»DOBRA DEKLICA« ali: »KAK0 JE NEKD0 0MEDLEL.« (Igra, ki jo naj v decembru povsod priredijo!) I. d e j anj e; d oma. Deiklica: Mati, ali ^i smem naročiti »Naš dom«? Mati: Zakaj ti bo? Saj imaš dela dovolj! Dekle: Saj le vsak mesec enkrat pride. Bom pri delu pa še bolj pridna! Mati: Škoda je denarja! Ko-liko pa velja »Naš dom«? Dekle: Pri nas smo naročniki »Gospodarja«. Zato veIja le 12 Din na leto. Za druge je po 20 Din. Saj ni mnogol Mati: Kaj ne bi bilo mnogo? Boljše, da daš de;nar siromaku. Dekle: Ko pa je »Naš dom« tudi siromak! Mati, dovoIjite mi! Pravijo, da morajo imeti vsa štajerslka dekleta »Naš dom«. Mati: 12 Din je mnogo. Dekle: Labko plaeam le za pol leta onkrat, pa junija zopet za pol. To bi prišlo zdaj le 6 Din. Če pa še teh ne bi mogla, je dovolj, da iplačam vsaj za prvo četrt leta 3 Din. To res ni mnogo. Mati: No, naj pa bo! Dekle (veselo skoči): Bog plačaj, mamica! — (Tiho obstoji in sklene roki.) Mati: No, kaj pa imaš? Dekle: Veste, mati, &e nekaj Vas bi rada prosila. Mati: Kaj pa še? Defcle: S sosedovo sva se damenili, da bi šle danes, ko je ravno nedelja, malo po hišah, da bi dobili kaj naročnikov za »Naš dom«. Mati: E, to pa ne bo nic! Oce bi bil hud. Kaj 'boš hodila oikrog! Dekle: Še Vi prosite zame očetal Glejte, »Naš dom« je ress tak siromaček in samo oa nas deikleta se zanaša, da mu bomo dobile naročnike — Mati: Ti, Ti! Sam »Naš doan« Ti po glavi rojil (Se zasmehlja.) Morda še colo pišeš vanj? Seveda, seveda! No, pojdi! Bova videli, kaj bodo oče rekli! II. dejanje. Prisosedovih. Sosed: No, kaj pa je &e vaju sem k nam prineslo? I. dekle: Beračit prihajave! Sosed: No, no! Menda Vaju pa niso doma nagnali? II. dekle: Nagnali so naju, nagnali! Zdaj pa prosiva mJMh darov! Dvama)3t dinarjev! Sosed: Oho! Beračem dajemo k večjemm enega. No, Vama bo treba dati že več. Vsedita se! I. dekle: Nimava 6asa. Vse hiše morava obrediti. Vaša hiša še tudi nima »Nažega doma«. Naročiti si ga morate! Sosed: Oh, ko je toliko teh listov! I. dekle: Saj ni res! Le en tak list imamo na Štajerakem in to je »Naš dom«. Sosed: Slaba jel Ni denarja. II. dekle: 12 dinarjev boste že še pogrešali. Sosed: Torej, ali res moram? No, pa naj bo! Že vidim, da ni druge. (Daje denar.) I. dekle: jBoste videli, ka'ko Vam bo vaem ugajal! Zdaj pa z Bogom ostanite! III. d e j a n j e; p r e d d o m a č o h i § o. I. dekle: V dveh urah sva 30 novih naročnikov nabrali II. dekle: To bodo v Mariboru veseli! I. d©kle: Bodo videli, da me dekleta res kaj napravimo. Lahko noč! IV. dejanje; v Prosvetni zvezi v Mariboru. Pismonoša: Hu-ul Saj Vam bomo moraM pošto v vozu vazita! Toliko je teh naTočnic z« *N«š doan«. Če bo žio še en teden tako, ibo inorala nastaviti pošta deset novih uradnikov samo za »Naš dom«. Tajniik Prosvetne zveze: Ti moj Ijubi Bog! Kdaj bomo vse naslove to]i'kih novih naročniikov popisali! In nelkateri še tako učemo pišejo, da človek prav brati ne more! Podpiredsedniik Pro&vetne zveze (vstopi): Kaj pa je? Pismonoša (prinese vrečo naročilnih ILstov za »Na§ dom« in jo usuje na mizo.) Upravnik »Našega Doma« (strmi v tisoče listov in — omedli).