CELJSKI TEDNIK CELJE, 13. maja 1960 Leto X., štev. 19 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZfi DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMUl UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Ob desetletnici ustanovitve varnostne službe Banes praznujemo šestnajsto obletnico ustanovitve varnostne slHŽbe pri nas. V počastitev 13. maja je sindikat oddelka za no- tranje zadeve pri Okrajnem ljud- skem odboru v Celju pripravil ^to prireditev, ki so dosegle svoj višek včeraj s slavnostno proslavo tf dvorani Narodnega doma. Tu je « pomenu obletnice govoril tov. Gregorič. Drugi del proslave pa se izpolnile pevske točke in po- đot>no. V okviru proslavljanja je bilo tsdi več športnih tekmovanj. Ta- ke so v družbi kegljačev KK »18. maj« nastopili še ostali naj- riftaejši predstavniki tega športa v Celju, nadalje so se pripadniki prMnetne Ljudske milice pome- rili ▼ spretnosti in terensko oce- Bjeralni vožnji z motorji itd. Na sporedu so bila še tekmovanja v edbojki, nadalje strelske tekme med ekipami postaj Ljudske mi- lice, tekmovanja v šahu in po- dobno. Mimo tega so si člani var- nostnih organov ogledali pred- stavo »Dvanajstih porotnikov« v gloreniskem ljudskem gledališču T CJclju. Podobne prireditve in proslave so pripravili tudi pri sedežih vseh iličin, kjer so med drugim pred- sedniki občinskih ljudskih od- boroT pripravili sprejeme za čla- ne varnostne službe. Z LETNE SKUPŠČINE ZVEZE SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ Naravna zdravilišča vecji pomen v današnjem zelo hitrem tempu žNiJenja Pred dnevi je bila v Dobrni redna letna skupščina Zveze slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima svoj sedež v Celju. V poročilih in razpravi so ugotovili splošen napredek zdravilišč kljub nekaterim pomankljivostim, ki zavirajo hitrejši razvoj. Za tajnika zveze naravnih zdravilišč so ponovno izvolili prof. Ludvika Rebeuška iz Celja. V razpravi je prišla zlasti do izraza težnja, da bi ibilo treba sprejeti čim prej zakon o narav- nih zdraviliščih, ki so pretežno zdravstvene ustanove. V okviru takega zakona bi bilo možno re- šiti osnovne težave, ki zdaj zavi- rajo ustpešno delo. Zdraviliščem bi bila tako podana jasnejša per- spektiva glede bodočega razvoja. V razpravi so posamezniki pouda- rili, da zavira uspešnejši razvoj zdravilišč predvsem pomanjkanje zdravstvenega kadra ter sredstev za obnovo zdravilišč, ki v večini ptimerov ne odgovarjajo več so- dobnim potrebam in zahtevam današnjega časa. Rešitev bi bilo treba iskati predvsem na medicinsko stokov- nem in organizatoričnem področ- ju. VsiLed jKHnanjkanja zdravni- kov v zdraviliščih, Ifr-ta največ- krat ne morejo nuditi dokumen- tacije o zdravljenju in je vsled tega obisk manjši kot bi bil sicer. Razen tega se zdravilišča bore s finančnimi težavami, saj sredstva komaj zadoščajo za kritje tekočih potreb, za obnovo in razširitev pa bi bila potrebna investicijska posojila, ker zdravilišča s sedanjo ceno oskrbnega dne tega ne zmo- rejo. Zato so nekateri menili, da bi bilo treba v oskrbni dan vra- čunati tudi del stroškov za ob- novo. Razen tega so težave tudi v tem, ker sio zdravilišča polno zasedena le v času sezone ter so zmogljivosti v zimskem času več ali manj neizkoriščene, kar znat- no bremeni zdravilišča. Zato so se delegati zavzemali, naj bi zdravniške komisije pri zavodih Za socialno zavarovanje pošiljale na oskrbovanje ljudi v večjem številu tudi izven sezone. Direktor Zavoda za socialno za- varovanje iz Celja tov. Milan Loš- trk je v razpravi dejal, da so v zadnjih letih naravna zdravilišča napravila velik korak naprej, zla- sti Rogaška Slatina in Dobrna, iter ix)udaril, da je za uspešen raz- voj zdravilišč predvsem potrebna dobro organizirana zdravstvena služba. Nevzdržno je tudi stanje, da v Dobrni trenutno nimajo zdrav- nika ter v Slatina Radencih še vedno nimajo potrebne indikacije za zdravljenje bolezni srca. V tem zdravilišču so uredili centralno kurjavo za 120 oseb, vendar so bile te investicije neizkoriščene predvsem zaradi tega, ker zdravi- lišče nima indikacij za nekatere bolezni. Delegati so menili, da bo koristno v večji meri razvijati tudi zdraviliški turizem ter po- svetiti posebno skrb gostinskim kadrom, da bo postrežba čim boljša. Direktor zdravilišča Dobrna to V. Zmago Liikar je v razpravi dejal, da je letošnji začetek sezo- ne sicer zadovoljiv, kljub temu, da imajo težave z zdravstveno službo. Zdraviliške zgradbe in na- prave so dotrajale in zastarele, nrfcatere tako, da v nekaj letih ne bodo več uporabne. Zato so že se- stavili elaborat za raz.voj Dobrne kot zdravilišča in turistično leto- viščarskega kraja. V Dobrni ima- jo namen zgraditi rekreativni cen- tei' z bazenom, ki bi naj bn po- vezan z boljšo cesto. Načrt pred- videva predvsem ureditev spod- njega kraja, ki bi pridobil še 80 novih postelj. Tudi okrajni ljud- ski odbor je zainteresiran, da se Dobrna uredi, vendar zaenkrat rj sredstev. Zato je delegat iz Do- brne izrazil željo, da bi naj pri investicijski banki razpisali nate- čaje tudi za investicijska posojila za razvoj naravnih zdravilišč. Ker je današnji hiter tempo živ- ljenja hki-ati jKOvzročitelj števil- nih kroničnih obolenj, bodo na- ra .'na zdravilišča imela vedno večji pomen. Zdravilišča bodo ta- ko postala vedno bolj gospodarski činitelj, kateremu bo potrebno po- svetiti vedno večjo pozornost. Pri tem pa se poraja vrsta nerešenih ekonomskih vprašanj, ki jih ljud- ski odbori ne bodo mogli sami rešiti. Prav zaradi tega je .potreb- no probleme naravnih zdravilišč reševati v širšem okviru, kar bi naj našlo svoj odraz v zakonu o naravnih zdraviliščih. —ma— PO PETNAJSTIH LETIH Te dni poteka petnajst let, od tistih pomladanskih dni, ko smo po težki in krvavi vojni zopet svobodno zaživeli in začeli novo, lepše življenje. Ce pokličemo v spomin tiste čase, se spomnimo črnih dni voj- ne, ki so jo naši partizanski bor- ci zmagoslavno končali ter pre- gnali iz našega ozemlja zadnje ostanke poražene okupatorjeve vojske skupno z domačimi kvis- lingi. V poslednjih akcijah ob koncu vojne so partizani v Zgor- nji Savinjski dolini zajeli nemške komande za jugovzhodno Evropo ter njenega poveljnika generala Leera. Stab IV. operativne cone JA in PO Slovenije je ob tej pri- liki dne 9. maja 1945 leta izdal razglas, v katerem je sporočil vsemu prebivalstvu Štajerske, Slovenske Koroške in Gorenjske na levem bregu Save, da so kapi- tulirale vse sile okupatorjeve vojske na našem ozemlju. Tak- šen je bil konec strašne vojne pri nas. Zmagali smo in bili smo srečni! To so bili najlepši dnevi, ko smo pred petnajstimi leti v maj- skih dneh sprejeli v svoje naroč- je osvoboditelje, vsi omotični od zmage. Prešeren smeh je pregla- sil strašne bolečine preteklih let, saj je junaško in do kraja izmu- čeno toda neuklonljivo in pono- sno ljudstvo dočakalo svoj praz- nični dan. Pijani od sreče smo odložili pu- ške in začeli obnavljati razdejano domovino ter celiti rane, ki nam jih je zadejal okupator. Polni navdušenja in ponosnih src smo se zagrizli v delo. Zaživeli smo novo, lepše, svobodnejše življe- nje, ki odpira iz leta v leto vedno bolj na stežaj vrata v svetlo, srečnejšo in veliko prihodnost. Naši veliki uspehi, demokrati- čen komunalni sistem, ves naš hi- ter in dinamičen tempo razvoja podžiga ljudi v delovni vnemi, da bodo uspehi še večji, da bomo petletni načrt izpolnili eno leto pred rokom, še letos, in da bomo uspešno začeli izpolnjevati nalo- ge, ki jih bo določil naslednji pet- letni načrt. Bodočnost je postav- ljena na trdne temelje. Delovne množice se v našem družbenem sistemu vedno bolj zavestno in z razumevanjem vključujejo v graditev lepše bodočnosti. Ponosni smo na našo pot in dosežene uspehe. Vizija jutrišnjega dne na- šega človeka je močno vzpodbu- dna. Vndar je nekaj, kar nam ob spominu na tiste lepe majske dni pred petnajstimi leti greni vese- lje. Takrat smo bili globoko pre- pričani, da bo nacizem v kali za- trt. Danes pa smo priče, ko se zopet krepi nemški militaristični duh, ko dvigajo glave razni neo- nacistični elementi. Po petnajstih letih zmage nad fašizmom so se zopet pojaTnla nova rasistična iz- zivanja. Ti pojavi so sicer še ne- pomembni, vendar jih ne smemo podcenjevati. Preveč dobro nam je še v spominu, kako je prišla na oblast nacistična drhal, ki je pahnila v vojno domala ves svet in grozila uničiti vse svobodo- ljubne narode. Kaj takega se ne sme več po- noviti. Naši ljudje, ki so pošteno občutili grozote in opustošenje nacizma, in vsi svobodoljubni na- rodi sveta gotovo ne bodo tega nikdar več dopustili. —ma— Pred petnajstimi leti POROČILO GENERALNEGA ŠTABA JUGOSLOVANSKE ARMADE Beograd, 13. maja 1945. Generalni štab Jugoslovanske ar- made objavlja: Naše čete nadalje razorožujejo in uničujejo nemške in ustaške skupine in enote, ki se na nekaterih krajih še upi- rajo. Osvobojeni in očiščeni so bili kraji: Lipnica, Rogatec, Rogaška Slatina, Ruše, Konjice, Celje, Laško, Vitanje, Vele- nje, Šoštanj, Dravograd in še mnogo drugih krajev. (Izvleček poročila generalnega štaba Jugoslovanske ar- made, ki se nanaša predvsem na območje celjskega okraja. Opomba ured'ništva.) Z ZASEDANJA OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Gostinstvo in turizem morata delovati složno VIDEN NAPREDEK V PRETEKLEM OBDOBJU — NAJVEČJI USPEHI PRI UVAJANJU SPODBUDNEJŠEGA SISTEMA NA- GRAJEVANJA — STANOVANJA ZA GOSTINCE? Pred dnevi je bil v Celju občni zfe»r Gostinske zbornice za celjski ikr«|. Po uvodnem delu je o stanju, ra«T«jni stopnji in o nekaterih sla- bestjh govoril predsednik gostinske tbernice Zmago Likar. Poudaril je, d« se Je v preteklem obdobju poslo- vMje gostinskih obratov izboljšalo. Te Tcija enako glede finančnih EMogljivosti kot tudi glede kvalite- te postrežbe v gostinskih obratih. Vwx>k za to je predvsem v tem, da je zbornici uspelo zainteresirati ob- čJnke ljudske odbore za razvoj in pospeševanje gostinstva na svojem •imiočju. Vendar, je dodal tovariš L)k«r, je pri tem še največja ovira, da mnogi sveti za gostinstvo pri ^hćiaah niso dovolj močni, prožni in idaTni. Največkrat zato, ker so po- ■ek«i slabo sestavljeni. To slabost bo v prihodnjem obdobju vsekakor treba odpraviti. Kajti umljivo je, da se gostinstvo na posameznih območ- jih lahko uspešno razvija le v okvi- ru vsega gospodarstva v komuni. Gostinci so v preteklem obdobju zabeležili zlasti lepe uspehe pri uve- ljavljanju in uvajanju sistema na- grajevanja po učinku. Tudi tu so še nekatere hibe, vendar je socialistič- no načelo nagrajevanja docela pro- drlo v gostinske obrate in je tudi eden prvih vzrokov, da se je pred- vsem izboljšala kvaliteta gostinskih storitev. Po uvodnem poročilu tovariša Li- karja se je razvila živahna razpra- va. Zlasti zariimivo pa je bilo izva- janje predsednika celjske Turistične zveze Rada Jenka, ki je poudaril predvsem dva problema — padanje nočitev v gostinskih obratih v na- šem okraju in pomanjkljivo rekla- mo. Tako so ugotovili, da se je šte- vilo nočitev precej znižalo, in sicer kljub temu, da nočitve predstavlja- jo le kakih 5 odstotkov prometa v gostinstvu. Te številke niso spod- budne in nam povedo, da pri nas turisti ne ostajajo, čeprav dobro ve- mo, da imamo vse pogoje za razvoj turizma. Istočasno pa tudi vemo, ko- likega pomena je razvit turizem za komercialno gostinstvo. Tovariš Jenko je analiziral tudi nekatere vzroke za tako stanje in hkrati ugo- tovil, da smo v celjskem okraju sil- no malo izdali za propagando. Delegati so posebno veliko raz- pravljali o vprašanjih izobraževa- nja gostinskih delavcev. To je eden najbolj perečih problemov v gostin- stvu. Ugotovili so, da ni dovolj šo- la, tudi sedanji gostinski kadri se morajo nenehno izobraževati. Zla- sti pa to velja za vodilno osebje go- stinskih podjetij. Na koncu so opozorili še na sta- novanjsko vprašanje. Gostinska podjetja ustvarjajo le neznatne last- ne sklade, ki onemogočajo, da bi za- dovoljivo načeli stanovanjsko iz- ,gradnjo. Zato so opozorili, da bi in- vestitorji ob gradnjah novih večjih gostinskih obratov morali preskrbe- ti tudi stanovanja za gostince, ki bodo v teh obratih delali. Sicer bo še več težav, kadrovski problemi pa bodo še teže rešljivi. TISKOVNA KONFERENCA PRED MLADINSKIM PEVSKIM FESTIVALOM Pod vodstvom predsednika okraj- nega sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju Andreja Svetka ter ob navzočnosti tajnika republiške Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Trinkausa je bila v sredo do- poldne tiskovna konferenca, na ka- teri so se zastopniki največjih slo- venskih časnikov seznanili s pripra- vami in programom bližnjega festi- vala mladinskih pevskih zborov. Kot vse kaže bo ta mogočna manifesta- cija mladinskega zborovskega petja našla primeren odmev tudi v naših časnikih in programih radijskih po- staj. To si zasluži tudi zaradi cilja, ki želi zainteresirati mlade ljudi za kulturno prosvetno, zlasti pa še za pevsko glasbeno dejavnost. ČEVLONSKI POLITIK V CEUU Te dni se mudi na obisku v Jugoslaviji sekretar socialistične stranke Ceylona g. Lianage. Po obisku v Srbiji, Bosni, Dalmaciji Hrvatski je prispel tudi v Slove- nijo, kjer je obiđkal Ljubljano, Postojno, Kranj, Jesenice, Bled in že nekateire kraje. V ponede- ljek je prispel v celjski okraj in sicer najprej v Velenje, kjer je šel tudi v jamo. V Velenju je v spominsko knji- go napisal približno takole: — Ce je komu x>otrebe!n kak dokaz, potem je Velenje dokaz kaj lahko delavski razred v de- lavski državi ustvari... — V Celju je znan ceylonski tpo- litik obiskal kolektiv Tovarne emajlirane posode, kjer se je dol- go zadržal v pogovoru z vodilni- mi tovariši iz organov delavskega samoupravljanja, vodstva pod- jetja in političnimi voditelji celj- ske občine. Ogledal si je tovarno, predvsem pa se je zanimal za delavsko samoupravljanje ter hkrati zelo izčrpno orisal prilike in borbo delavskega razreda v njegovi daljni domovini. V družbi člana OK ZKS Mira Mastn^ka, sekretarja občinskega kometi j a ZKS tov. Toneta Skoka, organi- zacijskega sekretarja tov. Kra- merja in predsednika občinskega sindikalnega Bveita tov. Bevca je prebil ves torek. Ogledal si je šolo za delavsko upravljanje na Te- haiijah, bdi je na Starem gradu in v meartu ter se zanimal za pretek- lost in rast Celja. Posebno je bal impresioniran pri ogledu spome- nika NOB. VREME V NASLEDNJIH DK'.H ZA CAS OD 12. DO 22. MAJA Vreme bo nestalno, a večinoma gončno s pogostimi nevihtnimi plohami. — Med 18. in 22. majem se pričakuje močna ohladitev, ob- enem trajen dei. ŠTAFETA MLADOSTI 1960 v dneh 17. in 18. maja bo fotekala po vsem celjskem ©kraju letošnja >Stafeta mla- dosti«, ki je postala že tradi- cionalna vseljudska manifesta- cija vseh naših delovnih ljudi. Prireditev ima v letošnjem fetu, ko proslavljamo 15. oblet- •ico osvoboditve in lO-letnico delavskega samoupravljanja, še jioseben pomen. Pionirji in mladina prikazujejo v tem me- secu z raznimi množičnimi pri- reditvami vse pestre oblike svo- jega udejstvovanja, ki jih je edružila v programu prazno- vanja »Dneva mladosti«. Naj- veličastnejši uvod v to prazno- vanje bo vsekakor »Štafeta •iladosti«, na kateri bo sodelo- valo na tisoče mladih ljudi, ki bodo v dneh 17. in 18. maja pretekli v našem okraju nad 500 km po glavnih, okrajnih in krajevnih progah, s katerimi so fovezani vsi pomembni kraji iz naše ljudske revolucije, vsa na- ia naselja, vasi in mesta. No- •ilce štafete, ki bodo prenašali « štafetnimi palicami pozdrave hi najboljše želje za rojstni dan ljubljenega maršala Tita, bo pozdravljalo tudi na tisoče ■asih delovnih ljudi. V vseh •edežih občin pripravljajo šta- fetam svečan sprejem, v Celju — sedežu okraja — pa bo v ta •■men prirejena tudi kvalitetna telovadno-športna akademija z nastopom najboljših telovadcev in telovadk iz celjskega okraja, hkrati pa najboljših atletov in atletinj Kladivarja na čelu z vsemi olimpijskimi kandidati. Ta veličastna prireditev bo potekala skozi večje kraje in mesta našega okraja takole: 17. maja — SI. Konjce 18.55, Rog. Slatina 14.11, Šmarje 15.05, Šentjur 16.05, Store 16.35, Koz- je 12.29, Vransko 14.25, Šem- peter 15.30, Žalec 16.00, Bra- slovče 14.26, Polzela 14.55, Pre- • bold 14.55, Vitanje 15.32. Dobr- na 15.46, Vojnik 16.26, Celje 16.55 (sprejem na stadionu Bo- risa Kidriča!). 18. maja — Velenje 10.10, Šoštanj 10.35. Mozirje 12.00, Gornji Grad 13.10, Luče 11.30, Ljubno 11.52, 51. Konjice {o6- hod) 5.00, Vojnik 6.10, Celje 6.50. Laško 7.40, Rimske Topli- ce 8.20. T vseh občinah skrbijo za organizacijo te prireditve po- sebni občinski štabi, ki bodo vse krajevne organizacije se- rnanili s podrobnim potekom štafete. Ob sodelovanju vseh naših organizacij bo brez dvo- ma letošnja »Štafeta mladosti« velik praznik naše mladine in veliko doživetje, ki se ga bodo mladi ljudje vselej radi spo- ■irnjali. 2 CELJSKI TEPNIK — Stev l§ - 13 maja 1%« Skrb za človeka v ospredju OBCM ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SLOV. KONJICAH V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor sindikalnega sveta za konjiško občino. Med gosti so se uspelega pregleda dela udeležili še član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc Martine, predsednik OSS Celje Jože Jošt, seikretar občinske- ga komiteja ZK Adamlje in drugi. Poročilo pa je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Vinko Langerholc. Analiza dela je pokazala, da je bi- lo doseženih nekaj pomembnih re- zultatov, da pa je navzlic vsemu •stalo nerešenih še nekaj vprašanj, med katerimi je tudi družbena pre- hrana. Značilna je ugotovitev, da je bilo lani potrošenih okoli 110 milijonov dinarjev za potrebe družbenega standarda. Pretežni del teh sredstev je šel za gradnjo stanovanj in po- dobno. Navzlic temu, da se bo grad- nja stanovanj nadaljevala tudi letos v pospešenem tempu, pa so potrebe še vedno velike. Sicer pa v Konji- cah razmišljajo še o ustanovitvi stanovanjske zadruge, ki naj bi prav tako pospeševala gradnjo stano- vanj. Kot smo že v uvodu napisali, je ostal problem družbene prehrane ne- rešen, dasiravno se vsi strinjajo s tem, da je trenutno stanje nemogo- če in da bo treba nekaj napraviti. To velja tako za Konjice, kot tudi Zreče, in prav tako za Vitanje ter Loče. Pri reševanju tega problema bi sodelovala tudi podjetja. Pri- pravljena so podpreti to akcijo z ustreznimi zneski. Torej, pripravlje- nosti dovolj, problem je na dlani, rešitve pa ni. Zakaj? Ne glede na to, pa so v nekaterih podjetjih že uvedli tople obroke hrane, kot v Zrečah, Kostroju itd. Prizadevanja, da bi uveljavili na- grajevanje po učinku niso ostala brez posledic. V primerjavi z lan- skim letom bodo letos povečali iz- plačila po učinku dela od 52 na 63 odstotkov v povprečju. Ponekod, kot v Konusu in Kostroju, pa so že dlje. Nov način nagrajevanja si uspešno utira pot tudi v obrti. Nav-zlic tem ugotovitvam se bodo sindikati letos zavzeli, da bo nagrajevanje po učin- ku zavzelo najširši razmah. Rekonstrukcija podjetij je prav ta- ko področje, ki v čedalje večji meri zajema konjiška podjetja. V večini primerov so načrti izdelani tako, da bi dela izvršili v več letih. Najpo- membnejša je vsekakor rekonstruk- cija Konusa, kjer bo že sama razši- ritev obrata za izdelovanje umetne- ga usnja prinesla več desetin novih milijonov. Posebno pereč problem za gospo- darstvo konjiške občine so veliki iz- ostanki od dela bodisi zaradi obrat- nih nesreč, kakor tudi obolenj in po- dobno. Podatki so pokazali, da je samo lani manjkalo na delu po- vprečno vsak dan po 170 ljudi, to pa je toliko, kolikor jih imata zapo- slenih tovarna orodja v Vitanju ter opekarna v Ločah. Rešitev proble- ma ne tiči samo v analizi vzrokov nesreč in obolenj, temveč, kot so po- vedali v razpravi, tudi v primerni nagradi za tiste, ki po nepotrebnem ne izkoriščajo družbenih skladov za le namene. Veliki gospodarski uspehi, ki so jih dosegli v konjiški občini kažejo na to, da so tudi organi samo- upravljanja razumeli naloge, ki so jih sprejeli. Toda, navzlic temu ugo- tavljajo, da je še vedno preveč ljudi, ki ne sodelujejo neposredno pri upravljanju. 2al, tudi na področju delavskega izobraževanja niso za- beležili blestečih uspehov. Kaže, da je nezainteresiranost ljudi eden glavnih vzrokov, da so mnoga pre- davanja in seminarji ostali na po! prazni. Nekaj kritičnih pripomb je bilo iz- rečenih še na račun slabe založeno- sti konjiškega območja s kmetijski- mi pridelki. Pa tudi trgovina, go- stinstvo in obrt kažejo nekaj pere- čih problemov. Razveseljiva je pobuda sindikatov pri obravnavanju komunalnih vpra- šanj. Tu jih enako bolijo neznosne razmere v šolah (neprimerni in za- stareli prostori), kot tudi potrebe po ostalih napravah, kot so vodovod ipd. Medtem ko so imeli še lani v ko- njiški občini le 20 sindikalnih po- družnic z 2550 člani, so letos razši- rili mrežo osnovnih organizacij na 31, v katerih je že blizu 3000 članov. V zadnjem tednu po domovini Petek, 6. maja I*()MOCNIK /.veznega sekretarja za prosveto in kulturo Poro Djeielif je seznanil novinarje z najvažnejšimi ispre- raembaini in novimi okrepi na področju visokošolskega .vtudija. Univerzse bodo morale izSolati ne samo več vrst stro- kovnih kadrov z visoko iu višjo iz- obrazbo in znanstvene delavce, marveč ■tudi strokovno usposabljati kadre na sploii. Sobota, 7. maja V RAZGOVORU z noviaarji je ftne- ralni sekretar Socialistične zveze de- lovnega ljad.sktva Ju|;o!Pohod ob žici oku- pirane Ljubljanec, ki se ga je udeležilo več kot 13.000 članov športnih, parti- zanskih in ostalih družbenih in politič- nih organizacij. Ponedeljek. 9. maja y STRUŽCU pri Siskn je predsednik republike Tito izročil v obratovanje naj- bogaitejše naftino polje v Jugoslaviji. Istočasno je bil odprt tudi prvi aafto- vod v rafinerije v Sisk«. Torek, maja V LJUBLJANI je bilo posvetovanje predsednikov lin sekretarjev okrajnih odborov SZDL glede izpolnjevanja za- ključkov petega kongresa SZDLJ. V okviru teh nalog sodijo tudi občinsko konference SZDLJ, ki bodo od 20. maja 4o konca junija. Sreda. il. maja y DVORANI Inštitnta za zgodovino delavskega gibanj« v Ljubljani se je začel kongres Zveze likovnik umetni- kov Jugoslavije. Pred dnevom mladosti Proslavljanje dneva mladosti ima pri nas že večletno tradicijo, ki se izraža v aktivizaciji mladine in pionirjev ter z njimi vred vse- ga prebivalstva pri praznovanju rojstnega dne maršala Tita. Le- tošnje praznovanje dneva mlado- sti pa ima še posebej značaj ob 15-letnici osvoboditve ter v zna- menju aktivnega vključevanja mladine v delovne akcije. Za letošnje praznovanje dneva mladosti je bil pri okrajnem od- boru SZDL v Celju imenovan po- seben odbor; enaka telesa so začela delati tudi pri občinskih odborih, ki so v glavnem že po- vsod izdelala programe priredi- tev in proslav. To velja tudi za Celje, kjer se bodo osrednje pri- reditve na čast tega praznika za- čele s sprejemom štafet 17. maja popoldne na stadionu Borisa Kid- riča. Ob tej priložnosti bo na sta- dionu še kvalitetna telovadna in športna prireditev. Naslednji dan, 18. maja bo celjska šolska mladi- na že deset minut pred sedmo uro zjutraj pozdravila na glav- nih ulicah nosilce republiške šta- fetne palice. Isti dan bo še atlet- sko prvenstvo srednjih, vajenskih in strokovnih šol. Dne 19. maja se bo začelo ob osmih zjutraj okrajno prvenstvo osnovnih šol ▼ rokometu. Nastopilo bo moških in prav toliko žeoskjj, vrst, občinskih prvakov. Ta dan se bodo v mestu ob Sa. vinji začele še prireditve aula. dinskega pevskega festivala, bodo trajale vse do nedelj«! 22. maja Enaindvajsetega maja b« dan vajencev. Dan zatem pa bodo 1 program pevskega festivala do. polnile še godbe na pihala, ki bo. do koncertirale v glavnih prede, lih celjskega mesta. | Po programu prireditev se b«. do v ponedeljek 23. maja popoid. ne predstavili člani kluba z« vzrejo športnih in službenih psov s svojimi zvestimi in izurjenimj štirinožci. Poseben nastop pa bo. do imeli tudi člani celjskega k«, njeniškega kluba. , Na predvečer 25. maja bo na letnem telovadišču ob Kersnikovi ulici telovadna akademija članov partizanskih društev iz celjskega okraja. Na sam praznik pa bo najprej letalski miting, zvečer pa še slavnostna proslava v Narod- nem domu. V okvir teh priredi, tev sodi še akademija gojeacev Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, ki se bodo celjski sred- nješolski mladini predstavili 28. maja v opoldanskih urah. •ež v pomladni noči. (Foto-kino društvo Celje, posnetek: D. ĐoJžan) Politična šola uspešno zaključena v i»eHedelje4{ je bil zaključek šest- mesečne večerne politične šole pri Občinskem komiteju ZKS v Celju. Sola je neprekinjeno trajala od za- četka novembra lani. Slušatelji, predvsem mladi člani Zveze komu- nistov so dvakrat tedensko obisko- vali učilnico. En dan so bila preda- vanja, drugi dan v tednu pa raz- prava. V tem času so po programu proučevali vprašanja politične eko- nomije, ekonomike FLRJ. zgodovi- no in razvoj delavskega gibanja, ko- munalni sistem, sistem delavskega in družbenega upravljanja, nadalje so proučevali vpliv subjektivnih sil. dodatno pa še obsežno snov s pod- ročja socialističnega razvoja na va- si. Zaključek je pokazal, da so sluša- telji veliko pridobili. V obliki pogo- vora, ki je nadomestil izpite, se od- govarjali na vprašanja iz vseh pre- delanih tem. Na koncu je organiza- cijski sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Kramar čestital slušate- ljem k uspehu in dejal, da Zveza komunistov in naša skupnost priča- kujeta od njih, da bodo s pridorfl uporabili pridobljeno znanje pri na- daljnjem delu v našem političnem in gospodarskem življenju. -c. Izboljšati kvaliteto In vsebino dela Osnovne organizacije SZDL bodo morale še veliko storiti za povečanje števila članov. Vendar se ta naloga ne sme vezati samo s formalnim vklju- čevanjem, temveč edinole s tem, da novi člani postanejo tudi aktivni. Da bi dosegli ak- tivnost dosedanjih in zlasti še novih članov, bo treba mnogo- kje iskati novih oblik in metod dela. Več bo treba storiti za boljše stike s člani in za nji- hovo idejno politično vzgojo. Vsebino dela pa bo treba po- staviti na take temelje, da bo- do novi člani spoznali, da jim je SZDL potrebna. Spoznati pa tudi morajo, da je Socialistična zveza organizacija, ki združu- je vse tiste državljane, ki na en ali drug način zavestno po- magajo in sodelujejo pri gra- ditvi novih družbenih odnosov. Hkrati, ko se organizacije za- vzemajo za povečanje števila članov, moramo stremeti tudi, da bodo izboljšale kvaliteto in vsebino dela. Nagrada za uspešno delo Na nedavni plenarni seji Sta- reišinstva Zveze tabornikov Slo- venije v Ljubljani so proglasili naj^boljše taiborniške enote-parti- zanske odrede in čete — v pre- teklem letu. Prvo mesto v tem tekmovanju, ki je zajelo okoli 80 taborniških enot, je zasedel Od- red partizanskega vrha iz Pre- bolda. Za partizansko četo je bila prav tako proglašena Četa Ze- lenega zlata iz Žalca, Odred zdra- vilnih vrelcev iz Rogaške Slatine pa je zasedel šesto mesto. Nedvomno je to velik uspeh, saj je toikrat iprvič odšel prehodni kijp Ilegalca, ki ga dobi najboljša taboamiška enota v preteklem letu v naš okraj, kar nam kaže, da se taborništvo pri nas lepo razvija in ne postaja samo množična, ampak tudi vsebinsko dobra in priljubljena organizacija. Obema taborniškima enotama, ki sta bUi proglašeni za partizanske odrede, pa je to le nagrada za celoieten trud. Starešinstvo je nekatere najboljše tabornike tudi odliko- valo s taborniškimi znaki. Med pohvaljenimi iz našega okraja je dobil srebrni tat)omiški znak znan taborniški delavec Dani Podpe- čan iz Celja, kakor tudi tov. Vida Ribič, starešina Odreda partizan- skega vrha iz Prebolda. bš KINO PREDSTAVE NA PLANINI Ko pred nedavnim na Planini še ni bilo kinopredstav, so si jih vsi tamkajšnji prebivailci želeli. Z denarjem, ki so ga prispevale razne organizacije in posodili ne- kateri obrati, so nabavili ozko- trakovni projektor, da bi ljudem posredovali film. Prve filme si je ogledalo pre- cej ljudi, kasneje pa je zanimanje splahnelo in kinodvorana je sko- raj prazna. Nihče ne ukrepa proti temu in najbolj žalostno je to, da tisti, ki o napredku in kulturi največ govore, napravijo najmanj. ZLATA POROKA Pred petdesetimi leti sta se v Zadobravi poročila Marija in Kari Hojnik in letos čila in zdrava pra- znujeta zlato poroko. Njuno življenje je bilo trdo in ves čas sta se morala boriti zase in za svojih šest otrok. Najteže je bilo takrat, ko je oče hodil na delo v Cinkarno in ni opustil kmetovanja, nasprotno — gradili so hišo in gospodarsko poslopje. Kmalu pa so uvideli, da je tako živeti nemogoče. Oče je pustil službo in od takrat naprej kme- tuje na posestvu v Zadobrovi. Tudi vojna ni šla mimo njih po- polnoma mirno. Hojnikova zakon- ca sta pomagala partizanom in marsikdo je našel pri njih var- no zatočišče. Marija in Kari Hojnik sta stara nekaj nad sedemdeset let in kljub trdemu življenju vedno dobre vo- lje. Vsi znanci in sorodniki jima ob lepem jubileju iskreno česti- tajo, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. RAFKO ŽAGAR — NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŠOŠTANJ Na prvi seji novoizvoljenih članov Občinskega sindikalnega sveta v Šo- štanju so za predsednika izvolili to- variša Rafka Žagarja iz Velenja. Koncert mladinskega zbora »FRANCE PREŠEREN« v dnevih pred velikim festivalom mladinskih pevskih zborov bo še en celjski mladinski zbor podal obra- čun svojega enoletnega dela. Kot vsako leto bo tudi letos 19. maja mladinski zbor »France Prešeren« pod vodstvom Jurčeta Vrežeta imel svoj redni letni koncert. To bo že trinajsti po vrsti. Koncert bo prav gotovo zrcalo vztrajnega dela in velike ljubezni članov zbora ter nje- govega vodje do petja. Devetdeset mladih grl bo skušalo povedati, kaj čuti v svojih srcih in prepričani smo da bodo našli tudi srca, ki jih bodo ■poslušala, razumela in znala ceniti. Koncert bo 19. maja ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. POGLED PO SVETU v dneh po prvem maju, ko je potihnil odmev vojaških parad na Rdečem trgu, je spregovoril Hru- ščev. Njegov govor so pozorno pričakovali in ga seveda takoj komentirali na Zahodu. Pravijo, da je z njim odgnal še zadnjo ugodno sapico, ki bi utegnila za- pihati 16. maja na vrhunskem sestanku. Nekdo je celo zapisal, da bo ta sestanek samo nesmisel- na vaja za nekaj, kar ne služi ničemur. Kaj je povedal Hruš- čev? Po analizi sovjetskih gospodar- skih uspehov je načel vprašanje razorožitve. Njegovo mnenje je, da bi Zahod rad dosegel samo kontrolo nad razorožitvijo Vzho- da, razorožitve same pa ne. Nem- ško vprašanje je treba rešiti, skle- niti mirovno pogodbo z obema nemškima državama in spraviti s poti to ogromno skalo, ki je ostala na poti do miru po drugi svetovni vojni. Napadel je ZDA zaradi le- tala, ki je s turškega letališča pri- letelo daleč nad SZ, in to v tako ostrem tonu, da so v Ameriki imeli vtis, češ že v naprej bi rad postavil Zahod na zatožno klop. Na zatožno klop, češ da Zahodu ni do ublažitve napetosti. Hrušiev pa je v govoru poudaril, da Zahod ne sme nasesti konceptu kanclerja Adenauerja, ki se je pred kratkim ponovno izrekel zoper vsako po- puščanje Vzhodu. Svet torej napeto pričakuje re- zultate tega velikega sestanka^ do katerega je tako težko prišlo. Na zasedanju NATO v Istambulu pa so velmožje zahodnega »lagerja« izjavili pripravljenost in veselje nad tem, da se bodo pogajanja s SZ vendarle začela. Nedvomno je nemška teza zelo močna. To se vidi ne samo iz krščansko-demo- kratskih proklamacij in neonaci- stičnih izgredov, marveč prav tako iz najnovejšega nemškega poziva- nja k evropski gospodarski enot- nosti. Nemški »čudežni« minister Erhard je v Hannovru na največ- jem evropskem sejmu dosegel, da so odložili pogajanja med sedmo- rico in šestorico, to je med angle- ško in nemško-francosko gospo- darsko organizacijo do 1. 1. 1961. V tej dobi naj bi se izgladila vsa nasprotja v znamenju atlantske enotnosti, vse z enim samim ci- ljem, da se Evropa »ubrani pred svetovnim komunizmom«, da ohrani svojo »svobodo, ki da je ne zna več ljubiti in da je več ne razume«, kakor je po znanem fi- lozofu Georgu Bernanosu zapisal nek nemški časnikar. Seveda, Er- hard ni povedal, kako bo spravil skupaj nerešljivo nalogo — krog na štiri ogle. Pač pa je povedal, da je treba spraviti v soglasje nemško konjukturno politiko in evropsko gospodarsko enotnost. Nemška konjukturna politika, ki bi jo Nemci radi vodili naprej ob trmastem izkoriščanju napeto- sti med Vzhodom in Zahodom, predvsem med ZDA in SZ, pa je težak grižljaj, ki ga bodo težko prebavili Angleži in Francozi. Verjetno bo to tudi eno od vpra- šanj na desetdnevnem zasedanju predsednikov, ki zastopajo dežele Commonwealtha. To zasedanje je začelo z obravnavo Južnoafriške Unije, ki bi jo angleški konserva- tivci neradi preveč razžalUi, če- prav ne morejo niti konservativci spregovoriti obrambne besede za južnoafriško rasno politiko. Kljub previdni Macmillanovi politiki je Nehru odločno obsodil politiko apartheida, rasno segregacijo in diskriminacijo, za jim pa pred- sedniki afriških držav. T. O. Pred petnajstimi leti Sedmega maja se je raznesla dolgo pričakovana vest, da je Nemčija kapitulirala. Povsod je zavladalo nepopisno veselje. Voj- ne je bilo konec, vojne, ki je pri- nesla toliko gorja in uničenja in ki je terjala preveč življenj. Pre- bivalci z okupiranih področij so hitro spravljali na dan stare za- stave, šivali nanje rdeče petero- krake zvezde, iskali nove troboj- nice... Nemška policija in z njo vred celjski Nemci ter nemčurji so že nekaj dni pred tem zapustili me- sto. V istem času so aktivisti OF uredili svojo postojanko v vili na Golovcu. Bili so v mestu in kon- trolirali življenje v njem. Urejena je bila Narodna zaščita. Njeni čla- ni so že osmega maja zjutraj pri- šli v mesto in vzdrževali red. Ta dan okoli devete ure zjutraj je zaplapolala na hiši tiskarne se- danjega »Celjskega tiska«, prva, velika slovenska trobojnica. Kma- lu so zastave zavihrale še drugod. Četudi so aktivisti OF že prej vodili razgovore z nemško voja- ško komando v Celju, so biLa ofi- cielna pogajanja opravljena šele osmega maja dopoldne v hiši ob Kajuhovi ulici, nasproti ffimnc- zije. Delegacijo osvoboditeljev je vodil tov. Nande Klančišar, ta- kratni sekretar okrožnega komi- teja KP. To jutro so bili razgovo- ri z Nemci hitro končani, saj so pristali na mirno predajo orožja. Drugače pa je bilo z ustaši, ki so začeli trumoma prihajati v mesto. Ne glede na to, pa je bil vendarle sprejet zelo pomemben sklep, in sicer, da velja mesto za področje premirja, na katerem je bila upo- raba orožja strogo zabranjena. Gotovo je, da je ta sklep rešil Celje večjega uničenja. V tem času so začeli v Celje prihajati bežeči ustaši. Računajo, da se jih je v tistih dneh zbralo samo ta tem področju okoli 30.000. Podivjane tolpe so predstavljale najresnejšo nevarnost. Zato ni čudno, da so borci Kozjanskega odreda in pozneje borci I. bata- ljona VDV brigade bili z njimi pri Rimskih Toplicah, Novem Ce- lju in drugod težke boje. Zlasti napeto ozračje je nastalo osmega maja zjutraj, ko je pri vojašnici eksplodirala bomba. Na srečo se je tudi ta dogodek srečno končal. Najbolj strašno podobo je Celje imelo osmega in devetega maja. Ceste so bile zatrpane z vojaškim materialom. Po ulicah so ležali ubiti in pomandrani sovražnikovi vojaki. Ustaši so streljali na razo- bešene slovenske in državne tro- bojnice. V mestu je smrdelo, kot v času najhujše kuge. Tiste dni so skozi Celje bežali banaški Nemci. Med bežečimi ustaši je bil tudi nekdanji komandant 39. pe- šadijskega polka v Celju, polkov- nik Tomaševič. Domačini so se zapirali v svoja stanovanja in ni- so hodili na cesto. Ob odhodu so nemški vojaki za- žgali poslopje nekdanje rudarske šole ob Mariborski cesti (zdaj Elektro). Položaj se je ublažil po devetem maju, ko je večina nemških in ustaških enot že zapustila mesto. Mesto ob Savinji se je oddah- nilo šele 13. maja, ko so vanj pri- korakali borci prvega bataljona VDV brigade. To je bil lep spre- jem borcev za svobodo. Pred ma- gistratom pa se je začel prvi par- tizanski miting v osvobojenem Celju. Z namenom, da bi preprečili odvoz materiala, je dvanajstčlan- ska patrulja štaba četrte opera- tivne cone pod vodstvom Branka Primožiča že osmega maja vdrla v Šoštanj. Takoj po prihodu so njeni člani razobesili jugoslovan- sko zastavo na poslopju občine Zatem so odšli na žandarmerijsko postajo, ponoči pa obiskali neka- tere domače izdajalce ter jih spravili na varno. V noči med osmim in devetim majem je bila še ena zadnjih borb pri Družmirju. Devetega majd zjutraj pa so enote četrte opera- tivne cone razorožile Nemce pH Penku. Odslej ni šel več skozi Šo- štanj noben oborožen sovražnikov vojak. Bolj zapleten pa je bil položaj pri Velenju, kjer so se zbirali tudi ustaši, ki so se iz Celja umikali skozi Sotesko. Tu so hoteli zasesti velenjski grad, kar pa so jim par' tizanske enote pravočasno pre- prečile. Epilog tega spopada je bil pri Doliču, v Hudi luknji, kjer je padlo več tisoč ustašev. Zdaj se je tudi življenje v ša-^ leski dolini začelo normalizirati- Tako je bila že desetega maja ^ Šoštanju seja okrajnega odbora OF. Z delom pa so začeli tudi rui' rodnoosvobodilni odbori. -an CELJSKI TEDNIK - Štev. \9 — 13. maja \96% 3 Intervju v Laškem V PETIH LETIH iColektiv tekstilne tovarne Vol- jia v Laškem je v zadnjih petih letih zabeležil lepe uspehe. Vred- noBt proizvodnje so povečali od ^45 milijonov na 935 milijonov di- narjev, v istem času pa se je šte- vilo zaposlenih dvignilo le na 419. fo potrjuje, da so v preteklem obdobju v »Volni« visoko dvig- fiili delovno storilnost. Hkrati pa je treba povedati, da so istočasno bitko za tržišče z izboljšanjem kakovosti svojih izdelkov v tem obdobju tudi odločili v svojo ko- fist. O tem smo povprašali pred- sednika delavskega sveta tekstil- ne tovarne »Volna« v Laškem, lov. Miho Prosena, ki nam je tole povedal: Brez dvoma je pri povečanju proizi^odnje odločilno vlogo imela pravilna strokovna vzgoja zapo- slenih. Tako smo že leta 1954 ustanovili lastno vajeniško tektU- no šolo, ki je usposobila veliko dobrih tekstilcev. Istočasno pa se zavedamo, da v podjetju ni ni- česar tako dragocenega kot člo- vek. Zato je tudi osnovna težnja vseh organov kolektiva, da ustva- rimo pogoje, ki bodo omogočili, da bodo ljudje na svojih delovnih mestih zadovoljni. To pa je hkrati tudi eden izmed porokov, da bo- mo v prihodnje storilnost lahko še povečali. Ustanovili bomo tudi lasten izobraževalni center in utr- dili kadrovsko socialno službo. V preteklem obdobju smo po- svetili precejšno pozornost tudi prehrani delavcev. Tako smo lani razdelili preko 20 tisoč toplih ob- rokov in preko 18 tisoč mrzlih malic. Delavski svet je lani tudi sklenil, da bodo vajenci dobili brezplačna kosila — teh smo raz- delili okoli 4 tisoč — nadalje smo delavcem, ki delajo na težjih in zdravju škodljivih delovnih me- stih, razdelili preko 10 tisoč litrov mleka in čaja. Te številke nam povedo, da je bila pobuda za usta- novitev kuhinje za pripravo top- lih obrokov dobra in potrebna. Na vprašanje, kako si je kolek- tiv zamislil nadaljnjo izgradnjo tovarne, nam je tovariš Miha Pro- sen odgovoril: Ker sedanji delovni prostori ne ustrezajo niti proizvodnemu po- stopku, istočasno pa nimamo po- trebnih garderob, umivalnic in sušilnic, je kolektiv že pred leti pripravil rekonstrukcijski pro- gram. Vendar so nam idejni osnutki pokazali, da bi bilo eko- nomičneje, če bi zgradili novo to- varniško poslopje na kakem dru- gem, bolj pripravnem mestu. O tem vprašanju je bilo veliko razprav in ogledov. Končno smo se odločili za prostor med pivo- varno in Savinjo. To zemljišče ima več prednosti, ki so bistvene za razvoj, prosperiteto ter uspe- šno poslovanje podjetja. Lahko bomo koristili industrijski tir, kar doslej ni bilo mogoče. Lažji bo tudi dovoz po cesti, ker odpade strmina in podobno. Hkrati pa bo preselitev tekstil- ne tovarne »Volna« v nove pro- store oz. gradnja novih obratnih prostorov tudi velika pridobitev za Laško. Saj bodo sedanja po- slopja lahko koristili za ustano- vitev novega industrijskega pod- jetja oziroma podružnice kakega podjetja, prostore ob železnici pa bi naj dobilo Komunalno podjetje v Laškem. In še nekaj tehničnih podatkov. Po rekonstrukciji bo »Volna v La- škem lahko letno proizvajala sko- raj poldrugi milijon metrov tka- nin. Letno bodo za to predelali nekaj manj kot milijon ton vol- nene preje, vrednost enoletne pro- izvodnje pa se bo povzpela na 5 milijard dinarjev. Ko smo govo- rili s tovarišem Prosenom, je še posebej poudaril, da so si zasta- vili pomembno, a težko nalogo, da bodo vso rekonstrukcijo ozi- roma novogradnjo tovarne opra- vili do leta 1965. Na koncu smo ga vprašali o problemu, ki je za njih še sedaj najbolj kočljiv — o stanovanjih za delavce. Takole je odgovoril: Ta problem je res pri nas še naj- bolj pereč, vendar trenutno ne kaže, da ga bomo rezili. V zadnjih letih smo sicer zgradili 14 dru- žinskih stanovanj in eno samsko. Za člane našega delovnega kolek- tiva pa bi rabili še okoli 50 sta- novanj. To bi zahtevalo preko 100 milijonov dinarjev, kolektiv pa se je že odločil, da vsa razpolož- ljiva sredstva vloži za rekonstruk- cijo podjetja. Sodimo namreč, da bomo pozneje tudi na področju stanovanjske izgradnje lahko na- redili neprimerno več. LJubeeno bodo rekonstruirali .V\edtem ko so v Ljubeških ope- karnah že končali z rekonstrukcijo obrata Bukovžlak, bodo po sklepih delovnega kolektiva pričeli tudi z rekonstrukcijo obrata Ljubečna. 2e letos so preuredili izdelovalnico opeke, pričeli pa bodo z gradnjo no- ve Hofmanove krožne peči in umet- nih sušilnic, kar jim bo povečalo proizvodnjo za 200%. Lani so izde- lali v obratu Ljubečna okrog 5 mi- lijonov pet sto tisoč opečnih izdel- kov, v bodoče pa jih bodo izdelali preko 15.000.000 letno, in sicer raz- ne specialne »OR« opeke, nosilno- sti do 500 kg na cm' ter razne spe- cialne super votlake. Gradili bodo tudi nov sodoben agregat. Slollsllčni popis kmetijstva Na temelju odloka Zveznega izvršnega sveta bo od 15. do 31. maja letos sitatistični popis indi- vidualnih kmetujiskih goaixxiar- stev. Popis družbenih kmetijs'kilt gospodarstev in zadružnih orga- nizacij je bil izvršen že februarja. Pospeševanje kmetijstva in po- večanje kmetijske proizvodnje je postalo pri nas veliko gibanje, ki mu naša skupnost pomaga in ga vodi. V ta namen potrebujemo I>odrobnejše statiistične podatke o vseh pojavih v kmetijstvu, da bi vse naipore čim bolj usmerili k njegovemu hitrejšemu razvoju. Edini popolnejša popis kmetijstva je bil izvršen 1931. leta, po osvo- boditvi pa je bilo opravljenih ne- kaj statisličnih popisov in anket o številu živine. Sedaj pa, ko se nahajamo v procesu hitrejšega napredka kmetijske proizvodnje in sprememb družbeno ekonom- skih odnosov na vasi, se kaže vse večja potreiba po>popolnejšem sta- tističnem popisu kmetijstva. Po- pis pa ima tudi mednarodni po- men, ker se izvaja v okviru sve- tovnega popisa kmetijstva, ki ga organizira Organizacija združenih narodov za prehrano in poljedel- stvo vsakih deset let. Kmetijski popis bodo izvedle tudi druge dr- žave, članice OZN, da bi se dobili primerjalni podatki o kmetijstvu za vse dežele na svetu. Taka pri- merjava pa je nujna tudi za nas same, saj z njo rešujemo pomeb- na vprašanja za našo skupnost, kaikor tudi za iposameznika. Vpra- šanja, ki jih ni mogoče reševati brez statističnih podatkov so n. pr. oskrbovanje mestnih prebi- valcev s kmetijskimi pridelki, oskiiibovanje kmetovalcev s seme- ni, gnojili in orodjem, zdravstve- no zavarovanje itd. Statisitioni popis kmetijstva to- rej nima namena, da bi na pod- lagi 'Podatkov ulkrepali proti po- samezniku, temveč je popds po- treben le zato, da bi uporabili se- štete podatke določenega ozemlja za vpogled v stanje in sprejema- nje sprememb. Zato je v odloku Izvršnega sveta izrecno poveda- no, da se smejo posamezni podat- ki uporabljati le v statistične na- mene in da je njihova tajnost za- gotovljena. Podatke, ki jih bomo dobili s tem popisom bo obdelal Zvezni zavod za statistiko v Beogradu s pomočjo najnovejših elektronskih strojev. Ti stroji bodo v kratkem času seštevali vse podatke za 2,5 milijona gospodarstev, kolikor jih je v naši državi. Pri vsem tem se imena in naslovi posameznih go- spodarstev izgubijo, ker stroji de- lajo le s številkami. Imena in na- slove gospodarstev pa uporablja- mo ob popisu le, da ne hi katero gospodarstvo izpustili ali ga po- pisali dvakrat. S ipopisom bomo zbrali podatke o osebju in delovni sili na gospo- darstvu, o zemljiščih, iposevkih, nasadih sadnega drevja in vinske trte, o stavbah, kmetijskih stro- jih in orodju, o živini, o proiz- vodnem sodelovanju z zadrugami in podjetji, pa tudi o agrotehniki, proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, vlaganjih v proizvod- njo ter o življenjskih pogojih kmetijskega prebivalstva. Te po- datke bomo zbrali od vseh kme- tijskih gospodarstev, ne glede na poklic posameznih družinsikih čla- nov. Celotno organizacijo popisa bo vodil Zavod za statistiko. V okra- ju in občinah pa bodo to delo opravile 'posebne popisne komi- sije. Da bi ne izgubila preveč časa s čakanjem na popisovalca, bodo prej obveščena vsa gospodarsitva, katerega dne in približno ob ka- teri uri bo popisovalec prišel. Vsak popisovalec bo dobil od ob- činskega ljudskega odbora po- sebno odločbo kot dokaz, da je upravičen popisovati. Kmetijski popis je zelo obsežna in pomembna naloga, v katero vlagamo tudi zinatna sredstva. Zato upravičeno pričakujemo po- moč od slehernega državljana, da se ta popis izvrši pravočasno in čim uspešnejše. PREBOLD GRADI STANOVANJA v Preboldu vlada že nekaj let občutna stanovanjska sti- ska, ki postaja iz leta v leto večja. Ta stiska se bo stopnje- vala; še posebno zaradi tega, ker obnavljajo tovarno in bodo precej povečali svojo proizvod- njo. Kolektiv je še pravi čas uvidel potrebo po sistematski izgradnji stanovanj v Prebol- du. Tako so lani pričeli z grad- njo dveh 9-stanovanjskih blo- kov, ki bosta do koneca tega leta dokončana in vseljiva. Trije, ki z uspehom delujejo v podjetju Lesno industrijsko podjetje v Nazarju je že znano. Pri- znati je treba, da je ta indu- strija s priključenimi obrati naredila krepak korak naprej in da se ni ustavila pri dose- ženih uspehih, temveč se razvija in utrjuje. Seveda bi bilo napačno trditi, da so vse to dosegli brez težav in da so sedaj brez njih. Nasprotno, z nadaljnjim razvojem in modernizacijo se pojavljajo novi problemi, ki zahtevajo novega modernega človeka, predvsem sodoben vodilni kader. Precejšen problem podjetja so strokovni kadri, ki jih razvoj iz dneva v dan vse bolj zahteva. Podjetje ni po- zabilo na ukrepe za rešitev tega problema. Trenutno šti- pendirajo kar lepo število oseb na srednjih in višjih šo- lah. Sedaj je stanje skoraj najtežje, vendar pa s priza- devanjem teh, ki so že tu in ki nosijo največji del breme- na rešujejo tekoče probleme, in bodo tudi zdržali do pri- hoda novih, ko bodo lahko vsaj del svojih odgovornosti preložili na druge. Ta dva mlada strokovnja- ka, ki ju vidimo na sliki skupno z direktorjem pod- jetja, čeprav in morda ravno zato, ker sta mlada, uspešno sodelujeta v razvoju proiz- vodnje, njun obseg dela in odgovornost za delo ni ravno majhen in vendar ga kar krepko zmagujeta. Prijetno je videti in poslu- šati mlade ljudi, ko s tako resnostjo in razumevanjem razpravljajo o najbolj zaple- tenih problemih v podjetju, ko iznašajo svoje zamisli za bodoče delo in pri tem tudi odkrito opozarjajo na po- manjkljivosti, ki jih ovirajo pri njihovem delu. Delovni kolektiv in organi samoupra)yljanja v tem pod- jetju bodo svoje odgovorno delo lahko z uspehom oprav- ljali, saj jim bodo pomagali strokovnjaki, ki vedo, kakšen pomen imajo v naši družbi ravno DS in upravni odbori. Včasih so rekli, da na mla- dih svet ostaja, danes pa lahko to trditev nekoliko spremenimo in rečemo: da na mladih svet že stoji — krepko stoji. Ali ni zavest, da je tako, prijetna? Z beležnico skozi Dobje Najp-rej smo srebali mladega nprar- ■ika kmetijske zadruge Vicka Pucarja. S poBosom je povedal, da se zadružno življenje pri njih vse bolj razvija, da se vse bolj čuti vpliv zadruge in njena gospodarska vloga. V zadnjih letih pa tudi opažajo, da t>e neprimerno hitreje razvija živinoreja, in sicer celo na ra- tu" ostalih kmetijskih panog. Tudi sred- «V\a zadruge so dobro nalagali. Zgra- so prepotrebno skladišče in ezda. Teika je bila zgodovina stek- larne in steklarjev. Pred 15 leti. iz tako malega obrata, ki je štel 150 ljudi, je postal velik kolektiv. Preteklost steklarne ni bila rož- nata. Prihrumel je okupator in pobil najboljše steklarje, kar pri- ča spominska plošča pri vhodu v tovarno. Vse do konca vojne se obrat ni razširil, ogenj ga je celo delno uničil. Po osvoboditvi so se spet zbrali steklarji iz vseh kra- jev, kajti vojni dogod,ki so jih raz- metali po vseh delih sveta. Mnogo njih se ni vrnilo. Čeprav jih je bilo po vojni malo, so se z vnemo lotili obnove opustošene tovarne in brez šolanih strokov- njakov začeli z delom. V novi dr- žavi pa so se delavcem odprle ši- roke perspektive samoiniciativno- sti. Zgradili so drugo topilno peč in povečali zmogljivost podjetja za dvakrat. Letos bodo praznovali 10. oblet- nico delavskega samoupravljanja. V tem razdobju je podjetje izred- no razširilo svojo dejavnost in s tem povečalo tudi izvoz, kar po- meni veliko večji finančni uspeh. Vse to pa ni dovolj, če so večje potrebe na trgu in tako so zgradili lani še tretjo topilno peč ter s tem zaposlili okoli 200 ljudi, tako da danes kolektiv šteje okoli 800 ljudi. V tem času so obnovili tudi druge objekte, ki so s tem pove- zani. Nove brusilnice, stanovanj- ski bloki, vodovod, regulacija po- toka ter asfaltiranje ceste. Tudi za zdravstveno zaščito so poskr- beli, uredili so obratno ambulanto in namestili obratnega zobozdrav- nika. Letot bo kolektiv posvetil Je večjo pozornost delovnemu člo- veku. Pripravljajo prostor za pri- pravo toplega obroka v obratu. Predvidevajo nova stanovanja, obnovili bodo zastarele topilne peči, zamenjali zastarele stroje in podobno. Imajo pa še dve veliki nalogi: pripravljajo se na sistem novega načina nagrajevanja, to je po enoti proizvoda, in ustanovitev centra za izobraževanje delavcev, kar naj bi kolektivu pripomoglo še do večjih uspehov. To je samo bežni pogled v pod- jetje. Razumljivo pa je, kakor v vsakem podjetju, da imajo tudi steklarji svoje težave. Delo je tež- ko in nevarno, vendar pri dose- ženih uspehih človek pozabi na delovni napor. Človek je velik v svojem ustvarjanju. Ko sem od- hajal, je bila za mano steklarna, v njeni soseščini pa industrijsko steklarska šola. Gozd, ki stoji za rijima, je kot večni okras. Nad gozdom, tam v daljavi, se dviga Donačka gora, kakor gorska vila in gleda na nas. Na zapadu pa se nasmiha okrogel Boč, kot da bi hotel reči: »Obiščite naju kateri- krat.* Poročilo o delu treh svetov s SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBCINE Na dnevnih redih skupnih sej obeh ztoorov občanskega ljudskega odbora v Celju se že nekaj čaisa vrstijo Izročila o delu svetx>v v pretefclean letu. Pri vsem tem pa ne gre samo za poročila o mimuli dejavnosti, temveč tudi za oib- ravnavanje tistih problemov, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu. Zato odpira razprava po teh poročilih koristne napotke za re- j sevanje tekočih nalog. Ta ugoto- ivitev velja tudi za ponedeljkovo skupno sejo dbeh zborov ljud- skega odbora celjs'ke občine, na kateri so poročali kar trije pred- sedniki svetov. Tako je tov. Jože Zapušek seznanil odbornike z de- lom sveta za splošno varstvo, tov. Slava Škrabčeva z delom sveta za varstvo družine in nazadnje tov. Janez Trofenik z delom sveta za zdravstvo. V tem delu zasedanja pa je spregovoril še podpredsed- dnik dr. Janez Lovšin, ki je v iz- črpni analizi posredoval delo zdravstvenih ustanov celjske ob- čine v zadnjih letih, kakor tudi gibanje bolezni in podobno. Pred skupno sejo se je k samo- stojneum zasedanju sestal ^ ob- činski zbor proizvajalcev. Kjer so izvolili tov. Tugomerja Vogo iz Štor za odbornika okrajnega zbo- ra proievajalceT. V nedeljo, 5.6. na stadionu Olimpa v Celju VELIKA TOMBOLA-Avto za IGO din! 15 LET mladinskega zbora celjske gimnazije Letos praznuje mladinski mešani pevski zbor »Svoboda« na celjski gimnaziji 15-letnico obstoja. Na svoji kratki, toda plodni poti, ki jo je zbor prehodil pod umetniškim vodstvom prof. Egona Kuneja, si je priboril prvenstvo mladinskega zbo- rovskega petja naše republike ter si hkrati utrl splošno jugoslovanski sloves. Njegov predhodnik je bil triglasni zbor, ki so ga tvorili povečini pevci nižjih razredov. Po prvem koncertu 28. junija 1946 v Narodnem domu se je naslednje šolsko leto spreme- nil v mešani zbor in prvikrat nasto- pil v Radiu Ljubljana. Ob 70-letnici Otona Zupančiča se je udeležil pro- slave v ljubljanskem opernem gle- dališču, 5. maja 1948 pa je prvikrat koncertiral izven meja domovine — v Opatiji. V šolskem letu 1948/49 se je udeležil tekmovanja mladin- skih pevskih zborov v Ljubljani in osvojil prvenstvo. Sledila so gosto- vanja v Laškem, Trbovljah in Bre- žicah. V četrtem letu obstoja je na republiškem tekmovanju že tretjič zmagal. Gostoval je v Laškem in na festivalu v Rogaški Slatini. Ob zaključku šolskega leta 1954/ 1955 je ob 10-letnici obstoja in osvo- boditve izvedel slavnostni koncert ter se odpravil na turnejo po Dal- maciji — gostoval je v Zadru, Spli- tu, Trogiru in Solinu. Največji uspeh pa je dosegel v Slovenski filharmo- niji, kjer je 16. maja priredil kon- cert za mladino. Koncertu so priso- stvovali tudi pevci iz Kranja ter člani Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«, ki so dirigentu in zboru čestitali in izročili dva lovo- rova venca. V dvanajstem letu svojega obsto- ja je zbor z izbranim sporedom go- stoval v Sarajevu in Dubrovniku ter posnel več pesmi v Radm Ljubljana. Potem, ko sta se v šolskem letu 1958/59 obe gimnaziji združili, seje okrepil tudi zbor. To leto je v Celju priredil dva koncerta in nastopil na raznih proslavah 40. obletnice KPJ in SKOJ; naslednje leto pa ga je CK Narodne omladine Srbije pova- bil na mladinski festival revolucio- narnih pesmi v Titovo Užice, kjer je dosegel izreden uspeh. 18. oktobra lani je nastopil v veliki dvorani Do- ma JLA z zagrebškim zborom »Qo- ran Kovačič« in beograjskim štu- dentskim zborom »Branko Krsmano- vič«. Bil je pohvaljen. Mladinski mešani pevski zbor Svoboda TONE SELIŠKAR V CELJU Pred dnevi se je v Celju mudil pisatelj Tone Seliškar. Ob njegovi 60-letnici ga je v naše mesto, v Dramlje in Strmec, kjer je nekoč služboval, povabilo bruštvo prija- teljev mladine skupaj s svetom za prosveto in kulturo. Pisatelj je v krogu pionirjev v Narodnem domu in v krogu celjskih kulturnih delav- cev v Evropi preživel dva prisrčna večera ter se vrnil v Ljubljano z obljubo, da bo še prišel med nas. KONCERT V Šoštanju Ob 15-letnici šoštanjske Svobode in 15-letnici ženskega pevskega zbora je bila v soboto v Šoštanju velika glasbena prireditev, na kate- ri so poleg zbora nastopili še šo- štanjski kvintet ter solisti. Nastop pevskega zbora pod vod- stvom prof. Justine Trobine, ki ima za seboj že preko 40 večjih koncer- tov in gostovanj tako doma kakor v Celju, na Koroškem in drugod, je šoštanjsko občinstvo toplo spre- jelo. Vseh 13 točk bogatega spore- da je zbor izvedel z rutino in umet- niško skladnostjo, za kar gre zaslu- ga predvsem dirigentu prof. Trobi- ni, ki je bila ob tej priliki tudi na- grajena. Tudi sama je nastopila z dvema samospevoma ter nas s svo- jim bleščečim liričnim glasom moč- no osvojila. Prav tako je požel velik uspeh tu- di nastop dueta ob spremljavi šo- štanjskega kvinteta, kakor nastop kvinteta samega, ki je kljub temu da so ga ustanovili šele letos, po- kazal solidno tonsko in tehnično znanje. M. T, ARZEN IN STARE CiPKE na Delavskem odru V torek zvečer je Delavski oder v Celju uprizoril Josefa Kesselringa igro Arzen in stare čipke v prevodu H. Griina. Igro, ki jo je že pred tem ocenila republiška žirija za festival v Ko- pru, je zrežiral Cveto Vernik, v glavnih vlogah pa sta nastopili Ma- rija Ramšakova kot Abby in Angel- ca Mavc kot Marta. Obe sta zlasti navdušili občinstvo, hkrati pa je tu- di ves igralski zbor učinkoval so- lidno in uspešno. PRED NOVO KOMEDIJO v Celjskem gledališču Uspela Patrickova komedija »Caj- nica na Okinavvi«, ki smo jo pred kratkim videli tudi na filmskem platnu, je delo, ki ga je pripravilo za svoje gledalce Slovensko ljudsko gledališče v Celju kot svojo sedmo premiero. Ta, mnogokrat nagrajena komedi- ja, ki je bila dolga leta na sporedu broadwayskih gledališč, šegavo dramsko delo, ki je bilo vsepovsod toplo sprejeto, očarljiva igra, napi- sana z nenavadnim občutkom za človeške in mednarodne odnose, ena najbolj veselih komedij, kar jih je bilo napisanih v zadnjih letih, je bi- la štiri leta v okvirnem repertoar- nem načrtu Slovenskega ljudskega gledališča in bo doživelo svojo celj- sko premiero v sredo, 18. maja ob 20. Komedijo »Cajnica na Okinavvi« je zrežiral Branko Gombač, strokov- no in jezikovno vodstvo je prevzela Marija Skuškova, v glavnih vlogah nastopajo: Janez Škof, Zlatko Šug- man in Vera Perova, sodeluje pa ves ansambel. Razstava slik in grafike V počastitev praznovanja 1. maja je likovna sekcija KUD »France Prešeren« priredila v Narodnem domu razstavo slik in grafik, na ka- teri sta poleg domače sekcije raz- stavljali še likovni sekciji KUD »Ivan Rob« iz Ljubljane in »Svobo- da« Kranj. Razstava, ki je bila odprta od 29. aprila do 9. maja, je kot celota po- kazala koristnost vzajemnega sode- lovanja med posameznimi sekcijami, saj so se obiskovalci lahko seznani- li s širšim krogom slikarjev in njih del in torej ne samo z ozkim izbo- rom domače slikarske tvornosti hkrati pa je v posameznostih opozo- rila na pomanjkljivosti v kritični presoji žirije, ki je odločala o izbiri. KflItJirni teden r ŠempetrD Od 2. do 7. maja je bil v Šempetru Kulturni teden z bogatini sporedom. Poleg dveh športnih prireditev je DPD Svoboda priredila še javni na- stop neznanih talentov Savinjske doline — Pokaži, kaj znaš, pevski koncert umetnih in narodnih pesmi ki ga je izvedel pevski zbor Svobo. de, uprizoritev Maksima Gorke|r^ »Vase 2eleznove« v izvedbi igraIsJte družine Svobode, poleg tega pa je nastopil še ljubljanski jazz ansam- bel s koncertom popevk, celjsko gle, dališče pa s »Kastelko«. CELJSKO GLEDALIŠČE PRVIKRAT V ŠEMPETRU V okviru prizadevanj, da bi raz- širilo krog svoje podeželske publike in seznanjalo tako delavca kakor kmeta z vrednotami gledališke tvor- nosti, je v petek celjsko gledališče prvikrat gostovalo v Šempetru. Uprizoritev Kastelke, ki je že pred tem doživela velik uspeh tako v Ce- lju kakor v krajih stalnega gosto- vanja SLG, je šempetrsko občinstvo ves čas izvajanja spremljalo z bur- nim aplavdiranjem. Dvorana, ki sprejme okrog 400 ljudi, je bila na- trpana do poslednjega kotička in marsikdo, ki bi bil tudi še rad med gledalci, je ostal brez vstopnice. Ko je zavesa naznanila konec predsta- ve, občinstvo ni hotelo oditi iz dvo- rane! Tako dogodek, ki bi ga lahko pri- pisali prav toliko kvaliteti izvedbe kolikor snovi, blizki ljudskemu du- hu, pa hkrati dejstvu, da je šempe- trsko občinstvo doslej nemara po- grešalo kvalitetnih odrskih stvari- tev in da je zmožno dojeti tudi še kaj več kot zgolj amatersko dejav- nost. Ta okoliščina je vsekakor po- membna, kajti v nji je zapopadena stopnja kulturne omike, načelo, da bodi kultura last najširših množic. Ce si je celjsko gledališče zapisalo v svoj program kulturno osveščanje našega podeželja, je vsekakor prav da vključi v?.n] vse tiste kraje, ki bodo voljni ceniti napore te ustano- ve in hkrati sprejemati vase njene odrske stvaritve. Šempetrsko občin- stvo je to pokazalo in potemtakem zasluži, da postane SLG njegov stalni gost. MLADINA POJE Cez en teden, ali točneje 19. maja, se bodo v Celju začele prireditve mladinskega pevskega festivala. Da bi s pripravami in programom seznanili tudi naše bralce, smo obiskali podpredsed- nika prireditvenega odbora tov. EGONA KUNEJA in ga napro- sili za razgovor. Na vprašanje, kako potekajo priprave za to veličastno revijo mladinskega zborovskega pet- ja, je tov. Kunej dejal, da so prireditveni odbor in z njim vred vse komisije za posamez- na delovna področja krepko prijeli za delo. Zato ni bojazni, da bi prired'tev tudi v organi- zacijskem pogledu ne uspela. Zlasti zahtevno nalogo ima ko- misija za prenočišča, prav ta- ko komisija za prehrano, komi- sija za prevoz in podobno. Po- sebno nalogo pa smo naložili tudi naši propagandi. Festival mladinskih pevskih zborov mo- ra namreč tudi v zveznem me- rilu dobiti primeren odmev. — Kako pa je s programom prireditev? — Program je že izdelan Festival se bo začel v četrtek 19. maja, ko bo v prostorih Mestnega muzeja v Celju od- prta razstava mladinske glas- bene literature ter dejavnosti mladinskih pevskih zborov pred, med in po vojni. Otvori- tev razstave bo ob 5 popoldne. Naslednji dan, to je 20. ma- ja, pa se bo ob petih popoldne začela v veliki dvorani Narod- nega doma revija dvanajstih slovenskih mladinskih zborov. Na tej reviji bodo nastopili naj- boljši zbori iz vseh okrajev. Naše območje bosta zastopala zbor druge osnovne šole iz Ce- lja pod vodstvom Jožeta Ko- resa ter zbor osnovne šole iz Šmarja pri Jelšah, ki ga vodi Zlata Prodanova. V soboto, 21. maja dopoldne se bo začel posvet mladinskih pevovodij ter glasbenih peda- gogov iz vseh predelov naše države. Računamo, da se bo te dni zbralo v Celju okoli tri sto pevovodij ter glasbenih pe- dagogov. Posvetovanje se bo nadaljevalo in končalo v ne- deljo 22. maja. Zraven tega imamo v soboto popoldne na programu kar dva nastopa Prvi se bo začel ob pol štirih pred spomenikom na Šlandro- vem trgu. Tu bodo združeni mladinski pevski zbori zapeli nekaj pesmi. Istočasno pa bomo na tem trgu sprejeli v goste še mladinski pevski zbor iz Ko- roške onstran meje. Poldrugo uro za tem, to je ob petih, pa se bo v veliki dvorani Narod- nega doma začela revija enaj- stih najboljših slovenskih me- šanih in ženskih zborov mla- dincev. Tu se bosta poleg osta- lih predstavila gimnazijski me- šani zbor Svobode pod mojim vodstvom ter ženski zbor uči- teljišča pod taktirko Marinke Križajeve. Višek festivala pa bo dose- žen v nedeljo, 22. maja, ko se bo ob štirih popoldne začela zvezna revija najboljših repub- liških mladinskih zborov ter zborov iz zamejstva in narod- nih manjšin pri nas. Razen dveh slovenskih zborov, ki bo- sta izbrana na republiški revi- ji pred tem, bodo na odru Na- rodnega doma nastopili še zbo- ri iz Trsta, Koroške onstran meje, nadalje iz Pirana, zbor italijanske manjšinske gimnazi- je iz Rovinja, zbor osnovne šo- le Volovčice iz Zagreba, mladi pevci iz Titograda, Sarajeva in Prizrena. 2al, ne bomo slišali pevcev iz Makedonije. To je v glavnem vse. — Na kakšen odmev pa je naletela misel o organizaciji mladinskega pevskega festiva- la v ostalih krajih, oziroma okrajih naše republike? — Naša pobuda je padla povsod na silno ugodna tla. V pripravah na celjski festival je na občinskih in okrajnih revi- jah nastopilo 605 zborov, od tega 31 instrumentalnih sku- pin s skoraj 32.000 mladimi pevci. To je visoka številka, ki kaže na silen razmah mladin- skega zborovskega petja. In ko bo tej pobudi sledilo še stalno in sistematično delo, potem je gotovo, da bomo dosegli še večje rezultate. M. B Bilo je v Podčetrtku Kot pred petnajstimi leti je spet ozelenel gozdič za šolo. Kukavica se oglaša in hladni majski vetrovi šepetajo med vejami. Toda ni, kot je bilo pred petnajstimi leti. Danes se oče Staroveškov brez skrbi naslanja ob podbojih. Sola je polna živahnih otrok. In redki so, ki se ozrejo proti zelenemu gozdiču, še redkejši, ki krenejo po poti za Staroveškovo hišo. Spomnijo pa se še. V šoli so se spomnili. Na hodniku je drobna slika nekdanjega šolskega upra- vitelja Karla Cernigoja. Kdor jo pogleda, se spomni. Toda vsaj kdaj pa kdaj bi se morali spomi- njati vsi. Bilo je v majskih dneh pred petnajstimi leti. En dan pred koncem. V strnjenih vrstah so stali na Staroveškem dvorišču domači možje. Nemški oficir je besnel v poslednji moči. Kot ži- vino so jih stlačili v hlev. Le so trije ostali zunaj med mrkimi Hitlerjevimi vojščaki, ostanki zloglasne kretske divizije. Karel Cernigoj, bivši šolski upravitelj, ki je nekoč pribežal iz Primorske in se v Obsotelju po- svetil vzgoji mladine. Martin Knez, preprost človek, ki je skromno opravljal dolžnosti občinskega sluge. Doma je jokala žena, ki je pričakovala otroka. Polde Novak, napol gluhonem, ki ni dosti vedel, kaj se dogaja po pregaženem svetu. Ti trije so ostali med vojaki. Napotili so se po ozki poti za Sta- roveškoiw hišo proti zelenem go- zdiču. Kaj se je z njimi dogajalo, ne morejo vedeti. Morda danes nihče več ne bi mogel vedeti. Morda pa le, če še živi kdo od tistih podivjanih mladeničev — takrat so bili še mladeniči — ki so jih spremljali na tej poti. V Podčetrtku so slišali le nekaj kratkih strelov, ki so odjeknili ' skozi noč. Kratki, hitri streli! Streli so vedno hitri, vendar ... Drugo jutro ni bilo več Nemcev. Možje so veseli zapustili hlev. Prvi hip so celo pozabili na strele ob robu gozdiča. Odhiteli so do- mov, k otrokom in ženam. Šele čez dan so jih našli. Sredi trave in bukovih zelenih vejic, ki so se steqovale čez, so ležali, ka- kor so jih podrli streli. Toda niso bili samo streli, ker ti ne bi izna- kazili lic, lomili kosti. Krogla na- redi le majhno, prav majhno luk- njo, skozi katero odteče kri in življenje. Tu so bile na delu tudi zveri, zaznamovane s kljukasti- mi križi. To se je zgodilo v Podčetrtku. Toda takega je bilo dosti v naši deželi, kar ne smemo pozabiti. Knezov Janko tega ne bo pozabil, ker je danes petnajstleten fant. In tudi drugi ne bodo. Ponekod pa bi morda radi, da bi ob »Volkswagnih« pozabili na to, pa ne smemo niti mi niti otro- ci, ne smemo! Sotelski Tone Seliškar med strmškimi pionirji Strmški pionirji so v soboto po- poldne radostni sprejeli v svojo sre- do pisatelja tov. Seliškarja, njego- vo ženo Rozo in pisatelja Frana Ro- sa, ki jih je tokrat obiskal drugič. Poleg pionirjev in učiteljev je goste sprejel tudi predsednik šolskega od- bora tov. Maks Padežnik. Književnika je pozdravil upravi- telj šole tov Rudi Vizjak. Pisatelj Tone Seliškar je nato najprej pri- povedoval spomine iz svojega živ- ljenja, tako prisrčno, da so se pose- bej navihančkom kar svetile oči. Ob prelepi zgodbi iz zadnje Seliškar- jeve mladinske knjige Deklica z ju- naškim srcem, ki je zlasti blizu kmečkim otrokom, so se zamislili in nekateri jokali. Nato so zlasti mlaj- ši pionirji spraševali pisatelja o na- stanku njegovih knjig in o junakih njegovih povesti. Ob koncu so se pi- onirji zahvalili za obisk pisatelju Seliškarju, njegovi ženi in pisatelju Franu Rošu ter zapeli nekaj Seli- škarjevih uglasbenih pesni'. V zadnjih petih letih so pionirji te šole doživeli tako že tretji obisk slovenskih književnikov. Tudi to srečanje s pisateljem Seliškarjem, ki sovpada z njegovo šestdesetletnico in obenem z odlikovanjem pisatelja z Redom dela I stopnje, b«'- vsem nepozabno in bo v pionirjih še bolj poglobilo ljubezen do slovenske knjige. D. F. V Velenju bodo dogradili šolo Druga osnovna šola v Velenju ie končno pred otvoritvijo. V ne- dograjeni šoli se pouk sicer od- vija že nekaj let, letos pa je ob- čina vendar zbrala toliko sred- stev, da jo bodo dogradili. Sve- čana otvoritev šole bo ob Dnevu mladosti. Menijo, da pri izbiri paviljon- skega sistema niso imeli najbolj srečne roke. Toda kljub temu bo šestnajst udobnih razredov, telo- vadnica, prostora za tehnični in gospodinjski pouk, velika prire- ditvena dvorana in ostali prostori. Preden pa bomo dočakali sve- čano otvoritev, bo treba še mar- sikaj urediti. Pridne roke pionir- jev neutrudno pomagajo, da bi bila njihova šola in bližnja oko- lica čim lepša. S knjižnih Dolic Študijske knjižnice v čitalnici so na razpolago naslednje enciklopedije: Enciklopedija Jugoslavije. I—. Zagreb 1955-. C 5. Enciklopedija Leksikografskog zavoda. I-. Zagreb 1955-. C Gumarska enciklopedija. I—. Zagreb 1959^. C 5. Muzic) a enciklopedija. I—. Zagreb 1958-. C 5. Enciklopedija likovnih umjetnosti. I—. Zagreb 1959-. C 5. Medicinska enciklopedija. I—. Zagreb 1957-. C 5. Vojna enciklopedija. I—. Beograd 1958-. C 5. Pomorska enciklopedija. I—. Zagreb 1954-. C 5. The Encyclopaedia Britannica. I—XXIV. London & New York 1929. C 1. Nouveau Larousse universel. I—II. Pa- riš 1948-1949. C 1. Grnnd memenio encyclopediqne La- rousse. I—II. Pariš 1976—1937. C 1. Mevers Lexikon. I—XV. 7. AufL Leip- zig 1924-1933. C 1. Der grosse Brockhaus. I—XXI. 15. Aufl. Leipzig 1928-1935. K. Bol'šaja sovetska enciklopedija. (I—. 2. izd. Moskva 1949-. C 6. Leksikon Minerva. Zagreb 1954. C 1. Stanojević St.: Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovcnačka. I—IV. Za- greb 1926—1929. C 1. Tržaški, Everta i Mirhalskiego ency- klopedija powszechna. I—II. Warszawa 1933. C 1. CELJSKI TEDNIK - Stev. 19 - 13. maja 1960 3 parada naprednega kmetijstva v srcu Vojvodine Novi Sad, naša kmetijska metropola Za kmetijski velesejem bi ne mogli najti primernejšega okolja od rodo- vitne in skrbno obdelane Vojvodine. Mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu ima bogato in dolgo- letno tradicijo, saj letos prireja že sedemindvajseto manifestacijo na- prednega kmetijstva. Letošnji vele- sejem je bil eden največjih svoje vrste v Evropi, nedvomno pa naj- večji, kar smo jih doslej imeli v Jugoslaviji. Na sejmu je sodelovalo nad 2500 razstavljavcev. Od tega je 2070 domačih in 456 tujih razstav- ljavcev iz 21 držav. V družbi petrovških zadružnikov, ki so med prvimi obiskali novosad- sko sejmišče (prvi dan po otvoritvi), smo si ogledali razstavno prireditev v času, ko še ni bilo prevelike gne- če. 2al se bom moral omejiti le na grob opis sejma, čeprav bi prav po- drobnosti bile zelo koristne. Razsežen velesejmski prostor je bil v prvi vrsti zelo pregleden. V glavnem paviljonu so bili razvršče- ni prikazi kmetijskih dosežkov po republikah, medtem ko so ostale pa- viljone zasedale posamezne veje kmetijstva ter ob nekaterih samo- stojnih paviljonih velikih družbenih posestev še razstavišča tujih raz- stavljavcev. Težišče našega zanimanja je vse- kakor slonelo na živinoreji in meha- nizaciji. Oboje je nudilo obilo paše za oči in rodilo veliko vnetega raz- pravljanja. PRVORAZREDNA ŽIVINA IZ VSEH KRAJEV... Ogromen prostor je bil namenjen živinoreji. V stalnem razstaviščnem hlevu je bila živina najboljših pa- sem: frizijske, jersev, simendolske, sivorjave itd. Slovenci izgleda nismo poslali najboljših grl — razen baby beefa. Verjetno se posestva bojijo prevelikega hujšanja in izgub zara- di prevoza. Tu so razstavljali tudi Danci in vzhodni Nemci. Vzhodna Nemčija je v paviljonih pod platnom skupaj z domačimi proizvajalci raz- stavljala tudi priznane pasme ovac. Svinjerejo je najbolje zastopalo po- sestvo Ihan (Slovenija) in to z od- ličnimi bekoni. Omenimo naj samo še perutnino, kjer so spet Slovenci imeli najboljše blago, nadalje konjerejo (to je bila prava pesem ob pogledu na iskre lipicance), ter končno še ribe, ki po- stajajo tudi zelo donosen del tržne proizvodnje, zlasti v krajih bogatih z vodo. VELESEJMSKI DROBIŽ... V govejem hlevu novosadskega velesejma sem slišal takle pogovor. Mlad Srb, spozna! sem ga po opan- kah, je čital »generalije« nad sto- jiščem rekorderke med jersey kravi- cami. Ko je prebral podatke o molz- nosti in mastnosti, je dejal svojemu tovarišu: Bre, takšna krava se izplača, pa če jo moraš z medom pitati. — Barvita južnjaška primerjava pa je bila vendar bliže resnici kot pre- tiravanju. DOMAČA MEHANIZACIJA NA POHODU ... Domača proizvodnja kmetijskih strojev in naprav je presenetila. Ne samo to, da domala ni kmetijskega stroja, ki bi ga pri nas ne proizva- jali, predvsem število proizvajalcev je bilo presenetljivo. Poleg »Zma- jevih« izdelkov, od katerih se je ve- lesejem kar »rdečil«, je v Novem Sadu nastopala še dolga vrsta in- dustrijskih podjetij, ki delajo za kmetijstvo. Vzemimo n. pr. »Belje«. Rekli boste, to je vendar velikansko posestvo? Da, res je, toda »Belje« je kmetijsko industrijski kombinat, V\ poleg dolge vrste kmetijskih pri- delkov proizvaja stroje v lastni to- varni v Kneževu, in sicer: Agregate za umetni dež, avtomat- ska napajališča in krmilnice za go- vedo, svinje in perutnino ter končno 22 raznih tipov naprav za umetno molžo, od kapacitete 30 krav, pa vse do krožnih molzišč z omejeno kapaciteto. Za kmetijstvo proizvaja tovarna »Jugoplastika«, osješka li- varna »OLT«, novosadska tovarna kablov, »Rade Končar«, kemična in- dustrija »Zorka«, »CER« iz Cačka in še veliko drugih podjetij. Nad vse zanimivi so bili različni prototipi. Na primer mostarski tip toplih gred, ki ob minimalni porabi elektrike ogreva zemljo z enostavno spiralno žično napravo. Potem čr- palka za gorivo, ki bi bila kot na- lašč za naše zadruge, ki imajo večje število traktorjev. Velika pridobitev je velika avtomatična sušilnica za sadje, gozdne sadeže, zdravilno rastlinje, povrtnino in žitarice. »Be- lje« je razstavilo maketo hleva za 5000 krav. Prikazani so montažni deli za stavbe najrazličnejših na- menov od streh za silose, preko hle- vov, mehaničnih delavnic, strojnih remiz itd. Zahodni Nemci so razstavljali po- leg velikih kmetijskih strojev tudi male vrtnarske strojčke od plugov, kultivatorjev pa vse do miniaturnih kombajnov. Pa se je pred to lilipu- tansko »mašinerijo« razkoračil nek Vojvodinec in pojoč zabrundal: — Cemu mu bodo te prčkarije. E, to je koncesija sitnom gazdinstvu (drobnemu gospodarstvu). Take so iveri z novosadskega ve- lesejma, ki ga upravičeno imenuje- mo — parado naprednega kmetij- stva. — Ob 10. obletnici kmetijsko gospodarske šole velik kmečki praznik v Sloven- skih Konjicah Kot prva v Sloveniji je pred desetim! leti začela v Konjicah delovati Kmetijska gospodar- ska šola, ki je pomagala vzga- jati velik del tiste mladine, ki zavestno in vneto sodeluje pri preobrazbi našega podeželja. Ob deseti obletnici tega si- cer skromnega jubileja se bo- do v Konjicah na veliki kmečki svečanosti zbrali vsi doseglji- vi letniki, ki so izšli iz te šole. Kmečki praznik bo velika ma- nifestacija kmetijskega napred- ka v občini ob sodelovanju za- drug, Agrotehnike, predvsem pa kmečke mladine. PRAZNOVANJE NA VRANSKEM Na pobudo krajevnega odbora SZDL na Vranskem so letos pre- bivalci Vranskega dostojno pro- slavili ipraznik dela, prvi maj. Kolektiv kmetijske zadruge je na večer pred praznikom postavil v trgu mlaj, mladinci pa so pred spomenikom padlih borcev in talcev na Gorici zakurili kres. Trg je bil slavnostno okrašen z zastavami. Tudi trgovine so lepo okrasile svoja izložbena okna. Prvega maja je kolektiv pri- pravil povorko, v kateri so prika- zali tudi številne kmetijske stro- je. Povorka je krenila od Motni- ka, kjer so si n.ieni udeleženci med drugim ogledali še prostore nove zabojame. J. N. MANEKEN Izšla je majska številka revije Maneken. To pot je revija posveče- na bodočim mamicam, za katere pri- naša nasvete, kroje in nekoliko ti- stega, kar bodoča mati mora vedeti. Poleg tega najdemo v reviji še vrsto lenih letnih oblek, nekaj modelov lažjih prehodnih kostumov in dež- nih plaščev. Poseben prispevek je posvečen letošnjim modnim priče- skam. Maneken bo odslej redno ob- javljal tudi nekaj krojev oblek za starejše in vse, ki si svoje postave ne upajo tako poudariti kakor ma- nekeni. Zelo lepi in praktični so predpasniki namenjeni nosečim že- nam, izdelani iz lahkih pralnih tka- nin naših tovarn Induplati, Tiskani- na in drugih. .Haneken prinaša po- leg tega še nekaj lepih modelov spalnega perila. Letos edina na Šmarskem Prav čudno je, toda resnično,, da je na kmetijskem Šmarskem! letos bila edina nadaljevalna kmetijsko-gospodarska šola v Ro- gaški Slatini, ki je povrhu edini industrijski kraj v občini. Šola je pričela z delom okrog novega leta, ko se je vpisalo 29 mladink in mladincev. Vse do nedavnega so redno trikrat tedensko obisko- vali pouk na drugi osnovni šioli. »Reči moram, da so bili pridni in disciplinirani,« pravi upravitelj Franc Kulovec, ki je šolo požrtvo- valno vodil. Uspešno so zaključili šolo. Razumljivo je, da se nismo samo učili, temveč smo se tudi zabavali. Zdaj, na stara leta, sem se moral pošteno vrteti, če sem hotel v korak z mladostnim rit- mom. Večkrat so me presneto za- znojili na plesnih vajah. Pouk smo poživili s prikazovanjem fil- mov, kar smo zmogli s pomočjo ozkotračne aparature, ki jo pose- duje Svet za šolstvo. Verjemite, s tako hvaležne in prizadevno mladino rad delam in še bom de- lal,« je zaključil tovariš Kulovec kratek pomenek. Lepo je, da je kmetijska zadru- ga Rogaška Slatina nudila šoli veliko moralno in strokovno po- moč. Kmetijski tehnik Tone Kru- šič še nadalje vodi praktično delo, ki bo teklo vse do jeseni, ko bo pričel s poukom drugi letnik. V kratkem se bodo odpravili na ekskurzijo po kmetijskih gospo- darstvih v Zalogu, Pšati, Grmu in Vipavskem, da bodo slušatelji videli teorijo tudi v praksi. »Pouk naj spremlja praksa, za- bava, delo in smeh, potem bo šola dosegla svoj smoter in bo bližja mladini,« poudarja tovariš Kulovec. In res je tako! Ce bi še po dru- gih krajih na Šmarskem tako po- žrtvovalno organizirali kmetijske šole, prav gotovo ne bi v Rogaški Slatini bila edina, temveč bi ji uspešno lahko stale ob strani vsaj v večjih krajih, kot so: Kozje, Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah. Komisija z? uslužbenske zadeve pri Celjski mestni hranilnici, Celje razpisuje delovni mesti 1. za bančnega uslužbenca IIL vrste 2. za pripravnika bančnega uslužbenca IIL vrste Pogoj:: pod 1. popolna srednja šola in najmanj 5 let službe: pod 2. popolna srednja šola. Plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po pra- vilniku o položajnih plačah hranilnice. Kandidata naj vložita prošnji z življenjepisom in zadnje šolsko spričevalo najkasneje v 15 dneh po objavi. POMLA D V BISTRICI OB SOTLI LEPA RAVAN TRENUTNO SAMO SE OBETAJOČA. MLADI SIMENDOLCI KOT NA PARA- DL ŽIVI LJUDJE IN MRTEV DOM. TUDI ŽEBLJIČEK JE VREDNOST. Poln avtobus je prisopihal v srebrniški klanec. Samo nekaj hipov smo drseli na- vzdol med gozdičem, ki je ves ozelenel, pa smo zagledali zleknjeno ravnino. Sprostila se je tja proti Sotli in se v zagonu ujela ob pobočju Orlice, v ile- hovski klanec in onkraj Sotle v zagorsko gričevje. Cisto na obzorju smo zagle- dali razvaline gradov: štajerski Kunš- perk in hrvaški Cesar grad, tam na desni pa še dobro ohranjen Podsredški grad, ki se kot težak rjav zaboj stiska ob gozdnato pobočije. Na rahli vzpetini pred nami so se zvrstile lepe hišice sredi zelenja in cvetočih jablan. Avto- bus je zahropel v strm klanec mimo svetlega zadružnega doma in se na kri- žišču nagnil ter zdrsel proti znani Ga- bronovi gostilni. Tu je Bistrica ob Sotli. Nisem se dosti obiral. Malo sem se ozrl še proti hrvaški strani in ujel del Kumrovca z znanicuito osnovno šolo ter novo obsotelsko progo. Krenil sem proti Zadružnemu domu, kjer sem že zdaleč zagledal upravnika kmetijske zadruge Nika Pečnika v živahnem pomenku z zadružniki. »Pri nas se splača reja živine«, je vneto trdil upravnik. »Samo poglejte: Petinsedemdeset glav imamo zdaj v hlevih in dnevni priraistek se suče med 80 dkg in 130 dkg. Sment, kaj pa naj pri- delujemo tod okrog, če ne krmne rastline?« »Tako lepa ravnina je, da bi menda lahko kaj donosnejšega pridelovali?« sem laično vpadel. »Ravnina je na oko res čedna«, se je zasmejal upravnik, »toda povsod, kjer je plodna zemlja, teče voda, talna voda. Vidite, ta ravan je celo nekoliko dvignjena, toda mokra. Zato se mioramo usmerjati predvsem v proizvod- njo krmnih rastlin, ker te potre- bujejo navsezadnje največ vlage«. Potem isem še zvedel, da ima zadruga 52 ha lastnega zemljišča in tako že močno lastno proiz- vodnjo. S štirimi traktorji in pri- ključi zaenkrat še zmorejo. Go- spodarijo dobro, čeprav se niso pobahali z nevem kakšnimi do- bički, toda neikolLko zadebeljen milijonček je kar čedna vsotica. »Ha, tale biftek je kar pre- majhna reč!« je vzkldknil eden. »Veste, ni dovolj, da dobimo tam vino, žganje pa cockto, dobro bi bilo, če bi si lahko privoščili itudi kakšne jeterce, pljučka, pečenki- 00, hm, in tisto malo zalili. Talko pa se ne ustavljamo dosti.« In res bi bilo potrebno to občinsk« gostišče, ki je v Zadružnem domu, nekoliko razširiti in okrepiti. Pra- vijo, da se že pripravljajo na pre- ureditev. Uredili bodo dobro ku- hinjo, povečali prostore in zadaj napravili lep gostinski vrt s ple- siščem. Tako bo zadružni dom resnično postal s kinom, gleda- liškim odrom in gostoljubnim za- baviščem pravo središče družab- nega življenja v Bistrici. Potem sva z upravnikom sto- pila naokrog po zadružnem go- spodarstvu. V hlevu, ki ga imajo v zalkupu, so mladi siimendolci stali kot na paradi. Lepo zaliti s# zadovoljno hrustali deteljo. »Samo letos smo jih že naba- vili 75, tako sem prepričan, da bomo presegli plan, po katerem jih moramo vzrediti 100. Zaen- krat nam še primanj'kujejo hlevi, sicer bi jih imeli že več.« Pri- pognil se je in pobral žebljiček, ki je ležal na tleh. Tako je storil že dvakrat. »Ne vem, da niso pa- zljivi. Tudi žebljiček je denar«, je rekel nskako opravičujoče, kot da je premalenkosten. Vendar je edino pravilno, da gosporadi tudi z malenkostmi. »Zemljo jemljemo v zakup. Morali jo bomo še več, saj se do- gaja, da ostajajo na kmetijah samo starejši, ker mladina od- haja v industrijo. Toda podlaga je samo čisti račun in dolgoročeH zakup. Cas se naglo spreminja: pred leti je bilo še čisto drugače, danes pa mi nudijo zemljo,« je povedal nekako zamišljeno, kot bi hotel poudariti, kako vse dru- gače in boljše še bo v Bistrici in sploh ori nas. Ob vratih -šole se je smejal šolsiki upravitelj Jože Poljšak. »Tudi mi imamo kooperacijo z zadrugo«, je dejal. »Mlada šolska zadruga »Modras« živahno delu- je. Celo čebelarji postajamo«. In zvedel sem, da bi radi raz- širili zemljišče za šolo, toda db- činski ljudski odbor počasi rešuje vprašanje dodelitve zemljišča. Člani šolskega odbora s tovari- šem Pratengrazerjem na čelu prav samostojno rešuje določene teža- ve. Tako so 8 skupno pomočj« postavili tudi nov čebelnjak, zdaj se bodo pa lotili še preureditve kletnih prostorov v šolsko kuhi- njo, ki bi jo tako radi imeli. Pomlad v Bistrici ob Sotli je prav takšna kot povsod pri nas. Vendar je vsako leto malo dru- gačna ... Revija sodobnega oblačenja V posebnem paviljonu letošnjega velesejma v Zagrebu je vsak dan tu- di revija sodobnega oblačenja Jugo- slovanske tekstilne industrije, pod- jetja za izdelavo konfekcije in za- grebška obrtna podjetja prikazuje- jo tu vrsto lepih modelov. Ker so ti modeli pretežno izdelki zagrebške šiviljske in čevljarske obrti, bom posvečala več pozornosti izdelkom, ki jih dobimo lahko tudi v Celju. Posebno priznanje velja Krapinski tekstilni industriji (boucle), Oro- texu (tekstilna industrija iz Oro- slovja je prikazala različne tkanine za ženske obleke v zelo lepih bar- vah in desenih). Pamučni industri- ji Duga resa, Varaždinski industri- ji svile in še Industriji volnenih tka- nin Zora iz Zagreba. Najlepše mo- dele perila, spalnih srajčk in pižam za otroke, puloverjev in trikotaže je prikazala Nada Dinrč iz Zagreba. Sik iz Sarajeva in Rašica. Razen Rašice ni na tej reviji sodelovala nobena slovenska tovarna, čeprav bi bilo sodelovanje zaželeno. O izdel- kih z revije lahko rečemo, da so bili zelo lepi, vendar veliki večini žena nedostopni, bodisi zaradi visokih cen ali pa zaradi lepega, vendar ne- praktičnega kroja ali barve, na kar pa se mora današnja žena predvsem ozirati. Praktične, ne drage vendar zelo lepe modele sta pokazala To- varna modnih ženskih in otroških oblačil Vesna iz Zagreba (prodajal- no imamo v Celju) in varaždinski Varteks. Poseben del revije predstavljajo oblačila za delo in dom. Sprva je kazalo, da se bodo ti deseni in kro- ji res približali željam žena, po praktičnem in lepem, vendar pa so po prvih modelih prihajale na oder znova elegantne, modne obleke, ka- terih ena za svečanejše priložnosti je ženam kar dovolj. Pogrešali smo torej spet preprostih modelov, ki bi nam dali ideje za lahke letne obleke za vsak dan. Moška moda se je na reviji bolj izkazala. Vrsta suknjičev za delo je bila tako pestra, da je mogel vsakdo najti nekaj tudi zase. Dovolj preprostih lepih vsakdanjih oblačil je bilo tudi za otroke, vendar je bilo očito, da v Zagrebu problem otroške konfekcije še ni rešen. Zlasti v drugem delu revije pa je napovedovalec posebej opozarjal obiskovalce iz tekstilne industrije na praktične, lepe in modne modele, ki bi jih naj povzela jugoslovanska konfekcijska podjetja. Na prostem je ljubljanska Plani- ca šport razstavila lepo urejen kamp, kjer je obiskovalcu predsta- vila vse svoje izdelke pod geslom »Družina na oddihu«. Šotori, ki jih je v letošnjem letu izdelalo to pod- jetje, so že mnogo boljši in pravijo, da bomo tudi s temi izdelki kmalu uspešno konkurirali tujim proizvo- dom te vrste. Splošen vtis, ki sem ga dobila po- tem, 'ko sem si ogledala tudi zadnji kotiček velesejmskega prostora, je, da je sejem Družina in gospodinj- stvo idejno zelo dobro rešil marsi- kateri pereč problem, ki zadeva t« področje, obenem pa smo na tem sejmu mogli ugotoviti, da je proiz- vodnja tekstilnih, usnjenih, gospo- dinjskih, električnih, plastičnih in še mnogih drugih izdelkov naredila ve- lik korak naprej in začela resno tek- movati s tujino. Stagnacijo lahk« beležimo le v paviljonu, kjer so raz- stavljene otroške igrače razen Me- hanotehnike iz Izole, kjer dobi ob- iskovalec vtis, da KO konstruktorji le nekoliko preveč brez domišljije. Lep in prikupen model spomladan- skega plašča Stanovanjska skupnost ,,Center" v CELJU IMA SVOJE GOSPODINJSKE SERVISE Pred dnevi so od bivše Stano- vanjske uprave prešle v roke Stano- vanjske skupnosti »Center« nekate- re uslužnostne ustanove na območ- ju te skupnosti. Tako celoten objekt v Ključavničarski ulici (pralnica, li- kalnica in krpalnica) ter ostali pral- ni servisi, ki so na območju stano- vanjske skupnosti »Center«. Nadzor nad delom teh servisov bo odslej vodil upravni odbor, ki se bo kmalu osnoval in bo vključeval uslužben- ce servisov, stanovalce z območja Stanovanjske skupnosti. Njegovi člani pa bodo tudi člani izvršilnega odbora Sveta Stanovanjske skupno- sti »Center«. Ta odbor bo poleg nad- zora skrbel tudi za čim boljše delo- vanje servisov; zato bo imel pravil- nik, ki bo urejeval delovna razmer- ja zaposlenih v servisih, obenem pa določil delovanje upravnega odbo- ra. Svet Stanovanjske skupnosti »Center« si želi tesnega sodelova- nja z vsemi uporabniki servisov, da bi tako lahko neposredno hdel nad delovanjem uslužnostnih ustanov Zato poziva Svet vse stanovalce na območju Stanovanjske skupnosti »Center«, da svoja opažanja in že- lje sporočajo neposredno tajništvu Sveta, ki je v prostorih nekdanje Stanovanjske uprave ali pa pisme- no na naslov Stanovanjska skupnost »Center«. V kratkem bo v okviru uslužnost- nih ustanov Stanovanjske skupnosti »Center« začela aktivno delovati še ena. Nudila bo kleparske, inštalater- ske in ključavničarske usluge. Te usluge bodo precej cenejše kot uslu- ge, ki jih izvršujejo podjetja. Poleg tega bodo v tej delavnici zaposleni predvsem upokojenci, ki bodo tako dobili še možnost dodatnega dohod- ka. 6 CELJSKI TEDNIK Stev 19 - 13 maja NAGRAJENCI Kot po navadi, se moramo tu- di tokrat najprej zahvaliti vsem tistim, ki so nam pisali tako lepa pisma in poslali toli- ko pozdravov. Ce bi lahko, ver- jemite, da bi nagradili vse, kajti vsako vaše pismo nas ze- lo razveseli. Zato upamo, da število mladih bralcev naše ru- brike ne bo začelo upadati, temveč da nam boste še vna- prej pisali tako pridno kot do- slej. Menimo, da so vam bile uganke zelo všeč, ker ste na- nje toliki odgovorili. In kar je najvažnejše, skoraj vse ste re- šili prav. Naj vam torej pove- mo še rešitve ugank: 1. rosa 2. kozolec, ki ga kmetje obloži- jo z žitom, 3. breza, 4. klas. In še to: najbolje je odgovorila naša stalna dopisnica Anica Ocvirk iz Teharij, ki je pravil- no rešila vse štiri uganke, prav odgovorila na drugo vprašanje in priložila pesmico, ki jo bo- mo objavili v prihodnji števil- ki. Anico pa je določil tudi žreb in spet je dobila nagrado. In še imena nagrajencev: 1. Janko Mastnak, Podlog - nova hiša, Šempeter v Savinjski do- lini. Janku se iskreno zahvalju- jemo za ljubko pisemce in mu želimo predvsem mnogo uspe- hov v šoli. 2. Franjo Novak, Vransko 5a; 3. Marjan Hauptman, Gotov- Ije 62a; 4. Anica Ocvirk, Vrhe 21, Te- harje. Vse nagrajence, ki jih bo »Mladinska knjiga« nagradila s knjižnimi nagradami, vabimo da v četrtek, 19. maja pridejo v »Mladinsko knjigo«, kjer jim bodo razdelili nagrade. Mali intervju zvelikim ljubiteljem stadiona Kdo neki je to, boste rekli? Le kdo? Naj vam povem? Pa vam povem. Bojan Jug. Hodi v drugi razred I. osnovne šole v Celju. Je odličen učenec. Kadar ima pouk dopol- dne, je na stadionu popoldne, ka- dar pa ima pouk popoldne, je tam dopoldne. Seveda, vsak dan le kratek Čas. Pa kaj dela tam? Vprašal sem ga, pa mi je rekei: »Treniram.« Kakšno disciplino? »Tek.« Boš torej atlet? »Bomo videli.« Kako pa kaj v šoli? »Odlično.« V vseh predmetih? »Kakšna štirka je pa tudi lah- ko!« Cesa se najbolj veseliš? »Počitnic in stadiona.« Potem sem mu rekel, da bi ga rad slikal, pa se je kar sam po- stavil — kam, kje torej stoji naš Bojan — pa uganite sami. Mladina gradi Naš razred je odšel na lokalno delovno akcijo — na Otok ... Delovodja nas je peljal v barako, kjer smo dobili modre delovne oble- ke. Medtem, ko so dekleta oblačila dolge hlače in je naš »komandir« Tomaž zbijal šale na njihov račun^ pa so nam zunaj odredili delo. Pre- cejšen kup peska je bilo treba zvo- ziti do bližnje ceste. »To lahko delate štiri ure! Ob pe- tih dobite malico. Pa glejte, da se izkažete!« nam je še naročal delo- vodja. »Dekleta bodo polnila samokolni- te, mi pa jih bomo vozili!« je zare- zal Tomaž, dekleta pa so se nakrem- žila in utihnila. In potem smo vsi skupaj lenarili in se jezili, ker še ne dežuje, kajti na nebu so se že precej časa zbirali težki, temni oblaki ... Nenadoma pa je zamišljeni To- maž poklical pet dečkov, jih nekam •dpelja! in nekaj trenutkov nato s« se že vrnili z lopatami. »Sedaj bomo pa vsi polnili! In hi- tro! Šolski uspeh imamo zanič, v akciji za zbiranje papirja sploh ni- smo sodelovali, sedaj lenarimo . .. Dovolj je tega!« Sram nas je bilo. Povesi'li smtKQČi, molče zgrabili lopate ter z divjim zagonom polnili samokolnice. Zače- lo je rahlo deževati. Nekateri fantje so se slekli do pasu in delali naprej, ne meneč se za dež in napor. Šteli smo, koliko lopat gre v eno samo- kolnico, šteli koliko korakov rabimo do kupa, šteli, kolikokrat moramo stopiti nazaj. Polnili in vozili smo samokolnice in spet polnili in vo- zili .. . Večkrat sem pogledal črno- laso deklico, ki je neumorno metala polne lopate peska v samokolnico. Obraz se ji je svetil od znoja, po- mešanega z dežjem. Naenkrat smo začutili, da tudi mi pomagamo gra- diti nekaj lepega, velikega ... Štefan Novak, Dečkova cesta, blok D, Celje Miki - moj rešitelj Bilo je lepega, sončnega jesen- skega dne, ko sva z očetom odšla v gozd. Oče je sekal, jaz pa sem ta- val sem ter tja po gozdu. Listje je šumelo, se prelivalo v mavričnih barvah in padalo na tla. Ko sem občudoval vso to lepoto, sem se od očeta odda'ljil bolj, kot sem si želel. Nenadoma sem pred seboj zagledal Savinjo, sedel sem na njen breg, občudoval ribice in premišljeval, ka- ko se bom vrnil. Sonce se je premaknilo že daleč proti zahodu. Takrat mi je postalo tesno pri srcu. Hotel sem nazaj k očetu, toda nisem in nisem mogel na^ti prave poti. Tedaj mi je napro- ti pritekel sosedov psiček Miki in k« me je zagledal, je na ves glas zaila- jal, kot bi hotel reči, naj grem za njim. Trenutek sem se obotavljal, potem pa sem le ubogal. Precej ča- sa sva hodila in že me je bilo strah, da se ne bom še bolj izgubil. Pa sem nenadoma zaslišal sekiro in kmalu nato zagledal očeta, ki je še vedno sekal. Malemu Mikiju pa sem bil zelo hvaležen in od takrat naprej je Mi- ki moja najljubša živalca. Franjo Kumar, 3. raz. os. šole, Šempeter Tetin osliček Moja teta je kmetica in ima rada živali. Ko je nekoč prišla k meni in mi rekla, naj grem gledat njenega oslička, sem bila tega menda bolj vesela 'kot ona. Ko sva prišli do tetine hiše, sem zaslišala nek glas in takoj sem uga- nila, da je to tetin osliček. Bil je še čisto mlad in ves žalosten je stal v hlevu. Hotela sem ga pobožati po Ukanil ga )e Po dolgotrajnem deževju so reke pre- stopile bregove in okrog in okrog hiš je bila voda. Iz vode pa se je flisto na sredini dvigal majhen otoček, kjer je rasla jablana. Sem se je rešil divji za- jec. Bližnjemu sosedu se je zljubilo zajčjega mesa. Iz kleli je vzel korito, v katerem belijo prašiče, v roke pa na- mesto vesla metlo. Tako je pogumno od- veslal na otoček. Komaj pa je stopil nanj, se je bistrumni zajec pognal v korito. Teža zajca in moč padca, sta korito zazibala, da ga je odneslo k na- sprotnemu bregu, kmet pa je ostal na otočku sam in začel kričati. Ko so ga 7. otočka srečno »rešili«, je korito z zaj- cem že obstalo na drugem bregu, zajec pa je urno skočil iz njega in se skril T bližnjem gozdu. Alenka Frece, Mestinje štev. 5, pošta Podplat glavi, pa se je odmaknil. Teta mi je nato dala košček kruha in mi sveto- vala, naj mu ga ponudim. Toda tu- di kruha ni maral. Menda sva bila takrat z osličkom oba enako žalost- na — jaz zato, ker ni maral vzeti kruha iz mojih rok, on pa zato, ker ni bil poleg svoje mamice. Vendar naslednji dan nisem zdr- žala, da ne bi šla spet na obisk k osličku. Takrat sva ga s teto peljali na travo, teta ga je prijela, jaz pa sem se brž skobacala nanj. Komaj sem dobro sedla, me je osliček vrgel s sebe in presneto trdo sem prilete- la v travo. Hitro sem se dvignila in močno sram me je bilo, kajti teta se mi je preveč smejala. Stopila sem k osličku, ga pobožala po glavi in se pri tem držala tako kislo, da se je teta še bolj smejala. Od tistega dne naprej pa sva z osličkom dobra prijatelja. Teta mi je obljubila, da bo kmalu moj, se- veda če bom pridna. In to se bom tudi potrudila. Jožica Oberžan, Prožinska vas 9, Štore pri Celju S M E Š N I C E RESEN PROBLEM »Kaj bo, če ne bo krompirja? Na tej zemlji sploh ne rodi več, ker smo ga že predolgo tu gojili,« pravi Miha sosedu. Ta pa mirno odgovori: »Ce je tako, kar brez skrbi, ga bomo pa na luni vsadili, kjer še doslej ni rasel!« NI PRAV RAZUMEL Mali Boris: »Očka, zakaj pravijo Milčinskemu Ježek?« Očka: »Ker marsikoga zbode s svojimi bodicami.« Boris: »Oh, jaz sem pa mislil, da je on človek.« Irena Sumeč Bukovžlak 16, Teharje pri Celju Sram jih je bilo Vročega popoldneva sem stopal proti vasi. Naenkrat mi je v ušesa udarilo cviljenje psa in kričanje otrok. Ze po glasovih sem spoznal tri vaške »zločince« — Jakca, Ro- mana in Janka. Takoj sem zaslutil, kaj se godi. Stopil sem hitreje in za- gledal, kako se za malim psičkom podijo fantje z velikimi palicami v rokah. Ko je f)siček pritekel k meni, sem se hitro sklonil, ga dvignil k sebi in ga pobožal. Po vsem telesu je drgetal od strahu. »Kaj pa vam je storil?« sem jih vprašal, ko so se vsi zasopli ustavili pred mano. »Nič!« »In zakaj ga potem tepete?« Molčali so... Sedli smo v travo pod zeleno jablano. »Fantje, kako bi se počutili vi, če bi za vami tekel nekdo, ki mu niste nič zalega storili, .pa bi bili povrhu še lačni, žejni in izmučeni?« Sklonili so glave in dolgo molča- li. Spoznal sem, da jih je sram. Ne- nadoma pa sem opazil, da je Janko nekam izginil. Začudeno sem pogle- dal na vse strani in ga videl, kako stopa proti narn, v rokah pa drži skodelico mleka in kos kruha. Na- krmili smo lačnega psička in ga spu- stili. Veselo je pomahal z repkom in stekel po vasi . .. V očeh fantov pa sem bral, da kaj takega ne bodo storili nikoli več. Marjan Aubreht, Vel. Pirešica NOVE NAGRADE Ker vidimo, da so vam ugan- ke všeč, smo vam tudi to pot izbrali eno, na katero t)oste morali odgovoriti. Najprej pa vam naj povemo, da bo nagra- de prispevala veleblagovnica »Ljudski magazin« v/ Celju kjer marsikdo izmed vas kupu- je. Potrudite se, odgovorite na dvoje vprašanj, rešite uganko in ne pozabite priložiti prispev- ka za našo rubri-ko. Vprašanja pa so: 1. Kje ima veleblagovnica Ljudski magazin svoj sedež? 2. Kateri so najvažnejši od- delki v prodajalni Ljudskega magazina? In še uganka: Majhna stvarca in votla, a kadar se oglasi, tisoč ljudi na delo hiti. 3. Prispevek za našo rubri- ke. Vse tiste bralce, ki ra-di piše- jo smešnice, prosimo, da narri jih pošljejo, kajti med vašimi prispevki je teh najmanj. Tudi pesmic ni ravno veliko, zato- rej mladi pesniki in humoristi — pogum! Rešitve pa pošljite čimprej. NAGRAJENCI PRVOMAJSKE KRIŽANKE Izmed številnih odgovorov, ki smo jih dobili, je komisija izžrebala osem nagrajencev na- še prvomajske križanke. Nagrado 2000 din prejme Marija Butinar, Partizanska 2, Celje; 1000 din bomo nakazali Olgi Vrhovec, Celje, Savinjsko nabrežje 6 in Mileni Cepin, Ce- lje, Ljubljanska cesta 65; 500 din pa so dobili: Slavica Stan- te. Dečkova št. 61, Celje; Stan- ko Hlmmelreich, Celje, Zidan- škova 26-1; Marija Pečnik, Ce- lje, Ulica 29. nov. št. 15; Šteti Slokan, Videm-Krško, Dalma- tinova 6 in Alojzij Turjak, Ce- lje, Kersnikova 26. Vsem nagrajencem bomo na- grade nakazali po pošti. Ob tednu Rdečega križa 2e ves teden je bilo v celjskem okraju več prireditev ob tednu Rde- čega križa. Preko 25 tisoč članov te organizacije v celjskem okraju pro- slavlja ta teden pod geslom, da naj t)o vsak član tudi aktivist RK. V nedeljo je bilo v Žalcu preda- vanje o zgodovini Rdečega križa, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi. Ob tej priliki so sprejeli v članstvo podmladkarje RK, kar nameravajo zdaj storiti tudi po celjskih šolah. V četrtek je bilo v Celju posvetova- nje z vodji tečajev in seminarjev, zvečer pa je predaval v dvoranf OZZ prof. France Demšar iz Ljub- ljane. Danes ob 9. uri je tovarišica Helena Borovšakova v dvorani De- lavskega odra izročila zlata, srebr- na in bronasta odlikovanja v imenu centralnega odbora RK Jugoslavije 70 članom RK celjskega okraja. V tem času se še vedno nadalju- jejo tečaji ženske vaške mladine, ki jih okrajni in občinski odbori RK organizirajo v zimskih mesecih. Vsi občinski odbori pa so se med dru- gim obvezali, da bo odslej v vsa- ki vasi omarica RK, ki jo bo uprav- ljala mladina, ki je končala teča| RK. Gibanje prebivalstva v času od 50. aprila do 7. maja 196» je bilo rojenih 25 dečkov in 31 deklie. Poročili so se: Avgust Božič, mizarski obratovodja i*. Prevalj in Bogomira Sluga, matičarka. iz Celja. Franjo Tkalec, strojni klju- čavničar iz Celja in Ljudmila-Vera Ba- laškovič, gospodinja iz Štor. Ivan Borč- nik, kmet in Jožefa Kovač, delavka, oba. iz Slatine v Rožni dolini. Anton Skr- binek, delavec iz Kovače vasi in Marta« Kverh, delavka iz Celja. Janez Vidmar, kovač in Marija Gregom, poljedelka, oba iz Celja. Tugomer-Marko Flajs,. kmetovalec in Jožefa Setnikar, tovar- niška delavka, oba iz 2alca. Umrli so: Alojz Stante, kmetovalec iz Zepine, star 51 let. Amalija Mavc, preužitkarica iz Ivanja, stara 75 let. Milko Ogrinc, otrok iz Gradiškega dola, star 5 mese- cev. Jožef Krajne, upokojenec iz Celja, star 75 let. Leopoldina Ceč, gospodinja, iz Jelovega, stara 49 let. Kristjan Mar- kovič, upokojenec iz Celja, star 66 let- Celjski trg Krompir 20 (25—55), nov krompir 15» (—), stara čubula — (120—150), nova če- bula 80 (80), flesen 110 (150-200). solata 120—200 (150—250). špinača 80—90 (80— 150), radič — (150—200), peteršilj 150— 200 (120-200). koleraba — (60), pesa - (60-70), korenjček 120-160 (80-UO), ko- renje — (40—50), redkev — (40—60), redkvica 80 (70-120). hren - (150-200), ribano zelje 50 (50—60), pomaranče 19»' (-), jabolka 56 (40-100). mleko - (56), skuta — (163), smetana — (240). maslo — (520—680). jajca 16 (15—18). visok fi- 7.0I 115 (100-120). nizek fižol 90 (70-80), ohrovt 100 (-). V tem tednu na trgu ni bilo vecjib sprememb. Poleg tega, da že dolgo časa primanjkuje perutnine, mleka, mlečnil* izdelkov, pa je" primanjkovalo tudi jajc Kronika nesreč z VLAKA JE SKOČILA Faai Golob iz Kovinske ulice. Pretresla »i je možgane. S SEKIRO je po nesreči usekal po roki Marijo Pere iz Liboj njen brat. KOLESAR JE PODRL Heleno Zekar. s Tomšičevega trga. Pri padcu je dobila pretres možganov. ŠE DVE NESREČI S SEKIR6 Viktor Kolar iz Tekačeva pri Rogaški Slatini se je pri delu usekal s sekiro v levo roko. — Avgust Bence iz Mari- borske ceste pa si je pri razkladanju drv s sekiro odsekal prst na levi roki. NESREČEN PADEC Jožefa Cerovšek iz Krtine pri Pod- platu je padla in si zlomila levo ključno kost. ŽELEZO JE PADLO NA GLAVO Karlu Smoletu iz Prisiave, ko je nakla- dal na celjski postaji. NAPAD NA CESTI Jožeta Melanška, mizarskega mojstra iz Brega pri Polzeli je neznanec na cesti napadel. Zabodel ga je z nožem t prsni koš in f,a težko poškodoval. Prvi zamahi druge celjsice MDB Konec aprila je odpotovala iz Celja druga cesljska mladinska de- lovna tffigada »Cvetke Jerinove«, ki šteje okoli 90 brigadirjev in bo na cesti ostala dva meseca. Na prvem zboru brigade, ki sta mu prisiostvovala tudi sekretar OK LMS Celje Emil Roje in pred- sednik komisije za delovne akcije pri OK LiMS Celje Joško Plahut- nik, so brigadirji izvolili štab brigade in Borisa Šaleja iz Šo- štanja za komandanta. V naselju »Moše Pijada« bivata poleg naše še valjeviska in črno- gorska mladinska delovna briga- da. Naselje »Moša Pijade« leži v Klisiuri 4 kilometre od Malošišta, kjer je bUa prva celjska MDB. Dela na odseku, kjer bo delala celjska brigada, sodijo med naj- težja, naselje pa štejemo med najlepša na avtomobilski cesti. 2e večkrat so dobili zastavo Glav- nega štaba — ali za najboljšo bri- gado, ali pa za najbolje urejeno naselje. Celjski brigadirji so že navezali stike z ostalimi briga- dami in odigrali že nogometno in odbojkarsko tekmo z valjevsko brigado. Obe tekmi so odločili v svojo korist in prav tako budi srečanje v namiznem tenisu. Ta- koj po prihodu so sodelovali na akademiji v počastitev 1. maja, obiskali pa so že tudi bližnjo iz- letniško točko Korvin grad. Zelo živahno je poleg kultur- nega tuidi ideološko delo. Polesg večjega števila predavanj pri- pravljajo brigadirji tudi maketo zasedanja Generalne ,skui>ščijne Združenih narodov, se pridno učijo razme pesmi in pripravljajo programe za taborne ognje. Brigadirji pozdravljajo vse mla- dince svojih aktivov in seveda tudi svoje domače. Naselje »Moše Pijade« je med najlepšimi na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« NAD TRIDESET LET BABIŠKE SLUŽBE Babica Marija Dobovičnik iz Nazarja je letos aprila praznovala svojo sedemdesetletnico. To je vsekakor lep jubilej, vendar ne bi bil toliko pomemben, če ne bi mamica Dobovičnikova še vedno opravljala babiških poslov. Tako se je 29. aprila pri njej doma zbralo precej ljudi, ki so ji želeli ob lepem jubileju še mnogo uspe- hov. Obiskali sta jo tudi dve pred- stavnici celjskega babiškega dru- štva. Marija ' Dobovičnik je diplomi- rala leta 1923 in je po moževi smrti sama skrbela za svojo dru- žino. Doslej je pomagala že pri 3015 porodih in je pri ljudeh zelo priljubljena. Najbolj zanimivo pa je to, da še vedno sodeluje v množičnih organizacijah. Babici Mariji Dobovičnik k le- pemu jubileju iskreno čestitamo. Rožica in sončni žarek Rožica pod zemljo spavtL, pa ji ličeca blede, ah, ta zima, dolga zima! Kdaj li bo je konec že? V domek sončni žarek pride in poljubi rožico, pa tako je nepopisno strah bilo ubožico. Nič ne boj se, ljuba moja, jaz sem te prišel iskat, sonce me je sem poslalo — zunaj hodi že pomlad! In zardela v lica nežna in se zahvalila je — pa čez noč v obleki pražnji v lepi svet priklila je. Marica Pevec učenka 4. razreda Bukovžlak 29 CELJSKI TEDNIK — Stev. 19 - 13. maja 1960 7 Brodnik - ja. Kač - ne V soboto popoldne je bil od- prti miting Kladivarja, ki je v prvi vrsti veljal kot iabirni za sestavo moške in ženske mladin- 5lce vrste, ki bo v nedeljo, 15. tega jneseca popoldne nastopila v pr- vem kolu zvezne atletske lige. Med najmlajšimi se je znova od- likovala Nataša Urbančičeva, ki je zmagala v teku na 80 metrov čez zapreke (13.0) ter dosegla prav dober rezultat pri skoku v višino (140 cm). Po eno prvo me- sto je pripadlo še Leskovi (tek na 60 m), Krofličevi, oziroma Nova- kovi (krogla) itd. Pri ženskah je najbolje startala Sikočeva, zraven nje pa še Skomikova ter Sila- nova. Rozmanova je pri skoku v višino premagala 140 cm. Pri mladincih je bil odličen Samec, pa tudi Vidmajer. Prese- netil pa je olimpijski kandidat Kač, ki je v metu kopja dosegel komaj 61.32 metra. Vse kaže, da se Kač ne zaveda povsem odgo- vomosti, ki jo ima do letošnjega najrvečjega tekmovanja, pa tudi do družbe, ki mu daje .precejšnje ugodnosti. V nasprotju z njim pa je deseterobojec Brodnik v od- lični formi, saj je dosegel lepe rezultate ne samo v teku na 100 metrov (11.5), v krogli (13.12), temveč tudi v metu kopja itd. Med ostalimi udeleženci mitin- ga se je izkazal še Peterka, ki je vrgel kladivo 49.80 cm daleč. CEUANEE - tretjič prve Letošnji pohod »Ob žici oltupirane Ljubljane« je presegel vsa pričako- vanja. Nad 13.000 aktivnih sodelav- cev je spremljalo več kot 50.000 Iju- ii. Med udeleženci so bili tudi šte- vilni Celjani, zlasti pa mladina uči- teljišča, člani športnih in partizan- skih društev itd. Med vsemi temi so največji uspeh dosegle članice Kla- divarja, ki so že tretjič zapored osvojile v štafetnem teku prvo me- sto. Letošnjo lovoriko so si pribo- rile: Urbajs, Tovornik, Kamenik, Be- laj in Gašparut. Druga ženska eki- pa Celja se je uveljavila na četrto niesto. Isti plasman je dosegla .tudi moška reprezentanca v postavi Hed- žet, Lamut, Primožič, Male in Ren- ko. Druga moška ekrpa Celja je bi- la deseta. PIONIRJI IN MLADINCI NA OKRAJNEM PRVENSTVU V počastitev dneva mladosti organizirata Zveza prijateljev mladine in Šahovska zveza Slo- venije že nekaj let pionirsko ša- hovsko prvenstvo. Kako priljubljen je šah med našo mladino, je ipokazalo okraj- no tekmovanje, ki je bilo preteklo nedeljo v Celju. Prej »o bila že odredna in občinska prvenstva, ki so prav tako lepo uspela. Ok- rajnega prvenstva se je udeležilo 23 ekip, ki so zmagale na občin- skih prvenstvih. Rezultati okrajnega tefanova- nja so bili: MLAJSI PIONIRJI: 1. II. osn. soda Celje, 2. Polzela. 3. I. osn. šola Velenje, 4. Rogaška Slatina, MLAJŠE PIONIRKE: 1. Gatovlje, 2. III. osn. šola Celje, 3. Šmarje. STAREJŠI PIONIRJI: 1. I. osn. šola Celje, 2. Šmarje, 3. Stranice, 4. Braislovče, 5. II. osn. šola Šo- štanja, 6. Laško. STAREJŠE PI- ONIRKE: 1. Polzela, 2. Pilštanj, 3. Vojnik. MLADINCI: 1. Rogaška Sla-tina, 2. Polzela, 3. I. osn. šola Velenje, 4. II. osn. šola Celje MLADINKE: 1. Pilštanj, 2, III. osn. šola Celje, 3. Žalec. Okrajna zveza prijateljev mla- dine in okrajna šahovska zveza, eta tekmovanje uspešno organi- zirali, sta pripravili vsem ekipam priznanja v obliki diplom, šahov itd. FVvaki pa so prejeli še knjige. Šestim ekipam, ki so zasedle prva mesta želimo na republi- škem prvenstvu 22. maja v Ljub- ljani čim več uspeha! V. S. ZMAGA ZA PET KEGLJEV V prijateljskem dvoboju, v torek zvečer, je moštvo celjskega Ingra- da premagalo kegljače iz Rakeka z rezultatom 4885:4680. Najboljši igralec je bil Grom iz Rakeka, ki je podrl 881 kegljev, pri domačinih pa sta se odlikovala Marinček 840 in Vanovšek 834 lesov. Kratek odmor med treningom je znani atlet Stanko Lorger izkori- stil še za pregled pošte. Naš re- porter ga je »ujel« pri prebiranju izredno ljubeznivega pisma, ki mu ga je poslala pionirka iz Švedske in v katerem ga je prosila, da ji pošlje sliko. .\TLETIKA PRVO KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE V Hedeljo, 15. 1. m. bodo mlajši mla- dinci in mladinke že nastopili t borbi za točko. Na vrsti je prvo kolo zvezne atletske lige. Mladi tekmovalci AD Kla- divarja bodo sprejeli v goste zagrebška kluba Mladost in Dinamo, mladinke pa Mladost, nadalje ekipo Kresa Rakiča iz Zagreba, v kateri je več državnik re- prezentantk ter iekmovalke trboveljske- ga Rudarja. Miting se bo začel »k treh popoldne. Tabljeni! DROBNE ŠAHOVSKE NA KLUBSKEM prvenstvu v Celju va- di po osmem kolu Vrhovec s šest im pol točke. Sledijo: Oder in Bervar p« fc, Pertinač 5 in pol itd. NA MLADINSKEM prvenstvu «bč|iue Celje je zmagal med dvanajstimi šahisti drugokategornik Pešec z devetimi toč- kami, drugi je bil Lubej s 7 i« pol, tretji Suster 7 itd. ZA PRVEGA MAJA je priredil celjaki šahovski klub nagradni brzoturnir. Zma- gal je Janežič z desetimi točkami. Sle- dijo: Pešec 8, Oder in Strajher 7 ia pol itd. NA OKRAJNEM prvenstvu m Titov pokal »o se v finale plasirale tri ekipe: CESKA (Celje), SK Štore iu 6K 2«lec. —tv Lep nastop v Šempetru Konec preteklega meseca so imeli v Šempetru v Savinjski do- lini akademijo, na kateri so ra- zen članov nastopili vsi oddslki m v enajstih točkah prikazali sad svojega dela in uspehe, ki so jih dosegli po zaslugi požrtvovalnih vodnikov Zemljica, Kasesnikove, Štokljeve in Zagoričnikove. Med vsemi so ugajale mladinke s svo- jim valčkom, partemimi vajami i£i na bradlji. Najibolj pa so' se odlikovale članice z vajo z obroči. Prav prisrčen je bil še prizor ženske dece z dežniki. Požrtvovalni trud mladine in vodnikov bi zaslužil, da bi ga ob- činstvo poplačalo vsaj s številnej- šim obiskom, kar pa žal ni bil primer. Po akademiji se je sestal dru- štveni odbor, ki je počastil 30- letnico delovanja svojega člana Rada Štoklja. Ob tej priložnosti je društvo slavljencu pokilonilo spominski album s slikami. Iz strelskih organizacij NOVA DRUŽINA. Na pobudo mladin- ske organizacije ter aktiva mladih za- družnikov so v Šmartnem ob Dreti pred kratkim ustanovili strelsko družino, ki so ji dali ime po umrlem- prvoborcu Kiitonu Zupanu — Zvonetu. To je 77. »trelska družina v celjskem okraju. V MJej je že sedaj 44 članov, po večini mladih ljudi. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli program dela, zraven tega pa se seznanili s statutom Strel- ske zveze Jugoslavije. Občinski strel- ski odbor je novi družini podaril dve atalokalibrski in dve zračni puški. POSNEMAJTE! Na Taboru je doslej delovala le pionirska strelska družina. Te dui pa so se sestali tudi mladinci, ki so med drugim sprejeli sklep, da v okviru pionirske strelske družine usta- uovijo svoj mladinski strelski odred. V ta aamen so si izbrali.-svoje vodstvo. V mladinski odred strelcev se je že pri- javilo 30 mladih ljudi. Zanimivo je, da je Ha mladinskem sestanku govoril tudi predsednik pionirske strelske družine 14. letni Križnik, ki je starejše tovariše •eznanil z delom najmlajših strelcev. Ob formiranju je mladinski strelski od- red prejel dve zračni ter eno maloka- librsko puško. Na sestanku pa so spre- jeli še sklep, da bodo prvo tekmovanje izvedli v počastitev dneva mladosti. To je lep primer dela ene najmlajših strel- skih organizacij v okraju, ki zasluži reč posjiemanja. Na sestanku pa so nazadnje sprejeli še sklep, da bodo zgradili stre- lišče za nialokalibrsko puško. v POČASTITEV prvega maja je strel- ska družina celjske Avtoobnove pripra- vila zanimivo tekmovanje z zračno pu- ško, katerega se je udeležilo 52 strelcev- članov i^uštva Ljudske tehnike, sindi- kalne podružnice in «trelske družine. V posameznih skupinah so najboljše 'uspehe dosegli: Jože Štrajher, Slavko Podplatan in Milica Hočevar. KONEC APRILA so tudi v Mestinj« organizirali večje tekmovanje, katerega so se udeležili številni strelci iz Šmarja, Mestinja. Kristan vrha, Virštanja, Pod- četrtka in Pristave. V streljanju z malo- kalibrsko puško je zmagala ekipa SD Šmarje z 248 krogi od 400 možnih. Pri ženskih ekipah, ki so se pomerile z zračno puško, so najboljši uspeh dosegle strelke iz Podčetrtka, ki so zabeležile 180 od 'SOO možnih krogov. Pionirska eki- pa iz Virštanja pa je dosegla 152 od 400 možnih krogov. ŠPORT V KRATKEM ROKOMET. T nadaljevanju rokomet- nega prvenstva celjske podasveze je mo- štvo Šoštanja premagalo velenjskega Rudarja s 26:14, TTD Celje-mesto pa ŽSD Celje 13:11. • • • KEGLJANJE. V počastitev obletnice ustanovitve varnoslne službe je keglja- ški klub »13. maj« izvedel moštveno tek- movanje v borbenih partijah. Proti pri- čakovanju in z novim rekordom keg- ljišča so zmagali člani »15. maja«, ki so podrli 830 kegljev. Ingrad je bil drugi s 734 keglji. Sledijo: Kovinotehna 709. Olimp, Elektro, Invalid, b»13. maj« -B in OLO Celje. o o • MED ŠTIRIMI OGNJI. Okrajna zveza Partizan je pripravila okrajno prven- stvo v igri med štirimi ognji. Nastopilo je nad sto mlađih tekmovalcev iz vseh občin. Zmagovalci so postali: pri mlaj- ših pionirjih — Konjice, pri starejših pionirjih — Braslovče, pri mlajših pio- nirkah — Žalec ter pri starejših pio- nirkah — Celje mesto. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — I>oštmi predal t6 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Oelje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 1>2 - telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje W)3-70-l-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vraCamo. Poštnina plačana v gotovini. Večje podjetje najame začasn* DRUŽINSKO STANOVANJE V CELJU ali bližnji okolici. Plačilo ni v vprašanju. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro »stanovanje — začasno«. TOVARNA AERO, CELJE sprejme strojnega tehnika s prakso xa vzdrževanje strojnega parka. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in dosedanjega službova- nja je poslati do konca meseca maja 1960 tovarni AERO, Celje, p. p. 52. Kros v Laškem Preteklo nedeljo je Partizan v Laškem priredil spomladanski kros, ki se ga je udeležilo precej pionirjev, dosti manj pa starejših tekmovalcev. Dosegli so na- slednje rezultate: .MOŠKA DECA - 300 m: 1. Velikonja Milan, 2. Srebot Slavko, 3. Cepuš Jože; PIONIRJI - 450 m: 1. Martun Zdravko, 2. Zorko Franc, 3. Groser Štefan; MLADINCI - 2000 m: 1. Cešarek Vlado, 2. Dergan Jože, 3. Pa-sarič Rudi; PIONIRKE - 300 m: 1. Padežnik Heda, 2. Kranjc Nada, 3. Mird Darink«; MLADINKE - 100« m: 1. Lešek Milea«, Gregoraac Fauika, 5. Dergan Anica. V Laškem zdaj dvakrat tedensko va- dijo štirje ženski in štirje moški oddel- ki. Poleg tega pa je začela z rednimi treningi rokometna, odbojkarska in ko- šarkarska skupiua. !\a predvečer rojaA- nega dneva maršala Tita bo po laškik ulicah »tek mladosti«, naslednji dau pa športna tekmovanja. V prvi polovici jb- nija nameravajo na letnem telovadisča pripraviti letni nastop. PLANINSKA POT Kumrovec - Kum Prvega maja je bila odprta za- savska planinska i>ot Kumrovec— Kum. Pot vodi po lepih in zgo- dovinskih krajih Zasavja. Poteka od rojstnega kraja maršala Tita, se vije čez Bohor, Lisco, Veliko Kozje, Rimske Toplice, Kopitnik, Gore, Kal, Mrzlico, Partizanski vrh, Cemšeniško planino, na Za- savsko goro, Janče ter nazadnje na Kum. Za udeležence, oziroma za vse tiste, ki bodo prehodili to pot, je koordinacijski odbor poti Kum- rovec—Kum pripravil lep znak. Legitimacijo, ki je potrebna, do- bijo reflektanti v Zasavju pri svojih planinskih društvih, ostali pa jo naj naročijo pri planinskem društvu v Trbovljah. RAZPISI Za licitacijo avtomobila »FIAT« llOt tipa 1959, v nevozenem stanju. Prodaja. 15. maja 1960 od 9. do 10. ure za gospodarska podjetja in družbene or- ganizacije, od 10. ure naprej za pa osta- le interesente pred garažo ObLO Žalec. Avtomotodrnštvo »Hmeljar« Žalec OBVESTILA Veterinarska postaja Celje obvešča živinorejce, da je ukinjena dežurna služba v Zivinorejsko-veterinarskem za- vodu Celje, Pot na Lavo. Ambulantno službo opravlja Veterinarska postaja Celje, dnevno od 8. do 12. ure v ambu- lanti Živinorejsko-veterinarskega zavo- da Celje, Pot na Lavo. Izven delovnega časa naj živinorejci iščejo pomoč pri dežurnem veterinarju, katerega naslov je objavljen na vhodnih vratih ambu- lante. PAZNO OBLOGE TAL IZ POLIVINILA. STRA- GULE, PODOLITA, GUME itd. boste pravilno vzdrževali samo z najnovejšo WIX-EMULZIJO, specialnim loščilom iz inozemskih surovin. Ne pozabite, da z drugjmi loščili to oblogo samo uničujete. Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki lahko prve količine že nabavijo pri gro- sističnem padjetju »MEEX< v Celju s skladiščem v Slovenjem Gradcu. ZA POMOČ v GOSPODINJSTVU nudim hrano in stanovanje. Zupane Alojz, Zagrad 85, Celje. VZAMEM V NAJEM GARAŽO. Ponudbe na upravo lista pod »FICKO 600«. UPOKOJENCA ALI UPOKOJENKO bi vzela za dvomese^o pomoč pri delu t gospodinjstvu dvočlanska družina v okolici CeJUa. Sobica na razpolago. Ostalo po dogovoru. Prednost imajo osebe s podeželja. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Absolutna trez- nost«. OGLAŠUJTE V CELJSKI TEĐIK! SLUŽBE PRODAJALCA za bencinsko servisa* postajo sprejme takoj »Petrol« Celje. Kovinsko podjetje »KLIMA« Celje sprejme v delovno razmerje visokokva- liliciranega orodjarja in več kvalifici- ranih kovinostrugarjev. Plača po tarifnem pravilnika podjetja. Prošnje je vložiti v tajništvo podjetja d« 15. 5. 196«. PRODAM DVOJE TRODELNIH OKEN IN ŠTIRI VRATA prodam. Emejc Viktor (Žgank) Strmec. HLEVSKI GNOJ prodam. Naslov v upra- vi lista. MOTORNO KOLO »PUCH - TOMOS« 250 ccm v dobrem stanju prodam. Gor- šek Stanko, Topolšica 36. UHANE - BRILJANTNE, cena 40.000 din prodam. Naslov v upravi lista. PLEMENSKO TELIČKO, staro 10 mese- cev, prodam. Šmid, Zagrad 123. VSELJIVO HLŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, primemo za obrtnika, in sadonosnik 1 uro iz Celja ob glavni cesti — smer Savinjska dolina — pro- dam. Naslov v upravi lista. DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM v mestu Celju ogodno prodam. Eno, tro in pol sobno stanovanje takoj vse- Ijivo. Naslov v upravi lista. »KIPER« trostranski komplet za 6 do 8 tonski kamion, »Znndap« 800 ccm z zaprto »Record« prikolico ugodno pro- dam. Miran Toplak, Celje, Pre.šernova ulica. LUCERNO (40 arov) z mešano travo pro- dam. Kozolec in shramba na razpo- lago. Drešinja vas 55, ob glavni cesti. VOZ »ZAPRAVLJIVCEK« ugodno pro- dam. Naslov v upravi lista. MALO POSESTVO 1 ha, 50 ar s takoj vseljivo hišo in gospodarskim poslop- jem, 20 minut od železniške postaje Šentjur pri Celju, prodam. Cena je 850.000 din. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Plačilo takoj«. »NSU PRIMO« 111, novo, prodam. Mak Slavko, blok »Ingrad« Otok. KUPIM ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK ku- pim. Naslov v upravi lista. LUCERNO ALI TRAVO z« košnjo r bli- iini Celja kupim. Robič Jakob. Cesta ■a Dobrovo 516. OBVESTILO Naslovov za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne pošiljamo. Za takšne oglase vložite pisme- ne ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno od- govarjali le, če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za 30 din. Sprejemanje oglasov in objav zaključujemo vsako sredo ob 12. Uprava Celjskega tednika STANOVANJ.' ENOSOBNO STANOVANJE aU veliko prazno sobo iščem. Plačam eventuelno za daljšo dobo naprej. Naslov v upravi Ksta. OPREMLJENO SOBICO nudim tistemu, ki bi mi pomagal pri malem gospodar- stvu. Naslov v upravi lista. UDOBNO STANOVANJE (54 m', enosob- no, s kletjo, drvarnico in vrtom) v centru Vojnika zaenjmam za enako v centru mesta Celja ali v najblijži oko- lici. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO STANOVANJE na Teharju štev. 16, zamenjam za enako v bližini Celja. SAMSKO SOBO s posebnim vhodom, ' oddam proti odkupu pohištva. Naslov v upravi lista. ZAHVALI ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni me je za- pustil moj ljubljeni mož JOŽE KRAJNC Iskreno se zahvaljujem tov. dr. Pregl- Videčnikovi, za vso požrtvovalnost, po- moč in usluge, ki jih je nudila mojemu možu v času njegove bolezni. Najlepša hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in podarili vence. Hvala tudi čč. duhovščini. Žalujoča žena Agata, hčerka Anica in ostalo sorodsitvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljnjem primarijn dr. Cadežu in tov. dr. Molanori ter ostalemu osebju za vso skrb, ki so jo imeli z me- noj v času mojega zdravljenja t celjski bolnišnici. Fedran Marija, Kečic« ob Sariaji GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDILMCE CELJE Petek, 13. maja ob 20 .nri - Goldo.i: Prebrisana vdova. Gostovanje na Pol- zeli. Sobota, 14. maja ob 20. uri — Levstik- Grun: Kastelka. Gostovanje v Šmarja pri Jelšah. Sreda, 1«. maja ob 20. uri — John Pa- trick: Cajnica na Okinawi. Premier«. Premierski abonma in izven. Vstopni«« so v prodaji. Cetertek, 19. maja ob 15.30 uri — Jek« Patrick: Cajnica na Okinawi. I. šoUki abonma. Petek, 20. maja ob 20. uri - John P«, trick: Cajnica na Okinawi. Predstav« za abonente iz Vojnika in izven. Ttop- nice so v prodaji. Sobota, 21. maja ob 20. uri — John P«, trick: Cajnica na Okinawi. Sobotai abanma in izven. Vstopnice so v pre- daji. Nedelja, 22. maja ob 10. uri — John Pa- trick: Cajnica na Okinawi. Nedeljski dopoldanski abonma in izven. Vstop- niče so v prodaji. ob 15.30 uri — John Patrick: Cajnic« na Okinawi. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Vstopnice so v pr«- daji. KINO KINO UNION Od 14. do 17. 5. 196«, >FORTUMELA«. italijanski film Od 18. do 23. 5. 1960, »POVODENJ GRO- ZE«, ameriški film KINO METROPOL Od 13. do 16. 5. 1960, »ILVZARDER«, TT francoski film (po romana F. M. D«. stojevskega) MATINEJA Dne 15. 5. 1960, »PETO KOLO«. če*i film DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO — CELJE Dne 14. in 15. 5. 1960, »MILIJONI NA OTOKU«, jugoslovanski film. Predstave so: vsako soboto ob 15. ia 17. uri in vsako nedeljo ob 15. ia 17. uri. KINO »SVOBODAc ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 14. do 15. 5. 196«, >HERKUL£S<, italijanski barvni film Csc Samo 18. 5. 196«, »PORTUGALSKE PE- RICE«, franc. španski barvni film esc Samo 19. 5. 1960. »KARIERA NIKODEMA DI2U1E«, poljski film Iz ži¥l|en]a starih Rimljanov ROJSTVO IN DETINSTVO Po mišljenju Rimljanov je imel vsak človek svojega genija (zaščit- nika), ki se z njim rodi, ga sprem- na in varuje vse življenje, dokler končno z njim tudi ne umre. Njemu je posvečena zakonska postelja in družina ga časti skupaj z ostalimi hišnimi zaščitniki (lari, penati). Rojstvo otroka je bilo združeno s jirav posebnimi svečanostmi. Daro- vali so bogovom in opravljali mo- litve. Navzoči so bili sorodniki in prijatelji, ki so prinašali darila. V navadi je bilo, da se je svečanost zaključila s pojedino. Oblečeni so bi- li v svečana bela oblačila. Rojstne dneve mož in dečkov so praznovali bolj svečano, kakor rojstne dneve žena. Rimljani so imeli za vse prilike in potrebe vsakdanjega življenja po- sebna zaščitna božanstva. Tudi čas nosečnosti in porod sta bila pod varstvom boginje Junone Lucinae. V njenem svetišču so žene med no- sečnostjo opravljale molitve. Porod- nice so jo v bolečinah klicale na po- moč. Otroku so ob rojstvu prižgali svečo. Pri porodu je bila navzoča babica, ki je imela v hišah premož- nejših položaj sužnje. Ta se ni od- likovala s posebnim znanjem. Po- znala je mnogo sredstev proti bole- činam, ki so pa bila večkrat neučin- kovita. Njena naloga je bila, da je skrbela za mater in novorojenca, za kar je bila seveda f)lačana. Zelo star je bil običaj, da so otro- ka po rojstvu položili na tla. Oče ga je priznal le tedaj, če ga je dvig- nil v naročje. Ce ga je pustil ležati na tleh je s tem hotel pokazati, da ga ne mara — ga zavrže. Ta bar- barski način se je pozneje omejil. Še dolgo se je pa ohranila navada, da so pohabljenčke utapljali. Otroci, ki jih oče ni priznal, so po navadi umrli. Ce pa je na kakr- šen koli način ostal pri življenju, največkrat po zaslugi najditelja, je moral temu suženjsko služiti. Za lastnika je kot fant moral beračiti dekleta pa so postale prostitutke. Oče je imel do svojih otrok do- smrtne pravice. Čeprav so si ti že ustvarili lastne družine ali dosegli v javnem življenju visoke položaje, jih je oče lahko še vedno telesno kaznoval, prodal v sužnost in še več, lahko jih je celo ubil. V cesar- ski dobi so se očetove pravice zelo omejile. Tako ni mogel oče prodati sina, če se je ta že poročil. Cesar Dioklecijan je prepovedal prodajo in uboj otroka. Vseh teh pravic ni imel oče le nad svojimi otroki, temveč celo nad nji- hovimi potomci. Vse pravice je oče izgubil nad sinovi, če je eden izmed njih izgubil državljanske pravice (eksil, ujetništvo). Hčerke so se otresle očetovega va- ruštva s tem, da so se poročile ali pa postale čuvarke večnega ognja v svetišču (vestalke). Ob rojstvu otroka so hišo in še posebej vrata okrasili z venci. Prvo skrb za otroka je imela starejša so- rodnica, ki ga je okopala, povila in položila v zibel. Kultne obrede pr- vih osem dni so opravljali v zahva- lo boginji Junoni. Deklice so dobile ime osmi, dečki pa deveti dan po rojstvu. Tudi ta dogodek je bil zdru- žen s svečanostmi in žrtvami bogo- vom. Uradna prijava otroka ni bila v navadi. Star pa je običaj, da so po- klanjali svetišču Junone denarne da- rove, ali druge dragocenosti. Urad- ne rojstne listine so uvedli šele v drugem stoletju našega štetja, ko je moral oče v roku 30. dni prijaviti ime otroka. Kot Grki, tako so tudi Rimljani čutili potrebo, da zaščitijo otroke pred vplivi zlih duhov, katerim naj bi bili nemočni otroci najbolj izpo- stavljeni. V ta namen so jim obeša- li okrog vratu obeske amulete, ki so predstavljali razna božanstva. Otro- ci so jih nosili do 18. leta V prvih dneh po rojstvu so otro- ka hranili s prekuhanim in razred- čenim medom, kar je po njihovem mišljenju bilo dobro za rast zobov- ja. Prav tako je uživa! materino rrileko, ki ni veljalo za najbolj hran- ljivo, ampak je varovalo tudi proti vsem boleznim. V dobi pred našim štetjem so matere same dojile otro- ka. Le če je bila mati bolna ali sla- botna, jo je nadomeščala dojilja. Pozneje je prešlo to pri premožnej- ših v navado in mati se ni več veli- ko brigala zas vojega otroka. Do- jilja jih je hranila, skrbela za otro- kovo snago, učila ga je hoditi in go- voriti prve besede. Ko je otrok od- rasel, je dojilja ostala še vedno pri hiši in postala nekak družinski član. Bila je zaupnica domači hčerki še potem, ko se je ta poročila. Zelo raznovrstne so bile tudi otro- kove igrače, ki se niso dosti razli- kovale od tistih, ki jih uporabljajo naši otroci. Najmlajše so zabavali z ropotuljami. Starejšim otrokom so izdelovali lutke iz voska ali gline. Imeli so še razne druge igrače, po- sebno dečki, katerim je bil zelo pri- ljubljen lok. Razne igre z žogo so se ohranile do današnjih dni. V. Kolšek Vsi so plesali dalje.,. Nekje v kotu dvorane igra orkester, telesa se gibljejo vsako po svoje, le malokdo posluša glasbo. Sicer pa je glasba eno, ples pa drugo. Raznovrstne obleke se skoraj čudno vrte v zeleni svetlobi, ki lije iz svetilk na stropu in ob stenah. Sprva se ni niti znašel v tem kaosu gibajočih teles, stopil je ob steno in iskajoče gledal okoli. Bežno je pozdra- vil nekaj sošolk in znancev ter še vedno iskal. Nenado- ma se je zadovoljno nasmeh- nil, kot človek, ki nekaj naj- de, uprl pogled sramežljivo v tla in si nerodno popravil uro na roki. Orkester je nehal igrati in vsa gibajoča telesa so posedla na stole ob steni. K njemu je pristopila sošolka in začela sta pogovor. Najprej o vsak- danjih stvareh: o vremenu (ki je bilo tako kot vedno), nato o bodoči šolski nalogi in na koncu še o plesu. Začu- dila se je, da je prišel plesat in nato sta se na ta račun že smejala. Med pogovorom je nemirno pogledoval okoli in si nestrpno mel roke. Orkester je zopet začel igrati in med zvoki glasbe je slišal sošolkin glas, ki je med tem že plesala: »Pa dobro pleši,« se je še pomenljivo nasmehnila in elegantno odplesala dalje. On si je popravil suknjo^ si pogladil lase, vse z nekim pričakovanjem in z mirnimi koraki odšel proti svetlolasi deklici, ki je stala ob robu plesišča. Ni bil dober plesa- lec oziroma plesov niti ni po- znal, a s težko muko se je le odločil, da bo šel plesat z de- klico, ki mu je bila tako všeč. Z nasmehom majhne sreče se je priklonil pred deklico ter malce tiho dejal: »Pro- sim!« Vprašujoče ga je pogledala, se z ljubkim »oprostite« obr- nila proti drugemu plesalcu in že sta se držala za roke. On je s srečnimi očmi, ven- dar nekam začudeno pogledal proti orkestru, kot da niti ne ve, kaj igrajo. Nato jo je po- tihoma, tako da ne bi morda slišali ostali vprašali: »Opro- stite, kakšen ples pa je to?« in nato nekako v opravičilo: »Tega pa res ne poznam.« Ona mu je nekam nagajivo in veselo hkrati odgovorila: »Oprostite, to mora vedeti plesalec!« Spustila je njego- vo roko ter se oklenila ple- salca, ki ga je preje odklo- nila. »Plešiva blous,« je tiho dejala, da je ne bi on morda slišal in objemajoče sta od- plesala dalj po plesišču. On je odšel v garderobo, se oblekel ter odšel. Slišal je poslednje zvoke blousa, ki so mu prazno odmevali skupno s tistim »to mora vedeti ple- salec« v ušesih. V dvorani je orkester še ži- vahneje zaigral, vsi so ple- sali dalje, ko da se ni nič zgodilo. Hura, za svobodno Celje! Beograd se je vživljal v mirno življenje, saj je prete- klo sedem mesecev od njego- ve osvoboditve. V tistem ča- su smo bili Slovenci v našem glavnem mestu zelo močno zastopani. Tu so bili sloven- ski izgnanci iz leta 1941, v vojašnicah pa so se nabrali slovenski partizani, ki so iz naših slovenskih enot prišli v različne šole in enote. Med borci novoustanovljene gar- dijske brigade nas je bilo ta- krat kar osemdeset. Ni bilo dneva, da bi ne srečavali no- vih znancev. Ta se je prek ruske fronte pretolkel v do- movino, oni je spet po zdrav- ljenju v Italiji in Egiptu pri- šel v Beograd, tu so bili borci iz prekomorskih brigad — skratka, vojna vihra nas je iz vseh vetrov znosila v osvo- bojeni Beograd. ... V tistih dneh si človeka spoznal, pravzaprav zvedel si od kod je, po streljanju. Po glavnih beograjskih ulicah so prek zvočnikov prenašali po- ročila o napredovanju naših enot proti severozahodu. Ob osvoboditvah raznih krajev in mest so se na ulicah raz- legale »vroče bitke navduše- nja«. Zdaj so zaregljale brzo- strelke v rokah Istranov, po- tem so sprožili samokrese Zagrebčani ... Na vrsti smo bili Slovenci. Štajerci smo ugibali od kod bodo prej Svabi pobrali pete: iz Celja ali iz Ljubljane? Celje -se nam je zdelo bliže... Pa vendar smo se najprej pri- ključili splošnemu veselju Kranjcev, ko je prispela vest o osvoboditvi Ljubljane. Trinajsti maj ... Sli smo iz kina dom.ov. Na ulicah god- ba iz zvočnikov ... Poročila: — Danes so enote jugoslo- vanske armade in partizan- skih odredov osvobodile me- sta Celje, Laško, ... Dlje nismo poslušali. Bilo nas je nekaj iz celjske oko- lice. Roke so samo šinile za pasove in izvlekle orožje. Streli so odjeknili. Mimoido- či so si tiščali ušesa, smejali in nam stiskali roke: — Evo, Slovenci. Naj živi svobodna Slovenija! Multimiliarder iz Rimskih Toplic Dijak celjske gimnazije Tit Tičar, ki je drugače doma v Rimskih To- plicah, je lastnik bankovca za pet sto milijard nemških mark, toda za ta kos papirja si danes ne more ku- piti niti zarjavelega žebljička. Naš multimilijarder, ki se mora prikupi- ti očetu, če hoče dobiti denar za ki- no vstopnico, je numizmatik — ali po naše zbiralec denarja. V njegovi zbirki so zelo različni denarci: od omenjenega čeka iz dobe inflacije v Nemčiji leta 1926, pa vse do brona- stega kovanca iz časov Nerona, sta- rorimskega cesarja. Dajmo zdaj be- sedo mlademu »magnatu«, da nam pove nekaj zanimivih o nastanku in razvoju denarja: 2e ▼ dobi barbarstva so poznali denar, čeprav seveda v drugačni obliki kot da- nes. V začetka so izdelke izmenjavali kakor je pač naneslo, dokler ni postala izmenjava reden pojav. Pri blagovni iz- menjavi se je vsak trudil, da bi za svo- je produkte dobil blago iste menjalne vrednosti. Tako se je iz teh vrst blaga izoblikoval splošen plačilni ekvivalent, ki je sedaj služil kot den^. Tako je bila pri Grkih in Rimljanih živina sploš- no plačilno sredstvo (lat. pecunia — denar, izhaja iz lat. pecus — živina), Azteki so plačevali s posebno vrsto ka- kaovega zrnja, v mošnjah po 8.000 do 24.000 zrn. To obliko denarja označujemo danes kot naturalni denar. Ljudstva z natu- ralnim gospodarstvom še danes uporab- ljajo tak naturalni denar; školjke, pol- ževe hišice. Znan je kamenit denar oto- ka Yap, Z gospodarskim napredkom se je tudi trgovina vedno bolj razvijala, tako da je prišlo do redne blagovne izmenjave med različnimi deželami. Žlahtne kovine so postale splošni plačilni ekvivalent za izmenjavo. Zlato in srebro sta se po vsem svetu uveljavila kot plačilni sred- stvi in merili vrednosti; to pa iz raznih vzrokov: te kovine so trpežne in jih z lahkoto prenašamo in delimo na manj- še kose. K temu je treba dodati še to, da imata zlato in srebro po vsem svetu skoraj enako vrednost. Včasih so upo- rabljali te kovine takšne, kakršne so jih našli v naravi; plačevali so z zla- tim zrnjem in z mošnjami, ki so bile napolnjene z zlatim prahom. Nato so kovali novce, v katere so vtisnili po- sebne simbole in znamenja, tako da so lahko taSoj spoznali njihovo vrednost. Pri teh novcih se ujema novčna enota z utežno kar pomeni: vrednost novca ustreza vrednosti kovine. To vrednotenje, ki je slovelo na zla- tu, je bilo razmeroma uravnovešeno. V mirnih časih se je lahko spremenilo sa- mo 8 spremembo zlata. Ko pa je v prvi polovici prejšnjega stoletja odteklo iz Evrope na Vzhod več zlata, kot pa ga je lahko nadomestila proizvodnja te dra- ge kovine, se je dvignila njegova cena. Porok dobrega ravnovesja zlate pod- lage je gospodarstvo, ki se lahko nemo- teno razvija. Tako so razne vojne in krize močno pretresale vrednostno de- narno podlago prizadetih dežel. Angleška banka ni mogla v času Napoleonovih vojsk vztrajati pri svojih izplač,ilnih ob- veznostih. Te vojne proti Napoleonu so zahtevale ogromne vsote denarja, ki si ga je priskrbela tako, da je pri Angleš- ki banki najela posojilo v zlatu in v papirnatem denarju, ki ni imel zlatega kritja. Poskus finansiranja državnih iz- datkov z izdajo papirnatega denarja ni nova. 2e v letih 1716 do 1720 so v Fran- ciji tiskali nepokrit papirnati denar, ki se ni dal zamenjati za zlato. Bankovce, ki nimajo kritja v žlahtnih kovinah ali blagovnih menicah, imenujemo papirnati denar. Ta papirnati denar je po svojem značaju nekaj drugega, kot bankovci, pa čeprav jih na zunaj ne moremo razli- kovati. Tiskanje papirnatega denarja je bilo pred prvo svetovno vojno v večini držav le prehoden pojav. Dotlej se je namreč v kapitalističnih deželah udo- mačilo zlato vrednotenje; denar je imel obliko zlatih kovancev ali pa bankov- cev, ki so bili kriti z zlatom ali meni- cami. Leta 1914 pa so pod težo bojnih iz- datkov skoraj vsp vojskujoče se države prešle na papirno vrednotenje. Banke niso več zamenjale bankovcev za zlato, saj je to popolnoma izginilo kot plačil- no sredstvo. Obenem so vlade prodajale zadolžnice bankam, ki so jih plačevale z ogromnimi množinami papirnatega de- narja. Formalno je bil ta denar krit z držav- nim posojilom, kar pa je bilo le fiktiv- no kritje. Po končani vojni se je pa- pirnati denar ponovno tiskal, kar je povzročilo v mnogih državah inflacijo. Plitvice - remek delo narave Plitvički nacionalni park, rlasti ]ia jezera in stotero slapov, je nekaj posebnega, da celo nekaj izjemnega Kied znamenitostmi, ki jih je ustva- rila narava. Malokatera reka ima ta- ko slikovito zibel, kakor jo ima Ko- rana, ki vse do izliva v Kolpo pri Karlovcu nosi odtenke živozelenih jezer. Od tam, kjer se pod zadnjimi slapovi začenja korito Korane, pa vse do Plitvičkega Leskovca, je raz- suta ena sama krasota v svojem do- mala divjem in skoraj nedotaknje- nem gorskem okolju. Štirinajst jezer in jezerc je nanizanih zapovrstjo in vsako od njih leži za nekaj sežnjev ali pa za več metrov višje. Ti pra- govi tvorijo slikovite slapove, od ta- kih, ki s svojim truščem zaglušijo sleherno besedo in razbičajo bistro Todo v oblake vodnih delcev, do raztegnjenih prelivov, podobnim egUbani zavesi iz zelenega brokata. Na začetku jezer, kjer vsa vodna gmota hrumeče strmogljavlja v ko- tanjo, izgleda, kakor da bi ta voda vrela in je para tisto, kar se v obla- kih dviga iz globeli. Kadar pa son- ce pošev posije na meglico vodnih delcev, se čez kotanjo razpne mav- rica s svojimi nežnimi barvnimi od- tenki ... Take so Plitvice na pomlad, ko začenjajo zeleneti bukovi gozdovi nad prepadnimi stenami in poveša- ti svoje svetlozelene krošnje nad gladino ob položnih bregovih gor- njih jezer. Eden najmodernejših ho- telov nad jezerom Kozjak pravza- prav le za hip pretrga vtis nedotak- njene divjine. Na jesen, tako pravi- lo, in verjamemo lahko, se jezerske površine sprevržejo v zrcala, ki od- bijajo stotere barve listnatih go- zdov. Nepopisna pa je krasota Plit- vic pozimi, ko se ves ta pejsaž spre- meni v zasanjano pravljično deže- lo, ko mraz postane kipar pri tem, ko zakuje slapove v leden oklep. Plitvička jezera se raztezajo v dolžini 14 kilometrov, višinska raz- lika med najvišjim in največjim Proščanskim jezerom in začetkom korita Korane pa je nad 140 metrov. Najglobje je jezero Kozjak, ki je globoko 50 metrov in kjer je edino dovoljeno čolnarjenje. Jezera so pol- na rib in rakov, okoliški gozdovi mrgolijo od divjadi, ki je leto in dan pod zaščito. Tu najdete rjavega me- dveda, divje svinje, jazbeca, srnad. v drevesnih krošnjah pa redke ptice. Slavčkovo petje bo v večernih urah vsakemu prijetna melodija, pomeša- na v enakomeren šum slapov. Plitvička jezera so bila naseljena že v predzgodovinski dobi. Tu so lo- vili, ribarili in živeli Kelti, sem so prirejali dolge lovske izlete Franko- pani, v zadnjih desetletjih pa se v divjino jezer in slapov zatekajo re- ke turistov iz mest, zlasti pa po osvoboditvi, ko je bila zgrajena so- dobna asfaltna cesta in ogromen ho- tel. Tudi celjski »Kompas« ima iz leta v leto vedno več izletov k Plit- vičkim jezerom, katerih sloves se naglo širi po vsem svetu. Kadar boste- obiskali Plitvice, ne pozabite obiskati jam ob zadnjih slapovih, kjer se preliva voda iz Proseničkega jezera v Okrugljak Tam boste našli odgovor na vpra- šanje, kako so jezera nastala: me- šanica odplavljenega lesa, raztoplje- nega apnenca in alg je zgradila šte- vilne pragove. Ta dokaj krhka zmes povzroča, da voda vedno znova spreminja svoja tisočera korita, žle- bove, prelive in rokave. Kjer je pred leti človek napravil razgledne stop- nice, tam se danes s truščem razliva slap. Tam, kjer je še nedavno hru- mel slap, boste danes lahko otipa- vali sledove vodne sile. Plitvička jezera so izdaten biser priodnih lepot naše čudovite domo- vine. V zaligi iportii in polgliboki otroški vozički