.
T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
oktober 2016
21
Dvanajstletna plavalka med najboljšimi Žalčan osvaja medalje v jadranju
Savinjčani imamo veliko uspešnih športnikov. Med njimi je tudi 12-letna Hana Podbregar iz Prebolda, ki obiskuje tamkajšnjo osnovno šolo. Skoraj vsak dan postane za nekaj časa tudi Celjanka, saj trenira in tekmuje za Plavalni klub Neptun Celje. V pretekli plavalni sezoni je dosegla veliko zmag in drugih najvišjih mest in je tako ena najuspešnejših plavalk v svoji starostni kategoriji.
Hanina plavalna pot se je začela pri rosnih štirih letih, ko jo je mama Monika vpisala v plavalni tečaj v Plavalni klub Neptun Celje. »Čeprav sem plavati že znala, sem tako eno leto dvakrat tedensko hodila na tečaj. Naslednje leto sem nadaljevala v nadaljevalnem tečaju in trenirala trikrat tedensko. Pri osmih letih starosti sem trenirala že petkrat na teden,« pravi Hana.
Njeni treningi potekajo trenutno osemkrat na teden, in sicer trenira dvakrat na teden zjutraj pred poukom (po uro in pol) in petkrat na teden popoldan, trikrat po tri ure ter dvakrat po dve uri. Treninge pa ima tudi ob sobotah zjutraj.
»Takšen tempo imam skozi celo leto, razen avgusta smo prosti in si naberemo moči za novo sezono. Za vse to sta potrebna dobro organiziran
urnik in logistika, kar pripomore k temu, da šola ne trpi in je tudi učni uspeh na nivoju. Za razne konjičke je tako bolj malo časa, ko pa ga imam, sem rada na morju, pozimi pa rada smučam in bordam,« pove Hana in nam postreže z letošnjim rezultati, ki govorijo o njeni nadarjenosti in predanosti plavalnemu športu.
Državna prvenstva so dvakrat letno, in sicer za zimsko sezono v 25-metrskih in letno sezono v 50-metrskih bazenih. Ob tem pa ne manjka drugih tekmovanju, kot so mednarodni mitingi dvakrat mesečno po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Avstriji.
V letošnjem letu je na državnem prvenstvu za dečke in deklice julija osvojila kar pet medalj. Zmagala je na 50 m prosto, druga pa je bila na 100, 200 in 400 m prosto ter 50 m delfin. Štiri prva mesta je osvojila na Lučkinem memorialu v Trbovljah, kjer je bila najboljša na 50 in 200 m prosto in na 50 in 100 m delfin. Tri prva in eno drugo mesto je osvojila na mednarodnem mitingu Pomlad v Mariboru, bila je namreč prva na 100, 200 in 400 m prosto ter druga na 100 m delfin. Na mednarodnem velikonočnem mitingu v Celju je dosegla 2. mesto 50 m prosto in drugo mesto 50 m hrbtno, bila pa je še četrta
Hana z osvojenimi medaljami (eno zlato in s štirimi srebrnimi) na letošnjem državnem prvenstvu
na 100 m mešano in peta na 50 m delfin. Na mednarodnem prvenstvu v Banjaluki je osvojila srebrno medaljo na 100 in 200 m prosto ter bronasto medaljo na 50 m prosto. Z mednarodnega mitinga v Avstriji se je vrnila z bronasto medaljo na 50 m prosto in s četrtim rezultatom na 50 m delfin. Na mednarodnem pokalu mesta Ljubljana pa je k svoji letošnji zbirki medalj dodala še srebrno na 100 m prosto in bronasto na 100 m delfin.
Hana Podbregar je nedvomno plavalka, ki bo zagotovo še pisala lepe športne zgodbe tudi v naslednjih letih.
D. Naraglav
Sliši se skoraj neverjetno, da nekdo s celine na jadralnih regatah premaguje tiste, ki živijo ob morju. Verjetno sta za kaj takega potrebni vsestranska ljubezen in zagnanost do tega vodnega športa, ki zahteva veliko znanja, truda in tudi logistike, če živiš daleč stran od morja. Gašper Strahovnik, sicer de-vetošolec I. OŠ Žalec, očitno vse to zmore, seveda ob veliki podpori svojih staršev.
Gašper je član Jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, katerega članici sta tudi olimpijki Tina Mrak in Veronika Ma-carol. V svoji kratki dosedanji športni karieri, ki se je začela leta 2013, ko se je vpisal v začetni tečaj jadranja in se včlanil v Jadralni klub Piran, je dosegel izjemno veliko. Tako rekoč čez noč je postal eden najboljših mladih jadralcev v Sloveniji. Vsak vikend redno trenira v Portorožu in se udeležuje jadralnih regat doma in v tujini. Lani je s tremi jadralci iz kluba postal ekipni državni prvak, kot član državne reprezentance je letos julija odpotoval v Crotone na jug Italije, kjer je potekalo odprto evropsko prvenstvo, in med konkurenco 180 jadralcev z vsega sveta dosegel odlično 14., v konkurenci Evropejcev pa 12. mesto.
Na odprtem državnem prvenstvu za otroke do 15 let,
Gašper trenira vsak vikend v Portorožu.
ki je prejšnji mesec potekalo v Portorožu, je osvojil naslov državnega podprvaka. Na tridnevni regati je sodelovalo 180 jadralcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, s Hrvaške in z Malte.
Kot prepričljiv zmagovalec pa je v tem mesecu končal jadralno regato Trofeja mesta Piran - Memorial Lea Moli-nari, v kateri je tekmovalo 75 jadralcev iz Slovenije in Italije. V petih regatah je Gašper v cilj dvakrat prijadral kot prvi in enkrat kot drugi, v četrti regati, ki za njegovo zmago ni bila več pomembna, pa je zasedel četrto mesto.
Do konca leta načrtuje priprave na Malti in v Španiji, nato pa se bo začela nova sezona regat za odhod na svetovno prvenstvo, kjer si želi
Gašper Strahovnik
doseči čim boljši rezultat. Ob vseh dosedanjih uspehih in treningih, ki ga še čakajo, to nedvomno niso le pobožne želje, ampak dosegljiva realnost. Pa dober veter v jadra, Gašper!	D. Naraglav
Trikratni balkanski prvak
_r Prenovili sanitarije in klubski prostor
Na letošnjih balkanskih atletskih igrah, ki so konec prejšnjega meseca potekale v Novem Sadu, je 74-letni Adi Vidmajer postal kar trikratni balkanski prvak. S tem je okronal letošnjo uspešno sezono, saj je dosegel kar nekaj prvih mest tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Začelo se je z državnim prvenstvom v celjski dvorani, kjer je zmagal v metu krogle (10,61 m). Sledilo je zimsko državno prvenstvo v dolgih metih v Ljubljani, kjer je slavil zmago v metu diska (32,83 m), metu kladiva (41,31 m) in metu gire (16,93 m). Na mednarodnem mitingu 4. maja v Ljubljani je zmagal v metu kladiva (43,44 m) in metu gire (15,98 m). Na državnem prvenstvu v pete-roboju 11. junija v Domžalah je z osvojenimi 3616 točkami prepričljivo zmagal. Prav tako je bil najuspešnejši tudi na odprtem državnem prvenstvu v Novem mestu, kjer je zmagal v metu krogle (10,98 m), v metu
diska (32,41 m), v metu kladiva (44,49 m) in v metu gire (16,93 m). Od 7. do 8. julija je potekal šesteroboj držav (Švice, Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije), na katerem je bil tretji najboljši v vseh kategorijah v metu kladiva (45,24 m) in četrti v metu gire (15,88 m). Na mednarodnem peteroboju na Ptuju, ki je potekalo 28. julija, je spet prepričljivo zmagal in z osvojenimi 3776 točkami še izboljšal rezultat iz Domžal. Zadnji avgustovski dan je bil na mednarodnem mitingu v Ljubljani najboljši v metu diska (33,37 m), v metu kladiva (44,67 m) in metu gire (17,90 m).
Za osvojitev treh naslovov balkanskega prvaka je kladivo vrgel 44,62 m, disk 32,71 m in kroglo 11,26 m. Na zadnjem letošnjem tekmovanju 8. oktobra na tako imenovanem zaključnem mednarodnem peteroboju Slovenije v Ljubljani pa je zbral v vseh petih disciplinah skupaj 3706 točk.
D. Naraglav
Velik uspeh karateistov
Mladi polzelski karateisti nadaljujejo z uspešnimi nastopi na pomembnih mednarodnih tekmovanjih.
Na odprtem prvenstvu Hrvaške v Reki je nastopilo več kot 1600 tekmovalcev iz
19 držav, na zmagovalne stopničke pa sta tokrat stopila kar dva Polzelana, in sicer Mai Bašič Fekonja in Nuša Žerjav, ki sta v kategoriji športne borbe mlajših kadetov osvojila 3. mesto. Oba sta na tekmovanju nastopila v okviru slovenske otroške reprezentance.	T. T.
RK Zelene Doline Žalec je 1. oktobra predal namenu klubsko pisarno in prenovljene sanitarije ob telovadnici, ki jih je uredil s pomočjo do-natorskih sredstev in prostovoljnim delom. Tekmovalno zastavo RK Zelene Doline Žalec pa so oktobra nosile ka-detinje, lanskoletne državne podprvakinje, ki so trenutno po popolnem izkupičku štirih zmag v štirih tekmah vodilne na lestvici vzhod.
Zadnjo zmago so si kadeti-nje priigrale prejšnji vikend v gosteh na Ptuju, kjer so z rezultatom 23 : 26 (8 : 13) kljub okrnjeni postavi premagale ŽRK Aklimat Ptuj. Druga oktobrska zmaga kadetinj pod vodstvom Aleša Filipčiča je bila domača, proti ekipi RK Krško so zabeležile kar 22 golov prednosti in rezultat 35 : 13 (17 : 4). Lanskoletne državne prvakinje letnika 2003 v kategoriji mlajših deklic A, letos pa rokometašice, ki se borijo proti v povprečju leto starejšim rokometašicam v kategoriji starejših deklic A pod vodstvom Jerneja Rantaha, se solidno držijo. Prejšnji vikend so v Radencih zabeležile zmago proti ŽRK Milenium in rezultat 23 : 24 (13 : 11). Sicer pa so po skupaj treh porazih in treh zmagah na 4. mestu lestvice vzhod. Mlajše deklice A in B pod vodstvom Tane Sutaj bodo
Veselje ob predaji prenovljenih sanitarij in klubskega prostora je bilo veliko.
začele s tekmovanji šele sredi novembra.
Čez poletje je RK Zelene Doline Žalec na novo uredil sanitarije ob telovadnici I. OŠ Žalec in tako iz dotrajanega stranišča pridobil prostor za moške sanitarije in prostor za ženske, ki vključuje tudi prilagojene sanitarije za invalide. Slednjih doslej na tem mestu ni bilo. Ob tem pa so iz neuporabnega prostora v bližini uredili še klubski prostor in sprostili prostor šoli v nadstropju. Vse to je delo strnjene ekipe
RK Zelene Doline Žalec, ki je vložila ogromno prostovoljnega dela, ob tem so pomagali številni donatorji, ekipo pa je koordiniral član kluba Sašo Potočnik. To je po ureditvi garderob v lanskem letu v telovadnici že druga pomembna infrastrukturna pridobitev za klub, za šolo in lokalno skupnost, kajti telovadnica gosti tudi druge športe in aktivnosti. S tem se je na kratki slovesnosti ob odprtju strinjal tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je skupaj z ravnateljico Tatja-
no Žgank Meža in dvojcem iz kluba, Janijem Herodežem in Mitjo Turnškom, prerezal trak. Prireditev so obogatile odlične libojske mažoretke in mlade rokometašice.	D. N.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je v začetku oktobra v tekmi 3. kroga 1. ADRL doma z rezultatom premagala ekipo ŽRK Velenje, potem pa po treh zmagah zabeležila dva zaporedna poraza, najprej je v gosteh v tekmi 5. kroga 1. ADRL z rezultatom 21 : 25 (10 : 10) izgubila z ekipo RK Ljubljana.
22
oktober 2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Vaš vladar Mars bo v prvi tretjini meseca potoval po zemeljskem znaku kozoroga, zato bo vaša energija v tem času usmerjena v dosego konkretnih rezultatov, pomembna bo tudi finančna plat uspeha. Za urejanje finančnih vprašanj bo ugodna prva polovica meseca, pri načrtovanju in dogovarjanju pa boste zelo uspešni v drugi polovici novembra. V prvi polovici bo Venera skladna z vašim znamenjem, zato bo vroče v ljubezni. S prestopom Marsa v znak vodnarja bo občasno prihajalo do večjih nihanj pri vaših prizadevanjih, in sicer boste enkrat žareči, drugič spet hladni. Dobro je, da se tega vsaj zavedate.
OŠ Vransko - Tabor že 20 let ekošola
♦ BIK Vladavina škorpijona bo v prvih treh tednih v opoziciji z vašim znakom. Zaradi tega boste imeli pogosto občutek, da je okolica prezahtevna do vas, veliko se boste morali ukvarjati z usklajevanjem nasprotij. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo, še zlasti v prvi polovici meseca vas bo Mars dobro oborožil z njo. V drugem delu novembra bo vam naklonjena Venera poskrbela, da boste zadovoljni tudi na čustvenem področju. Izboljšala se bo tudi finančna situacija, obetajo se tudi možnosti dodatnega zaslužka. Več pazljivosti vam svetujemo okoli 14. v mesecu, ko bo polna luna prav v vašem znamenju.
♦ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 12. v mesecu potoval po znamenju škorpijona in izostril vašo intuicijo, kar morate dobro uporabiti pri delu. Manj dvomov bo o tem, ali bi poslušali zdrav razum ali svoje občutke. Nekaj negotovosti bo spremljalo rojene sredi druge dekade, zato nikar ne hitite s sprejemom pomembnejših odločitev. Časa zanje bo v prihodnje še dovolj. Odlična protiutež temu položaju bo tranzit Jupitra, ki bo poskrbel za pozitivno energijo in prijetno preživet čas. Nekoliko kampanjsko boste delovali po 10. v mesecu, ko vas bo z energijo oskrboval Mars v sorodnem vodnarju.
♦ RAK Vladavina sorodnega znamenja škorpijona vam bo naklonjena, kar morate s pridom uporabiti prav na vseh življenjskih področjih. Vitalna energija bo dobra, po zaslugi dobro položenega Merkurja bodo odlični tudi vaši miselni procesi. To bo odličen čas, da svoje atribute izkoristite pri delu in se dokažete kot zaupanja vredna oseba. Na zasebnem področju bo bolj prijazna prva polovica meseca, saj boste izžarevali veliko privlačnost in erotično energijo. V nadaljevanju vas utegnejo občasno preganjati temne misli in neutemeljeni strahovi, ki se jim morate odločno postaviti po robu. Previdnost velja še zlasti sredi meseca ob polni luni.
♦ LEV Novembrski dnevi prinašajo precej ognjeno energijo, ki jo boste potrebovali za dobro funkcioniranje. Odlično boste nastopali, dobro se boste odrezali pri svojih zadolžitvah, zato boste z rezultati svojega dela zagotovo zadovoljni. Če vam okoliščine le dopuščajo, si vzemite vsaj kakšen dan prosto! Počitek boste nujno potrebovali, saj se bo stres kopičil. Venera v sorodnem strelcu bo v prvi polovici meseca zaslužna za marsikatero prijetno preživeto urico. Naj bodo prosti trenutki preživeti brez slabe vesti, da ste kaj opustili. Še kako se boste potrudili, da bo vse tako, kot mora biti!
♦ DEVICA Vaš vladar Merkur bo novembra menjal kar dve znamenji. Njegovo hitro gibanje bo predstavljalo za vas pestro dinamiko in živahno dogajanje, v katerega se boste vključevali z vso resnostjo in predanostjo. Rezultati ne bodo izostali, vaša pridnost bo poplačana. Na zasebnem področju boste v prvi polovici meseca precej sproščeni in pripravljeni na odprte pogovore tudi o tabu temah. V drugem delu meseca se bo energija spremenila, postali boste malce zadržani. Pazite, da ne zapadete v temne misli, ker bi bile tokrat popolnoma neutemeljene.
♦ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo do 12. v mesecu potovala v znaku strelca, zato bo prevladovala močna ognjena energija. S strastno zavzetostjo boste sledili svojim ciljem, marsikaj vam bo zdaj popolnoma jasno. Jupitrov vpliv pač prinaša s svojimi vibracijami nove poglede, omogoča tudi nove začetke, če boste le hoteli. To bo odličen čas, da resno razmislite o svojih ambicijah. Na zasebnem področju boste lahko zadovoljni z dogajanjem. Pa še nasvet: pomembno je, da se prenehate jeziti zaradi ene in iste zadeve (ali osebe). Edina pot, da dosežete spremembo, je, da sami spremenite svoj odnos do nje.
♦ ŠKORPIJON Čas vladavine vašega znaka je za vas eden najugodnejših v vsem letu, zato izkoristite ugodne vplive planetov sebi v prid. Na delovnem področju boste izredno dobro funkcionirali v prvi polovici meseca. Uspešni boste pri komuniciranju, načrtovanju, dogovarjanju, študiju in izpitih. Na zasebnem področju boste blesteli in želi komplimente, v katerih boste uživali. In še opozorilo: ob polni luni 14. v mesecu velja povečana previdnost, saj bodo strasti povečane, prisotna pa so lahko tudi negativna čustva, kot sta posesivnost in ljubosumje. Mimogrede lahko pride do konfliktov.
STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ves mesec potoval po znamenju tehtnice, zato bo potrebno paziti na medoseb-ne odnose in usklajevanje nasprotij. Saturn, ki vas uči modrosti, bo od vas še vedno zahteval, da ločite pomembno od nepomembnega in določite prednostne naloge. Le tako bodo vaše prirojene kakovosti prišle do polnega izraza. Ljubezen vas bo našla, pripravljene ali nepripravljene. Do 12. v mesecu bo Venera samskim omogočila celo začetek novih razmerij in novih ljubezni, vezani pa boste deležni veliko prijetnih uric. V nadaljevanju boste pripravljeni več časa vložiti v načrtovanje prihodnosti.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn je direkten v znaku Strelca, kar boste občutili kot pravo protislovje. Saturn omejuje in zahteva od vas, da se osredotočite na najpomembnejše, strelec pa je znak ekspanzije, kar simbolizira prav nasprotno. Usklajevanje vseh nasprotij in veliko prilagajanje okoliščinam in ljudem, to je najboljši recept, da se boste lepo vzpenjali po svoji lestvici uspeha. Po 12. v mesecu bo vstopila v vaše znamenje Venera, kar vas bo vidno polepšalo in zaželeni boste v vsaki družbi. Odlično se boste imeli. Samski se lahko v tem času celo zaljubite, zato nikar ne ostajajte doma.
♦ VODNAR Vaš planet vladar Uran še vedno potuje po znaku ovna in je v t. i. retrogradnem gibanju. Zaradi tega imate še vedno čudovito priložnost, da spremenite ali popravite tisto, za kar menite, da ste v preteklosti storili narobe. Ponovna ocena stanja naj bo odraz vaše modrosti in drugačno ravnanje bo bogato poplačano. Spremenite svoj zorni kot gledanja in se ne opirajte samo na preizkušene principe. Mars v vašem znamenju vam prinaša v tem času ogromno energije. Pomembno je, da jo kakovostno porabite, in sicer ob fizično zahtevnejšem delu in rekreaciji. V nasprotnem primeru se lahko odrazi v velikih notranjih napetostih, ki lahko pripeljejo do neljubih konfliktov.
♦ RIBI Vaš vladar Neptun bo končno stopil v direktno pot v znaku rib. To boste občutili kot pravo olajšanje in zadeve, ki so stale na stranskem tiru, bodo ponovno aktualne in kolo sreče se lahko lepo obrne. Bodite aktivni, naredite si dober načrt, kaj vse želite doseči, in uspelo vam bo. Vladavina škorpijona bo okrepila čutnost in erotična energija bo vaš spremljevalec tega obdobja. V prvi polovici meseca boste brez dlake na jeziku, zato boste lahko razčistili kakšno nedorečeno situacijo iz preteklosti. November bo prijeten in lep mesec.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Na Brdu pri Kranju je potekala konferenca koordinatorjev programa Ekošola.
Ravnateljica Osnovne šole Vransko - Tabor Majda Pikl je na konferenci iz rok predsednika vlade dr. Mira Cerarja
in nacionalnega koordinatorja programa Ekošola mag. Gregorja Cerarja prejela posebno priznanje za 20-letno neprekinjeno delovanje v programu Ekošola.
Mednarodni program Eko-
šola je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 1966 in že od začetka je vanj vključena tudi Osnovna šola Vransko - Tabor. Šolo sta do prve zelene zastave popeljali Vika Čulk in Majda Pikl.
T. T.
Šestošolci obiskali Olija na Goričkem
V četrtek, 13. 10. 2016, smo šestošolci odšli na ekskurzijo na Goričko. Ogledali smo si grad na Gorič-kem, obiskali doživljajski park in Geološki muzej Vul-kanija in se z brodom popeljali po reki Muri.
Pot je bila dolga in zanimiva. Ko smo končno prišli do gradu, smo pomalicali. Kljub krajšemu ogledu gradu je bil ta zelo zanimiv, saj smo izvedeli veliko stvari. Naslednja postaja naše strokovne ekskurzije je bil Doživljajski park Vulkanija, ki smo se ga najbolj veselili.
Na sodobni interaktivni mizi smo najprej spoznali glavne geološke značilnosti Zemlje, predvsem iz sveta vulkanov in kaj nam življenje z vulkani prinaša. Ogled je bil izdatno podprt z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, za kar je bil zaslužen krtek Oli, ki nas je vodil skozi lavino cev vse do dvigala, ki nas je popeljalo v globino Zemljine skorje. Izvirna 3D-tehnika nas je vodila skozi zgodovino vesolja in nas seznanila, kaj se je dogajalo na ozemlju, ki je danes na Gorič-kem.
Ekskurzijo smo zaključili na otoku ljubezni v Ižakovcih. Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali kratek filmček o bujraših (ljudeh, ki so zajezili reko Muro). Za konec smo si ogledali še mlin na Muri in se nato peljali z brodom, ki je bil ključnega pomena za prebivalce, saj so s tem hitreje prečkali reko Muro.
Čakala nas je samo še dolga pot nazaj domov.
Ekskurzija na Goričko nam je bila vsem zelo všeč.
Maja Pečovnik, 6. a, OŠ Vransko - Tabor
Planinci tekmovali v orientaciji
Prvo tekmo v savinjski orientacijski ligi (POT) so tretjo oktobrsko soboto pripravilo PD Dobrovlje Braslovče. V osmih kategorijah je nastopilo 38 ekip iz sedmih planinskih društev, največ uspeha pa so imele ekipe iz PD Polzela.
Tekmovnje je potekalo na območju med Šmatevžem, avtocesto, Žovneškim jezerom ter na zahodu po obrobju vzpetine Godveja. Zbrali so se v Športnem centru Šmatevž na Gomilskem, kjer je bil tudi
Nerazumno dolgi postopki sojenja
Spodaj podpisana Marija Divjak sem v tridesetletnem sodnem postopku s svojo sestro Karlo Rovšnik in njeno odvetnico Jasmino Gričnik. Sodni postopki so potekali v vezi z delitvijo dediščine. Moj predlog je bil, da dediščino razdelimo sporazumno, in sicer sem predlagala minimalni delež zase, s katerim bi prejela
cilj in kjer so ob koncu podelili pokale zmagovalnim ekipam, priznanje pa so prejele vse sodelujoče ekipe.
Vrstni red: kategorija A mladi planinci do vključno 6. razreda OŠ: 1. Žalec, 2. Polzela, 3. Braslovče; kategorija B mladi planinci 7., 8. in 9. razred OŠ: 1. Polzela, 2. OŠ Petrovče, 3. Braslovče; kategorija C mladina (dijaki od 1. letnika do vključno 18. leta): 1. Polzela, 2. Vransko, 3. Braslovče; kategorija Č mladina (od 19. do vključno 26. leta): 1. Vransko
Pisma bralcev
kakšen odstotek dediščine. Nasprotna stran pa se je odločila za sodstvo. In tako potekajo postopki, namensko zorganizi-rani, še danes.
Predvidevam, da je na našem območju mnogo meni podobnih oškodovancev.
Predlagam, da bi si začeli izmenjavati menja in dogovarjati za hitrejše in pravičnejše reševanje sodnih zadev.
Somišljeniki se lahko vsako drugo in četrto soboto v me-
(nastopila samo ena ekipa), kategorija D mlajši člani (27 let in več): 1. Polzela (nastopila samo ena ekipa): kategorija E starejši člani (40 let in več): 1. Polzela, 2. mesto sta si delili prva in druga ekipa Zabukovice; F družine: 1. Polzela (družina Sadnik), 2. Braslovče (družina Kumer - Trček), 3. Braslovče (družina Čeh); kategorija G odprta; 1. Braslovče (nastopila smo ena ekipa).
Drugo orientacijsko tekmo bo 19. novembra pripravilo PD Vransko.	T. Tavčar
secu oglasite na mojem naslovu med 10. in 11. uro ali pa se v tem času slišimo. Pravkar omenjeno pobudo sem poslala tudi predsedniku vrhovnega sodišča, varuhinji človekovi pravic in predsedniku celjskega okrožnega sodišča. Moja telefonska številka je na voljo v uredništvu Utripa Savinjske doline.
Marija Divjak, Ločica ob Savinji, Ločiška cesta 2, Polzela
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
MLADI
oktober 2016
23
Pletenje niti na gozdni učni poti
Kaj je zeleno zlato
Fotografija za spomin na 6. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže na gozdni učni poti Hrastje
Na Osnovni šoli Griže so v sredo, 5. oktobra, pripravili 6. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže. Tokrat so projekt posvetili gozdni učni poti Hrastje, ki poteka v neposredni bližini šole, pri izpeljavi projekta pa je sodelovalo 17 Unescovih šol Slovenije, tri šole iz Spodnje Savinjske doline, pridružilo pa se jim je tudi šest vrtcev.
Dan so začeli z uvodnim kulturnim programom v telovadnici šole, kjer sta jih Sne-guljčica in gozdni palček popeljala v skrivnosti gozdnega kraljestva in jim predstavila film o gozdni učni poti Hrastje, ki se razprostira na površini šestih hektarjev. Na prireditvi so zbrane pozdravili ravnateljica OŠ Griže Marija Pavčnik, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Griže Marjan Vodeb in vodja Unesca na šoli Martina Petelinek, vodja projekta Ana Rudnik Pavlica pa je učence povabila k delu v
desetih različnih delavnicah. Medtem ko so otroci ustvarjali v delavnicah, so mentorji sodelujočih šol obiskali Biopark Nivo, se sprehodili po energetski poti parka, si ogledali piramido, zgrajeno iz vlaken industrijske konoplje, in obiskali Fontano Zeleno zlato.
Ogledu znamenitosti Žalca in delu v delavnicah je sledilo kosilo, nato pa so se odpravili v Letno gledališče Limberk. Za sprostitev so poskrbele dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje z masažo, manikuro in poslikavo s tatuji, za glasbeno vzdušje pa člani narodno-za-bavnega ansambla Gozdnik, v katerem igrajo nekdanji učenci OŠ Griže.
Dan so zaokrožili z zaključno prireditvijo pod drevesi. Ravnateljica Marija Pavčnik se je zahvalila za opravljena dela na gozdni učni poti predstavniku Lovske družine Gozdnik Griže Daniju Petku, predstavniku Zavoda za gozdove Slo-
Obisk kmetije Jezernik
Otroci aktivno na kmetiji
Za obisk kmetije Jezernik sva se s sodelavko odločili zato, ker vse bolj izumirajo nekatera kmečka opravila in običaji tudi na vasi in jih današnji otroci že skoraj ne poznajo več. Gospodarja kmetije sta nas prijazno sprejela in pripravila vse potrebno za trebljenje buč. Povedala sta nam, da buč na kmetiji ne trebijo več ročno, ampak to opravijo strojno. Gospodar je buče raz-
sekal in pokazal postopek tre-bljenja in hitro smo ugotovili, da se v njih skrivajo semena golic. Med opravilom nam je povedal, da semena golic odpeljejo v oljarno, kjer iz njih pridobijo bučno olje. Nekaterim to opravilo ni bilo prijetno, ker so bila semena mokra, lepljiva, sluzasta in mrzla. Večini otrok pa je bilo to opravilo všeč. Gospodarjema smo se za obisk zahvalili tako,
Na to temo so otroci iz šem-petrskega vrtca pod mentorstvom svojih vzgojiteljic že od spomladi naprej opazovali rast hmelja, dela na polju in obiranje hmelja ter navade, povezane s hmeljem. V četrtek, 6. oktobra, pa so na Fa-lentovi domačiji pripravili hmeljski likof z bogatim kulturnim programom.
Šempetrski vrtec je tako tudi letos obeležil dneve evropske kulturne dediščine. Letošnja tema projekta Dediščina okoli nas jih je nekako nagovorila, da so razmišljali o tem, kaj je
zeleno zlato. Otroci so spremljali vse postopke pridelovanja hmelja do likofa, ki so ga prejšnji mesec pripravili na Falentovi domačiji, s pomočjo fotografij, orodja in predmetov pa so spoznavali, kako je bilo nekoč. Ob tem so izdelovali risbe, mošnjičke za balete, se učili otroških ljudskih pesmi in plesov in vse predstavili na zaključni prireditvi na Falento-vi domačiji.
Njihovo delo so si z veseljem ogledali starši, babice, dedki in drugi krajani, med njimi tudi predsednica KS Šem-
peter Zdenka Jan. Prireditve sta se udeležila tudi nekdanji hmeljski starešina Jože Ribič in hmeljska princesa Ana Ribič, za veselo razpoloženje je poskrbela glasbena skupina Šem-bis iz Društva upokojencev Šempeter, kulturni program pa je obogatila folklorna skupina OŠ Šempeter pod mentorstvom Andreje Plut. Za organizacijo, vodenje prireditve in postrežbo je poskrbela Alenka Vrenko, ki skupaj z družino vzdržuje nekdanjo Falentovo domačijo.
D. Naraglav
venija Petru Terglavu, Marjani Kopitar z Občine Žalec in dolgoletni mentorici turističnega krožka na šoli Tanji Turnšek. Ob koncu je zbrane nagovorila tudi mag. Sonja Zajc s celjske območne enote Zavoda RS za šolstvo in pohvalila tokratni Unescov mednarodni projekt in tudi uspešno delo Osnovne šole Griže.
Organizatorji so z izpeljavo 6. mednarodnega projekta zelo zadovoljni, prav gotovo tudi udeleženci, saj so spoznali marsikaj novega. Kot sta povedali vodja Unesca na šoli Martina Petelinek in vodja projekta Ana Rudnik Pavlica, pa si želijo, da bi bila mreža, ki jo gradijo preko skupnih dejavnosti, dovolj močna, da jih bo povezovala tudi v prihodnje, in prožna, da bo zaznavala spremembe v okolju, raznolikost skupin in posameznikov ter jih združila v skupno celoto tako pri druženju kot pri uresničevanju zadanih nalog.	D. Naraglav
Otroci so predstavili igre, ki so se jih igrali nekoč.
Ekskurzija v Salzburg
Žalski osnovnošolci na potepanju v avstrijskem Salzburgu.
da smo jima zapeli dve otroški ljudski pesmici in se poslovili z dogovorom, da ju morda še kdaj obiščemo na kmetiji in opravimo kakšno opravilo.
Na ta način si v vrtcu prizadevamo ohranjati stare ljudske običaje in opravila iz domačega kraja.
Mentorici Suzana Raševic in Apolonija Kozman, vrtec Ponikva
V sredo, 5. 10. 2016, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina, z učitelji in ravnateljico odpravili na ekskurzijo v Salzburg. Na ekskurziji so se nam pridružili še vrstniki z Osnovne šole Šempeter. Že takrat, ko nam je učiteljica Andreja predstavila vsebine ekskurzije, sem vedela, da bomo videli veliko lepega in doživeli marsikaj zanimivega.
Naš potep se je začel ob štirih zjutraj. Med jutranjim dremanjem je celo peturna vožnja z dvonadstropnim avtobusom minila hitro. Ob devetih zjutraj smo že prispeli v Salzburg. Najprej smo se sprehodili po glavnih ulicah in z zanimanjem opazovali električne avtobuse. Za prvim ovinkom nam je ob pogledu na park in dvorec Mirabell zastal dih. Ob očarljivi reki Salzach smo se
ozirali proti gradu in se napotili do glavnega trga, kjer stojita čudovit vodnjak in cerkev, v kateri so krstili Mozarta. Od Mozartove rojstne hiše smo se napotili še do trgovine Fürst, kjer smo si denarnice olajšali za nekaj evrov in si kupili originalne Mozartove kroglice, ki so res slastne.
V Hiši narave smo se navdušeno razgledovali in se preizkušali v eksperimentiranju. Bili smo kot Alice v čudežni deželi, komaj smo dohajali sami sebe.
Tudi rudnik soli nas ni pustil ravnodušne. Le kako bi nas? Najprej smo se oblekli v bela oblačila, da smo bili kot pajaci. Smeh se ni polegel niti med vožnjo z vlakcem v jamo. Ko pa nas je v jami prevzela medla svetloba podzemlja, smo le prisluhnili zgodbi o zgodovini pridobivanja soli v rudniku.
Vožnja z ladjico po jezercu v jami je spet povečala pričakovanje in prispeli smo do lesenih drč. Potem pa spet vik in krik in hojlari po drčah.
Pozno popoldne smo se prijetno utrujeni posedli na avtobus in se odpravili proti domu. Vse vtise tistega dne smo komaj stlačili na avtobus in med nami so se doživetja tistega dne kar iskrila. Najbolj ponosni pa smo bili na naše poskuse sporazumevanja v nemščini. Zdaj se bomo pridno učili nemščino. Kaj se ve, morda nas bosta učiteljica Andreja in ravnateljica spet presenetili?
Ta potep po Salzburgu mi je bil neznansko všeč. Moj fotoaparat je zabeležil veliko utrinkov, v meni pa so nepozabni spomini.
Kaja Semprimožnik, 8. c, 1. OŠ Žalec
24
oktober 2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Zlatoporočenca Ločičnik
Zlata poroka in še dva jubileja
Zlatoporočenca v cerkvi sv. Pankracija v Grižah s sinom in hčerko ter njunima družinama
Zakonca Ločičnik sta si po pol stoletja znova dahnila »da«.
Zdravko Zagožen iz Matk pri Preboldu, ki ga pozna veliko ljudi tako v Sloveniji kot tudi v tujini, saj je ustvaril veliko družinsko podjetje Zagožen Žalec, v letošnjem letu beleži kar tri visoke jubileje. Eden se nanaša na začetek samostojnega poklicnega dela, druga pa na osebne jubileje in začetek ustvarjanja družine.
Zdravko je kot samostojni obrtnik začel podjetniško pot decembra 1976 v garaži svoje stanovanjske hiše, ki sta si jo zgradila z ženo Anico. Kmalu je vse skupaj postalo pretesno in poleg hiše je pozidal novo delavnico in poiskal tudi novo delovno moč. Leta so tekla in z njimi se je, zlasti po osamosvojitvi Slovenije, začela nova podjetniška pot, ki ga je pripeljala do novih izzivov in zmag ter do enega najuspešnejših slovenskih družinskih podjetij v Sloveniji. Zdaj spada podjetje Zagožen skupaj s hčerinskim Aplastom iz Petrovč, ki so ga ustanovili leta 2013, med vodilne proizvajalce in prodajalce materialov za zunanji vodovod in kanalizacijo. Dejavnost obeh podjetij so razširili na področje razvoja, proizvodnje in prodaje izdelkov iz plastičnih mas, oblikovanih na podlagi
na novo uvedene tehnologije rotacijskega litija.
Po štiridesetih letih dela in razvoja Zdravko s ponosom zre na prehojeno pot in dosežke, saj kot otrok ni imel brezbrižnega in preveč lepega otroštva. Tudi zato se je poročil dokaj mlad, star le 20 let, da bi si ustvaril družino in zaživel svoje družinsko življenje. Pred 50 leti, 23. julija 1966, je s svojo izvoljenko Anico Železnik iz Pongraca sklenil zakonsko zvezo. Še istega leta je na svet prijokal njun prvi otrok, hčerka Martina, štiri leta kasneje pa njen brat Miran, ki je danes direktor družinskega podjetja Zagožen, sestra Martina pa ima skupaj s svojim možem Janezom podjetje Grenko tisk v Dobriši vasi.
Razlogov za praznovanje zlate poroke torej ni bilo malo. Svojo zvestobo sta si zlatopo-ročenca ponovno izrekla pred oltarjem v cerkvi sv. Magdalene na Homu prav na dan njune poroke. Slovesnosti je sledil civilni obred, ki ga je na njunem domu v Matkah opravil preboldski župan Vinko Debelak, poročno slavje pa je v družbi svatov, sorodnikov in prijateljev trajalo vse do jutranjih ur.
Zdravko je nekaj dni pozneje
praznoval tudi okrogli življenjski jubilej, 70-letnico rojstva. Na predvečer jubileja so mu njegovi domači, gasilci in sosedje postavili mlaj, pod njim pa je svoj prostor našla lesena lutka v podobi Zdravka, ki jo je izdelal sosed Rado Hribar. Lutko so posadili za mizo, na kateri je lesena knjiga z naslovom Matke nekoč in danes, ki jo želi napisati Zdravko. Že nekaj časa namreč zbira dokumente in upa, da mu bo to uspelo.
Devet let je že minilo, odkar je podjetje predal sinu, sam je le še formalno vpet v poslovanje podjetja kot prokurist, se pa lahko zdaj več časa posveča svojim potomcem, vnukinji Anji, pravnukoma Aljažu in Ožbeju ter vnuku Jakobu, ki ga razveseljuje tudi z igranjem harmonike. Družinske jubileje praznujejo skupaj, tako da je vedno veselo in zabavno. In tako je bilo tudi ob praznovanju 2. rojstnega dne pravnuka Ožbeja, še mnogo bolj bučno pa pred dobrima dvema tednoma, ko se je z abrahamom srečala hči Martina. Praznično bo tudi v veselem decembru, takrat bodo namreč obeležili 40-letnico obstoja njihovega podjetja.
D. Naraglav
Ljudmila Ločičnik, rojena Remšak, in Ivan Ločičnik iz Spodnjih Grušovelj sta drugo oktobrsko soboto v ožjem družinskem krogu praznovala zlato poroko. Sveti maši v njuno čast sta prisluhnila v cerkvi sv. Petra v Šempetru, kjer sta davnega leta 1966 začela svojo skupno pot. Domači župnik Mirko Škoflek je blagoslovil zlatoporočenca in sveto mašo obogatil z zgodbo o njuni skupni poti.
Spoznala sta se, ko je Mili, kot jo kličejo domači, hodila z mamo pomagat pri kmečkih opravilih na Kotovo domačijo, kjer je živel Vanč. Začetni pogledi so se spremenili v ljubezen, ki traja še danes. Oba sta bila zaposlena na Hmezadu v Šempetru, kjer se je Vanč izkazal kot zelo dober traktorist. V svoji mladosti je postal večkratni državni prvak v oranju, pri čemer ga je žena Mili ves čas podpira-
Frančiška in Franc Jelen, ki sta se poročila pred petdesetimi leti, sta v poročni dvorani gradu Komenda na Polzeli znova potrdila zaobljube ljubezni in zvestobe. Poročni obred je opravil polzelski župan Jože Kužnik.
Frančiška Jelen, rojena Rozman, se je rodila leta 1937 v Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnem v Rožni dolini, nižjo gimnazijo v Voj-niku, učiteljišče pa od leta 1960 v Celju. Dve leti je službovala v Višnji Gori, nato pa se je 1962 zaposlila kot predmetna učiteljica matematike in fizike na OŠ Polzela, kjer se je 1992 upokojila
Franc Jelen se je rodil leta 1939 v Andražu nad Polzelo. Osnovno šolo je obiskoval v Andražu nad Polzelo, nižjo gimnazijo na Polzeli, nato se je vpisal v vojaško gimnazijo in tam pustil še nekaj najlepših let. Po demobilizaciji se je vrnil v Slovenijo, kjer je najprej služ-
la. V Spodnjih Grušovljah sta si ustvarila topel dom, v zakonu pa sta se jima rodila sinova Janez in Aleksander, ki sta si prav tako ustvarila družini, v katerih je veliko ljubezni, spoštovanja in predanosti.
Vanč in Mili uživata v svoji starosti, družbo pa jima poleg sinov delajo še dve snahi, pet vnukov in en pravnuk, na katere sta zelo
boval v Šmarju pri Jelšah, nato pa - z vmesnim osemletnim političnim udejstvovanjem -leta 1994 dočakal upokojitev v Tovarni nogavic Polzela.
V zakonu sta se jima rodila hči Nevenka in sin Matej. Zla-toporočenca sta ponosna babica in dedek štirim vnukom, Ani, Luku, Urhu in Uli. Uresničile so se jima tudi sanje o
ponosna in jih z veseljem kdaj pa kdaj razvajata. Dopoldneve si zapolnita z delom na kmetiji in v vinogradu, z obiskom tete v domu ostarelih, kmalu pa bosta imela polne roke dela z varstvom svojega pravnuka.
Svatje, ki so nazdravili z zlato-poročencema, so jima zaželeli še veliko lepih in zdravih skupnih let življenja.	T. Tavčar
lastni hiši, kjer zdaj z veseljem urejata okolico in pridelujeta vrtnine. Franc še vedno rad bere, vedenje o dnevnem dogajanju doma in po svetu pa si »dopolni« z gledanjem televizije. Še vedno bi težko našli križanko, ki ji ne bi bil kos, Frančiška pa svoje sive celice krepi z reševanjem sudokuja in prav tako z branjem. T. T.
Zlata Frančiška in Franc Jelen
Zlatoporočenca Frančiška in Franc Jelen
Ko spregovori srce ...
V četrtek, 6. oktobra, je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekalo 11. srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko.
Stanovalce teh domov že vse od leta 2002 obiskujejo knjižničarji in jim s svojim branjem polepšajo kakšen dan. Brati sta jim začeli Anka Krčmar in Jolanda Železnik, zadnja leta varovance Doma Nine Pokorn obiskuje Irena Štusej, občasno tudi Anka Krčmar, z varovanci Doma upokojencev Polzela je Darja Baloh, Valerija Jerman
in Laura Jelen pa se z njimi srečujeta v Našem domu Vransko.
Druženja, ki so jih poimenovali bralne urice, potekajo dvakrat na mesec. Gre za prostovoljno delo z ljudmi, ki so hvaležni poslušalci in dobri učitelji. Skozi branje in pogovor varovanci skupaj povežejo pretekle dogodke s sedanjimi. Včasih s solzami v očeh obujajo spomine, kdaj drugič se iskreno nasmejijo nagajivim pripetljajem. Pogovori zaidejo tudi na pot aktualnih družbenih problemov, ko z žarom v očeh skupaj poiščejo odlične rešitve. Kako preprosto bi bilo
rešiti svet! Ko bi le bili volja in moč, ki poslušata srce. Takrat zmore glava, zmorejo roke.
Vsako leto pa je vrhunec teh bralnih uric skupno druženje varovancev iz vseh treh domov. Kulturni program so tokrat pripravili učenci mlajše gledališke skupine OŠ Petrovče, ki so pod mentorstvom Sonje Rebernik odigrali predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico, ob spremljavi kitare je zapel študent glasbe Leon Ašenber-ger, kulturni program pa so s petjem in z deklamacijami popestrili tudi varovanci domov.
Dogodek je povezovala di-
rektorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Žele-znik, zbrane pa so pozdravili župan Občine Vransko Franc Sušnik, podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec in podžupana Občine Polzela Igor Pungartnik ter Občine Tabor Ludvik Miklavc.
Za pogostitev je poskrbela zeliščarica Fanika Burjan, ki udeležence srečanja vsako leto razveseli s čajem in sadnim kruhom. Za majhno pozornost in spominček, ki ga varovanci odnesejo s sabo, sta poleg knjižnice letos poskrbela še dva sponzorja, in sicer Založ-
Med nastopom stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje
ba Družina in podjetje DM Drogerie Markt iz Ljubljane, v knjižnici pa so ob tej priložno-
sti postavili na ogled razstavo ročnih del stanovalcev domov.
T. Tavčar

SAVINJSKE ZGODBE
oktober 2016
25
Od gala koncertov do kolin, vmes tisoč oddaj
Tretja in četrta oktobrska nedelja sta bili na valovih Radia Celje v znamenju tisoče oddaje radijskega napovedovalca, moderatorja in glasbenega redaktorja Jožeta Galiča. Dve 45-minutni jubilejni oddaji Pesem slovenske dežele je posvetil tistim, ki so v pogovoru z njim pred kamero ali mikrofonom s petjem in igranjem naredili najmočnejši vtis. Žal je med njimi nekaj tudi že pokojnih, a na srečo za njimi ostajajo skrbno hranjeni posnetki in tudi spomini, ki jih niti čas ne more izbrisati.
Jože Galič je moderator, glasbeni redaktor, orgličar, harmonikar, pevec, komponist, aran-žer in pisec besedil. Poje in igra že od leta 1966, za uradni začetek svojega glasbenega ustvarjanja pa šteje leto 1972, ko je začel aktivno nastopati kot harmonikar in ustvarjati lastne skladbe. Že sedemletnemu so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil igrati že
v nekaj dneh. Le kdo bi si takrat mislil, da bo pozneje s tem glasbilom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh! Kot pravi, je glasba njegova največja ljubezen, vendar še zdaleč ni edina, kasneje ga je po naključju potegnilo tudi v televizijske vode.
»Moje življenje je leta 1993 zaznamoval telefonski klic tedanjega urednika zabavnih oddaj na javni televiziji Mita Trefalta. Vprašal me je, ali bi se bil pripravljen preizkusiti tudi kot voditelj glasbenih oddaj. Izziv se mi je zdel zanimiv in tako sem začel. Tedenski oddaji narodno-zabavne glasbe Po domače smo kmalu dodali še festivalsko naravnano oddajo Slovenska polka in valček in še nekatere druge, občasne in tudi izredne oddaje. Lepo je bilo, predvsem pa sem do dodobra spoznal televizijski medij in imel priložnost sodelovati s številnimi uglednimi
ustvarjalci, od katerih sem se marsičesa naučil. Žal pa se je po sedmih letih moja televizijska zgodba, v kateri sem kot urednik pripravil blizu 330 oddaj, vsaj polovico od njih tudi vodil, končala. Ko voditelj in kamera pred njim postaneta prijatelja, je njuno slovo težko. Vendar pa sem po dobrih dveh letih našel novega, po svoje še bolj zanimivega prijatelja, radijski mikrofon.«
Pesem slovenske dežele
Novembra leta 2002 je bila na Radiu Celje prvič predvajana nova oddaja slovenske ljudske glasbe Pesem slovenske dežele. V njej še danes predstavlja izključno ljudsko glasbo pa tudi stare običaje, humor ...
»To je bil zame nov izziv, ki ne pojenja niti zdaj, ko je za mano že več kot 730 oddaj, tako glede zbiranja zvočnih posnetkov solistov in skupin s širšega slovenskega kulturnega prostora kot tudi glede vode-
Kako živeti prebujeno življenje
Takšen je naslov knjige Ja-sona Shulmana, ki jo je prevedla prevajalka in duhovna učiteljica Tadeja Tabitha Bradaš. Prejšnji mesec je bila gostja preboldske knjižnice. Knjigo in svoja razmišljanja je udeležencem večera predstavila v pogovoru s knjižničarko Lejo Felicijan.
»Priročnik z navodili, kako živeti prebujeno življenje, je za vsakogar. To je knjiga za vse ljudi, ki želijo postati bolj človeški. Avtor govori o Bogu, vendar, kljub temu da je beseda pisana z veliko začetnico, ne predstavlja Boga katerekoli religije. Gre za pojem vsega ustvarjenega v vesolju in življenju, vseobsežno življenje, globoko resnico o vesolju, življenju in nas samih. Namenjena je vsem, ki želijo bolje razumeti dejansko srečo, ki jo ponuja naš obstoj. Da bi našli to dejansko srečo, moramo razumeti, kaj je tisto, kar naj bi ji bilo v napoto. Življenje je potovanje, ki naj nam razkrije, kako velika lahko postanejo naša srca,« je ta večer med drugim dejala Tadeja Tabitha Bradaš, ki se je duhovnega celjenja učila v štiriletnem programu urjenja pri mojstru Shulmanu, s katerim še vedno tesno sodeluje. Knjiga je plod njunega prijateljstva in skupnega dela.
»Nekateri se boste ob branju oddahnili, ker boste končno našli odgovore na vprašanja, ki vas že dolgo mučijo, drugi zato, ker vas bo pomirila, da je dobro tako, kot je. Nekateri deli knjige vas bodo morda razburili in se z njimi ne boste strinjali. Na nekaterih mestih bo vaš sistem razmišljanja ter dojemanja sveta in življenja naletel na dvome in nerazu-
Tadeja Thabita Bradaš med svojim predavanjem
mevanje. Toda knjiga nosi sporočilo, da je življenje potovanje, ki nam razkrije, kako velika lahko postanejo naša srca. Namen knjige je spodbuditi rast našega srca tako, da odstranimo ovire, ki so na poti toku naše pravne inteligence in prijaznosti. V knjigi najdemo več kot sto krajših zapisov o življenju, prijaznosti, sreči, dobroti in ljubezni. Prebiramo jih lahko zaporedno, kot so zapisani, ali pa knjigo odpremo naključno in v danem trenutku najdemo to, kar potrebujemo.«
Ta večer je Tadeja Tabitha Bradaš spregovorila tudi o svojem življenju, v katerem je počela marsikaj in si mnogokrat tudi opekla prste in polomila peruti, a vselej se je kot feniks iz pepela dvignila in začela včasih od tam, kjer se je ustavila, drugič spet povsem na dnu. Pri 20 letih je zaradi stalnih bolečin in bolezni v hrbtu in nogah skoraj končala na invalidskem vozičku. Mladi zdravnik ji je svetoval, naj ne obupa nad sabo. Poslušala ga je. Mnogo let
nja oddaj, v katerih vseskozi izkoriščam svoje »naravne darove« (glas, interpretacijo ...) in dolgoletno vpetost v vse, kar je v glasbi in okrog nje našega, ljudskega, pa naj gre za pesmi različnih regij slovenske dežele, stare običaje, humor,« pravi Jože Galič in dodaja, da je Radio Celje zanj edinstven primer radijske postaje v Sloveniji, kjer imajo posluh tudi za te, že na prvi pogled nekomercialne vsebine.
Poleg oddaj na Radiu Celje je od leta 2005 do 2010 pripravil in vodil tudi 128 glasbenih oddaj Polka na seniku na nekdanjem polzelskem komercialnem Radiu Tempo. In tako ugotavlja, da je ustvaril že tisoč oddaj in da je v tem času spoznal in gostil veliko zanimivih ljudi. Prav zato se je odločil, da bo v prvi jubilejni oddaji Pesem slovenske dežele gostil znane glasbenike, drugo jubilejno oddajo prejšnjo nedeljo pa je posvetil manj znanim amaterskim godcem in pevcem. Ti so za ohranjanje in razvoj slovenske ljudske glasbe prav tako zelo pomembni.
Jože Galič je z ustvarjanjem lastne avtorske glasbe začel leta 1977. Piše povečini naro-dno-zabavne polke in valčke, nekajkrat se je uspešno preizkusil tudi v zborovski glasbi, glasbi za pihalne orkestre in zabavni glasbi. Razen njego-
Jože Galič je imel v studiu Radia Celje največ oddaj.
vih glasbenih skupin igra in snema Galičevo glasbo vsaj še dvajset ansamblov. Njegov opus šteje preko dvesto glasbenih del, približno sto teh in drugih skladb je tudi priredil bodisi za narodno-zabavne ansamble ali za sestave, ki pojejo slovenske narodne pesmi. Je večkratni nagrajenec in zmagovalec uglednih festivalov, še posebej ptujskega ter Slovenske polke in valčka. To je le del njegovega ustvarjanja. Sicer pa v šali rad pove, da je doslej vodil vse mogoče in nemogoče prireditve, od gala koncertov in proslav do kolin. Kot humorist pa ostaja najbolj opazen kot lik Podhomskega Joža. Kot takšen je v elitnem terminu sil-vestrske televizijske oddaje leta
Jože Galič kot lik Podhomskega Joža
1976 skozi »velika vrata« prvič pripeljal na slovensko javno televizijo avtohtono narečje Spodnje Savinjske doline.
D. N., foto: arhiv Jože Galič
Zastoj srca s srečnim koncem
kasneje je spoznala, da je bil to do takrat najboljši nasvet v njenem življenju. »V veliki meri so me oblikovale prav preizkušnje in ovire, ki so se mi postavljale na poti mojega življenja. Včasih sem jih premagovala bolj, drugič manj uspešno. Dolgo sem bila prepričana, da jih moram premagati, pustiti za seboj in iti dalje. Potem sem se naučila, da je vse, kar se mi je in se mi bo še zgodilo, del mene in da bo za vedno ostalo z menoj. Takrat se je začela moja pot resničnega celjenja. Velike zasluge pri tem imajo vsi moji učitelji; nekdanji in sedanji, moja družina, prijatelji, znanci in celo povsem naključni mimoidoči. Da sem lahko dosegla takšno stopnjo zavedanja, gre zahvala sedanjemu učitelju Jasonu Shulmanu,« je poudarila Bradaševa in svoje predavanje sklenila z mislijo: »Ko lahko držiš težke energije, ne da bi mislil na pobeg, te postanejo skladne. Kar je bil problem, postane samemu sebi rešitev.«
D. Naraglav
V Trnavi, kjer je na gasilskem domu že nekaj tednov nameščen defibrilator (AED), o čemer smo že poročali, so pripravili predavanje prve pomoči s poudarkom na temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Ob zastoju srca je namreč pomembna vsaka sekunda, pomembna je vsaka minuta in pomembno je, da poznamo temeljne postopke oživljanja.
Med udeleženci predavanja je bil tudi Janez Skok iz Šen-truperta, ki je v začetku poletja doživel srčni zastoj. Zahvaljujoč hitri pomoči Boštjana Jelena, ki je bil na obisku, in ostalih, ki so prihiteli na pomoč, je smrti ušel. Kot sta povedala njegova sinova Janko in Blaž, se je tistega skoraj usodnega dne oče že cel dan slabo počutil. Okrog 20. ure pa se je zgodilo. Na obisku je bil Boštjan Jelen, klepetala sta, nenadoma pa se je oče zgrudil na tla. Boštjan je stekel k ženi Bojani in ji povedal, kaj se je zgodilo. Takoj je poklicala številko 112, on pa je začel z oživljanjem in bil hkrati na telefonski vezi z dispečerjem na številki 112. Žena je medtem stekla na cesto in klicala na pomoč. Pritekli so sosedje Silvo Pihler, Seba-stjan Pogorevc in Drago Cizej in skupaj s sinom Jankom pomagali oživljati Janeza. Tej a
Utrinek z druženja (z leve stojijo Sebastjan Pogorevc, Boštjan Jelen, Janez Skok, Janez Štante in Silvo Pihler, klečita Jože Štorman (prvi z leve) in Drago Cizej)
Pogorevc je bila na telefonski zvezi z reševalci in jih usmerjala. Dežurna zdravstvena ekipa iz ZD Žalec, v kateri sta bila dr. Lilijana Keita in Adnan Ha-rambašič - Dado, je prišla do njih v desetih minutah, takoj za njo pa tudi reševalno vozilo Reševalne postaje Celje s tremi reševalci, dr. Nušo Skutnik, Al-minom Brkovičem in Janezom Štantetom.
»Med potjo z reševalnim vozilom v celjsko bolnišnico je prišlo do ponovnega zastoja in potrebno je bilo ponovno oživljanje. V Celju ga je sprejel dr. Janko Vlaovič, ki je na Oddelku za intenzivno nego ves čas spremljal njegovo zdravstveno stanje ter z družino vseskozi pomirjajoče komuniciral,« sta povedala sinova Janko in Aleš.
V bolnici je Janez preživel skoraj dva meseca. Potem so ga prepeljali na Kardiološki oddelek UKC Ljubljana, kjer so mu 25. avgusta vsadili notranji avtomatski defibrilator. Družina pa je natanko mesec dni po posegu za vse sodelujoče pri reševanju očeta Janeza pripravila zahvalno druženje. D. N.
otni atelje Ursula
ljševanje TREPALNIC, nega OBRAZA, oblikovanje TELESA
NOVOST: podaljševanje in permanentno lakiranje NOHTOV
Pokličite za termin: 070 369 660
Šlandrov trg 42, Žalec (nasproti vhoda v cerkev)
Z veseljem vas pričakujemo!
26
oktober 2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ob 125-letnici rojstva Janka Kača
Pranečakinja Ana Nuša Dvoršek v pogovoru s svojo teto in pisateljevo nečakinjo Igralska zasedba, ki je odigrala zadnje dejanje Moloha - Požig fabrike Marijo Petek
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je v petek, 7. oktobra, v Dvorani Prebold pripravilo spominski večer, posvečen pisatelju Janku Kaču, ki se je rodil pred 125 leti v Latkovi vasi. Ob tej priložnosti so uprizorili zadnje dejanje iz njegovega romana Moloh, ki govori o požigu tekstilne tovarne leta 1866.
Na spominskem večeru je zbrane nagovorila Ana Nuša Dvoršek in prebrala odlomek iz omenjenega romana. Moloh je socialnozgodovinski roman, ki ga je napisal njen prastric, pisatelj, novinar, urednik in hmeljar Janko Kač. V romanu predstavlja resnično zgodbo, ki se je pripetila davnega leta 1866, ko je pogorel nov, še nedograjen objekt predilnice. Požar naj bi podtaknila žrtev lahkoživega tovarniškega ravnatelja, ki je od kmeta Dobravca odkupil mlin na Boljski za gradnjo tekstilne tovarne. Dobravc je imel hčerko Marjetico, v katero se je zaljubil ravnatelj (direktor) Susstrunk in si jo je nekega večera, ko jo je opil, vzel na silo. Marjetka je rodila sina Julčeta.
Da trpljenja še ni bilo dovolj, je v vojski padla njena življenjska ljubezen, sosedov Peskrov Mar-kec. Kmalu za njim so tovarniški delavci, zmrznjenega ob poti na domačijo, našli njenega očeta Dobravca. Žalost ob propadu nekoč bogate in uspešne Dobravčeve domačije je pokopala tudi dedka Matjona. Tako Marjetica ostane sama s sinom Julčkom, ki si ves čas odraščanja želi delati v tovarni. Leta 1866 se mu želja uresniči, mater pa je novica prizadela, saj je bila prepričana, da je tovarna kriva za njihovo nesrečo. Odločila se je, da bo nesreči, ki jo spremlja že vse življenje, naredila konec. Zažgala je tovarno, sama pa skočila v vodo in se utopila.
Med gosti spominskega večera so bili nekateri pisateljevi pranečaki in nečakinja Mara Petek, ki je obudila spomine na svojega strica Janka Kača, po katerem ima najbrž tudi sama pisateljsko oziroma pesniško žilico, saj je napisala že kar nekaj pesmi, nekatere med njimi so uglasbili in izdali ljudski pevci Prijatelji 6 Še. O Kaču je ta večer govorila tudi profesorica Božena Orožen, ki se je z nje-
govim literarnim delom soočila pri pripravi svoje diplome in se je s pisateljem tako tudi večkrat osebno srečala. Povedala je, da je bil zanimiv in vsestranski človek. Študiral je medicino, biologijo in psihologijo, a ga je vedno gnalo k zanj še neodkritim področjem, tako da študija ni dokončal. Opravljal je poklice botanika, novinarja in pisatelja. Napisal je pet knjig in dve strokovni publikaciji o hmelju, saj je sodeloval s hmeljarskim inštitutom v Žalcu.
Večera se je udeležil tudi pesnik Ervin Fritz, ki je leta
1960 na režiserskem seminarju na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) napisal dramsko delo za roman Moloh. Pobudo za dramatizacijo romana je dala Tekstilna tovarna Prebold in avtorju obljubila denarno nagrado, ki pa je potem ni dobil. O Janku Kaču pa je povedal, da po izdaji knjig njegova dela niso več prišla v ospredje, za kar so bili delno krivi njegov kritičen odnos do oblasti in spremenjene družbene razmere. Je pa Ervin Fritz na tem večeru podal pobudo o ponatisu pisateljevih
knjig, saj bi občina na ta način obudila v življenje njegov lik in ustvarjanje svojega nekdanjega občana.
Dramska uprizoritev Moloha je bila vedno izjemen dogodek, ki je do danes pritegnil več kot 10 tisoč gledalcev. Ob koncu spominskega večera so si obiskovalci ogledali zadnje dejanje - Požig fabrike, ki ga je režirala in v njem tudi zaigrala Jožica Ocvirk, ki je kot Marjetica igrala v vseh uprizoritvah Moloha (1977 in 1978, 1992 in 1993 ter 2009). Poleg nje so v predstavi zaigrali Frenk Žele-
znik v vlogi Julčeta, Slavko Žo-har in Jože Pestotnik sta igrala delavca v tovarni, Mici Goro-pevšek pa se je znašla v vlogi beračice. Dogajanje je s kitaro in z glasbenimi učinki obogatil Roman Zelič, za luč in tehniko pa je skrbel Janko Pirc.
Moloha, ki je nekakšna mitološka podoba, ki žre ljudi (v romanu je po Marjetkini prispodobi to tovarna), so od leta 1961 do 2009 poleg Ervina Friza in Jožice Ocvirk režirali še Lojze Fritz, Janko Cesar in Bogomir Veras.
D. Naraglav
Neusahljiv spomin na zgodovinsko bitko
V soboto, 1. oktobra, se je na Čreti na Dobrovljah zbralo okrog tisoč udeležencev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline, ki so počastili spomin na prvo frontalno bitko I. štajerskega bataljona, ki je in ostaja prava svetinja upora proti okupatorju in poguma maloštevilnih partizanov, ki so se zoperstavili nekajkrat močnejšemu sovražniku in iz tega boja izšli kot zmagovalci.
Spominsko slovesnost, s katero letos obeležujemo tudi 75-letnico vojnih dogodkov, so organizirali območni združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalski občinski odbor Društva izgnancev Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski odbor Veteranskega društva Sever in Društvo generala Maistra Žalec. Slovesnosti je tudi tokrat dala poseben pečat partizanska skupina KD Triglav Ajdovščina, svoj delež pa je tudi tokrat dodala Slovenska vojska 20. pehotnega polka iz Celja, ki je ob
spominskem obeležju, kamor je delegacija (Marijan Turičnik, Janez Meglič in Branko Hriber-šek) pred slavnostnim govorom položila spominski venec, postavila častno stražo.
Udeleženci slovesnosti so najprej prisluhnili slovenski himni, ki so jo zaigrali člani Pihalnega orkestra Prebold pod vodstvom Marka Repnika. In godba je s koračnico pospremila na prizorišče ob spomeniku kar 36 praporov borčevskih organizacij in drugih veteranskih združenj iz obeh dolin in pohodnike VDV Nazarje. Soustvarjalka kulturnega programa in moderatorka prireditve je bile Jožica Ocvirk, udeležence pa je nagovoril predsednik Območnega združenja ZZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in ob tem spomnil na vse letošnje jubileje. Poleg 75-letnega jubileja fron-talne bitke tudi na 75-letnico OF, 105-letnico rojstva Franca Rozmana Staneta in 25-letnico slovenske osamosvojitve. Udeležence je pozdravila predsednica KS Kokrje Andreja Zupan, ki je
Dr. Tone Kregar je v svojem nagovoru med drugim dejal: »Vsi tisti, ki še danes iz različnih razlogov relativizirajo, omalovažujejo, zasmehujejo in celo de-monizirajo partizanski upor, mu očitajo vojaško neučinkovitost in prevelike žrtve ter s tem ospo-ravajo njegovo smiselnost, praviloma zavestno pozabljajo na to, v kako težkih pogojih se je rojeval in razvijal narodnoosvobodilni boj na Slovenskem in koliko več hrabrosti, idealizma in srčnosti je zato zahteval. Pozabljajo, da so največ gorja prestali prav vanj vključeni posamezniki, t. i. prvo-
borci in njihove družine. In pozabljajo, da je bilo že leta 1941, ko je vsa Evropa ječala pod nemškim škornjem na naših tleh zasejano seme upora, ki ga okupatorju nikoli več ni uspelo izkoreniniti in je kljub obupnim pogojem postopoma vzklilo ter rodilo v končno zmago nad nacifašizmom in s tem narodno preživetje. In prav to najpomembnejše dejstvo nas vedno znova vabi, združuje in povezuje na prireditvah in srečanjih, kot je današnje. Zato, ker tukaj zbrani delimo podobne vrednote in zavest. In zato, ker mi tega ne pozabljamo.«
izrekla pozdrave tudi v imenu župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika in v imenu pohodni-kov VDV Nazarje.
Tokratni slavnostni govornik je bil direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tone Kregar. V svojem govoru je spregovoril o pomen te zgodovinske bitke, ki se je odvijala prav na prizorišču, kjer vsako leto počastijo spomin na to bitko. Odvijala se je med enotami nemškega okupatorja, natančneje med prvo četo 72. rezervnega policijskega bataljona iz Munchna, ter partizani I. štajerskega bataljo-
na, katerega jedro so sestavljali borci Savinjske čete. V drugem delu govora pa je spregovoril o takratnih razmerah in razlogih za upor, o žrtvah in prvem letu okupacije.
Zanimivemu govoru je sledil bogat kulturni program, v katerem se je pesem Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca prepletala z recitacijami Jožice Ocvirk. Za hrano in pijačo so tudi tokrat poskrbeli članice in člani PD Vransko, ki imajo na Čreti svoj planinski dom.	D. Naraglav
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor
Slovesnost ob jubileju
V	ponedeljek, 26. septembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec s slovesnostjo zaznamovali 10. obletnico odprtja in s tem organiziranega delovanja domoznanskega oddelka.
V	kulturnem programu, s katerim so želeli ostati zvesti tradiciji in preteklosti, so potovali skozi Spodnjo Savinjsko dolino. V njem so združili vse generacije in negovali ljudsko izročilo. Nastopili so glasbena skupina M.J.A.V., MPZ Karel Virant iz Braslovč, Braslovški Ajnzarji, Savinjski rogisti, Folklorna skupina Vransko, Plesna skupina Mavrica, dramska skupina Teloh iz Tabora in Godba Liboje.
Z domoznanstvom se v knjižnici ukvarjajo že dolgo. Na začetku so imeli kar nekaj ka-
drovskih in prostorskih težav, a so kljub temu zbrali precej gradiva. Ko so 26. septembra 2006 Odprli vrata domoznanskega oddelka, so mu postavili nov temelj. Imeli so kam postaviti in razstaviti gradivo, imeli pa so tudi bibliotekarko in zgodovinarko Karmen Kreže, ki je bila polna volje, zanosa, znanja in zanimanja za tovrstno dejavnost. Skupaj z njo so začeli domoznanstvo postavljati na strokovne temelje. Zadnji dve leti je njena desna roka Tanja Pilih. Popisali sta vse gradivo, ga evidentirali, ustrezno arhivirali, označili ... In Karmen Kreže je na slovesnosti predstavila pot in načrte domoznanskega oddelka. Domoznansko zbirko so v teh letih dopolnjevali in kmalu je prostor postal pretesen. Veseli so in hvaležni
Občini Žalec, ker bodo ob jubileju pridobili nekaj dodatnih kvadratnih metrov tudi za domoznanski oddelek.
Župan Občine Žalec Janko Kos je na jubilejni slovesnosti je izrazil zadovoljstvo nad njihovim delom. Prisotne je pozdravila Milena Bon iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.
Po končani slovesnosti je v avli doma čakal spoštljivi naslednik črne umetnosti mojster Janez, ki je bil v njihovi družbi tudi pred desetimi leti. V spomin na jubilej je vsem, ki so želeli, na ročno izdelan papir odtisnil motiv z naslovom Hmeljska princesa avtorja Adija Arzenška. Vsem udeležencem slovesnosti so ob tej priložnosti podarili časopis Sa-vinjčani beremo, ki so ga izdali
\.!t* i ) m
>
Med govorom Karmen Kreže
ob jubileju, izdajo pa je omogočila Občina Žalec. T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE
oktober 2016
27
V LUCI NOVIH IZZIVOV
odelo
Automotive Signal Lights
Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo:
1. NA PODROČJU PROIZVODNO LOGISTIČNIH PROCESOV
•	delavce v proizvodnji
•	delavce v logistiki
•	vodja tima v proizvodnji
5.	NA PODROČJU PROCESA ELEKTRONIKE
•	procesnega tehnologa proizvodnje elektronike
•	planerja proizvodnje elektronike
•	tehnologa nabave elektronike
•	operaterja na SMT liniji
•	nastavljalca/vzdrževalca na SMT liniji
6.	ŠTUDENTE VIŠJIH LETNIKOV TEHNIČNIH SMERI
2.	NA PODROČJU ORODJARNE IN BRIZGANJA PLASTIKE
•	vodja projektov v orodjarstvu
•	orodjarje
•	nastavljalce strojev za brizganje plastike
3.	NA PODROČJU KAKOVOSTI
•	tehnologa za delo v 3D merilnici
•	tehnologa kakovosti - skrbnik kupcev
•	tehnologa kakovosti - planiranje proizvodnje
4.	NA PODROČJU OSTALIH PROCESOV
•	vodja zahtevnejših projektov v avtomobilski industriji
•	referente nabave
0i j
Sf
Bildquelle: BMW Group
Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon:
(03) 70 34 647 - za točko 1. (03) 70 34 679 - za točke 2. - 6. (03) 70 34 510 - za točke 2. - 6.
www.odelo.si
www.odelo.si
DRAGOCEN NAKIT ALI OKRASNI PREDMETI, DRAGOCENOST (KNJIŽ.)
KRAJ PRI DOMŽALAH
GORA V SLOVENIJI NAD VELIKO PLANINO (1833 M)
NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA MAJDA
ŠVEDSKA IGRALKA GRETA
OZNAČBA
ROBERT ALTMAN
NEBESNI SVOD
SPODNJI
DEL POSODE
OTOK V JADRAN. MORJU
GOBICE, SPRH V USTIH
HRVAŠKI POLITIK IVICA
ODTOK PLANINSKEGA
POLJA KEM. ZNAK ZA KISIK
VASICA NAD BAŠKO GRAPO
DALMATIN. ŽENSKO IME
INTEGRIRANO VEZJE
ANTON ERBERG
18. ČRKA ABECEDE
TAT
^Ki w » ^ à		
DEKORATIVNI ELEMENT GOTSKE ARHITEKT.	ALEŠ KLINAR	KOŠARKAŠK KLUB
		DOLG, PLOŠČAT SPLAVARSKI ČOLN
		NESTRUPENA KAČA
		JAZ (LAT.)
ŠOLALI ESTER OCETNE KISLINE
KAR JE NAKIPANO
NASIP ZA LAŽJI DOSTOP
SESTAVU-
Boris
ČRT SEVNIK
BORILNA VEŠČINA ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
POMOL, PRIZIDEK				ANTON NANUT			NEMŠKO MESTO
KEMUSKI ZNAK ZA FOSFOR				PREČNI DROG V KOZOLCU			KRAJ PRI TROJANAH
							V
SESTRA OČETA ALI MATERE					SLOVENSKI DRAMATIK ERVIN		
					TANJA ARČON		
KRUT ČLOVEK	NEMŠKI FILOZOF IMMANUEL					ANTON JANŠA	
						EGIPČANSKI BOG SONCA	
	BANJA						
REKA V FRANCIJI
DENAR (EKSPR.)
IZREDNA LEPOTA, MIK
POLOTOK IN
GOROVJE V EGIPTU
GOJENJE (STAR.)
JUTI PODOBNO VLAKNO
KRETNJA, PREMIK TELESA
MBNA REKA MED POLJSKO IN
NEMČIJO
ROMAN ZMORSKI
IVO JAN
MARJAN VODOPIVEC
POVRTNINA ZA JUHE
MLEČNI IZDELEK
...B,C,Č,D,E
AMERIŠKA IGRALKA KUNIS
1. ČRKA ABECEDE

OLGA ČEHOVA
VRV, KONOPEC
FRANCOSKA PESNICA LOUISE
GRŠKA ČRKA
ono
ISLER
EGIPČANSKA KOBRA
MUCKA (EKSPR.)
TANKA MREŽASTA TKANINA
NOVI VEK V GEOLOŠKI ZGODOVINI SAMO, ZGOLJ
KRAJ V HALOZAH
TISOČAK (POG.)
ITALIJANSKI PISATELJ STEVO
PODSTREŠJE, IZBICA ANTON INGOLIČ
FILMSKI VESOUČEK
IRENA ROBNIK
POGANJEK DREVES
OSVEŽILNA PIJAČA
ANTON POHLIN
I ROMUNSKI TERENSKI AVTO
KRAJ, KJER PREBIVA
BOG (RELIG.)
SAMOKOL-NICA (NAR.)
CUNJA ZA V OBUTEV KEMIJSKI ZNAK ZA JOD
RIMSKI POZDRAV
KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN

i
A
ONUČA: cunja za v obutev DRAKE: angleški pomorščak KANT: nemški filozof TOLIGE: samokolnica BEKR: muslimanski kalif UNICA: odtok planinskega polja GOJA: gojenje
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke objavljene v junijski številki Utripa: ŽIVIMO-Z-OGNJEM-KAMINI-KOČEVAR-ZA-TOPLOTO-V-VAŠEM-DOMU. Izžrebani nagrajenci: 1. Janez Topolovec, Gotovlje 105 g, Žalec; 2. Zlatko Dobravc, Pongrac 34, Griže; 3. Zvone Vrunč, Parižlje 10 a, Braslovče.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d.o.o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 21. 11. 2016.
28
oktober 2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Z eko grozdja eko vino
Svetovni dan živali
Silvester Marič iz Petrovč je predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, ki združuje okoli 100 članov iz Savinjske doline in tudi od drugod. Člani sicer nimajo velikih površin, te, ki jih imajo, pa obdelujejo kot vrt in zato se lahko vsako leto pohvalijo z velikim številom odličnih vin. Za zdaj se za ekološko pridelavo razen Ma-riča ni odločil nobeden član.
V torek, 27. septembra, so v vinogradu, ki ga na Brnici nad Libojami obdelujeta Silvester in Romana Marič, opravili prvo trgatev ekološko pridelanega grozdja. Pobrali so kakih 400 trt kernerja in 200 trt šar-doneja. Trti sta bili zelo zdravi in sta imeli sladkorno stopnjo 98-100 oekslerjev, kar predstavlja že pozno trgatev. Enaka kakovost grozdja je bila tudi v glavnem vinogradu Maričevih v Malih Dolah pri Vojniku, kjer poleg šardoneja pridelujejo tudi modro frankinjo in nekaj zvrsti. Sicer obdelujejo malo več kot pol hektara vinograda in pol hektara breskev. Za ekološko pridelavo so se odločili
Med trgatvijo ekološkega grozdja
že pred štirimi leti, pred tem pa so se ukvarjali z integrirano pridelavo. Obe kulturi sta zelo zahtevni za vzgojo, trta zaradi peronospore in oidija, breskve pa zaradi kodravosti in insek-tov. Prav to je bil izziv in preizkus, ali lahko na ekološki način pridelajo tudi grozdje. Prva tri leta je bila celotna površina intenzivnih sadovnjakov v preusmeritvi v ekološko pridelavo. V tem času, prav tako kot zdaj, ni bilo dovoljeno gnojiti z umetnimi gnojili in škropiti s sredstvi, ki vsebujejo aktivne substance. Poleg ekoloških
sredstev, ki se dobijo na trgu, so uporabljali biodinamične pripravke, kot so gnoj iz roga, gnoj po Mariji Tun, kremen iz roga, komposte in čaje, pripravljene na biodinamičen način. Letos so tako vsi vinogradi in tudi breskov nasad že ekološki. Ta način pridelave se je letos obrestoval, saj so kljub zahtevni letini pridelali zelo zdravo in izjemno zrelo grozdje, iz katerega bodo lahko pridelali odlično vino. Na ta način ne onesnažujejo narave, pridelano grozdje pa ne vsebuje škodljivih snovi.	T. Tavčar
4. oktobra praznujemo svetovni dan živali. Na ta dan posvečamo posebno pozornost pravicam živali. Občina Žalec je v tem času v mestnem parku pripravila delavnice, ki jih je skupaj z vzgojitelji obiskalo okoli 200 otrok iz žalskih vrtcev.
Simon Cirkulan iz Bioparka Lipovec je udeležence seznanil z ogroženostjo dvoživk in plazilcev v našem življenjskem okolju in predstavil nekoliko nevsakdanje živali, kot so pajek, kača, voščena rega in madagaskarski tenrek, predstavnica Start up podjetja Dotifly Nina Štarkel pa je predstavila skrivnostno življenje pikapolonic in poudarila pomen avtohtonih slovenskih sedempikča-stih pikapolonic ter opozorila na invazivno vrsto azijskih -harlekinskih polonic.
Zaposleni na Razvojni agenciji Savinja so ta dan podprli vseslovensko akcijo Pes v najboljši službi in na delovno
V žalskem mestnem parku so obeležili svetovni dan živali.
mesto pripeljali pse, nato pa so se skupaj z njimi udeležili tudi delavnic v žalskem mestnem parku. Številne raziskave dokazujejo, da psi v službi pozitivno vplivajo na zaposlene, na zmanjšanje stresa, zadovoljstvo, boljše zdravje, kar vpliva na nižjo odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov in tudi na produktivnost.
T. Tavčar
Zaščitniki živali opozarjajo na aktualne teme v zvezi z zaščito živali in pozivajo vse ljudi k spoštljivemu ravnanju do živali in na način, ki je najprimernejši za določeno vrsto. Pod zaščito živali so označene vse aktivnosti, ki opozarjajo na to, da je treba vsem živalim omogočiti individualno in vrsti primerno ravnanje brez povzročanja nepotrebnega trpljenja, bolečin in škode.
Preživimo dan na hmeljarski kmetiji
Pomurski čebelarji v Savinjski
Pomurski čebelarji so v sklopu strokovne ekskurzije prvo oktobrsko soboto obiskali Spodnjo Savinjsko dolino. Njihov gostitelj je bila spodnjesavinjska čebelarska zveza, ki je gostom pripravila zanimiv in pester program obiska.
Skupino čebelarjev iz Po-murja sta vodila predsednik Čebelarske zveze društev Po-murja Janko Rožman in predsednik Čebelarskega društva Črenšovci Jožef Tratnjek, ki je tudi priznan vzrejevalec matic kranjske sivke. Strokovno ekskurzijo so začeli v Šempetru.
V	Rimski nekropoli so goste z medico in sveže obranim grozdjem pričakali in jih pozdravili predsednik Čebelarskega društva Šempeter Pavel Rozman, predsednik ČD Prebold Branko Valenčak, tajnik ČD Griže Zdravko Goršek in kot predstavnik ČD Gotovlje Rudi Kuder, pridružili pa so se jim tudi drugi čebelarji iz društev, vključeni v Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline (ČZS SD) Žalec. Pod vodstvom tajnice ČZ SSD Žalec dr. Nevenke Cukjati so si pomurski čebelarji nato ogledali Jamo Pekel in prikaz plezanja, ki so ga pripravili člani Jamarskega kluba Črni Galeb iz Prebolda.
V	Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu sta jih pozdravila in nagovorila podžupanja Hana Šu-ster Erjavec in predsednik ČZ SSD Žalec Žiga Grm. Čebelarji so si ogledali ekomuzej, predstavitveni film o tradiciji hmeljarstva v Spodnji Savinj-
Pomurski čebelarji so obiskali tudi fontano piva.
Marta Rojnik z velike hmeljarske kmetije v Spodnjih Grušovljah nam je povedala, da so jih na dan odprtih vrat obiskali ljudje, ki so včasih na roke obirali hmelj na kmetiji na Velikem Vrhu, po domače pri Samborju, in so želeli spoznati, kako obiranje hmelja poteka danes. Nekdanje obiralce sta k njim pripeljali Marija Vrbnjak in Nataša Virbnik.
»Pokazala sem jim delovanje stroja, najbolj so jim bili všeč bobni s prsti, ki zdaj nadomeščajo obiralčeve roke. Z zanimanjem so si ogledali obi-ralni stroj, zalogovnik zelenega hmelja, sušilnico, ohlajevalno--navlaževalne komore in linijo za pakiranje hmelja v vreče ter
Marta Rojnik (na skrajni desni) z obiskovalci
seveda hladilnico s hmeljem, kjer jih je zelo navdušil močan vonj po hmelju. Ker so imeli pripravljene košare, so se seveda v spomin na stare čase lotili
ročnega obiranja in ob tem so se prebudili spomini na opraskane roke je povedala Marta Rojnik.	T. Tavčar
ski dolini in seveda čebelarski muzej. Po degustaciji piv
no F"^'Oi o hmeljarskih starešinah in princesah
čine Žalec Jankom Kosom so -
se sprehodili do obrambnega stolpa s potomko najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta.
Strokovno ekskurzijo so zaključili z ogledom izdelave sa-tnic in čebelnjaka predsednika ČZ SSD Žalec Žige Grma. Sledilo je druženje na kostanjevem pikniku pod obronki Homa, za kar je prav tako poskrbel Žiga Grm. Iz doline zelenega zlata so se domov odpravili z lepimi vtisi, savinjske čebelarje pa so povabili, da jim obisk čim prej vrnejo.
K. R., foto: T. T.
V sklopu festivala Zeleno zlato so v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec v ponedeljek, 3. oktobra, povabili Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki skrbi za zastopanje interesov vseh slovenskih hmeljarjev in promocijo hmeljarstva.
Društvo, ki šteje danes 189 članov, deluje že dvanajsto leto, njegova ustanovitelja pa sta bila Milan Lesjak in Janez Oset. Več o društvu, njegovem delovanju in prireditvah, ki jih pripravljajo, so nam povedali predsednik
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega
www.davidovhram.si
društva Janez Oset, hmeljarski starešina Janez Serdoner in hmeljska princesa Barbara Bo-snar, pogovor pa sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih.
Pomen hmelja in običaje, povezane s to žlahtno rastlino, ohranjajo z različnimi in zanimivimi prireditvami. Avgusta so praznovali že 54. Dan hmeljarjev, v sklopu Oktoberfesta pa so organizirali tudi hmeljarski likof. Sodelujejo na pohodu po hmeljski poti, njihov obseg dela pa se je povečal tudi z odprtjem Fontane Zeleno zlato. Ponosni so na to, da so društvo leta 2010 sprejeli v mednarodno združenje hmeljarjev. Udeležujejo se hmeljarskih sejmov, lani pa jim je uspelo izvesti zaščito štajerskega hmelja. Zelo dobro sodelujejo tako z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo-
venije kot s Kmetijsko-gozdar-sko zbornico Slovenije. Ponosni so, da pridelujejo sorte hmelja, ki so poznane in zelo cenjene po vsem svetu. Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije s svojim delom, znanjem
in trdno voljo ohranja hmeljarsko tradicijo v Spodnji Savinjski dolini in Sloveniji nasploh. Kljub slabim časom so ostali zvesti hmelju in svoje znanje prenašajo na mlajši rod.
T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
ŽIVIMO Z ZEMLJO / PO DOLINI
oktober 2016
29
Sekaško tekmovanje v Latkovi vasi Lovci praznovali 70-letnico
Disciplina kleščenje debla
Podjetje Uniforest je ta dan pripravilo hišni sejem s predstavitvijo novosti.
Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, celjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in podjetje Uniforest so v soboto, 15. oktobra, v Latkovi vasi pripravili tretje sekaško tekmovanje društva lastnikov gozdov in drugo za lovoriko podjetja Uniforest, ki je ta dan pripravilo tudi hišni sejem. Med 34 tekmovalci so bile tokrat prvič tri predstavnice nežnejšega spola.
V petih disciplinah (kombiniran rez, precizen rez, zasek in podžagovanje, podiranje na balon in kleščenje) je tekmovalo 12 ekip iz društev lastnikov gozdov Lisjak, Šaleška dolina, Dravinja - Hudinja, Gornji Grad, Sopota Laško in Spodnja Savinjska dolina. Kljub močnemu nalivu sredi tekmovanja so tekmovalci in sodniki vztrajali do konca in opravili z vsemi disciplinami. Poleg priznanj v vsaki disciplini in pokalov za ekipe so najboljši prejeli tudi praktične nagrade.
Pokal za prvo mesto v seštevku vseh disciplin je prejela ekipa Duseti Šoštanj, druga je bila ekipa Brlec in tretja Gornji Grad. V seštevku vseh disciplin posamezno je nagrado za tretje mesto prejel Stanko Go-ličnik, za drugo Andrej Golič-nik, za prvo (nov cepilnik Titanium, za katerega je Uniforest nominiran za German Design Award 2017) pa Mihael Brlec.
Od treh tekmovalk se je po rezultatih Lučka Jelšnik (Gornji Grad) uvrstila pred Albino Tratnik in Darjo Bobovnik (obe ekipa Spodnje Savinjska dolina 2). Med vsemi tekmovalci so izžrebali dva prejemnika motorne žage. Vsi tekmovalci so prejeli tudi darilne vrečke. Uni-forest, ki zelo podpira tekmovalce društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, je Darku Uratniku in Aleksandru Bobovniku, ki sta v pretekli sezoni tekmovala na državnih tekmovanjih, podelilo gozdarske zaščitne protiurezne hlače.
Tekmoval je tudi predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek (skrajno levo), skupaj z Mihaelom Brlecem in Andrejem Goličnikom.
Priznanja so tekmovalcem podelili gozdarji iz celjske in brežiške območne enote Zavoda za gozdove Celje, nagrade predstavniki sponzorjev, darilne vrečke pa podžupan Občine Prebold Marjan Gola-všek. Tekmovanje, ki ga je vodil Edvard Kugler, je uradno odprl župan Občine Žalec Janko Kos, tekmovalce in obiskovalce pa sta nagovorila tudi vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Aleksander Ratajc in direktor podjetja Uniforest Drago Pintar. Ta dan je podjetje Uniforest tradicionalno pripravilo hišni sejem, predstavilo svoj proizvodni in prodajni program s poudarkom na demonstraciji novosti, poskrbelo pa je tudi za zabavo z ansamblom Igor in Zlati zvoki.
K. R., foto: Tomaž Škorjanc
Lovska družina Polzela je pred časom praznovala 70-le-tnico. V ta namen so na gradu Komenda pripravili zanimivo lovsko razstavo, polzelski župnik Jože Kovačec je v cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo daroval Hubertovo sv. mašo, praznovanje pa so sklenili s krstom in z družabnim srečanjem v lovskem domu v Založah.
Najvišje odlikovanje LD Polzela so prejeli župan Občine Polzela Jože Kužnik za uspešno sodelovanje, Jože Čuk za najdaljši lovski staž v polzelski lovski družini in Franc Udrih kot najstarejši član LD Polzela. Zlati znak LZS je prejel Franc Udrih, priznanje Savinjsko-Kozjanske zveze Celje so za prizadevno delo v lovski organizaciji podelili Primožu Stropniku in Servaciju Pižornu, znak za lovske zasluge pa Darku Bašiču in Mirku Blagotinšku.
Bronasti znak LD Polzela so podelili Eliu Švabu, priznanje LD Polzela ob 70-letnici je prejelo 11 lovcev, zahvale pa 5 lovcev.
Lovska družina Polzela je bila ustanovljena z združitvijo lovišč Polzela, Andraž, Ločica in Šempeter 17. septembra 1946. Hkrati je sprejela pravila lova, vendar se je še vedno držala starih lovskih običajev. LD Polzela šteje danes 45 članov, od tega so štirje lovski čuvaji. Družina ima 3.961 ha površine, lovna površina meri 3.469,63 ha, podelili pa so ji tudi koncesijo za lov. Pol-zelski lovci gospodarijo z malo in veliko divjadjo, predvsem srnjadjo, nekaj zadnjih let pa zasledujejo tudi divje prašiče. Lovci so v prvi vrsti naravovar-stveniki in zagovorniki sona-ravnega kmetovanja in trajne rabe gozdov ter obstoja divjadi.
UNIFOREST
PRODAJALNA
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Gozdarska sekira BIZOVIČAR 1,50 kg
23 06 €
REDNA CENA: 25,62 €
■ -ZU70	
C	Olje HUSQVARNA XP SYNTHETIC 15 99 € REDNA CENA: 19,99 €
	
pfanner>	pewag*
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@umforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
Z razstave na gradu Komenda na Polzeli
LD Polzela spada v Savinj-sko-Kozjansko zvezo Celje in Lovsko zvezo Slovenije, ki deluje v interesu lovstva in povezuje več kot 20.000 slovenskih lovk in lovcev. Pohvalijo se lahko z več kot 100-letno tradicijo in uspešno sledijo spremembam časa. In tudi lovci polzelske
družine, ki praznujejo 70 let, so v tej verigi. Zelo pomembno pri vsem tem pa je sodelovanje in medsebojno razumevanje vseh, ki so povezani z naravo (lastnikov gozdov, zemljišč ...). Polzel-ski lovci se neradi hvalijo, govorijo pa rezultati, ki odtehtajo ves vloženi trud.	T. Tavčar
Jesenska igra narave
Vsako jesen nam narava ponuja sadeže, ki niso povsem v skladu s pričakovanim, so pa zato toliko bolj zanimivi, celo zabavni.
Na Sadjarstvu Mirosan so med obranimi sadeži jabolk našli tudi take, kot so ti na posnetku, z malo domišljije pa si lahko predstavljamo, kot da bi trije večji na svojem hrbtu no-
sili svoje otročiče.
Jožetu Satlerju iz zaselka Grče v KS Šempeter pa je v dolini Trnovce zrasla buča velikanka. Kot je povedal gojitelj, je njen obseg meril 280 cm, tehtnica pa je pokazala kar 102 kilograma. Zrasla je iz semena buče velikanke, vendar brez kakršne koli posebne skrbi in pozornosti, zalivanja in dognojevanja. T. T.
Obseg buče velikanke je bil kar 280 cm.
Jabolka z naraščajem so zrasla v Mirosanovih nasadih.
POPRAVEK
V javnem naznanilu na temo javne razgrnitve študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila za cesto med AC A1 Maribor-Ljubljana in AC A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu (3. razvojna os - sredinski del) v septembrski številki časopisa na strani 29 smo napačno objavili podatek o tem, da objavlja razpis poleg ministrstva za okolje in prostor še ministrstvo za obrambo. Pravilno je ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za infrastrukturo. Za pomoto se opravičujemo.	Uredništvo
30
oktober 2016
KRONIKA / INFORMACIJE
_SaAjlnis&e/. datine/S
ÍmÍMÍ
v V
NOC CAROVNIC
PONEDELJEK, 31. II. 2018,12.00^23.00
'-* 12.00~23.00 Kuhna pri fontani	a
12.00—16.00 Primož Zvir in njegovi učenci J 16.00~ 17.00 Plesna delavnica z Mojco 17.00—17.30 Glasbeno-plesna predstava i	TKD Levee: V deželi ČIRA ČARA
L 17.30—19.00 Otroška čarovniška zabava < 19.00-20.00 Magic SATURNO show 20.00-23.00 Mr. Andy DJ show

Izbor in nagrade:
NAJ carovnik/carovnica
Najbolj izvirna maska vecera
LOW
J
S »čarovniškim dogajanjem« zaključuje Fontana Zeleno zlato obratovanje za letos.
Izkoristite še to lepo priložnost za obisk znamenitosti, bi Žalec postavlja na svetovni turistični zemljevid, in za pokušino piv, varjenih s štajerskim hmeljem.
Bliža se praznični december in čas za obdarovanja, vabimo vas k nakupu vrčkov s čipom za pokušino piv
v naslednjem letu. Presenetite in razveselite z darilom, bi je neba] posebnega! Podarite enkratno doživetje.
4^Žalec
www.turizem-zalec.si
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
^—Stzvlni&A&jlatine/.
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov
*Poštna številka *Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net.

' "J*

ADVENT V NOVEM CELJU Nedelja, 27. november 2016
10.00-16.00 - ADVENTNI SEJEM
18.00 - ADVENTNI KONCERT, . Majda in Marjan Petan
TTT www.zkst-zalec.si	VSTOP PROST!
Športna dvorana Vrana Vransko
RAZSTAVA ROŽ iZ KREP PAPIRJA
4. vseslovenska razstava s preko 120 sodelujočimi odprtje v soboto, 19. novembra ob 10. uri
Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 20. novembra. Iskreno vabljeni!
RUMENI TISK
Če vam po pravici povem, rumenega tiska n ikoli nisem brala, zdaj pa sem postala vneta privrženka tega žanra in povem lahko samo to, da bi veliko zamudila, če ga ne bi brala. Verjetno nikoli ne bi vedela, da se je ločil najlepši par na svetu. Govorim seveda o paru Brandželina, ne o kakem Kobal-Oman ali Blagne-Zaman paru, čeprav se je pri vseh začelo enako, z velikim pompom, na koncu pa je, kakor vidimo, bilo vse zaman. Je pa vsem tem parom skupno eno, manjka jim zdrave atmosfere.
Zdrava atmosfera pa primanjkuje tudi večini abonentk rumenega tiska, naših gora listje ni izvzeto, ki za dobro plačilo ponujajo fotografije svojega naraščaja, kot da so edine, ki imajo otroke.
Mi je pa všeč, da zadnje čase vse več samooklicanih znanih Slovenk kaže svoje trebuščke. To je postalo moderno in kul in spet ugotavljam, žal, da se v času mojega blaženega stanja na tako samopromocijo ni nihče spomnil. Sicer je pa razumljivo, kdo pa bi gledal trebuh neke Olge ali Marte. Vidite, vse to in še več je rumeni tisk. Berite in se izobražujte, postanite svetovni. Toliko za danes, kdaj drugič pa bom mogoče obdelala črni tisk, mogoče takrat, ko bo, če bo, naš znani Slovenec Igor, odličen in čudežno ozdravljeni košarkar, še tako zdrav in fit, da bo igral košarko za reprezentanco Doba. Do takrat pa vas vse lepo rumeno pozdravljam, kajti v deželo je prišla jesen in listje se je obarvalo rumeno.
Ola Mar
^^Sa^UnisAe^dalineA
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Pogrebna služba - cvetličarna
-MORANA-
1
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
MALI OGLASI
NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
KLASIČNA IN ŠPORTNA MASAŽA. Pri nas ali pri vas doma. Rezervirajte si termin na 041 254 640. Moja masaža, Gregor Jeram s. p., Prebold.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC		
Razpored komemoracij ob spomenikih ZB ŽALEC 2016		za vrednote NOB
KO ZB NOB	DATUM IN ČAS	LOKACIJA
ANDRAŽ	torek, 1. 11. 2016, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Andražu
BRASLOVČE	petek, 28. 10. 2016, ob 9.00 petek, 28. 10. 2016, ob 11.00	pri spomeniku NOB v Letušu pri Osnovni šoli Braslovče
GALICIJA	petek, 28. 10. 2016, ob 11.00	pri Osnovni šoli Trje
GOMILSKO	torek, 1. 11. 2016, ob 8.45	pri Osnovni šoli Gomilsko
GOTOVLJE	petek, 28. 10. 2016, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Gotovljah
GRIŽE	torek, 1. 11. 2016, ob 14.00	pri spomeniku NOB v Migojnicah
GRIŽE	petek, 28. 10. 2016, ob 10.00	pri OŠ Griže
LIBOJE	petek, 28. 10. 2016, ob 16.00	pri Osnovni šoli Liboje
PETROVČE	petek, 28. 10. 2016, ob 11.30	pri Osnovni šoli Petrovče
POLZELA	petek, 28. 10. 2016, ob 11.30	pri spomeniku NOB na Polzeli
PONIKVA	nedelja, 30. 10. 2016, ob 10.00	pri spomeniku NOB na Ponikvi
PREBOLD	petek, 28. 10. 2016, ob 17.00	pri spomeniku NOB v Preboldu
ŠEMPETER	petek, 28. 10. 2016, ob 10.30	Pri spom. plošči, Kulturni dom Šempeter
TABOR	petek, 28. 10. 2016, ob 11.00	pri spominski plošči OŠ Tabor
VRANSKO	ponedeljek, 31. 10. 2016, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Gorici
VRBJE	petek, 28. 10. 2016, ob 16.00	pri spomeniku NOB v Vrbju
ŽALEC	petek, 28. 10. 2016, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu
Marijan Turičnik, predsednik ZB NOB Žalec		
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
oktober 2016
31

Prazen dom je in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni besede, ne smehljaja ... V naših srcih le spomin nate ostaja!
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, deda, brata in strica
IGNAC NOVAK
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (4. 6. 1932-9. 10. 2016)
Srce, utrujeno od vsakdanjih aktivnosti, je kljub pomoči osebja Bolnišnice Topolšica zahtevalo počitek, naš dragi ati, za vnuke in pravnuke atec, stric in svak in se je od nas preselil v Večnost. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izražene besede sožalja, za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ali za potrebe cerkve in nam kako drugače
pomagali. Posebna hvala PGD Sv. Lovrenc za organizacijo in starejšim članom za pozorno izvedbo slovesa ter Manji Holobar za prebrane besede slovesa. Zahvaljujemo se Društvu hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije za njihovo žalno slovesnost, predsedniku društva gospodu Osetu za nagovor in princesi Zali za njeno slovo od svojega starešine. Zahvaljujemo se gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, starejšemu pevskemu zboru in zborovodkinji za lepo izbrane in odpete pesmi med sveto mašo. Za obisk se zahvaljujemo članom PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in vsem ostalim gasilcem in veteranom iz drugih društev, ki so se poslovili od njega. Hvala Konjeniškemu društvu Mustang, sodelavcem Strugarstva Rožič in Hmezada Inženiring, KZ Savinjska dolina, TD Braslovče, OO DeSUS Braslovče, članom OU in OS Občine Prebold, skupini Eros in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali

Ni več njenega smehljaja, le trud in delo njenih rok ostaja. Čeprav njen glas se več ne sliši, beseda njena v nas živi, povsod jo čutimo mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mamice, babice, tašče in sestre
ANTONIJE OZVALDIČ
iz Železnega (24. 2. 1953-26. 9. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vse sorodnikom, prijateljem in znancem
za izrečene in napisane izraze sožalja. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, darovali sveče in cvetje, prispevke za cerkev in darovali za svete maše. Hvala dr. Brigiti Artiček Mesarec, patronažni sestri Milici, Saši ter Domu Nine Pokorn. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za opravljen pogrebni sprevod, Kristjanu za odigrano pesem s trobento, pevkam M.J.A.V., pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti.
Žalujoči: vsi njeni
Čez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje. (O. Župančič)
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in tašče
BISERKE GULDENBERG,
roj. GRAŠIČ, iz Migojnic, nazadnje stanujoče v Nemčiji (22. 4. 1954-8. 10. 2016)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih in v času njene bolezni stali ob strani. Hvala za vsa izražena sožalja in darove. Še posebej se zahvaljujemo Cvetličarni floristika Nataša Antolič za cvetje in vso pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti, gospe Ivanki Ropotar za prebran govor ob slovesu, APZ Risto Savin za odpete pesmi, Marku Repniku za odigrano pesem ob zadnjem slovesu in gospodu župniku za cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Robi z družino
•m.
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata
MILANA ŠKORJANCA
(4. 9. 1952-3. 10. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za cerkev. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pevcem Okteta sv. Mihael z Vranskega in društvu biodinamikov Ajda Štajerska.
Žalujoči: brat Franci z Marto, nečaka Tomi in Franci z družinama in sestra Pavlika z možem Tonetom ter načaka Marjetka in Dušan z družinama
V SPOMIN IVAN NOVAK
iz Podloga (26. 6. 1946-9. 11. 2015)
Minilo bo leto dni, odkar te več med nami ni, lučka v pozdrav ti vedno gori. Če na grobu upihnil jo bo vihar, v srcih je naših ne bo nikdar.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi, ki smo te imeli radi
Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek)
V SPOMIN
Minilo je 5 in 10 let, odkar sta nas zapustila draga
MARIJA in KAREL ZAGORIČNIK
(4. 6. 1926-2. 11. 2011) (27. 8. 1928-5. 10. 2006)
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in se ju spominjate. Vsi njuni
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 14. novembra 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedija, pradedija in brata
FRANCA ROVŠNIKA
iz Trnave (27. 9. 1929-25. 9. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, društvu ZŠAM Savinjske doline ter Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec za darovane sveče, cvetje, svete maše in potrebe cerkve ter za izkazano pozornost. Hvala gospodu župniku Cirarju
za opravljen obred, govornici in pogrebni službi Ropotar ter pevcem skupine Eros. Posebna zahvala družinama Rožič in Basle iz Trnave za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
življenja se je za vedno poslovila
IDA ROGL
rojena Cokan iz Pongraca 11 a (26. 8. 1939-1. 8. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše in potrebe griške župnije. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mož Cvetko, sinova Igor in Štefan z družinama in vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu življenja se je poslovil
ANTON LIPOVŠEK
iz Gotovelj (7. 2. 1933-30. 9. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja ter tople besede slovesa, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala družinam Janič, Hauptman in Kugler za večletno nesebično pomoč. Hvala gasilcem PGD Gotovlje, gospodu župniku, DU Žalec, MDI Žalec, pevcem, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Urška z družino
Ko življenje tone v noč, upanja žarek še išče pot, ostali pa sta bolečina in tiha solza spomina.
V SPOMIN
28. oktobra bo minilo 9 let žalosti in praznine brez naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče
ŠTEFKE CIZEJ
iz Migojnic (23. 12. 1912-28. 10. 2007)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
32
oktober 2016
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Rekordni trgatvi Nikolaje in Arnavčanke Trgatev in stiskanje grozdja Jakobine
Grozdja tokrat niso zmleli, z nogami ga je zgnetla vinska kraljica Suzana Čakš, v pomoč pa ji je bila petletna Nadja Cafuta.
Ob starem obrambnem stolpu pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu in na pročelju gasilskega doma Arja vas že nekaj let rasteta potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki raste in rodi na mariborskem Lentu.
Dan pred trgatvijo Nikolaje je TD Petrovče v sodelovanju s PGD Arja vas pripravilo šesto trgatev Arnavčanke.
Na jubilejni, deseti trgatvi Nikolaje v petek, 7. oktobra, je zbrane pred obrambnim stolpom v Žalcu najprej nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos. Pohvalil je skrbnika Jožeta So-
potnika, ki je zaslužen za lepo rast trte Nikolaje, ki je bogato obrodila, in tudi savinjske vinogradnike, ki skrbijo za kakovost svojih vin in prepoznavnost Savinjske doline. Sledil je krajši nagovor predsednika Društva savinjskih vinogradnikov Silva Mariča, ki je med drugim povedal, da je letos Nikolaja obrodila prav tako kot »njena mati« na Lentu, ki so jo potrgali pretekli teden. Na trgatvi v Žalcu je prvi grozd odtrgala savinjska vinska kraljica Suzana Čakš, drugega župan Janko Kos, tretjega pa Silvo Marič.
Tokrat so potrgali 48 grozdov, ki so tehtali 25,3 kg, največji grozd je tehtal kar 1,14 kg, grozdje pa je doseglo 73 oekslerjev sladkorne stopnje,
kar je zavidljivo za modro kav-čino. K temu grozdju so dodali še 11,2 kg grozdja Arnavčanke. Vse skupaj je v kadi z bosimi nogami zgnetla vinska kraljica Suzana Čakš, družbo pa ji je delala petletna Nadja Cafuta. Za veselo vzdušje sta z vinskimi napitnicami poskrbela Andrej Brumec in Viki Ašič.
Prvi grozd je ob pomoči predsednice TD Petrovče Marije Vaš odtrgal gospodar trte Iztok Uranjek, drugega predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, tretjega podžupan Občine Žalec Ivan Jelen in drugi. Dva čebriča nabranega grozdja so nato odnesli v Žalec, kjer so ga skupaj z Ni-kolajo predelali v sladek mošt.
T. Tavčar
Mečkanje grozdja v kadi z bosimi nogami
Turistično društvo Galicija je v nedeljo, 2. oktobra, postreglo z zanimivo etnološko prireditvijo - s trgatvijo in z mečkanjem grozdja v kadi z bosimi nogami in s stiskanjem na stari preši iz leta 1935.
Ameriški nogomet tudi dobrodelno
Društvo ameriškega nogometa Gold Diggers iz Žalca je v nedeljo, 4. oktobra, v Športnem centru Žalec pre-redilo tekmo 2. slovenske lige ameriškega nogometa, ki so se je udeležile štiri ekipe.
Igrišče je bilo pripravljeno in opremljeno z vsemi potrebnimi elementi za ameriški nogomet. Glede na napoved je vreme dobro zdržalo in pod bučno podporo okoli 200 gledalcev s tribun so Gold Diggersi zabeležili tretjo zaporedno zmago v sezoni nad Silverhawksi 2 iz Ljubljane. V okviru omenjenega dogodka je v sodelovanju s Turističnim društvom Žalec potekala tudi dobrodelna akcija, v okviru katere so zbirali dobrodelna sredstva za nakup tandemske-ga kolesa za Žiga Potočnika,
S tekme ameriškega nogometa v Žalcu
učenca II. OŠ Žalec, ki zaradi slepote ne more kolesariti samostojno na navadnem ko-
lesu. Ob koncu tekme so mu tako kolo, s katerim se bo lahko peljal skupaj s spremljeval-
cem, ob bučnem navdušenju s tribune slovesno predali.
T. T.
Prvi litri stisnjenega grozdja Jakobine
Prireditev je potekala pod župnijskim kozolcem, postavljenim leta 1819, pred štirimi leti pa so ga obnovili. Leto zatem so ob njem posadili sadiko najstarejše vinske trte, ki raste na mariborskem Lentu, in jo poimenovali Jakobina, po župnijski cerkvi sv. Jakoba v neposredni bližini. Jakobina je pravzaprav »vnukinja« trte z Lenta, cepič pa so pridobili v Žalcu, kjer raste »hčerka« najstarejše trte. Cepič je daroval predsednik TD Galicija Franci Arnšek, ki je postal tudi skrbnik trte. Ta je letos že bogato obrodila in v TD Galicija so se odločili organizirati prvo javno trgatev.
Na prireditvi so lahko vsi prišli na svoj račun, saj ni
manjkalo dobrot, dobre kapljice, glasbe in petja, za posebno razpoloženje pa je poskrbela Godba Dobrna. Program so obogatili otroška folklorna skupina POŠ Trje, mešani cerkveni pevski zbor Župnije Galicija, harmonikar in priložnostni pevski sestav. Dekleti, ki sta z bosimi nogami ob glasbi in komentarjih gospodarja trte tlačili grozdje v kadi, sta pritegnili mnogo pogledov, zanimiv pa je bil tudi postopek stiskanja grozdja. Pod kozolcem bo ponovno veselo na Martinovo nedeljo, 13. novembra, ko bodo pripravili že tradicionalno mar-tinovanje, tokrat prvič tudi s pokušnjo mladega vina.
D. Naraglav