Problemi, časopis za mišljenje in pesništvo,
november-december 1969, št. 83-84
Problemi, časopis za mišljenje la
pesništvo. Ureja uredniški odbor:
Niko Lehrman, Rudi Rizman, Mar-
jan Rožanc, Dimitrij Rupel, Fedor
Zigon (Aktualnosti); Spomenka Hri-
bar, Valentin Kalan, Milan Pintar,
Ivo Urbančič, Slavoj Žižek (filozo-
fija); Andrej Inkret, Taras Kermau-
ner, Andrej Medved, Rastko Močnik,
Dušan Pirjevec (literarna teorija);
Irtok Geister, Niko Grafenauer, Du-
šan Jovanović, Ivo Svetina, Marko
Svabić (literatura). Glavni urednik:
Niko Grafenauer. Odgovorni urednik:
Rudi Rizman. Tehnični urednik-
Marjan Rožanc. Uredništvo in upra-
va: Ljubljana, Beethovnova 2, tel.
20 487. Tehnični urednik posluje v
ponedeljek, sredo in petek od 9. do
13. ure, uprava pa v četrtek od 14.30
do 16.30. Naročila pošiljajte na upra-
vo Problemov, Ljubljana, Beethov-
nova 2, tekoči račun 501-8-475/1 z
oznako: za Probleme. Celoletna na-
ročnina 40 din, cena posamezne šte-
vilke 4 din, cena dvojne številke 7
dinarjev. Nenaročenih rokopisov
uredništvo ne vrača. Izdajata pred-
sedstvo ZMS in UO ZSJ v Ljubljani.
Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v
Ljubljani.
Uredništvo Problemov se je preselilo iz Beethovnove ulice v Sotesko 10
Dimitrij Rupel: Pohodite panje................677
Marko Svabić: Kvinta kvarta ....................685
Marko Pogačnik: Tinza...................692
Marko Hudnik: Izhodišče: Dizzy................703
Pavle Zidar: Germán....................705
Rudi Šeligo: Ali naj te z listjem posujem............703
Janez Povše: Iskanje prvega rojstva...............720
Lojze Potočnik: Kandrij...................723
Milan Jesih: Pesmi ki . . ,.................725
Franci Zagoričnik: Concerto grosso...............728
Mate Dolenc: Oblak smrti..................733
POLITIKA
Kaj so izrazili študentje
z gesli na zidovih
Sorbone, Manterrò,
Odeona itd. v letu 1968
I
Studentski upor v Franciji na po-
mlad leta 1968 je ostal opredmeten
v časopisnih poročilih, člankih, raz-
pravah, policijskih dokumentih, raz-
nih publikacijah, na fotografijah
in filmskem traku in kajpada v
spominu kot — glede objektivnosti
— najbolj krhki obliki konservira-
nja družbenih dogodkov in vrednot.
Pri iskanju dokumentov o tem
uporniškem študentskem gibanju
sem naletel na zbirko gesel, ki je
bila objavljena že junija, niti me-
sec dni po dogodkih, v Parizu v
žepni izdaji založbe Claude Tchou
pod naslovom »Zidovi imajo bese-
do.« Gesla je zbral Julien Besançon
(o njem nimam nikakršnih podat-
kov) in jih izdal očitno v veliki na-
glici, ker ni v zbirki razen gesel
in mest, kjer so bila napisana, vklju-
čno z dvigali, nobenega komentarja
in celo nobenega pojasnila pojmov,
kratic, izrazov tega trenutka in tistih
iz žargona.
Pristop k zbirki je otežilo tudi to,
da ni nikjer povedano, ali je to sa-
mo izbor gesel ali pa so zapisana
vsa, in to, da so preprosto naniza-
na po mehaničnem zaporedju, pred-
stavljena zunaj kakršnega koli si-
stema, ki bi jih grupiral in jih ta-
ko postavil v določen kontekst. V
tej zbirki je vsako geslo popolnoma
samostojno, in pripada samo sebi,
tako da je bila naloga analitika
tega, morda najbolj živahnega in
pestrega avtoportreta dogodkov, da
jih osmisli z določanjem nekate-
rih smeri in z grupiranjem okrog
teh smeri... Zato sem po svojem
najboljšem prepričanju (poudarek
je na >>svojem«) najprej spremenil
zbirko v statistični vzorec in jo raz-
cepil na dva dela: na gesla, prevzeta
iz tradicije, od revolucionarjev in
pomembnih duhov, ter na tista, ki
so bolj ali manj izvirno nastala na
kraju dogodkov.
Prvi del je nesorazmerno manjši.
Od skupaj 578'gesel jih je samo 54
citiranih in podpisanih, pripadajo pa
37 avtorjem, vključno z dvema ki-
tajslkima ljudskima pregovoroma.
V tem minimalnem citiranju in skli-
cevanju na avtoritete se pojavlja
Mao Ce-tung sedemkrat, enkrat
podpisan z MAO, napisanim fone-
tično, kar naj bi bilo nekaj vmes
med »moi«, to je piščevim jazom,
in Maom ; Marx se pojavlja štirikrat,
pri čemer je na dveh mestih isto
geslo, enkrat pa ni podpisan; potem
Breton štirikrat, Bakunin trikrat,
Saint-Just dvakrat. Che Guevara
dvakrat in De Gaulle dvakrat, ven-
dar obakrat usmerjen in uporabljen
zoper De Gaulla samega.
Med znamenitimi duhovi in re-
volucionarji so po zavednem ali ne-
zavednem izboru zastopani s po enim
geslom Heraklit, Sokrat, Plutarh,
sv. Avguštin, Shakespeare pod psev-
donimom »Hamlet«, Spinoza, Nie-
tzsche, Hugo, Napoleon, Baudelaire,
Zola, Lenin, Clemenceau, Gide, Va-
léry, Thorez in Unamuno:
Gesla teh velikanov družbenega
dejanja in misli so pretežno usmer-
jena po linijah, ki jih bomo opazi-
li šele z diferenciranjem v drugem,
izvirnem in hkrati prevladujočem
delu zbirke. Po moji diagnozi se
namreč v tem izvirnem delu pojav-
ljajo tri smeri. Ena je revolucionar-
na v razponu od tradicionalnih do
širših levičarskih koncepcij, druga je
anarhistična tja do doslednega »no-
volevičarskega« patetičnega opore-
kanja in destrukcije vsega obstoje-
čega, tako odnosov in procesov kot
tudi idej, in tretja pomeni situacio-
nizem, pomirjenje s stvarnostjo, ki
ga sestavlja oportunizem, defetizem,
idealizem, malodušje, brezizhodnost,
utrujenost in verjetno iskren človeš-
ki strah, ki ga je vsiljevala repre-
sija sil reda. Po notranjem smislu,
včasih pa tudi po povezanosti, je
vidno, da so gesla dopisovali kot
odgovore, da so torej vodili tudi
kvazidialoge in polovične dialoge,
vendar je to opažanje težko obdela-
ti, ker zbirka ne nudi ničesar, kar bi
prestopalo meje domnevanja. Ven-
dar je dobro doživeti vsebino te
zbirke, ki je ostala kot nadvse vre-
den dokument, pa vendar kot suro-
gat popisanih zidov, ki so jim z bri-
sanjem odvzeli možno vrednost zgo-
dovinskega spomenika, dobro jo je
ANTE KESIC
POLITIKA_
Kaj so izrazili študentje z ge-
sli na zidovih Sorbone, Nan-
terra, Odeona itd. v letu 1968
(Ante Kesić)....... 1
Za nov odnos med politiko in
komunikacijskimi sredstvi (in
obratno) (Rudi Rizman) ... 5
Za ustvarjalno orientacijo po-
litične kulture — za kulturno
politiko (Božidar Lakota) . . 6
MED TEORIJO IN PRAKSO_
Psihologija in politika (Hubert
Požarnik)........8
Reintegracija slovenske kultu-
re? (France Forstnerič) ... 10
ŠOLSTVO_
XIV. seminarju »Univerza da-
nes« na rob (Peter Vodopivec) 12
NOVA KRITIKA_
Politika in kultura (Dimitrij
Rupel) .........14
V navzkrižjih antipluralizma
(Taras Kermauner).....15
MED ZNANOSTJO
IN FILOZOFIJO_
Radikalizirano vprašanje o bi-
stvu (novodobne planetarne)
tehnike (Andrej Medved) . . 17
MED IDEOLOGIJO
IN EKSTISTENCO_
Trpljenje kot eksistenca —
da, trpljenje kot ideologija —
ne! (Ivan Mrak)......19
Revolucija kot nezaveden spor
s samim seboj (Marjan Rožanc) 22
Primer ideologiziranja (Ivan
Urbančič)........23
Razlikovanje med starim in
novim (Andrej Medved) ... 24
GLEDALIŠČE ____
Gledališče je kreacija social-
nih miljejev (Samo Simčič) . 25
Ali je smrt — smrt? (Marjan
Rožanc).........28
VIZUALNE UMETNOSTI_
Nekaj o oblikovalcu Sreču
Draganu (Miha Brun) .... 29
VREDNOTE_
Avša in nevarnost (Iztok Gei-
ster) ..........30
STRIP __'
Sojuz I II III (Ziuko Marusic) 31
INTERVJU .____
Ali je v veri garancija? (Pri-
mož 2agar).......34
1
doživeti tudi líot Itolelttivni napon in
napor duha, vrednega tega trenutka,
zgodovine in pripadnosti orientaci-
jam, ki so v zgodovini sodobne druž-
be nastale in trajale ter se prelam-
Ijale skozi določene situacije in in-
dividualnost udeležencev dogajanja.
П
Zbiralec gesel Julien Besançon je
vendar, kolikor prvo geslo v zbirki
ni bilo tudi prvo, ki ga je opazil in
zapisal, enkrat posegel vmes, da bi
dal zbirki smisel in ton. Prvo geslo,
ki ga je namestil z velikimi črkami
motta, se glasi:
TUKAJ JE VSE SPONTANO —
ali dobesedno
TUKAJ SE SPONTANIZIRA.
Kakor že ta začetna intonacija
stihijnosti, samoodsebnosti, samonik-
losti, ta anarhistični pristop pregri-
nja za naivnega ali površnega bral-
ca celoto s prozorno anarhistično
tenčico, je vendar treba za analizo
raziskati, ali je temu tako, in če ni,
rešiti celoto iz črno rdečega baku-
ninskega spektra. (Sicer pa so tudi
platnice knjige črne in rdeče.)
Ne da bi z žrebom izbral smer, s
katero bomo začeli, sem se odločil
—	nemara pod vplivom citiranega
motta — da bom kot prvo poglavje
združil anarhistična, vse izpodbija-
joča gesla; pripominjam le, da se
mnoga od njih stikajo med seboj, se
prelivajo druga v drugo in da jih je
treba natanko razvrstiti. Ker pa je
distribucija slučajnega dokaj pravič-
na, fluktuirajo gesla po skupinah,
tako da se napake izravnajo med
seboj, seveda če verjamemo avtorju
tega prikaza, da ni pristranski.
Kot temeljno anarhistično geslo
bi lahko vzeli to:
ANARHIJA SEM JAZ.
Pri tem je treba poudariti, da je
anarhija v tem geslu izvedena tako
dosledno, da kot zaimek «jaz« ni
uporabljen samostojni osebni zai-
mek »mol«, marveč »je«, ki se upo-
rablja samo z glagolom.
Kot strateško stališče anarhistov
lahko razumemo tole geslo:
NE DOPUŠČAMO, DA NAS PI-
TAJO POLITIKI S SVOJO BLATNO
DEMAGOGIJO. RAČUNAJMO SA-
MO NA SAME SEBE. SOCIALIZEM
BREZ SVOBODE JE KASARNA.
(Bakunin) Podpis Bakunina se na-
naša samo na tretji del gesla.
Pri iskanju svobode zahtevajo, da
se je treba osvoboditi Sorbone, taka
da bi jo požgali.
V to smer kaže tudi stališče:
PREDLOGI (iniciative) UBIJAJO
EMOCIJO.
(tu gre za besedno igro: les motions
—	l'émotion).
Spodbijanje vsega ni obšlo niti
sindikatov z značilnimi krepkimi be-
sedami :
SINDIKATI SO JAVNE HiSE.
Nasploh oporekajo vsemu, kar
afirmira tak red:
SISTEM JE MOGOČE NAREDI-
TI IZ CESAR KOLI.
Zalet oporekanja seže tudi do ge-
sla:
RAD PIŠEM FONETIČNO,
to se pravi do degradacije lEistnega,
francoskega jezika. Celo kakršen
koli govor je kontrarevolucionaren ;
zahtevajo pa revolucionarno-brez-
domski komite. Spodbijajo tudi po-
jem revolucionarne misli, četudi si
je težko predstavljati revolucionar-
no akcijo, pred katero ne gre tudi
revolucionarna misel:
NI REVOLUCIONARNEGA MIŠ-
LJENJA, JE SAMO REVOLUCIO-
NARNA AKCIJA
ali
VSE KAR JE USTVARJENO, JE
PRIŠLO IZ DINAMIZMA, KI TECE
IZ SPONTANOSTI.
' Odnos, ki spodbija vse, ne priza-
naša niti umetnosti:
UMETNOST JE GNOJ.
Sklictijejo se na Nietzscheja:
V SEBI JE TREBA NOSITI KAOS,
DA BI LAHKO VRGLI V SVET
PLESOCO ZVEZDO.
Dosledna destrukcija je pogoj za
srečo:
CE HOCES BITI SREČEN, OBESI
SVOJEGA LASTNIKA.
Posmehujejo se vsem družbenim
ukrepom razen skrajnim:
REFORMIRAM SVOJO ZADNJI-
CO
in zahtevajo
NENEHNO OPOREKANJE
kot npr.: ZAVEST O DRŽAVLJAN-
SKIH DOLŽNOSTIH (civisme) SE
RIMA S FAŠIZMOM (fachisme).
Rušenje vsega ne prizanaša niti
lastnim simbolom:
NE MISLIM, DA BO MOGOCE
ZMAGATI BREZ RDECE CRNIH
ZASTAV. A PO TEM JIH BO TRE-
BA UNIČITI,
svobodo pa dviga do tolikšne iz-
ključnosti:
NISEM V SLUŽBI NIKOGAR,
NITI NARODA, SE MANJ PA NJE-
GOVIH VODITELJEV,
ali do zahteve:
POSILITE SVOJO ALMO MATER,
pri vsem tem pa se v svoji stihijno-
sti sklicujejo na prvotno Almo ma-
ter, na naravo, da bi spodbijali vse
družbene odnose:
NARAVA NE DELA NIKOGAR
NE ZA SLUGO NE ZA GOSPO-
DARJA, JAZ PA NOCEM NE SPRE-
JEMATI ZAKONOV NE RAVNATI
SE PO NJIH.
Ker pa to ni mogoče in ker se tudi
pisatelj te vroče parole prav gotovo
podreja zakonom, vsaj toliko, koli-
kor je nujno za obstoj, se nudijo
takšni ekstremizmi (pogosta je zahte-
va: Pobesnite!) bolj kakor psihološ-
ka potreba kot možna revolucio-
narna praksa.
III
Verjetni nosilci revolucionarnosti
v tem gibanju so se predstavljali z
drugačnimi, mnogo bolj realističnimi
in življenjskimi gesM, in ko smo že
posegli po številčnem dokazovanju,
je takšnih približno trikrat več kot
anarhističnih; a ne gre le za množi-
no, marveč so tudi bolj udarne in
domiselne. Povedati je treba, kaj je
tu citirano po Marxu. N'a dveh me-
stih se nahaja zastrašujoča ocena o
vedenju razreda v agoniji, na dvo-
rišču Sorbone pa je napisano v ob-
liki Marx ove brzojavke, datirane s
13. majem 1968:
VIDETI JE, DA STARI KRT
ZGODOVINE LEPO IN DOBRO
GLODA SORBONO.
Pod geslom, ki govori o obrnje-
nem orožju kritike, Marx ni pod-
pisan, toda njegov duh je prisoten
še večkrat. Ta gesla vsebujejo pouk,
opozorilo, strategijo, navodilo, per-
spektivo in revolucionarni optimi-
zem. Oglejmo si npr. eno od opozo-
ril vladajočim:
TUKAJ STE SOOČENI Z MAJH-
NO SILO. PAZITE SE, DA NE
BO ZARADI VASEGA ODPORA
IZBRUHNILA DRŽAVLJANSKA
VOJNA
ali:
V FRANCIJI JE 38.000 KOMUN.
MI SE NAHAJAMO V DRUGI (prva
je bila namreč pariška komuna leta
1871)
ali:
KADAR POSTANE LJUDSKA
SKUPŠČINA BURŽOAZNI TEA-
TER, MORAJO VSI BURŽOAZNI
TEATRI POSTATI LJUDSKE
SKUPŠČINE.
Ta gesla sporočajo vladajočim, da
so jih razumeli in razgalili:
LAHKE MEZDE, TEŽKI TANKI
ali:
NA FAKULTETAH JE 6 «/o DE-
LAVSKIH OTROK, V POBOLJSÏ;-
VALNICAH PA 90«/o.
Konkretna kritika in upor nista
usmerjena proti kaki splošnosti,
marveč proti predsedniku De Gaul-
lu. Dvakrat ga pobijajo z njegovimi
lastnimi citati, in naj mi bo dovolje-
no, da jih po duhu prištevam k
marksistični kategoriji udeležencev
vstaje. Hkrati izrabljam priložnost
in opozarjam na možno svojevolj-
nost, zato dopuščam tudi morebitne
drugačne razlage.
2
Prvi citat:
NEZMERNOST VELiCiNE PO-
VZROČA, DA SE IZGUBLJA OB-
ČUTEK ZA STVARNOST.
(De Gaulle).
In drugi citat, ki je bil tiste dni
še svež, je stavek, ki ga je izi-ekel
De Gaulle na univerzi v Bukarešti
dva dni pred vstajo:
OD ENEGA KONCA EVROPE DO
DRUGEGA SE ŽE DVIGA ZDRAV
VETER IN ODNASA PREGRADE.
(De Gaulle).
De Gaulle je bil večkrat na udaru,
domiselno, aforistično ostro, pa tudi
surovo, a nikdar žaljivo ali podlo.
Aforizem
VSAKA OBLAST KVARI. ABSO-
LUTNA OBLAST KVARI ABSO-
LUTNO
se očitno nanaša na De Gaulla in
vzklik
ŽIVELA SVETA VOJNA PROTI
5. (razume se — peti republiki) je
prav tako naperjen vanj. Na bivšega
predsednika se nedvomno nanaša
tudi ta ironična ugotovitev:
PORABIL JE DVA TEDNA, DA
BI OBJAVIL V PETIH MINUTAH,
DA SE BO LOTIL V ENEM MESE-
CU TISTEGA, CESAR MU NI
USPELO OPRAVITI V ŠESTIH
LETIH.
V stopnjevani obsodbi nerevolu-
cionarnih lastnosti je De Gaulle na-
veden z imenom:
CE MISLIM, DA NI TREBA
SPREMENITI NIČESAR, SEM KO-
LABORACIONIST.
CE NOCEM misliti, sem stra-
HOPETEC.
Ce mislim, da je v mojem
interesu, da se nlc ne spre-
minja, sem umazanec.
CE SEM KOLABORACIONIST,
STRAHOPETEC IN UMAZANEC,
SEM ZA DE GAULLA.
Zlasti je na udaru De Gaullova
ideja o participaciji. Ena takih ob-
sodb se na primer glasi:
BRIGAJ SE ZA SVOJE DELO,
(toda) NIČEVOST IN TORTURA
PARTICIPIRATA TU (pri takšnem
stališču). Ali:
BITI SVOBODEN V L. 1968 SE
PRAVI PARTICIPIRATI.
Najdejo pa se tudi sporočila De
Gaullu:
CHARLOT (nadimek Charlieja
Chaplina), MI NISMO VEC TELETA,
MI NISMO VEC POKORNI NAŠE-
MU GENERALU, (besedna igra: des
veaux — dévots)
ali:
OBLAST NI NEZASTARLJIVA
PRAVICA DEGOLIZMA
ali:
MAR IMAJO DEGOLISTI EN
KROMOSOM VEC?
Zapisan je bil celo vzklik:
NAJ ŽIVI DE GAULLE! katerega
sestavni del je podpis Francoski
mazohist. In naprej :
REFERENDUM: ZVIJAČNOST,
NATO DIKTATURA.
In kot končno sporočilo De Gaul-
lu:
SPLOSNA volja (la volonté gé-
nérale)) PROTI VOLJI GENERALA
Volji generala in reda se postav-
ljajo nasproti mobilizacijska gesla:
PRAVICE, DA NE ŽIViS, NE IZ-
PROSIŠ, AMPAK SI JO VZAMES.
SVOBODA JE DOBRINA, KI NAS
OVIRA S POMOČJO ZAKONOV,
UREDB IN NEZNANJA, DA JE NE
DOSEŽEMO.
SORBONA, ULICA ŠOL — SOLA
ULICE.
LJUDJE, KI JIH JE STRAH,
BODO Z NAMI, CE BOMO OSTALI
MOČNI.
NASE roke potiskajo bom-
be v luknje reda.
POLITIKA PREHAJA NA ULI-
CO.
TOVARIŠI, OBOROŽITE SE!
OTROČJI JE SRAM LJUDI, KI
SE PRI IZHODU IZ NIČEVOSTI
SOOČAJO Z ŽIVLJENJEM.
V	IZJEMNI SITUACIJI
IZJEMNI UKREPI
IN SORAZMERNE ŽRTVE.
SAMO EN NEREVOLUCIONAR-
NI VIKEND JE NESKONČNO BOLJ
KRVAV KOT EN MESEC PERMA-
NENTNE REVOLUCIJE.
NITI ROBOT NI SUŽENJ.
Ena od parol ima naslov: ZGO-
DOVINSKI POZIV:
V	ČASU, KO PRETRESA FRAN-
COSKO DRŽAVO UPOR NJENE
MLADINE, IMAJO LJUDSTVA, KI
JIH ZATIRA TA ISTA DRŽAVA,
POMEMBNO PRILOŽNOST, DA
STRESEJO S SEBE JAREM. BRE-
TONCI, ALZACANI, KATALONCI,
BASKI, FLAMCI, KORZIKANCI,
ZDRUŽITE SE — IN VASA MLA-
DINA LAHKO Z OSVOBAJANJEM
PRISPEVA K ISTOČASNEMU.
OSVOBAJANJU	FRANCOSKE
MLADINE.
Se nekaj gesel, ki so značilna po
svojem mobilizatorskem duhu:
HITREJE!
MI VSI SMO »NEZAŽELENI«.
REVOLUCIJA JE INICIATIVA.
OBLAST JE IMELA UNIVERZE,
Študentje so jih vzeli.
OBLAST JE IMELA TOVARNE,
DELAVCI SO JIH VZELI.
OBLAST JE IMELA RADIOTE-
LEVIZIJO,
NOVINARJI SO JO VZELI.
OBLAST IMA OBLAST,
VZEMITE JI JO!
GLEJ: ČAKAMO TE!
TECI, TOVARIŠ, STARI SVET
JE ZA TEBOJ.
bolj kot kdaj prej posta-
viti akcijske odbore.
predvsem postaviti akcij-
ske odbore.
zmaga z akcijskimi odbo-
ri.
imate svoj akcijski odbor?
Ce ne, postavite svoj ak-
cijski odbor.
strah pred rdečim prepu-
stimo rogatim živalim.
potrebno je rdece, da bi
prišli iz Črnega.
modernizem je pri nas sa-
mo modernizem policije.
bomo prebili svoj cas na
sorboni z abstraktnim raz-
mišljanjem o revoluciji?
ali pa bomo uskladili svoja
dejanja s svojimi gesli?
ne hodite letos v grcijo.
ostanite na sorboni!
slecite hlace frazam, da
boste na ravni sanskilotov
(besedna igra: deculotter — sanscu-
lottes).
Del tega bojnega opusa sestavlja-
jo tudi strateška navodila in stališča:
ce se je treba ZATECI k si-
li, ne ostajajte na sredini.
izbijte cep, da boste spro-
stili revolucionarno ener-
gijo množic.
malo popustiti pomeni ve-
liko kapitulirati.
od kod prihajajo ideje o
pravici, mar padajo z neba?
ne. ali so prirojene? ne. pri-
hajajo lahko le iz družbe-
ne prakse, iz razrednega
boja, iz boja za proizvodnjo
in znanstveno raziskova-
nje. mao ce-tung.
NE TROSIMO MARXA (ne raz-
metavajmo z Marxom).
v	tej kategoriji gesel je zajeta tu-
di neenotnost levih sil:
ne zabavljajte cez sebe.
zabavljajte cez druge.
v	borbi proletariata vi-
dimo neko nevarnost. v ba-
zi odločajo delavci, sindi-
kati pa se obnašajo kot
tekmeci, da bi očuvali
oblast, ki je doslej stalno
dusila revolucionarno bu-
jenje.
imamo predzgodovinsko
levico.
v tem poglavju ni pozabljena niti
solidarnost:
živeli varšavski študent-
je!
ali
vsi smo nemski židje,
kar pomeni: vsi smo s Cohn-Bendi-
tom.
Ena od razsežnosti te skupine ge-
sel je tudi pohvala samoupravlja-
nju:
3
ZAHTEVATE SAMOUPRAVLJA-
NJE. ZAČNITE TAKO, DA BOSTE
PRENEHALI BITI TUJA LASTNI-
NA.
VZPOSTAVITE OBLAST DELAV-
SKIH SVETOV. Revolucionarna
mladina.
VSO OBLAST DELAVSKIM SVE-
TOM.
Vendar so drugi tudi nasprotovali
temu. Tej isti, ponovljeni paroli je
na drugem mestu dodan podpis:
Besnež, in ironija se stopnjuje s pri-
pisom :
VSO OBLAST SVETOM RAZSRJE-
NIH. (podpis:) Delavec.
In še en vklik univerzalnosti samo-
upravljanja:
NAJ ŽIVI OBLAST DELAVSKIH
SVETOV NA VSEH ŽIVLJENJSKIH
PODROČJIH.
IV
Na prehodu k tretjemu situacioni-
stičnemu poglavju si oglejmo nekaj
utopizma, revolucionarne romantike,
brez katere ne gre:
SEN JE STVARNOST.
ODREJAM STANJE PERMA-
NENTNE SRECE.
NAJPREJ JE TREBA IZVESTI
REVOLUCIJO V LJUDEH, PREDEN
JO URESNIČIMO V STVAREH.
ČLOVEK NI ROUSSEAUJEV DO-
BRI DIVJAK NITI CERKVENI
ROCHEFOUCAUDSKI POKVARJE-
NEC. KADAR GA ZATIRAJO, JE
NASILEN, KADAR JE SVOBODEN,
JE BLAG.
V
To utopično medigro sem upora-
bil kot tampon, da bi revolucionarno
smer ločil od sil, ki so pri nas manj
poznane, nemara tudi zaradi tega,
ker smo radi gledali na študentsko
gibanje v Franciji kot na bolj ali
manj homogeno, celo takrat, kadar
smo njegovo družbeno smotrnost in
smiselnost postavljali pod vprašaj.
Vendar glede na to zbirko gesel gi-
banje ni bilo enotno, ne le kar za-
deva razcepljenost levice, marveč so
bila v njem močna, vsaj po številu,
ostrini, duho\'itosti in spričo tega tudi
po določeni učinkovitosti, situacioni-
stična, oportunistična, prorežimsica
in morda tudi celo desničarska ge-
sla. Gesel, ki kažejo takšno usmeri-
tev, je nekaj več kot onih, ki smo
jih označili kot anarhistična, poleg
tega pa so bolj udarna in bolj spre-
jemljiva. So takšna, da šo prav go-
tovo ogrožala tudi srednjo, najbolj
bojevito, revolucionarno skupino,
gledano v dokaj široki »koaliciji«
levih sil. Parole situacionistov so
nabite s tistim, kar se precej lahko
sprejema, s cinizmom, duhovitostjo,
navidezno dobronamernostjo, ra-
zumnostjo, skrbjo za osebne usode,
z »iskrenim« priznanjem brezizhod-
nega položaja, z defetizmom, stna-
hom, pa tudi s paniko.
K nekemu geslu, ki je postopoma
naraščalo in s katerim so študentje
odklanjali, da bi bili reševani, diplo-
mirani, recenzirani, ker bi bili s tem
indoktrinirani, sacerlizirani (verjet-
no po imenu neke nove pariške če-
trti), izpostavljeni pridigam, je ne-
kdo, ki je bil nasprotnega mnenja,
dodal:
...DA, VENDAR OD REVOLU-
CIJE BATINANI, OPEHARJENI,
PODJARMLJENI, ZAPLINJENI.
АЦ pa takle obrat, najbrž kot od-
govor na precej pogosto uporabljen
izraz »teleta«: od danes obsta-
jata samo dve kategoriji
ljudi: teleta in revolucio-
narji. Ce bo priSlo med nji-
mi do poroke, bodo naprävi-
li re-vol-ucionarje.
(re-veau-lutionnaires ; v francoščini
namesto z navadnim o pisano z eau
kot v veaux = teleta).
Jalovost punta je izražena v ge-
slih:
VI BUZERIRATE MUHE.
PRIŠEL, VIDEL, VERJEL.
In v monoparoli:
NIC.
Podobno sledi:
LEBDIM.
IZMISLITE SI NOVE SEKSUAL-
NE PERVERZIJE.
DOL VSEBINSKO,
NAJ ŽIVI MINLJIVO!
sestavni del gesla pa je vsekakor
tudi podpis: Marksistična revolucio-
narna mladina.
Značilno kratko in udarno je tudi
to:
O SIZIF!
Eno najbolj strupenih:
JAZ SEM MARKSIST GROU-
CHOVE SMERI,
Groucho pa je ime enega od ame-
riških komikov bratov Marx.
Z njim se lahko po duhovitosti ko-
sa nemara samo eno geslo, verjetno
levega izvora:
NAJ ŽIVI SOLIDARNOST Z AF-
RIŠKO-AMERIŠKIM NARODOM!
kar se očitno nanaša na ameriške
črnce.
Medtem ko pri revolucionarno
usmerjenih študentih prevladujejo
gesla, ki mobilizirajo, je pri situa-
cionistih največ takih, ki imajo na-
sproten učinek:
POZOR, TOVARIŠI, REPUBLI-
KANSKI RED SE PONOVNO
VZPOSTAVLJA. Defetlst.
DA BI MOGLI OBSTATI, MORA
REVOLUCIJA PRENEHATI OB-
STAJATI.
In dalje: ŽIVETI V SEDANJOSTI,
SAMO V SEDANJOSTI.
MI SAMI NE MOREMO NIČE-
SAR.
PERMANENTNA REKREACIJA.
POKOPALIŠČE.
NA POTEH, PO KATERIH NI
HODIL NIHCE, TVEGAŠ SVOJE
KORAKE. V MISLIH, KI JIH NI
MISLIL NIHCE, TVEGAŠ SVOJO
GLAVO.
OPOREKAJTE NAJPREJ SAMI
SEBI.
To geslo je dobilo odgovor:
DA, S'È CELO DE GAULLU.
Naslednjemu geslu pa ni, vsaj po
zbirki, odgovoril nihče:
TISTI, KI GOVORE O REVOLU-
CIJI IN RAZREDNEM BOJU, A NE
RAČUNAJO Z VSAKDANJO
STVARNOSTJO, GOVORE S TRU-
PLOM V USTIH.
Ali pa eno izmed bolj dobroduš-
nih:
SPREMEMBA PERE BOLJ BELO
KOT REVOLUCIJA ALI REFOR-
MA.
Zadnja situacionistična parola v
zbirki se glasi:
SANJAM O TEM, DA BOM SRE-
ČEN IMBECIL.
Namesto da bi tri obravnavane
politične usmeritve postavili na za-
ključku v medsebojni odnos, se zdi
primerno, da iz tistega, kar so nji-
hovi nosilci izpovedali o sebi in sve-
tu, omogočimo prodor blisku opti-
mizma, revolucionarnega in člove-
škega:
TEŽAVNO JE TISTO, KAR JE
MOGOCE STORITI TAKOJ;
NEMOGOČE JE TISTO, KAR
ZAHTEVA NEKAJ VEC CASA.
Zagreb, 3. 10. 1969
* Ta članek je bil prebran kot
koreferat na simpoziju, ki ga je ob
50-letnici SKOJ, KPJ in naprednih
sindikatov organizirala republiška
konferencla Zveze mladine Hrvat-
ske skupno z zagrebškim mestnim
mladinskim komitejem od 7. do 9.
oktobra 1969 v Zagrebu. Poleg zgo-
dovinskih tem so na simpoziju ob-
ravnavali tudi novolevičarska giba-
nja. Avtor tega članka je v uvodu
še posebej razložil svojo metodo, ki
poskuša analizirati pojav nove levi-
ce od znotraj. Funkcija koreferata
je bila predvsem razbijanje mita, češ
da gre pri novi levici ekskluzivno
za levo pozicijo. Avtor je z notra-
njim pristopom razkril idejno ambi-
valentnost tega socialnega pojava.
4
Za nov odnos
med politiko
in komunikacijskimi
sredstvi (in obratno)
Zadnji politični dogodki, ki jih je
intenziviral na prvi pogled dokaj ba-
nalen vzrok — cesta, so kot prispe-
vek sanaciji političnih razmer pri-
nesli nezadovoljstvo nad sedanjo
politiko komunikacijskih sredstev
pri nas. S tem se je nenadoma lega-
liziralo spraševanje, ki je bilo še
včeraj blokirano. Vržena je bila ro-
kavica, ki jo je treba pobrati. Kajti
ocena o monopolizmu, privatizmu
in »škarjah« v komunikacijskih
sredstvih je bila izstreljena s tiste
strani, ki je še včeraj narekovala
takšno ali drugačno, bolj ali manj
zvesto posnemanje. Ce je v nekem
trenutku nastala pri posnemovalcih
zmeda o tem, kateri politični nosi-
lec združuje v določenem trenutku
največji možni obseg vpliva, ugleda
in moči, potem je potrebno poiskati
vzroke v avtoriteti in veljavi teze
o enotnem političnem prostoru —
njen prvi zakon se imenuje železni
zakon transmisije. V proklamacijah
in resolucijah bi koga utegnilo za-
vesti, da smo koncept transmisije
za vedno pokopali. Vendar se bojim,
da je preobrat v starem pojmovanju
obstal na pol poti, da so prevladale
tiste politične težnje, ki jim je šlo
bolj za to, da se stari odnos pojavi
v novi preobleki, kot pa da popolno-
ma prekinejo z njim.
V praksi delovanja komunikacij-
skih sredstev se staro v novem kaže
v avtocenzuri, v manjšem tveganju
— na račun kvalitete ali v usmerit-
vi na nevtralne teme npr. na zabav-
no-komercialne. Marsikje so vrgli v
koš z apologetskimi prispevki vred
tudi sleherno politično publicistiko,
sleherno družbeno naravnano misel.
Takemu »novemu« tipu komunicira-
nja ustreza nov tip glavnega ali od-
govornega urednika. Šefi množično
branih tednikov in tedenskih revij
nas bodo že po pr\'em vtisu upravi-
čeno prepričali, da niso ideologi ali
agitpropovsko naučeni ljudje. Po-
nosno bodo zatrdili, da jih politika
ne zanima, da so celo »apolitični«,
da skrbijo kvečjemu za osebne sti-
ke z izdajateljem, ki jih formalno
potrjuje. In res. Gospodje so pokro-
vitelji najrazličnejših »miss« pred-
stav, rallyjev, zabavno-glasbenih
prireditev in hobbyjev. Omenili smo
le banalnejše primere, čeprav opi-
sano stanje ne zadeva samo zabav-
no-komercialnega časopisja, temveč
je najedlo tudi ugledne in resne ča-
sopise; o tem priča na primer sivina
kulturnega (ne)koncepta osrednjega
nacionalnega dnevnika DELO ali ne-
moderna apologija ljubljanske RTV,*
ki celo pravovernemu politiku ne
pomeni dosti več kot tisto, kar je za
naše pojme vloga poklicne objoko-
valke na kitajskem pogrebu.
Za vse glavne urednike slovenskih
dnevnikov, tednikov in komercialno-
zabavnih listov je z zelo majhnimi
izjemami skupno to, da v političnem
prostoru ne igrajo kake izrazito sa-
mostojne vloge, ki bi omogočala, da
bi imel časopis širši manevrski pro-
stor, da bi se nenehno politično in
socialno ekspliciral v okvirih, ki jih
dovolj na široko postavlja ustava.
Dejstvo, da postaja dani slovenski
komunikacijski medij nezadosten v
smeri, ki jo nakazujem, se potrjuje
v porastu zanimanja za VUS in
SPIEGEL. Obema komunikacijama
je skupno, da sta odprti za živo, ak-
tualno in deloma nekonformistično
besedo, predvsem pa da delata raz-
vidno razliko med informativno in
opredeljeno besedo.
Mogoče in potrebno se je vpraša-
ti o izhodu, ki bi dal vsaj slutiti o
premiku na bolje. Pri tem se je tre-
ba opreti na pridobitev, ki jo je pri-
nesla družbena ureditev. Privatno-
lastninski odnos do komunikacijskih
sredstev je nadomestila — vsaj v
deklarativnem pogledu — družbena'
lastnina, tedaj nova kvaliteta, ki pa
je ostajala vseskozi nepremišljena
in najpogosteje omrtvičena družbe-
na realiteta. Ce seveda odklanjamo
privatizacijo tako v stari kakor v
novi preobleki, potem moramo takoj
zatrditi, da nam gre za uveljavlja-
nje samostojnih in odgovornih oseb-
nosti, ne anonimnih in marionetnih
figur, ki nastopajo z javno razvidni-
mi programi in koncepti, s katerimi
je mogoče v vsakem trenutku vodi-
ti neposreden kritični dialog. Edino-
le v taki situaciji se lahko uveljavi
tako imenovani družbeni interes,
prek angažiranih posahieznikov in
družbenih teles, ki pomenijo nein-
stitucionalizirani pritisk.
Danes smo še daleč od takega sta-
nja. Demokratični (lahko ga imenu-
jemo tudi samoupravni) pritisk je
postavljen vsaj pred dve nefunkcio-
nalni oviri. Prva je v tem, da komu-
nikacijske ustanove ne razgrinjajo
svojega koncepta, čeprav to tudi ne
pomeni, da so brez koncepta; gre
le za to, da ga je treba šele razbrati
iz praktičnega delovanja, pri tem pa
se Voditelj masovnega medija ob
vsaki kritični pripombi skrije za zi-
dom neodgovornosti in nezavezano-
sti razvidnemu konceptu. Tako nas
je voditelj RTV še pred kratkim
opozarjal, da je proti monopolizmu
in privatizaciji RTV. Napad je boljši
kot obramba! Druga ovira je v tem,
da pomeni kritika politike nekega
komunikacijskega sredstva x avto-
matično kritiko politika y, ki je skri-
ti oče koncepta, glavnj urednik pa je
le njegova eksponirana figura, na-
meščena na polju političnih načr-
tov.
Dobronamerne kritike tedaj ne
jemljejo kot izraz volje do korekture
koncepta, temveč kot politično po-
zicijo z nameni sovražne narave,
za katerimi stoji druga stran, drug
politik. Priča smo nefunkcionalne-
mu, nepravemu ujemanju dveh raz-
ličnih nivojev.
Nadaljujemo z iskanjem konstruk-
tivne alternative. Vidimo jo v bolj
zavzeti vlogi SZDL,** ki nadomešča
prejšnjo vlogo privatnega subjekta
(ta proces socializacije komunikacij-
ske ustanove se sicer odvija danes
v precejšnjem obsegu tudi v razvi-
tem kapitalističnem svetu) in pri-
naša s seboj mnogo širšo (in ne le
lastniško razpoložljivost komunika-
cijskih sredstev. SZDL bi morala za-
* Pri tem mislim poleg omejitve-
nih suverenosti kultimiega koncepta
še posebej na pozicijo političnih
komentatorjev, ki najpogosteje osta-
jajo na ravni političnega papagaj-
stva in apologije, takšni ravni se je
pred tedni odrekel tudi predsednik
srbske ZK Marko Nikeaič. Poučni so
v tem smislu intervjuji z vodilnimi
političnimi osebnostmi, ko smo priče
razgovora avtonomne osebnosti z
novinarjem, ki so mu zamrli vsi
kritični človeški čuti.
** SZDL je namreč ustanovitelj ali
izdajatelj večine komunikacijskih
subjektov, o katerih teče beseda v
tem prispevku. Preteklost ni velik
prijatelj naše teze o bolj zavzeti
vlogi SZDL v svetu komunikacijskih
sredstev, saj se je taka vloga doslej
uresničevala zgolj na način transmi-
sijskega vplivanja in ne v smeri, ki
jo nakazuje članek. Tak koncept
dela SZDL seveda potrebuje mnogo
bolj premišljen, kvalificiran in si-
stematičen napor, tudi temu ustre-
zen »tip« političnega delavca in
ustrezajočih političnih odnosov.
RUDI RIZMAN
5
živeti líot tribuna in kot servis, ki
nenehno razbija zaprte sisteme in
težnje po privatizaciji, ki zapirajo
demokratično igro permanentnega
vključevanja novih duhovnih moči,
energij in znanja. Bolj konkretno
povedano: v izbiro koncepta in nje-
govih realizator j ev bi bilo potrebno
položiti tekmovalnega duha. SZDL
bi tedaj morala v določenih obdob-
jih javno razpisati koncepte in funk-
cije za posamezna komunikacijska
sredstva. Ta načrt je mogoče funk-
cionalno izvesti v več različicah, v
katere se ne spuščamo. Gre nam
predvsem za to, da dosedanje oblike
odnosa SZDL do komunikacijskih
sredstev evoluiraj o od tiste prakse,
ki je načelno stališče zelo hitro za-
menjala za taktično-dnevni interes
in si s tem sama načela komunika-
cijski živec, na katerem lahko sloni
pomemben del tudi njene lastne ak-
tivnosti. V mnogih primerih pa je
že načelni odnos narekoval taktični
prijem in podrejenost dnevnemu po-
litičnemu interesu.
Za ustvarjalno
orientacijo
politične kulture -
za kulturno politiko
I.	Tisti, ki ga bo ta grobi poskus
soočenja s situacijo človeka v po-
trošniški družbi spodbudil k na-
daljnjemu premisleku, si bo verjetno
z zanimanjem ogledal (med drugim)
tole literaturo:
Max Scheler: Položaj čovjeka u
kozmosu (Veselin Masleša, Sarajevo,
1960)
Vance Packard: Industrija svesti
(Sedma sila, Beograd, 1967)
Karen Homey: Neurotična ličnost
našeg doba (Grafički zavod, Tito-
grad,1964)
Erich Fromm: Zdravo društvo
(Rad, Beograd, 1963) in Bekstvo od
slobode (Nolit, Beograd, 1964)
Herbert Marcuse: Čovjek jedne
dimenzije (Veselin Masleša, 1968) in
Eros in civilizacija (Naprijed, Za-
greb, 1965)
Harry K. Wells: Neuspeh psiho-
analize od Freuda do Fromma
(Kultura, 1967)
K. Marx : Rani radovi (posebno
pariški rokopisi)
Student Power — Problems, Dia-
gnosis, Action (Penguin Books in
association with New Left Review,
1969)
la. Hipoteza o objektivni in pla-
nirani socialno kulturni diskrimina-
ciji in pohabi jan j u človeka postav-
lja pod vprašaj hipotezo o možno-
sti samoupravljanja v okviru po-
trošniškega sistema in postavlja
zahtevo рк) revolucionarnem obratu
v okviru možnosti. Domet tega pi-
sanja ne sega preko soočenja: tudi
program, ki ga postavlja ta grobi
oris, namerava samo razsvetliti bedo
in tendence kulturne alienacije v
sodobnem slovenskem prostoru.
II.	Utemeljitev:
a) Človeka preprosto žene k temu,
da se zadovolji (Freud). Zaradi ra-
cionalizacije odporia stvarnosti člo-
vek zatira neposredni odnos tega
prilagajanja na relaciji potreba —
predmet zadovoljitve v socialno
spremenljivi obliki, kar v bistvu
predstavlja temelj civilizacije. Toda
zato ne dosega največje zadovoljitve
(do užitka), ampak zadovoljitve le v
večji ali manjši meri, do situacije,
ki transcendira užitek v prihodnost.
Smisel tega samozatiranja je korak
k polnejši zadovoljitvi, pot v »ne-
besa«, v komunizem, v grabljenje
po prihodnosti. Pomen takšne se-
danjosti je torej v tem, da si že
jemlje jutri. Skozi sublimacijsko
samozatiranje vodi pot v produktiv-
no ustvarjalno orientacijo človekove
dejavnosti, do bližjih ciljev in v
bodočnost gibanja.
b)	Res je, da človeka preprosto
žene k temu, da zadovolji samega
sebe. Toda človek to tudi vidi. Člo-
vek je v posebnem, ekstatičnem od-
nosu do sveta (Scheler). Inteligenca
ni tista specifična razlika, ki ga od-
likuje nad živaljo. Tudi živali se
namreč razsvetli kakšna nova situ-
acija v luči njene trenutne nagonske
potrebe (npr. poskusi s šimpanzi
glede hrane ipd.). Človeku pa je
vsa njegova nagonska struktura
hkrati odprta, svet je človeku pred-
met. Pred-met-nost sveta omogoča
človeku trancendenco užitka in pro-
duktivno racionalno orientacijo. Biti
človek pomeni (moči) zatreti nepo-
sredno na-gonsko orientacijo in se
postaviti v nov odnos do sveta
(princip negacije), v tak odnos, ki
obljublja »več« ali »višje« oblike
zadovoljstva (npr. budistično načelo
NirA^ane, marksistična teorija revo-
lucije ipd.). To »več« ali »višje« je
predvsem sprava s svetom, takšna
ali drugačna pomiritev ali zadovolj-
tev nagonske strukture, pa četudi že
pomeni represijo ali sproščenost.
c)	Razvoj civilizacije poteka sko-
zi posebne socialne oblike represije.
Da bi premagali svojo nesvobodo in
odpor stvarnosti, se posamezniki
sporazumevajo o določenih družbeno
obvezujočih obrazcih medsebojnega
vedenja, ki naj utrdijo človekov
vladajoči položaj v prirodi. Po dru-
gi strani pa dobe ti obrazci vedenja,
ko se organizirajo, (institucionalizi-
rajo), v odnosu do ljudi oblastniški
položaj, podobo nekega višjega reda,
ki zaradi svoje institucionalizacije
ohranja svojo ukazovalno funkcijo
še potem, ko so »prirodne« razmere,
ki so postavile kot pogoj prevlado-
vanja zahtevo po takšnem obrazcu
ponašanja, že zdavnaj premagane.
Sistem se postavlja nad človeka in
ga zatira. Človek, ki sistematično
BOŽIDAR
LAKOTA
6
poskuša obvladati prirodo, se mora
Za večjo svobodo, za večjo sprošče-
nost, za bolj polno uživanje tako
boriti na obe strani: s prirodo in s
sistemom, ko ta postane iracionalno
represiven.
č) Sedaj je še prezgodaj, da bi se
vprašali, v kolikšni meri je sedanji
nivo obvladovanja prirode odvisen
od danih oblik represivne civiliza-
cije, potrošniške družbe. Poskusimo
Se raje vsaj delno soočiti s stanjem
in posledicami:
1. Osnovna predpostavka potroš-
niškega sistema je, da je osebna za-
dovoljitev predmet zasebnega inte-
resa. (»Družba razglaša, da je
posameznik svoboden, neodvisen, da
more odločati o svojem življenju po
svoji lastni volji; »velika življenjska
igra« mu je odprta in lahko dobi,
kar hoče, če je učinkovit in energi-
čen. — V stvarnosti so te možnosti
za večino ljudi omejene. To, kar
šaljivo pravijo, da si ni mogoče iz-
birati roditelje, se lahko razširi na
življenje sploh, na izbiro in uspeh
poklica, načina rekreacije, izbiro
partnerja...« (K. Homey: Neurotič-
na ličnost, str. 177.) Predmet druž-
benega interesa pa je usklajen tek
sistema, ki deluje na principu te
predpostavke. To načelo opravičuje
objektivno socialno-kultumo diskri-
minacijo in pohabljanje človeka.
la. Socialno-kultuma diskrimina-
cija: kvantitativna in kvalitativna
centralizacija kulturnih institucij in
s tem kulturnih artiklov v mesto;
možnost porabe kakega artikla je
odvisna tudi od socialnega statusa;
meščani in bogati imajo monopol
nad kulturnim izoblikovanjem člo-
veških čutov, nad kulturnim užit-
kom. (Marksistično načelo emanci-
pacije je poudarjalo v doktrini raz-
rednega boja pomen privatne
lastnine predvsem zaradi tega, ker
je monopol nad razvojem človeških
čutov, zmožnosti, v času klasičnega
kapitalizma identičen s privatnim
lastništvom).
Ib. Pohabljanje človeka: poleg
tega, da monopol enih že sam po
sebi izključuje možnost razvoja
drugih, pa zahteva po mirnem,
usklajenem teku potrošniškega si-
stema vključuje tudi racionalne me-
hanizme, ki proizvajajo iracionalne
potrebe (če hoče otrok imeti album
s sličicami iz filma »Vinetou«, po-
tem mora prežvečiti toliko in toliko
žvečilnih gumijev Koloy's ipd.; o
tem razpravlja Packard v »Indu-
striji svesti«); te izrabljajo človekovo
nemočno, iluzorno orientacijo (npr.
reklama za deodorant: »8 X 4 po-
dvoji vaše šanse<^) itd. Vloga takš-
nih racionalnih mehanizmov je torej
v tem, da brišejo tisto specifično
človeško lastnost; zmožnost duha, da
se kot oseba zbere k sebi in postavi
v svet, tako da je le-ta njen pred-
met — torej človeka pohabljajo. Ti
mehanizmi preračunano silijo člo-
veka v to, da reagira na nivoju, ki
ga je Pavlov ugotovil pri poskusih s
psi — na nivoju pogojnega reflek-
sa. Na tem nivoju so sposobni rea-
girati že celo nekateri elektronski
aparati (kibernetika).
Ic. Potrošniška družba nastopa
proti kozmološkemu, celovitemu od-
nosu človeka do sveta in uveljavlja
njegovo nagonsko strukturo v porabi
iluzij namesto v resničnim zadovolj-
stvu (užitku). Potrošniška družba
ne priznava nobene negativne dia-
lektike. Kvalitativno logiko, de-
duktivno logiko, kozmično logiko,
logiko struktur — od mitoloških,
teoloških, metafizičnih do eksisten-
cialnih — tisto logiko, ki napolnjuje
praznino v srcu, briše s hladno,
vladajočo logiko golega interesa in
neposredne motivacije kot z abso-
lutno veljavnim. Potrošniška družba
pomeni razpored sveta. Potrošniška
družba je reprodukcija vsakdanjosti,
ki ne potrebuje nobene poezije, no-
bene ustvarjalnosti, nobene dopol-
nitve več, je čista samozadostnost.
1. č Kako to, da ta samozavest-
nost, ki omogoča človeku, da beži
od samega sebe, pa čeprav včasih
samo s tem, da zakriva in omejuje
razvoj nekaterih njegovih zmožnosti
(n. pr. duha) — ne zadovoljuje člo-
veka, ampak ga celo dela nesrečnega?
Horneyeva celo trdi, da obstoječi,
izrazito tekmovalni sistem povzroča,
da med nevrotičnimi in normalnimi
osebami ni nobene kvalitativne raz-
like, temveč samo kvantitativna. Ne-
vrotičnost je pravzaprav diagnoza
za normalno stanje te družbe: tek-
movanje namreč vodi k rivalstvu,
to povzroča, da smo drug drugemu
potencialni sovražniki, drug dru-
gega oviramo pri uveljavljanju, pri
uspevanju, drug drugemu ne zaupa-
mo, drug drugega se bojimo, dobi-
vamo občutek osamljenosti, kom--
pleks manjvrednosti, občutek nesreče
— v nas se potencira potreba po
ljubezni kot absolutno zdravilo za
vse, ki pa dejansko samo prikriva
resnično stanje in možnosti uživanja.
In to psihološko potrebo potem iz-
korišča proizvodnja (8X4 podvoji
vaše šanse) tako, da nam delno pri-
kazuje kot popoln substitut tota-
litete, da sami sebe prepričamo v
skrajno samoumevno resnično ra-
cionalnost tega iracionalnega. Tako
potencira in stimulira neurejeno
delovanje naše neosveščene struktu-
re naših podzavestnih hotenj.
1. d Fromm raziskuje načine, kako
se v tem »bolnem« sistemu posa-
meznik izogiba ali beži od produkti-
vne, zdrave, a tvegane orientacije.
kako se iz dejanskega sveta umika
z obnašanjem, ki naj bi mu zago-
tovilo znosno življenje, pa s tem
ogroža pravzaprav samo obstoj in
celo možnost racionalne, zdrave dru-
žbe. Tako obnašanje je vodilo tudi v
nacizem. Govori o sadistično ma-
zohistični možnosti bega: da si
poskušaš nekoga absolutno podjar-
miti, ali da hočeš nekomu absolut-
no pripadati. Druga možnost je
destrukcija: rušenje ti prinaša olaj-
šanje in občutek moči. Tretja pogla-
vitna možnost pa je konformizem.
Sanse za uresničitev produktivne
orientacije v taki bolni družbi so
minimalne.
1.	e Poleg dejstva, da proizvodnja
postavlja ideologijo (Habermas) in
da se tekoča produkcija omogoča v
veliki meri s proizvodnjo iluzij (ne
neuporabnost artiklov, ampak psi-
hološko zastarevanje, nemodernost
—	Packard) kot kolektivnim obramb-
nim mehanizmom pred nasičenost-
jo, pa bi lahko rekli, da je proiz-
vodnja šund literature in sploh
umetnosti, ki je izdelana po šablo-
nah šunda, tudi kolektiven obramb-
ni mehanizem posebne vrste: omo-
goča fantastično identifikacijo z
»junaki«, projekcijo lastnih želja in
njihovo uresničitev v sanjskem svetu.
To je poseben način alkoholiziranja
ali sploh omamljanja zaradi strahu
in brezupno v spopadanju z resnič-
nostjo. Poseben obrambni mehanizem
potrošniške družbe je tudi zmožnost
tehnike masovne manipulacije, da
kontrolira prosti čas posameznika
—	organizacija prostega časa, že
izdelan mehanizem »sproščanja« na
nivoju asociacije in pogojnega re-
fleksa.
2.	Kot vidimo, ne sovpada ne zaseb-
ni interes ne »družbeni« interes z
osebnim interesom. Ker je »osebni«
interes manipuliran od zunaj, tudi
ne more zadovoljiti osebe. Težnja si-
stema pa je, da se ta manipulacija
od zunaj ohranja: v skladu s tem
delujejo tudi programi vzgojnih
ustanov, ki ne poskušajo razvijati
»ego« zavesti, svobodnega razmiš-
ljanja na podlagi jasnega in popol-
nega informiranja, temveč super-
ego: slepo ravnanje po vnaprej do-
ločenih normah. (Ljudje včasih ve-
do, da ne delajo prav, pa se izgovar-
jajo s tem, da pač vsi tako delajo.)
III. Kaj nam torej preostaja? Ali
ne to, da se sedaj soočimo s konkret-
nimi primeri socialno kulturne dis-
kriminacije in pohabljanja? Infor-
macije o kulturnem nivoju neke dru-
žbe ne morejo prenašati le mnenja
nekaterih kulturniških »aristokra-
tov«, ne le posredovati sestanke in
drugačne predstave institucionalizi-
rane kulture, ampak celovit pogled
na obstoječo kulturno situacijo: ne
7
zanima nas le najbolj popolna knjiž-
nica (NUK), ampak stanje vseh knjiž-
nic, ne le Drama in Opera, ampak
stanje v vseh kulturno umetniških
društvih, zanima nas prodaja šunda,
ne le tiskovna konferenca ob izidu
knjige priznanega ustvarjalca, za-
nimajo nas kulturne možnosti se-
zonskih delavcev, kmetov, preprostih
ljudi, celotno kulturno zaledje Vi-
soke Vzvišene Kulture: kultura, ka-
kor JE, ne posamezni aristokratski
kulturni pojavi. Zanima nas kultu-
ra v mladinskih idubih, v gostilnah,
doma in v cerkvi, zrežirane in spon-
tane kulturne manifestacije. Potreb-
na je totalna, angažirana informaci-
ja, ki bi opozarjala na skoraj ra-
sistične razlike v možnostih določe-
nih ljudi in razkrivala represivne
momente in mehanizme bega, ki
ne bi le gledala, ampak tudi kazala,
usmerjala, ki bi bila tudi sama kul-
turni pojav — ne izraz neke kvazi
kulture.
Ker se zdi, da je evidentna situa-
cija, ki ne omogoča enakih tekmo-
valnih pogojev, ima informiranje
zgolj o »vrhovih« le propagandno
tekmovalni značaj. Gre mu zgolj za
prestiž v okviru tega sistema, ne za
dejansko potrebo. Samo to lahko po-
meni omalovaževanje vrednosti in-
formacij o kulturni bedi ljubljan-
skega in mariborskega zaledja, o
stanju na podeželju, v provinci^
»Človek ne živi samo od kruha,
ampak od vsake besede, ki prihaja
iz božjih ust.« To pa pomeni, da naj
bi bila politika kulturna, ne pa
kultura politična.
P. s. »Ne meči biserov pred svinje,
da se ne obrnejo zoper tebe in te
ne raztrgajo.«
MED TEORIJO IN PRAKSO
Psihologija in politika
Priznati moram, da me je k priču-
jočim mislim spodbudil članek dr. J.
Kostnapfla (»Vojna in duševne mot-
nje«: Naši razgledi, štev. 17). Pri
tem izhajam iz zadnjega odstavka,
v katerem je avtor sprožil misel, da
bi tudi politične ljudi oziroma kan-
didate za politične funkcionarje
podvrgli psihološkemu pregledu —
intervjuju, kontrolnim metodam in
testiranju »da bi ugotovili morebit-
ne duševne bolezni ali začetke du-
ševnih motenj in osebnostnih devia-
ci j«.
Te misli, nekoliko razširjene, so
vsekakor vredne posebne pozorno-
sti, kajti resnici na ljubo se je drz-
nilo do sedaj le malo psihologov in
psihiatrov v svetu povedati o tem
svoje mnenje.
Eden teh je gotovo Paul Horst:
»Zakaj bi mi v Združenih državah«,
tako piše, »ne zahtevali od naših
članov kongresa in senatorjev do-
kaza, da zmorejo v naravoslovju, v
ekonomiki, sociologiji in na drugih
področjih znanosti, ki so potrebna
za razumno zakonsko politiko, ne-
kaj nadpoprečnega?« Horst je tudi
predlagal dva — milo rečeno —
spekulativna načina, kako priti do
tega zagotovila: vse kandidate za
politične in upravno administrativ-
ne položaje naj bi psihološko testi-
rali in izbrali najbolj sposobne in
inteligentne. Kolikor to ni mogoče,
potem predlaga, da je treba odvzeti
volilno pravico vsem tistim držav-
ljanom, ki ne dosegajo določenega
izobrazbenega in inteligenčnega ni-
voja, s čemer bi bil zagotovljen (po
njegovem) modrejši izbor.
Ne inteligentnost, ampak osebnost
H. Eysenck je postavil svojim štu-
dentom socialne psihologije zanimi-
vo vprašanje:
»Katera oblika vladanja bi bila
najboljša:
a)	če bi bili ljudje po svojih spo-
sobnostih resnično enaki, ali
b)	če bi obstajale velike prirojene
razlike med ljudmi glede na njiho-
ve sposobnosti.
Cez 90 "/o študentov je odgovorilo,
da bi bila pri enakih sposobnostih
ljudi najboljša oblika vodenja drža-
ve demokracija, medtem ko bi bila
pri različnih individualnih sposob-
nostih državljanov zaželena neka
oblika avtokracije aU diktature.
Ker kaže znanost, da so v spo-
sobnostih dejansko velike individu-
alne razlike, se zdi na prvi pogled,
da je možno zagovarjati tezo o dik-
taturi in misliti pri tem na diktator-
ja z najvišjim inteligenčnim kvoci-
entom. V resnici pa, ugotavlja Ey-
senck, je bilo v zgodovini le malo
diktatorjev z izredno visoko inteli-
gentnostjo. Posebno inteligentni po-
samezniki mislijo in razpravljajo
drugače kot njihovi soljudje in jih ti
tako niti prav ne razumejo. Dikta-
torji se zato porajajo navadno iz-
med onih, ki so le nekoliko bolj in-
teligentni od splošnega poprečja, le
da imajo poleg tega še potrebne
osebnostne lastnosti, zmožnosti vpli-
vanja na soljudi ipd. Ce torej že v
diktaturi ne sedijo na vodilnih po-
ložajih najbolj inteligentni, potem
moremo to še manj trditi za demo-
kratično družbeno ureditev.
Kdor posluša govore nekaterih po-
slancev, bo zlahka odkril njihovo po-
manjkljivo poznavanje celo elemen-
tarnih dejstev, pomanjkanje logič-
ne konsistentnosti in intelektualno
brezplodnost. Zdi se, tako zaključu-
je Eysenck, da je briljantna inte-
ligentnost v demokratično vodenih
državah prav taka ovira pri dosega-
nju visokih političnih položajev kot
v diktaturi. Kdor želi biti dober po-
litik, mora imeti zato ob le nekoliko
nadpoprečnem intelektu predvsem
določene emocionalne, sugestivne in
sploh posebne osebnostne lastnosti.
Ce nas torej merjenje inteligent-
nosti ne vodi k »najboljšemu politi-
ku«, potem ostane še testiranje in
merjenje »zasebnih skrbi« (dr.
Kostnapfel) politikov in funkcionar-
jev, kamor prištevam med drugim
tudi eventualno nezdravo ambicioz-
nost, samovšečnost, nepopustljivost
itd., da o že kar kliničnih osebno-
stnih lastnostih in motnjah sploh ne
govorim. Skratka — tisto, kar bi lah-
HUBERT
POZARNIK
8
ko »merili«, je primerna izobrazba
na eni strani ter osebnost in oseb-
nostne značilnosti na drugi strani.
Psihologija kot element politične
izobrazbe
Sleherno politično delovanje lah-
ko označimo kot poskus metodične-
ga doseganja določenih praktičnih
ciljev z natančnim pretehtanjem
primernih sredstev.
Da bi bil nekdo kos tem zahte-
vam, mora imeti najprej primerno
strokovno izobrazbo. Ali je sploh
potrebno poudarjati, da mora imeti
oni, ki odloča ali soodloča o zdrav-
stvu, poleg drugega tudi primerno
znanje o medicini, njenih zahtevah
in problemih? Podobno je tudi na
drugih področjih. Z drugimi beseda-
mi pomeni to, da imperativ prakti-
čnega razuma in morale za uspešno
politično-družbeno delovanje ni za-
dosten.
Čemu na primer dialog ali bor-
ba mnenj o stvareh, ki bi jih bilo
možno objektivno (in s tem za ra-
zumnega človeka dokončno) razči-
stiti, če bi izhajali iz lastnega zna-
nja in bi se obenem posluževali
tudi podatkov, ki bi jih lahko pri-
spevale še druge znanosti (če bi
jih angažirali v teh vprašanjih)?
Te znanosti, med katere sodita tudi
psihologija in sociologija, bi lahko
nedvomno prispevale več k razum-
ni in, s tem k bolj funkcionalni
politiki.
Omenil sem psihologijo. Gotovo
je, da lahko spoznanja psihologije
v veliki meri koristijo politiki. Pri
raziskovanju javnega mnenja je
povezava med tema vedama nepo-
sredna, na drugi strani pa lahko
rezultati psihologije vplivajo posre-
dno na fundamentalna področja po-
litičnega mišljenja in delovanja.
Sleherno politično delovanje slo-
ni na določeni ideologiji in sklad-
no s tem na povsem določenih
predstavah o ljudeh, o njihovi mo-
tivaciji, o možnostih vplivanja na
ljudi in ne nazadnje na metodah
vodenja ljudi.
Naravnost presenetljivo je, koliko
je pri tem stereotipnih predstav
in dogmatičnosti. Pri tem pa nudi
socialna psihologija že danes dovolj
jasne odgovore na številna vprašanja
socialnega življenja. Tako nedvoum-
no dosti vemo o vplivu socialne vlo-
ge in statusa na motivacijo in miš-
ljenje ljudi, o pomenu in uspešnih
metodah propagande, in končno
poznamo tudi zakonitosti, po katerih
se oblikujejo in spreminjajo člove-
kova osebnost, stališča in pričakova-
nja, zaradi česar lahko tudi napo-
vemo, kako bodo ljudje v določenih
situacijah reagirali, in taiko vpliva-
mo nanje. Psihologija ve danes že
dovolj o pomenu socialnih grup
in grupni dinamiki ter o metodah
vodenja grup in ljudi, skratka, psi-
hologija bi lahko že danes z znan-
stveno natančnostjo odgovorila na
marsikatero vprašanje družbenega
in ix)litičnega življenja. Da lahko
psihologija uresniči te možnosti, ki
jih nedvomno ima, bi se morala
predhodno zrahljati že omenjena
stereotipnost predstav o človeku ali
pa bi morali te predstave pod\Teči
objektivnemu in znanstvenemu pre-
verjanju. Poleg tega bi morali biti
zares pripravljeni za razmišljanje o
metodah političnega delovanja. Ali
ni na primer sedaj tako, da razmiš-
ljamo predvsem o ekonomskem in
ozko političnem vidiku nekega ukre-
pa, medtem ko skoraj povsem za-
nemarjamo širši psihološki vidik?
(Vzemimo za primer ukrepe, kot
so sprememba delovnega časa, po-
daljšanje delovne dobe itd.)
Poslušajmo samo naše govornike.
Kolikokrat se kdo med njimi vpraša,
komu govori, kako govori in kaj se
v poslušalcih dogaja med njegovim
govorom in po njem?
Nerazumno in politično škodljivo
je, če skuša nekdo informirati po-
slušalce na tak način, da jih v re-
snici sploh ne informira. Podobno
je na primer, ko skuša nekdo spre-
meniti določena stališča poslušalcev
in to na pogosto tako poenostavljen,
da ne rečem naiven psihološki na-
čin! Zato se ne smemo čuditi, da
obstaja tudi po sicer najboljših
misllih govornika med poslušalci
praznina in nerazumevanje.
Psihologija ne trpi poenostavljanja
in laicizma. Morda si sleherni človek
umišlja, da je v njem dovolj »psi-
hologa« za privatno rabo. Kadar pa
je govor o politiki in družbi, tedaj
privatna psihologija navadno ni do-
volj, vsaj ne takrat, kadar gre za
demokratično, humano in funkcio-
nalno družbo.
Preverjanje osebnosti
Že na začetku sem omenil misel,
da bi bilo možno testirati in psiho-
loško preveriti slehernega kandidata
za družbeno-politične položaje. Ra-
zumljivo je, da teh misli v praksi
ni jemati resno.
Toda tudi v demokratični družbi
ostaja odprto dovolj tehtno vpraša-
nje: Kdo je tisti, ki ga pooblaščamo,
da zastopa naše interese? Mislim,
da bi težko natančno odgovorili na
to vprašanje za del onih, ki smo
jih že kdaj tako ali drugače volili.
In vendar je naša najbolj naravna
pravica, da vemo o njih kot o ljudeh
kaj več, saj bi sicer pristajali na
slepo zaupanje. Res je, da nam volil-
ni sistem omogoča seznaniti se s
kandidatovimi splošno di-užbenimi
stališči, vendar to še zdaleč ne pred-
stavlja zadostnega zagotovila o nje-
govih primernih moralnih in oseb-
nostnih lastnostih.
Problema ni mogoče rešiti s pred-
hodnim testiranjem. Pač pa lahko
psihologija svetuje, kako doseči
resnično družbeno koherentnost. Bo-
dočega funkcionarja bi lahko poleg
tega tudi poučila, katere osebnostne
značilnosti so splošno zaželene in ka-
tere oblike vedenja mora, kolikor
jih pri sebi opazi, opustiti. S tem
bi ga navajala k večji samokontroli
in istočasno k uspešnejšemu obvla-
danju dinamike medosebnih odno-
sov. Verjetno bi mu to še kje ko-
ristilo. Zato pa bi moral pristati
na zahtevo, da »dvigne plašč« lastne
osebne anonimnosti. Samo to in pa
dosledneje uveljavljen princip oseb-
ne odgovornosti predstavlja torej
realno možnost širšega družbenega
preverjanja in kontrole.
Kakor bi bilo izbiranje bodočih
voljenih družbenih predstavnikov
na podlagi psiholoških testov in
intervjujev v nasprotju s principom
demokratičnosti, tako bi morali do-
sledno uveljaviti te metode pri na-
stavljanju vseh posameznikov v
družbeno-politični upravi. Poskusi,
kolikor jih je bilo po svetu, so dali
nedvomno dobre rezultate. Mar lah-
ko danes povsem mimo odgovorimo
z »da« na vprašanje: Ali sedijo na
teh položajih res najbolj kvalifici-
rani in ustrezni ljudje? Ce naš od-
govor ni povsem enoznačen, potem
ne bi smelo biti nobene ovire več
na poti k ustreznim ukrepom. Ime-
novanje na te položaje vsaj v bo-
doče ne bi smelo biti le plod osebnih
vtisov in emocij.
Psihologija in politika
Psihologija in njena spoznanja
predstavljajo torej pomembno po-
moč političnemu delovanju, vendar
ne v smislu testiranja.
Na žalost so bila spoznanja psi-
liologije v zgodovini vse preveč-
krat orodje posameznikov in nekate-
rih interesnih skupin za doseganje
njihovih oziih ciljev. Psihologija je
temu gotovo najmanj kriva. Po-
trebno je pač samo poudariti neka-
tera izolirana dejstva in zamolčali
njihov kontekst. Pomislimo samo
na demonstvo nacizma v Nemčiji,
ki je spretno izkoristil vrsto psiho-
loških sredstev vplivanja na čustva
in stališča nacije, obenem pa je ob-
šel vrsto drugih elementarnih spo-
znanj o človeku.
V interesu socialistične družbe to-
rej ne morejo in ne smejo biti le
posameznimi vidiki, pač pa skupek
9
vseh spoznani, ki jih lahko neka
znanost nudi. Zlasti pred humanisti-
čne vede tudi ni možno stopiti z že
gotovimi pričakovanji. Ce nam je
kaj do resnice o nas samih, potem
skrbimo zgolj za čim večjo objektiv-
nost teh znanosti.
Tisto, za kar se moramo zavzema-
ti, je znanstveno utemeljena kon-
cepcija socializma. Prav zaradi tega
ne smemo prezreti »človeške strani«
človekove biti in znanosti o člove-
ku. Socialistična teorija mora nujno i
na novo zastaviti vprašanje člove-
kove biti, ki naj nadomesti zgolj
funkcionalne ideologije. V tem smi-
slu ne smemo pozabiti na Mai-xovo
misel, da »ljudje prav tako ustvar-
jajo okoliščine, kakor te okoliščine
ustvarjajo ljudi«. Graditev sociali-
zma zato ne more biti samo znan-
stvena ureditev protislovij družbe-
nega razvoja, ampak predvsem na-
por za ustvarjanje nove osebnosti in
človeštva sploh. Tisto, kar nam je
potrebno, je nov subjekt: samosto-
jen, ustvarjalen in razvijajoč se su-
bjekt. Da bi lahko bili temu kos, pa
moramo že danes vedeti, kaj je
pravzaprav človek, kaj potrebuje,
kako čuti, kakšen je njegov osebni i
svet v resnici in kakšne sile delu-
jejo v njem in nanj.
Namen tega ni obvladati družbo
in človeka, ampak omogočiti razvoj
samega človeka v njegovo totalnost.
Reintegracija
slovenske kulture?
Politično-teritorialna razdelitev
Slovenije je za slovensko nacional-
no kulturo zelo škodljiva. Deli jo
namreč na 61 »občinskih kultur«,
razkraja njeno nacionalno celovitost
in ogroža njena v desetletjih ali celo
stoletjih nastala naravna gravitacij-
ska jedra. S tem ne trdim, da ta
politično-teritorialna razdelitev ni
dobra npr. za samoupravo lokalnih
skupnosti in delovanje komunalnega
sistema. Trdim le, da ta razdelitev
za kulturo ni dobra.
Celovitost nacionalne kulture ali
kot pravijo, enotnost narodnega kul-
turnega prostora je posebno za maj-
hen narod odločilna, ker omogoča
kar največjo združitev duhovnih
moči vsega naroda, pa tudi kar naj-
bolj razpršeno porazdelitev kultur-
nih kvalitet po vsem narodnem pro-
storu. »Komunalizacija« naše kul-
ture pa je to onemogočala. Govorim
v preteklem času, ker bi naj z novim
zakonom o kulturnih skupnostih in
financiranju kulturnih dejavnosti v
SRS, ki je zdaj (začetek novembra
1969) v javni razpravi, odpravili
predvsem kvarne posledice komu-
nalne razparceliranosti slovenske
kulture. To je od zakona pričakova-
la, kolikor lahko presodimo iz več-
letnega javnega pisanja in govorje-
nja, večina slovenske javnosti. Ali
bi zakon, če bi bil tak, kakršen je
njegov osnutek, ta pričakovanja iz-
polnil ali ne, bomo razmislili v na-
daljevanju tega zapisa. Prej pa mo-
ramo ugotoviti še eno negativno po-
sledico sedanje politično-teritorialne
razdelitve SRS za njeno kulturo. To
je vprašanje regionalnih kulturnih
središč.
Slovenska mesta in večji kraji so
se stoletja, posebno pa zadnjih sto
let (do kraja celo zadnjih 50) let na-
ravno izoblikovali v področna kul-
turna središča s številnimi področ-
nimi kulturnimi zmožnostmi in usta-
novami. Proces je tekel skladno s
krepitvijo središčne vloge kakšnega
mesta ali kraja v določeni regiji.
Kulturno gravitacijsko območje teh
kulturnih središč je naravno privla-
čevalo pač tolikšno zaledje, kolikrš-
no središčno, združevalno moč je
imelo. Nobenega prisiljevanja ni bi-
lo v tem, zato so središčne funkcije
slovenskih mest v kulturi sorazmer-
no stalne in razvidne, prestavitve
gravitacijskih točk oziroma žarišč
pa so (vsaj za večja mesta lahko to
trdimo) sorazmerno redke. Morala je
priti šele sedanja politično-teritori-
alna razdelitev, da je začela razkra-
jati gravitacijska kulturna območja.
Posebno hudo so se ta razkrajala te-
daj, ko so ukinili okrožja in sled-
njič še okraje.
Kulturne regije so tedaj postale
vsota občinskih kulturnih mikrore-
gij, čeprav prenekatera občina ni
imela niti moči niti ustanov, da bi
lahko opravljala vlogo celovitejšega
kulturnega središča celo za svojo
mikroregijo. Tu in tam se je sicer
zgodil kak majhen čudež (najzna-
čilnejši slovenski primer je Slovenj
Gradec), ko je kakšno občinsko sre-
dišče nenadoma zadobilo nepričako-
vano velik kulturni pomen, vendar
pa ta pomen običajno ni zrasel niti
naravno niti iz svojega zaledja, am-
pak voluntaristično. Kak prestižni
nagib je tu in tam kulturno okrepil
še kakšno mestece ali kraj, ki je
imel izjemno ambiciozne in zavzete
ljudi, ampak kulturna gravitacij-
ska območja se kljub temu niso bi-
stveno spremenila. Sicer pa štejem
nastanek nekaterih manjših novih
kulturnih žarišč (npr. Slovenj Gra-
dec, Kostanjevica, Nazarje, Radenci
itd.) za dragocen pojav, čeprav pri-
znam, da so se ti kraji kulturno raz-
vili precej enostransko, tako da so
se oprijeli določene kulturne specia-
lizacije (likovna umetnost določene
zvrsti, glasba). Sicer pa je bila spe-
cializacija, s katero so uspeli, tudi
njihov namen, medtem ko se celovi-
tejših območnih kulturnih funkcij
niso niti mogli in verjetno niti niso
hoteli polastiti.
Večja, celo regionalna kulturna
središča pa so ostala središča le s
skrajnimi napori. Seveda jih niso
ogrožali toliko občinski lokalizmi in
separatizmi, čeprav je bilo tudi ne-
kaj tega celo v kulturi, kolikor si-
stem organizacije in financiranja
kulture. To dvoje pa je bilo prila-
gojeno predvsem občinam in repub-
liki, ne pa regionalnim centrom.
FRANCE
FORSTNERIC
10
Kulturne zmožnosti in ustanove so
se strogo delile na »občinske« in
»republiške« (s pripombo, da so bile
»republiške« razen nekaj redkih iz-
jem v glavnem kulturne ustanove v
Ljubljani). Pojem pokrajinske kul-
turne ustanove (z regionalnim po-
menom in vlogo) je bil s stališča fi-
nanciranja, ki je bilo povezano se-
veda z »zloglasnim« ustanovitelj-
stvom, domala nepriznan. Prizade-
vanje za ohranitev nacionalno po-
membnih pokrajinskih kulturnih
ustanov je bilo prava kalvarija. Bi-
la so leta nenehnega tarnanja za
denar, leta poniževanja (vulgarni
ekonomisti iz republiškega središča
so namreč čisto javno govorili: kdor
nima za kaj denarja, naj pač tisto
ukine), leta životarjenja, to se pravi
ohranjanja ustanov tik nad vodo, in
to s skrajnimi napori, moč kultur-
nih ustvarjalcev se je izčrpavala v
bitkah za kruh in priznanje, zato jo
je včasih zmanjkovalo za umetnost
in kulturno delo, najsposobnejši so
odhajali na boljše itd.
Ni dvoma, da imamo Slovenci ne-
katere stvari tudi v kulturi predi-
menzionirane, ampak temeljne po-
krajinske kulturne ustanove gotovo
ne sodijo med tisto, čemur bi se
lahko odrekli. Tega ne trdim zato,
da bi »branil« ustanove regionalnih
mest pred omalovaževanjem občin
in republike, ampak zato, ker so bi-
la v zadnjih letih prav regionalna
kulturna središča najhuje prizadeta.
Ves sistem financiranja kulture
pri nas kratko malo ni bil prila-
gojen organizmu slovenske kulture.
Značilnost tega organizma pa je
ravno regionalna strukturiranost
in hierharični pomen kulturnih
enot. Slovenski kulturni organizem
je horizontalno sesitavljen najprej
iz krajev in vasi, naslednji koncen-
trični krog je občina, sledi regija in
potem republika. Navpično pa loči-
mo tele nivoje oziroma stopnje po-
membnosti kake kulturne enote:
imamo vaško oziroma krajevno po-
membne kulturne enote (to so najbrž
ljudske knjižnice, kulturni centri,
klubi in društva), občinsko pomemb-
ne ustanove, pa regionalno in repub-
liško pomembne kulturne dejavnosti
in ustanove. Vsaki teritorialni enoti
pripadajo torej določene kulturne
ustanove in dejavnosti, brez katerih
recimo vas sploh ne more biti vas,
občina ne občina, mesto ne mesto in
narodna kultura ne narodna kultu-
ra. Očitno je, če sem nazoren, da vas
v sociološkem in urbanističnem po-
menu ni vas, če v njej ni dobre
knjižnice niti prostorov, kjer bi se
ljudje zbirali, niti skupne družabne,
družbene in kulturne ustvarjalnosti.
Ce vsega tega ni, lahko rečemo vasi
kvečjemu skupek hiš, v katerih lju-
dje kakor po naključju prebivajo
drug blizu drugega. Podobno si sko-
raj ni mogoče predstavljati občin-
skega središča, ki ne bi opravljalo
poleg gospodarsko-političnih inte-
grativnih funkcij tudi kulturno in-
tegrativne funkcije za svoje območ-
je. Podobno je z regijo (pokrajino)
in z vsem narodnim ozemljem.
Iz razloženega se vidi, da je za
organizem nacionalne kulture prav-
zaprav enako pomembna vaška, ob-
činska, pokrajinska in vsenarodna
kulturna ustvarjalnost. Nalašč se
izogibam imen regionalnih središč
in republiškega središča, čeprav je
teh tako malo, da bi jih lahko na-
štel, ker nočem enačiti kulturnih
enot, ki so nastanjene v Ljubljani
kot v administrativnem narodnem
središču, s pojmom »nacionalne kul-
turne ustanove«. Ljubljano štejem
namreč za regionalno središče, obe-
nem pa tudi za sedež nekaterih vr-
hovnih narodnih kulturnih ustanov.
Zapisal sem nekaterih, kajti tudi v
Ljubljani so celo lokalne in regio-
nalne ustanove, kakor so v regijah
tudi nacionalno pomembne kulturne
enote. Vso to hierarhijo kulturnih
ustvarjalnih enot bi morali Sloven-
ci že davno eksaktno določiti, to po-
meni opredeliti temeljne normative,
po katerih bi merili stopnjo pomena
kakšne kulturne ustanove za narod-
no kulturo. Težko je verjeti, da bi
lahko bile narodno pomembne kul-
turne enote v majhnih krajih in va-
seh, čeprav tudi to ni izključeno (re-
cimo kakšna zaščitena narodopisna
znamenitost, naravni pojav, poseb-
na ustanova ali kaj podobnega), am-
pak v glavnem so take enote najbrž
v večjih središčih. Za vasi in majh-
ne kraje pa potrebujemo že omenje-
ne normative o tem, kaj morajo
imeti. Za regionalna središča pa je
že teže reči, kaj morajo imeti. Ne-
kaj je gotovo tudi obveznih regio-
nalnih kulturnih funkcij, enako ve-
lja za republiško središče, za vse
ostale kulturne kvalitete pa se mora
tako regionalno kot republiško sre-
dišče šele boriti, da pridobi kakšni
svoji kulturni ustanovi ali dejavnosti
regionalni ali vsenarodni pomen.
Podobno velja za občine, ki preten-
dirajo na medobčinsko vodilno vlo-
go v kulturi. Za vasi in kraje tega
ne terjamo, ker so to osnovne celi-
ce, najmanjše aglomeracije poselit-
ve, medtem ko so regionalna sredi-
šča in republiška prestolnica že tako
visoke integrativne enote, da morajo
iz sebe sevati dovolj združevalne
moči. V kulturi je taka moč lahko
seveda samo kakovost. Vas mora
imeti recimo knjižnico, kakor mora
nekaj vasi skupaj imeti šolo. Ni pa
enako nujno, da ima kako regional-
no središče opero, če zanjo nima do-
volj kakovostnih moči. Vsako pokra-
jinsko središče npr. tudi ne more
pretendirati na kakšno višjo ali vi-
soko šolo, če zanjo ni pogojev, med-
tem ko je brez poklicnega gledališča
menda že kar strašno težko.
Ali osnutek zakona o kulturnih
skupnostih, s katerimi naj bi, ko bo
postal zakon, uredili organizacijo in
financiranje slovenske kulture (od
vaške do nacionalne), računa z zgo-
raj opisano valorizacijo kulturnih
ustvarjalnih enot? Nikakor. Osnutek
ohranja sedanjo razdeljenost kul-
ture na »občinsko« in »republiško«,
to pa zato, ker sta sestavljavce osnut-
ka zakona zanimala bolj samouprav-
no-organizacijska urejenost in fi-
nanciranje slovenske kulture, kakor
pa revalorizacija pomembnosti in
stopnjevanosti posameznih kultur-
nih funkcij in ustanov v vsem na-
rodnem prostoru, kar bi moralo biti
podlaga zakonu. Ampak ta revalori-
zacija ni bila opravljena (čeprav
smo jo v razpravah leta in leta zah-
tevali). Zakon so oprli na dano »ob-
činsko-republiško« razdelitev slo-
venske kulture. Kulturne skupnosti
sicer omogočajo ponovno združitev
občinsko razparcelirane kulture v
višje in bolj kakovostne integracij-
ske enote, toda ta proces je v osnut-
ku prepuščen poljubnosti. Občina, ki
to hoče, lahko po mili volji ustanovi
svojo temeljno kulturno skupnost,
pa četudi je brez poglavitnih kul-
turnih funkcij in ustanov za táko
skupnost, saj ji osnutek ne določa
nobenih normativov, po katerih ob-
čina ima ali nima pogojev za lastno
kulturno skupnost. Potemtakem tudi
v dolgih letih izoblikovani regional-
ni kulturni centri niso v zakonu
funkcionalno rehabilitirani, kajti
občine, ki že desetletja kulturno te-
žijo k nekemu središču, se lahko od-
ločijo za kako novo središče svoje
medobčinske kulturne skupnosti.
Vsaj teoretično je tako, praktično
pa se bodo, upajmo, občine sporazu-
mele z regionalnimi središči, če je
seveda tudi v regionalnih središčih
še dovolj organizatorične volje, da
strnejo občine okrog sebe v kulturno
skupnost.
Ko to pišemo, je bodoči zakon le
še osnutek. Javna razprava še - ni
končana in vse, nad čemer smo tu
skeptični, hvala bogu še ni uresni-
čeno. Posebej nas skrbi funkcija in
samoupravna ureditev republiške
kulturne skupnosti kot — po našem
mnenju — najvišjega kulturnega
parlamenta slovenske kulture. Bo-
jimo se, in osnutek zakona nas pri
tem ne pomirja, da ne bi bila repub-
liška kulturna skupnost »kolegij«
predstavnikov republiško dotiranih
kulturnih ustanov in administraci-
je, namesto da bi bila skupščina naj-
11
bolj pristojnih in najbolj ustvarjal-
nih predstavnikov slovenske kultur-
ne tvornosti iz vsega narodnega pro-
stora.
In na koncu še ena pripomba k
osnutku: predvidene kulturne skup-
nosti bodo prej ko slej združevale
(v financiranju, organizaciji in sa-
moupravljanju) predvsem obstoječe
(včasih tudi etablirane, lahko reče-
mo) kulturne institucije — kakšna
pa bo usoda neetabliranih, sponta-
nih, ekperimentalnih »avantgard-
nih«, delovno začasno zasnovanih
kulturnih skupin v družbi instituci-
onaliziranih enot? Ali bodo prišle
do besede in kako?
SOLSTVO
XIV. seminarju
»Univerza danes«
ob rob
(Dubrovnik, 15.-25. avgusta 1969)
Skupnost jugoslovanskih uni\'erz
prireja vsako leto v Dubrovniku
mednarodni univerzitetni seminar z
naslovom »Univerza danes«. V le-
tošnjem razgovoru — štirinajstem
zaporedoma — naj bi udeleženci
razpravljali o mestu univerze in in-
teligence v družbi, o problematiki
organizacije univerzitetnega študija
in znanstvenega raziskovanja, o na-
črtovanju visokošolskega izobraže-
vanja in končno o upravljanju na
univerzi ter o udeležbi študentov;
nekateri ambicioznejši govorniki so
celo namignili na splošno krizo zna-
nosti, univerzitetnega študija in
družbenih odnosov. Prav letošnji,
XIV. univerzitetni seminar »Univer-
za danes« naj bi postal v svetu edin-
stven dialog med profesorji in štu-
denti, demokratična, odprta tribuna,
na kateri lahko vsakdo obrazloži in
konfrontira svoja stališča. V skladu
s to odprtostjo je sodelovalo pri or-
ganizaciji seminarja tudi predsed-
stvo zveze študentov Jugoslavije, sta
med desetdnevnim zasedanjem pred-
stavnika tega predsedstva enkrat
vodila plenarni sestanek, so bili štu-
dentje izvoljeni v posamezne komi-
sije in so lahko vsaj formalno ena-
kopravno razpravljali. Seminar naj
bi bil torej enotna profesorsko-štu-
dentska: univezitetna akcija.
Zdi pa se, da je prišlo do nespo-
razuma že ob samem problemu ra-
zumevanja demokratičnosti. Organi-
zator se je zavzemal za demokra-
tičnost in odprtost, toda vsekakor
brez konfliktnih situacij ; za široko
in angažirano razpravo o vlogi uni-
verze dn znanosti v sodobni di-užbi,
a brez politično in ideološko obar-
vanih ugotovitev; in končno za dia-
log med visokošolskimi učitelji in
študenti na »visoko akademski rav-
ni« z vsem dolžnim spoštovanjem
do avtoritete, toda v prvi vrsti do
avtoritete naslova, kajti sama struk-
tura udeležencev seminarja je bila
taka, da je bilo mogoče občudovati
predv.sem naslove. Udeleženci so bi-
li namreč v splošnem povabljeni kot
predstavniki institucij ali kot insti-
tucije same (predsedniki rektorskih
konferenc, rektorjih prorektorji itd.)
in manj glede na svojo idejno
usmerjenost, profesionalno zanima-
nje in vsakodnevna prizadevanja.
Tako je nemška študentska zveza
VDS svoj prihod odpovedala, fran-
coski študentje pa so z mnogimi tu-
jimi študentskimi delegacijami vred
zapustili seminar, potem ko so med
govorniki zasledili tudi rektorja pa-
riške Sorbone Jeana Rocha. Roche
je neposredno odgovoren za poseg
policije na pariško Sorbono v maju
preteklega leta. Niti on sam niti
njegov prispevek, ki ga je kot pred-
stavnik akademske Francije prebral
na seminarju, nista toliko nevarna,
še manj pa zanimiva, da bi bilo po-
trebno dvigniti neznanski hrup. To-
da z Rochevo prisotnostjo je postala
vprašljiva struktura seminarja na-
sploh in njegova sposobnost, da od-
govorno, angažirano in uspešno raz-
pravlja o zastavljenih temah. Strah
o neadekvatnosti te strukture sta še
potrdila predstavnika organizatorjev
prof. dr. D. Ivanovič in prof. dr. L.
Adamović, ki sta na študentski ko-
munike o Rochevi prisotnosti odgo-
vorila v popolnem nasprotju z na-
povedanim dialogom med univerzi-
tetnimi učitelji in študenti, se sicer
zavzela za široko demokratičnost,
obenem pa opozorila na tradicijo
pariške Sorbone in zahtevala spošto-
vanje Rocha kot njenega predstav-
nika: torej Roche kot Sorbona, kot
institucija, in ne kot posameznik, ki
je povsem odgovoren za svoja pre-
tekla, politična in lahko tudi močno
človeška dejanja. Spor, ki se je nato
nadaljeval ves čas, pa je spremljala
zahteva po znanstvenosti seminar-
skega dela, očiščeni vse ideologije in
— kar logično sledi — po njegovi
popolni nepolitičnosti.
Predvsem se zdi skoraj nemogoče,
da se ni organizator že v začetku
zavedal tveganja, ki ga je sprejel z
organizacijo razgovora. Po znanih,
pogosto nasilnih konfliktih na raz-
ličnih univerzah tako v Evrop«. kot
drugod po svetu je bilo vendar sa-
mo po sebi razumljivo, da se v svo-
bodni in demokratični razpravi spo-
PETER
VODOPIVEC
12
rom povsem političnega značaja ne
bo mogoče izogniti. Zahtevati, da bi
v Dubrovniku — kot v svojevrstni,
svobodni, depolitizirani in vseh ideo-
loških špekulacij očiščeni akadem-
ski coni — pozabili na nasprotja, ki
so jih v preteklosti določili različni
oblastniški posegi v univerzo, in se
zdaj v pogovoru s svojimi rektorji
vrnili v vse ideologizacije in politi-
zacije očiščeni znanstveni svet
»akademskega« razpravljanja o uni-
verzitetni reformi in študentskem
sodelovanju v univerzitetni samou-
pravi, je popolnoma nerealistično,
če ne celo naivno.
Na drugi strani je strah pred po-
litizacijo (?) in zaostritvijo obstoje-
čih nasprotij (teh pač nihče ni mo-
gel in tudi ni hotel zanikati), ki bi
peljala le v — po mnenju organiza-
torja verjetno — močno neakadem-
sko prerekanje, onemogočil temelji-
to razravo o odnosu med univerzo-
družbo in. znanostjo-ideologijo. Raz-
en redkih izjem so se predamtelji in
diskutanti dotikali problematike re-
formiranja univerze predvsem s sta-
lišča rastočih kadrovskih potreb in-
dustrije in gospodarstva nasploh ter
se tako v splošnem zavzemali ne za
spremembo osnovnih relacij, ki da-
nes določajo odnos med univerzo,
politiko in ekonomsko strukturo
družbe, pač pa za njihovo konsoli-
dacijo in v končni posledici za funk-
cionalnejšo univerzitetno produk-
cijo strokovnjakov. Opozorilo neka-
terih posameznikov na dejstvo, da v
sodobni situaciji politični in ideolo-
ški kriteriji vedno pogosteje odlo-
čajo o mejah znanstvenega in o apli-
kaciji znanstvenega dela, medtem
ko kaže znanstveni delavec' za druž-
beno aplikacijo svojega dela razme-
roma veliko indiferentnost in malo
zanimanja, ni postalo predmet širše
razprave, v sklepih pa je ostalo pri
splošnih in že kar sentimentalno ro-
mantičnih formulacijah, kot: »Zadaci
univerziteta su, da služi potrebama
društva i društvenom progresu ..
itd. Na nekem drugem mestu je tak
dodatek opozoril celo na dejstvo, da
mora biti proizvod univerzitetnega
študija ne samo dober strokovnjak
»pač pa tudi odgovoren človek«. Ra-
zumljivo je seveda, da sklepi, ki
jih je sprejel dubrovniški zbor, niso
mogli biti preciznejši, saj je silno
heterogena sestava udeležencev za-
htevala zelo splošno in za vse spre-
jemljivo formulo. Med udeleženci so
bili tudi posamezniki, ki so ob vpra-
šanju »revolucioniranja in temeljnih
sprememb v strukturi univerze in
družbenih odnosov« alternativno lo-
čevali med marksistično in humani-
stično interpretacijo problema. Sic.
Razumljivo je, da v opisanem
vzdušju o kalii »skupni profesorsko-
študentski akciji« ni bilo govora. Do
dialoga ni moglo priti, saj še celo
med samimi univerzitetnimi učitelji
ni prišlo do ostrejših polemičnih so-
očenj. Nesrečno naključje pa je ho-
telo, da so organizatorji našli med
študenti grešnega kozla, ki je s svo-
jim povsem »neakademskim obna-
šanjem in revolucionarnostjo za vsa-
ko ceno« (tako NIN v zelo pokrovi-
teljskem in enostranskem komentar-
ju 31. avgusta 1969) prekršil trinajst-
letno demokratično tradicijo aka-
demskega diale,ga. Zagrebški štu-
dent je sicer res emocialno in ne-
taktno, a po našem prepričanju
prizadeto in pošteno izrazil svoje za-
čudenje nad odgovorom prof. dr.
Ivanovića, na študentski komunike
o Rochevi prisotnosti, ki ga je pod-
pisalo petindvajset prisotnih štu-
dentskih delegacij vključno z zvezo
študentov Jugoslavije. Prof. dr. Iva-
novič je v svojem pojasnilu, ki ga je
prebral v imenu organizatorja, ugo-
tovil, da je spor med francosko štu-
dentsko zvezo UNEF in rektorjem
Rochem francoska notranje-politična
zadeva in de Rochova prisotnost
nikakor ne more prostati predmet
razprave dubrovniškega seminarja.
Pri tem je drugih štiriindvajset pod
komunikejem podpisanih študentskih
nacionalnih unij enostavno izpustil
in postavil jugoslavanske študente
(kot že pred njim podobno dr. L.
Adamovič) v silno mučno in nepri-
jetno situacijo. Težko je bilo —
po tej diskvalifikaciji pristojnih
študentskih delegacij — še po-
jasnevati meje enakopravnega štu-
dentskega sodelovanja. Z letoš-
njimi dubrovniškimi seminarjem
postaja torej vprašljivo tudi na-
daljnje sodelovanje skupnosti ju-
goslovanskih univerz in zveze štu-
dentov Jugoslavije, še bolj, ker
je tema, ki si jo je seminar izbral
za prihodnje leto, za študente zani-
miva le dolgoročno in posredno. Za
nadaljnjo prisotnost študentov v
prihodnjem dubrovniškem univerzi-
tetnem razgovoru ne vidim nobenega
razloga.
Ob rob letošnjemu razvoju dogod-
kov pa je potrebno postaviti še do-
ločeno vprašanje o sami naravi in
namenu seminarja »Univerza da-
nes«. Pričujoči zapis je nastal v pre-
pričanju, da je temeljita razprava
in izmenjava mnenj o sodobni vlogi
univerze in znanosti mogoča le med
posamezniki, ki pristanejo na mini-
malno in vsaj osnovno skupno orien-
tacijo pri razumevanju dogajanj v
sodobnem svetu. Povsem nemogoče
pa je učinkovito delo, če zberemo
sicer sUno prominentno skupnost
ljudi-institucij, ki se jih nato bojimo
vznemirjati s stališči, ki so za ne-
katere sprejemljiva, za druge pa že
kar blasfemična, in se zato predvsem
trudimo, da bi otopili ostrino na-
sprotij in razlik. Tako ne preostane
drugega kot v vsakodnevnem živ-
ljenju priznavati silno avtokratsko
in patriarhalno strukturo nekaterih
zahodnoevropskih univerzitetnih sre-
dišč in deklarativno celo simpati-
zirati z radikalnimi premiki v teh
središčih, ob soočenju s konfliktno,
za konvencijo o akademskosü nevar-
no situacijo pa se skriti v svet prav
istega paternalizma in pristati —
pod pritiskom avtoritet, ki so na-
klonile svojo prisotnost — na nam
vsaj formalno tuje razumevanje
univerzitetnih in splošno družbenih
odnosov.
Sa koga XIV. univerzitetni du-
brovniški seminar »Univerza da-
nes«? S kakšnim namenom in kakš-
nim ciljem?
Namen zborovanja, kateremu je
namenjene toliko družbene pozor-
nosti in ne nazadnje tudi denarja,
ne sme in ne more biti le rekreacij-
sko turistični, razgovor o znanosti
in univerzi ter manifestacija široke
jugoslovanske »demokratičnosti in
odprtosti«.
13
NOVA KRITIKA
Politika in kultura
DIMITRIJ RUPEL
V naših razmišljanjih o liulturi
se ves čas kot glasbeni motiv oglaša
politični razmn. Ugotavljamo, da se
politična manipulacija vmešava v
produkcijo kulturnega blaga in da
se ta produkcija največkrat uklanja
političnim zahtevami. Pravimo, da
specifične politične razmere ne do-
puščajo objave kakega literarnega
ali gledališkega teksta, da je kaka
kulturna manifestacija v neskladju
s socialistično etiko, oziroma —
manj direktno — da v teh časih ni
mogoče producirati kompletne kul-
ture, saj velja načelo produktivnosti,
trošljivosti, dohodka.
Ce razmišljamo o internacionali-
zaciji kulturne proizvodnje, seveda ne
mislimo, da narekujejo takšno smer
potrebe kulture same; smer in koli^
čina produkcije sta v zvezi z drugi-
mi gibanji v družbi. Tu spet ne po-
maga nobeno moraliziranje, niti ni
mogoče v okviru takšnega razmiš-
ljanja vsiljevati nobenih vnaprejš-
njih sodb. Nikakor ni naš namen
ugotavljati, ali je smer, ki vodi v
vsesplošno razpoložljivost in samo-
upravnost (vsak sam upravlja svoje
delo in se sam bori za njegov uči-
nek) dobra ali slaba, nanizati ho-
čemo le nekaj vprašanj in zarisati
nekaj točk, ki bi služUe kasnejšim
preciznejšim raziskavam teh vpra-
šanj. Bržkone drži, da se v institu-
cijah, ki producirajo kulturna blaga,
nekaj spreminja: predvsem se načrti
producentov teh blag usmerjajo tja,
kamor jim veleva jekleni jopič vse-
splošne družbene orientacije, to pa
je tržno gospodarstvo z vso neizpros-
nostjo in mehanično logiko. Ta ori-
entacija kulturnih producentov je
tedaj plod splošnih družbenih pro-
cesov in pretresov. Z drugimi bese-
dami — kulturna produkcija se mora
poigravati z enakimi orožji in ena-
kimi instrumenti, kot to dela indu-
strija alkoholnih pijač ali petroleja.
S tem v zvezi je treba motriti fan-
tastično produkcijo magazinov, barv-
nih revij in seksualnih priročnikov
kot neposredno naročilo politike ali
družbe, ki je samoupravno krenila
na pot potrošniške igre. Prav tako
ni nelogična poplava komercialnih
filmov. Prav klasična primera sta
filma Camelot in Neukrotljiva An-
gelika. Poslednji se tako vešče po-
igrava z meščansko bojaznijo pred
popolno razpoložljivostjo na pod-
ročju spolnosti, da dosega mikavne
vizualne in finančne rezultate.
Slovenska nacionalna politika je
v tem svetu popolnoma nov element.
Njena glavna preokupacija je v kon-
serviranju starih nacionalnih raz-
merij. To ima določene konsolida-
cijske učinke: nacionalna zavest je
še vedno zelo množična, predvsem
v slojih z omejeno domišljijo. Seve-
da se za tem skriva določen politični
cilj, ki ni neposredno v zvezi z na-
cionalno higieno: to je cilj politične
enotnosti, dojemljivosti za politično
in ekonomsko manipuliranje. Prav
tako je v nacionalizmu, ki se širi
hkrati z ekonomizacijo splošnega
življenja, košček buržoaznega: na-
mesto strankarskega življenja uvaja
nacionalna nasprotja. To je v skladu
z meščansko domišljijsko pokrajino.
Meščanove ambicije redko segajo
iznad nacionalnega okvira, tudi ni
njegova ekonomska uspešnost niko-
li internacionalnega formata.
Ce tedaj na kratko opišemo čini-
telje, ki tvorijo širši prostor, znotraj
katerega se bolj ali manj samostoj-
no giblje kulturna produkcija, se
nam pokaže naslednja podoba: Slo-
venske kulturne dejavnosti so potis-
njene v široki svet potrošnje. Ta
svet vsebuje element mednarodnosti,
saj nam komunikacije (letalski pro-
met, ceste, turizem, televizija, časo-
pisi) posredujejo sveže informacije
o podobnih produkcijskih odnosih v
tujih deželah. Vzporedno z odprto-
stjo v svet tekme se kažejo nacio-
nalno-prezer\'ativne težnje nekate-
rih institucij z omejeno domišljijo.
Te ohranitvene težnje, ki se kom-
binirajo s konzervativnimi kri-
teriji razsojevalcev kulturne pro-
dukcije, ustvarjajo mrtev prostor,
kjer ni tiste dinamike, ki je sicer
značilna za družbo v celoti. Ustvar-
ja se posebna enklava, rezervat za
določene tehnologije, ki so sicer v
družbi nepriznane. Takšni rezervati
vzbujajo občutek, da kulturne pro-
dukcije ni mogoče modernizirati in
da je slej ko prej breme za mate-
rialno bazo.
Seveda se v takšnem rezervatu ne
more razviti samoupravljanje v pra-
vem pomenu besede, saj je kultura
na ta način zajedalec. V kulturni
produkciji na splošno zato obstajajo
birokratski, mezdni odnosi, saj tu-
di če bi prišlo do ustvarjanja pre-
sežne vrednosti, bi z njo posredno
— prek oblasti — razpolagali vodi-
telji rezervatov. Na splošno je tudi
kriterialni mehanizem sestavljen ta-
ko, da obveljajo kriteriji rezervatov
in se kvaliteta kulturnega dela raz-
vršča po volji, ki vlada v rezervatu.
Poleg te manipulacije, ki po (samo)
volji proizvajalcev v rezervatu do-
loča stopnjo multipliciranosti posa-
meznega kulturnega dela, poteka še
druga manipulacija, ki meče vse
kulturne dejavnosti v en koš, seveda
tako, da se slabše godi onim zunaj
rezervata: v družbi vlada prepriča-
nje, da je cel koš — breme in zaje-
dalec. Po tej formuli je celotna nad-
gradnja z vsemi oblikami družbene
zavesti in predvsem z vso znanostjo
huda obtežitev za družbeno bazo.
Po vsem tem se nekako jasni, da
je položaj v slovenski kulturni de-
javnosti potreben temeljitega pre-
obrata oziroma kritike in pojasnil v
zvezi s kombinacijami in manipula-
cijami t. im. politike. V internacio-
nalizaciji ter trošljivosti ni nič na-
čelno slabega, prav tako ni mogoče
vrednotiti nacionalno-prezervativnih
in eshatoloških teženj, ki prihajajo
od določenih političnih forumov.
Dejstvo je, da sta kultura in politika
znotraj diferencirani — in kot re-
čeno, ni naša naloga, da to razpore-
jamo. Prejkone bo naloga razporeja-
nja padla na tiste sile znotraj kul-
turne proizvodnje, ki se nočejo
ukloniti različnim nasilnim tokovom,
ki grmijo na kulturno dejavnost.
Kdo so te sile? Morda bi kazalo
ohraniti ime proletarcev, ki v svo-
jem boju združujejo internacionalni
pogled, tedaj totalno, permanentno
revolucijo, boj zoper izkoriščanje po
rezerviranih starostah brez domišlji-
je in priznanje sodobnim tehnologi-
jam. Menda so proizvajalne sile v
takšnem razvojnem zagonu, da bo
mogoče urejati družbene odnose
brez represije, brez umetnih pose-
gov, brez centralne nadoblasti. Te-
daj bo kulturna produkcija stekla
brez spon. Tu se odpira vprašanje
kulturne revolucije.
14
v navzkrižjih
antipluralizma
v Beležkah za družbeno kritiko
(Problemi — Aktualnosti, 1969, št.
80) Dimitrij Rupel odločno in radi-
kalno sklene: »Sem za kompletno
črtanje pluralizma iz našega politič-
nega slovarja.« K temu sklepu ga
navaja več razlogov. Med njimi je
na prvem mestu pomislek, da plura-
lizem »ne vodi k izvirnemu mišlje-
nju, da v ničemer ne vznemirja mi-
sli, ampak pušča, da vsak misli po
svoje. Akcija samo sebe bloki-
ra...« Drugi pomislek: »pluralistič-
na akcija je od nekod podtaknje-
na..., ni resnična podoba političnih
razmerij, temveč fasada za oblast-
niško elito, je prikrivanje resnične
moči nekaterih grup, ki želijo pod
krinko vsestranske politične svobode
nemoteno gospodariti...« Politične
»organizacije ... ne opuščajo radikal-
nosti zaradi svoje slepote ali neved-
nosti. Gre za premišljeno akcijo. To
je rojevanje pluralizma.« V oklepa-
ju loči Rupel med dvema oblikama
pluralizma: »med mišjenjskim, idej-
nim, ki mu gre za možnost mišljenja
in za čimbolj intenzivno ustvarjal-
nost — ter političnim, ki mu gre za
neposredno manipulacijo.«
V teh Beležkah je podana vrsta
trditev, ki izzivajo dialog (kar je v
skladu z naravo pisanja njihovega
avtorja: dinamičnega, vitalnega,
vznemirljivega, nadarjenega, a po-
vršnega, lahkotnega, svojevoljne-
ga...). Ze kar v začetku se človek
vpraša, zakaj napada Rupel ravno
politični pluralizem? Saj to, s čimer
se ne strinja, dejansko sploh ni plu-
ralizem, temveč nekaj drugega. Naj
poskusim torej najprej opredeliti,
kaj Po mojem mnenju ta pojem po-
meni.
Ločim med dvema tipoma (mode-
loma) družbenega (s tem tudi držav-
nega, političnega) življenja. Prvi iz-
vira iz prepričanja, da je na svetu
en sam Prav (Vrednota, Bit, Smisel).
Kar ni s tem Pravim identično, je
narobe (laž, slepota, zlo). Zato mora
biti družba ustrojena tako, da pride
ta Prav do čimbolj polnega izraza,
laž (zlo) pa naj bo čimbolj odprav-
ljena, pregnana. Imamo opravka z
modelom, znanim pod imenom tota-
litarizem. Prav ima svoje konkret-
ne, realne interprete: Cerkev, Par-
tijo — politično-socialno silo, ki skr-
bi za varovanje in uveljavljanje
Prava. Edina akcija, ki je dopušče-
na, je akcija te, po lastni razlagi sa-
kralne (izvoljenke Boga ali Zgodovi-
ne) sile. Takšna družba (vzeli smo
jo v poenostavljeni in modelsko či-
sti obliki) ne dopušča ne idejnega
ne političnega pluralizma. (Resnica
je ena, ena je Zgodovina in en je
Bog.) Povsem jasno ji je, da je idejni
pluralizem samo začetek političnega.
Ce namreč kdo spozna, da je tisto,
kar ga uči ena (sveta) Cerkev, na-
pačno, netočno, ne njegovo, in če to
zavrže v teoriji, v misli, potem bo
skušal svojo kritiko uveljaviti tudi
v (socialni) praksi, kar pomeni, da
bo težil po uveljavljanju lastne za-
misli. Ce tega ne bo skušal storiti,
pomeni, da njegov prav ni obvezu-
joč, da ni misel, da je primeren
zgolj Za privatno uporabo in da za-
to ta nekdo v javnem — socialnem,
političnem itn. — življenju pristaja
na Eno (uradno, državno itn.) Res-
nico. '
Drugi tip se je razvil v moderni
Evropi in temelji na laizaciji sveta.
Ni več ene Resnice, temveč več res-
nic — ker sploh ni več Resnice, tem-
več je moč. Ce je vsak živi konkret-
ni človek (posameznik) resnica ozi-
roma možnost resnice (moč in volja
do moči), potem ni več ne Cerkve
ne Partije, temveč so cerkve in par-
tije, laične, normalne, neposvečene,
ne nadčloveške (ne Historični sub-
jekt), enake med enakimi, centri
moči, ki tekmujejo za svojo vizijo
sveta v boju z drugimi xázijami. Po-
samezniki se združujejo v grupe
glede na skupne Etótrebe, interese,
s kompromisi med individualnimi
resnicami, ustvarjajo si platforme,
za katere se domenijo in jih skušajo
s skupnimi akcijami udejaniti. Vsa-
ka teh akcij, ki skuša v boju zma-
gati, pa temelji na predpostavki: da
ni edino Resnična, da nima pravice
odpraviti drugo kot laž in zlo, da
zatorej — aktivno — priznava skup-
ni prostor vsem resnicam (močem)
kot prostor, ki ni last nobene izmed
njih. To je prostor pluralizma: pro-
stor pravne in socialne ureditve ne-
kega življenja, v katerem so formal-
no omogočene vse resnice in akcije.
Jasno je, da takšna formalna plu-
ralizad ja sveta še ni vsebinska: da
vsaka moč želi druge čim bolj izri-
niti in da v svobodni tekmi moči
ene potegnejo daljši, drugi krajši
konec. A ta hip nam ne gre sa to.
Vprašati se je namreč treba: ali je
v družbi s totalitarno ureditvijo vse-
binska možnost človeškega uveljav-
ljanja večja? Ali ni tam še za eno
stopnjo manjša? (Ker gre za družbo
zaprtega tipa, v kateri je svet že
vnaprej izgotovljen, \'prašanja reše-
na in je naloga ljudi le v tem, da
izpolnjujejo zapovedi njim predek-
sistentne resnice.)
Ce se Rupel zavzema za idejni
pluralizem, za možnost mišljenja,
zakaj se potem umika pred politič-
nim? Kaj ta idejni pluralizem sploh
še je, če se ne skuša realizirati v
političnem? Ravno to, s čimer pisec
ni zadovoljen: »blokada«, »viza za
nemoteno delovanje birokratskih
struktur«. Sam govori o >K)blasti po-
litične svobode«. Ali s tem dejansko
ne pravi: da je pluralizem zgolj
mišljenjski, da je svoboda zgolj svo-
boda misli, ne pa ravnanja? Da je
pluralizem zgolj fasada? Ä zakaj
potem ne napravi normalnega skle-
pa: zahtevam (druga stvar je, če ta
zahteva kaj pomaga), naj se plura-
lizem realizira, naj iz fasade (miš-
ljenjske oblike) preide v realiteto
(v politično), v realizacijo in forma-
lizacijo več centrov moči (in s tem
nikakor ni treba, da misli na kla-
sične politične stranke, temveč na
vrsto novih politično organizacijskih
oblik)?
Ovira, ki mu ne pušča te konsek-
vence, je na dlani: Ruplu je do učin-
kovite akcije, upira se mu »reflek-
sivna narava različnih tez«, saj do-
besedno pravi: »politični pluralizem
je drobljenje sil, je pozabljanje re-
volucije ...« Pisec se nahaja zno-
traj povsem določene socialno poli-
tične sile, ki je neučinkovita, ker ne
uresničuje svojega programa oziroma
teh ali onih sklepov, temveč se za-
dovoljuje z meglenimi resolucijami
in življenju pušča svojo pot. Ta ana-
liza pa je problematična, in to pro-
blematičnost vidi Rupel sam, saj
trdi da je pluralistična fasada ho-
tena, hočejo pa jo tisti, ki s tem
zakrivajo svojo resnično naravno:
oblast (to so birokrati). Kaj torej
storiti? Birokrate napoditi, da bi pri-
šli na oblast (do možnosti akcije)
tisti, ki delujejo v skladu s progra-
mom oziroma sklepi določene poli-
tične sile? A kako napoditi te biro-
krate, ki so največja ovira pravi ak-
ciji, če ne z akcijo — seveda s po-
litično, ne pa idejno (to je recimo
južnoameriškim revolucionarjem v
TARAS
KERMAUNER
15
odnosu do Mosk\i zvestih partij ze-
lo jasno)? Torej z akcijo zoper bi-
rokrate (oblast)? A kako agirati, ka-
ko smeti agirati, če pa za Rupla po-
litični pluralizem ni zaželen in do-
\oljen? S samim idejnim nestrinja-
njem bojo birokrati še zmerom tam,
kjer so in kjer jih Rupel noče vi-
deti; vera v učinkovitost idejnega
pluralizma je — to je novo potrdilo
—	njihova fasada. Kaj torej storiti?
Rupel se zavzema za več misli, a
za eno akcijo. Čigava akcija naj bi to
bila, če ni akcija tistih, ki imajo
oblast? Saj drugih Rupel ne želi (je
za »kompletno črtanje pluralizma«,
to je možnosti druge akcije, akcije
drugih). Akcija mene, ki še nisem
oblast, a ki imam Prav? Obnova to-
talitarizma? Nikakor ne, Rupel se
eksplicite zavzema za idejni plura-
lizem. Kako torej ? Kar postavlja,
hkrati spodbija, in kar spodbija, po-
stavlja. Takšno ravnanje, ki je ima-
nentno literarno (in kot literarno
edino primerno), je politično skraj-
nje neučinkovito: je natančno tisto,
proti čemur se Rupel bori: samoblo-
kada. Ce bi (bo) hotel biti Rupel ak-
cijsko učinkovit, bo moral govoriti
v političnem jeziku: kaj hoče; kako
lioče. Ni mogoče govoriti, da je sila,
v kateri se nahaja in za katere ak-
tiviteto se vnema, birokratska (in to
trdi: ta sila je sila na oblasti: ob-
lastniška elita; druge oblasti ni,
prav tako pa tudi ni te sile kot ne-
oblasti), hkrati pa si ne dopuščati
politične akcije, ki je od te sile raz-
lična. Ce Pa si to akcijo ne le želi,
temveč jo zahteva, potem ni to ak-
cija te sile, temveč akcija nekoga
ali nečesa drugega, akcija, ki sploh
šele lahko temelji na predpostavki
in implicitnem ali eksplicitnem pri-
znanju pluralnosti akcij in centrov
moči — kajti za te gre. Rupel na-
stopa zoper center moči, ki ga ime-
nuje »birokratska struktura« ali
»oblastniška elita«. Torej s tem cen-
trom ni identičen. Torej nastopa v
imenu drugačnega centra. Torej eo
ipso priznava pluralnost teh centrov.
In se zavzema za akcijo, samo v
sebi enotno, učinkovito, ki bi vzpo-
stavila nekaj drugega. Kaj je to, te-
ga v tem članku ne pove; ali se to
da — vsaj do neke mere — rekon-
struirati iz drugih njegovih član-
kov? Je to nadaljevanje revolucije
—	nasprotje »pozabljenja revoluci-
je«? A kaj je to revolucija?
Morda bi šele z analizo Ruplove
predstave o revoluciji, se pravi o
tem, česar danes — vsaj v »oblast-
niških strukturah« — ni, ugotovili
vsebino njegovega programa, ki bi ga
bilo treba uresničiti z enotno in
učinkovito akcijo. Morda bi odkrili,
da je revolucija nasprotje »neposred-
ne manipulacije«, tega najbolj nega-
tivnega pojma. Potem bi se morali
seveda pri priči vprašati, kako spra-
viti v sklad politično akcijo z nema-
nipulacijo? Kako zasnovati realno
politiko na nemanipulativnem na-
čelu? Kako priznati moč za osnovo
akcije in ne priznati realne narave
te moči, sredstev, ki jih sleherna
moč uporablja (mora uporabljati),
da bi se sploh lahko ohranila (uve-
ljavila) kot moč? Morda pa Rupel
sploh ne prizna moči za »temelj«
sveta (moči kot samoutemeljevanja
v tem breztemeljnem svetu) ? Kaj
je potem tisto, na čemer temelji
politična akcija? Resnica? Eshato-
loška naravnanost? Razodetje? Moč
v Bogu? Vse to najbrž ne, saj se
je Rupel zoper takšen nazor o svetu
že večkrat izrekel. Kaj potem? Ne
smemo namreč pozabiti, da se Ru-
pel še posebej in zelo zagnano vne-
ma za politično akcijo, torej za ne-
kaj, kar je sámo na sebi sila v sve-
tu sile; da mu ne gre samo za lepe
ideje, temveč za realno, konkretno,
otipljivo realizacijo določenih idej
v svetu, kakršen je, se pravi v sve-
tu oblastniških struktur, birokracij,
manipulacij in drugih (slabih —
z nji .1 je nezadovoljen) — banali-
tet. Kako torej prebivati v svetu
moči (sile) brez manipulacije? Je ra-
dikalna akcija nemanipulativna ak-
cija? Vendar — ali ni radikalna ak-
cija (to, kar pomeni pojem revolu-
cija) nasilna akcija? Nasilna akcija
(ki hoče radikalno spremeniti to,
kar je, v to, kar je načrtovano, vred-
no, predpostavljeno, zaželeno, v to,
kar je temeljno drugačno; in na to
Rupel cika — a spet samo cika — ko
navaja, kaj je slabo, kaj je politični
pluralizem: »perpetuiranje istega«)
pa je mogoča samo tedaj, če je nek-
do prepričan, da njegov prav ni sa-
mo laični prav, eden med mnogimi,
ampak veruje, da je nosilec edine-
ga, sakralnega Prava, ki mu daje
pravico — in dolžnost — da dani
svet razruši. Ta hip smo v eshatolo-
giji, v religiji in v vseh konsenkven-
cah, ki ju ta dva pojma implicirata.
In ker moramo upoštevati, da je Ru-
pel vse to že velikokrat zavrgel, smo
pred nerešljivimi \'prašanji.
Ali pa morda ne gre za to, o če-
mer smo govorili, ali pa morda be-
sede, ki jih uporablja, sploh ne po-
menijo tistega, kar v njih vidimo
mi (revolucija kot radikalno zanika-
nje danega sveta, ki vodi neogibno
in konsenkventno v kri. v smrt, v
spopad teles: v realiteto; akcija kot
radikalno delovanje za realizacijo
določenih načrtov itn.), temveč ne-
kaj drugega. Kaj?
Igro?
Se Rupel s tem svetom — seveda
povsem samovoljno — igra, ker bi
rad bolj živahno predstavo?
IG
MED ZNANOSTJO IN FILOZOFIJO
Radikalizirano
vprašan e o bistvu
novodobne
i
planetarne) tehnike
Pot moderne tehnike vodi v vse
večjo matematizacijo in formaliza-
cijo védenja, delovanja in nasta-
janja: v univerzalizacijo jezika, mi-
sli, umetnosti. Človeka vse bolj
nadomeščajo stroji, celo iz umetnosti
je »izgnano« vsakršno nacionalno,
individualno in »intimno«. »Compu-
terska« umetnost ali tako imenovana
umetnost elektronskih računalnikov
je vse bolj prisotno dejstvo. Umet-
nost ni več svobodno in odprto kre-
iranje določenega posameznika, ve-
zano in zavezano njegovi eksistenci
(»intimnosti«, biti), ampak le še pro-
dukcija. Kot produkcija se novo-
dobna umetnost vključuje v veliko
MAŠINERIJO vse/planetame TEH-
NIKE in je kot taka sama tudi njeno
podvojevanje (vpisovanje v istem).
In zavedati se moramo, da je na
primer umetnost računalnikov le
predigra matematizacije vseh za
zdaj še ne-preglednih, od-prtih ter
zato konfliktnih področij človekove-
ga udejstvovanja, kjer vladata slu-
čaj in »intimnost«. Torej je treba
vprašanje o bistvu te novo-nasta-
jajoče umetnosti zastaviti radikalno.
Se več: radikalizirati je treba bistvo
same tehnike, da nam bo jasna nje-
na pozicija kot tudi horizont (raz-
sežnosti) njenega delovanja (ob/
vladovanja).
Tehnika kot »gibalo« univerzali-
zacije novodobne znanosti blokira
tradicionalno izražanje — tako ume-
tniško kot miselno — in ga podreja
sebi-lastni volji po obvladovanju.
Tehnika kot totalna OBLAST nad
vsem : nad celoto bivajočega, JE z a -
pora umetnosti, jezika in misli, mi-
šljenja in poezije (zapora njihovega
bitnega značaja). Tehnika zasega
sodobno umetnost in sodobno miš-
ljenje v njunih temeljih, v njunem
»bit/izražaj očem« in »na-bit/kažo-
čem« bistvu.
Toda KAJ je tehnika takega, da
je lahko za nas tako odločujoča?
O tehniki so pisali tako filozofi kot
tudi misleci/pesniki in znanstveni-
ki. Potreben je torej kratek ekskurz
o bistvu moderne volje do moči.
Govorili smo, da je sedanji čas:
čas bolj-in-bolj prisotne, vse/ob-
vladujoče tehnike, ki skuša vse —
celoto, svet — univerzalizirati, če
hočete: matematizirati, formalizira-
ti, kajti le svet kot tak (preračunan
in izračunan), kot pregleden svet, je
lahko uspešen v ekspanziji vol-
je do moči in moči same. Tehnika
kot tisto »notranje« (gonilo) znanosti
vse bolj zasega svet ter ga skuša
»urediti«, se pravi : izmeriti,
izračunati in obvladati.
Kajti namen tehnike-kot-vladanja
je ob-vladanje. Bistvo tehnike je
OBLAST. Namen OBLASTI pa je
ona sama: NAMEN OBLASTI JE
OBLAST. Tehnika je moč in sicer
neutemeljena moč: moč-iz-sebe, moč
brez določenega namena, cilja ali
smisla. Moč, KI OBVLADUJE, je
moč brez načrta, čeprav skuša
biti in jè univerzalna. Kot taka, če
upoštevamo in premislimo skušnjo
dosedanjega sveta in dosedanjega
razvoja misli, ekonomije, itd... (in
mimo tega ne moremo, če skušamo
biti vsaj malo kritični), JE seveda
zgodovinsko in eksistencialno ute-
meljena, dejanska in prisotna, zato
je ne moremo enostavno abstrahi-
rati, zanikati ali zavreči. SE VEC:
tehnika in njen razvoj (razvoj in
univerzalizacija znanosti) je po-
goj našega bivanja, čeprav je isto-
časno tudi njegovo »brisanje«
(izbris). Naša zavest in osveščanje
je pogoj tehničnega »napredka«,
razvoj tehnike je njeno temeljno
zanika(va)nje: BRISANJE zavesti.
Osvobojeni, razodtujeni človek, vr-
njen k-samemu-sebi in k-zavesti
(»osveščeni« človek), je nujen člen
v intenzifikaciji tehnike; tehnika
pa je v svojem bistvu ponovno od-
tujena človekova zavest in NEVAR-
NOST, da bo njena (zavest-na, mi-
selna) dejansika negacija. Tehnika
»niči« bit ZAVESTI.
Človek je tako zapadel tehniki in
njeni oblasti, njeni volji do moči
(Macht willen).
To je paradoks človekovega obsta-
janja, človekovega prebivanja, ((S
tem v zvezi bi lahko »pre-vedli«
neko Derridajevo misel, izrečeno v
»De la grammatologie« (Ed. Minuit
1967), tako da bi ohranili njeno lo-
giko in še vedno ostali v »istem«:
Avto-afekcija [tehnika / pripisali mi]
vzpostavlja ISTO [RED, pregledno
celoto, ki jo obvladuje / pripisaU mi]
v tem, ko ga deli [v večkratnem po-
dvojevanju oz. »kliširanju« samega
sebe; v tem, da »je« povsod le ona
sama]. Zguba prisotnosti [brisanje
zavesti] je pogoj izkustva, se pravi
prisotnost [je pogoj našega bivanja,
naše zavesti / podčrtali in pripisali
mi].))
Tehnika, moderno znanstveno-
tehnično raziskovanje kot produkt
človekove svobode in osvobojenosti,
je njena negacija. (Pomen znanosti
kot od-krivanja resnice je rasel od
Descartesa do Hegla.) Pri Heglu se
znanost identificira z resnico samo,
znanost je absolutno védenje, abso-
lutes Wissen. To védenje se z Mar-
xom in Nietzschejem »sprosti«, kajti
ukinjen* je metafizični red, smisel,
smiselna in zaključena celota, ki je
v nekem smislu »zapirala« prodor
znanosti. Ko pade sistem metafizike,
se vzpostavi sistem znanosti. Zna-
nost se dokončno loči od filozofije,
mišljenja-in-pesništva. Ker ohranja
SISTEM/RED in je smisel odsoten,
postaja znanost brezciljno blodenje
brez načrta in smisla, zgolj hotenje
moči, volja po vladanju in obvlado-
vanju: samo-hotenje. V tehniki se
gubi smisel, bit... ohranja pa se
metafizični RED, v sebi sami uteme-
ljena OBLAST. Tehnika je tako na-
daljevanje evropske metafizike v
drugi obliki.
Tehnika kot temeljna tujost mo-
dernega človeštva ni neskončna, je
pa ne/omejena in nedefinirana. Sko-
zi nas je »integralno fragmentirana
našemu planetarnemu BLODENJU«.
Zato ne moremo »kar tako« trdi-
ti (niti pričakovati), da bo človek —
»morda« — v nekem prihodnjem
trenutku ugotovil, da tehnike ne
potrebuje več, in jo v naslednjem
trenutku destruiral. To misel za-
stopajo nekateri predstavniki tra-
dicionalnega mišljenja (humanizma;
predvsem antropologi, zgodovinarji,
etnologi itd...) in je tem bolj iluzor-
na, ker gre enostavno preko dejstva
(ki danes ni več nikaka skrivnost),
da je človek v neki določeni situaci-
ji zgodovinskega razvoja ukinil sfero
svoje v transcendenci odtujene za-
vesti, se reflektiral in tako znanosti
in njeni intenzifikaciji in eksteri-
orizaciji odprl meje, ki so jo ute-
snjevale in blokirale (znotraj meta-
fizično zastavljenega mišljenja in
ekonomije), da so se znanosti tako
dokončno in dejansko sprostile, da
cilj njihovega notranjega gonila: te-
hnike ni več razviden niti prisoten,
oiziroma JE volja do moči,... da se
po cilju in smislu tehnike ni mogo-
če več spraševati, še več: da se je
ANDREJ
MEDVED
17
človekovo osveščenje — ki je omo-
gočilo takšno formiranje znanosti
in tehnike — prav s tem ponovno
blokiralo,... da človek tehnike več
ne obvladuje, da je tehniki zapadel,
da ga tehnika zasega že-skoraj v
celoti itd....
Tehnika in njeno neomajno hote-
nje moči in oblasti je tako dejstvo,
ki ga ni mogoče kar tako prezreti.
Z njo moramo računati. KAKO se
torej izogniti nevarnosti in »zapa-
dlosti« sodobni tehniki, novodobni
volji-do-moči, ki jo lahko v nekem
temeljnem so/odnosu primerjamo
z NietzBchejevimi opredelitvami v
»Wille zur Macht« (I 55): Bivanje
(tu-bit, takšno, kakršno je. brez
smisla in cilja, toda neizogibno po-
navlja jojče se, brez dc.vršitve v niču:
'večno vračanje [istega], večno po-
navljanje' ! [podčrtali mi]) To je
ekstremna oblika nihilizma: Nič
('brezmiselno') večno.
KAKO torej ohraniti »otok« zave-
sti (zavest kot neprestano refleksijo,
kot vedno-znova-si^biti-svest) ? KA-
KO zadržati misel-in-poezijo pro-
ti ali s tehniko, ki hoče vse, celoto;
ki obvladuje, vlada in zasega že ve-
lik del poezije in misli (spomnimo
se le umetnosti elektronskih raču-
nalnikov ali znanstveno tehničnega
mišljenja).
Naraščajoča tehnika postavlja ce-
loto bivajočega, bit in bivanje: to-
taUteto do-segljivega sveta v
vprašljivost.
MISEL(in)POKZI.TA, ki hoče ostati
zunaj znanstveno-tehničnega obvla-
dovanja, ki skuša vzdržati ne-RED:
od-prtost sveta in ostati v od-
prtosti zavesti, ki skuša biti stalno
in sprotno osveščanje NE-REDA v
znanstveno-tehničnem REDU, re-
fleksija kontradiktornosti SISTE-
MA tehnike, ostaja vedno bolj ne-
učinkovita.
KAKO torej zadržati dvojnost za-
vesti (misli in poezije, ki hoče bit)
in odtujene zavesti (nesmisli, ki ho-
če moč)?
Kako enakopravno nastopati z
močjo??
Kako ohraniti odprtost, podvoje-
nost sveta tehnike (ki je Mach-
wille) in sveta poezije/misli (ki je
Sinsollen, Wille-zum-Sein) ?
Kako zdržati dvojnost in odprtost
mišljenja?
Danes se matematizira jezik,
■kajti enotnost in jasnost jezika, (naj
bo to znanstveni ali kateri koli drug
jezik) sta pogoj za uspešnost uni-
verzalne moči ter njenega nadalj-
njega razvoja. Umetnost (in njena
bit-na razsežnost) ter mišljenje sta
tako onemogočena v svojem teme-
lju: JEZIKU ((jezik kot »hiša« bi-
ti). Mišljenje in poezija sta vse
bolj blokirana, nimata pa MOCi,
da bi se postavila oblasti tehnike
po robu. Treba je torej vztrajati v
tej podvojenosti, ki istočasno pri-
znava moč kot resnico sveta in sku-
ša biti tisto »drugo«. Vzdržati
je treba v tej od-prtosti.
Toda kako zdržati to »dvojnost«?
Kako ohraniti MISEL :ZAVEST
in POEZIJO :OD-PRTOST (SLU-
ČAJ, KONFLIKT, PROSTost,
»igro«, LASTNOST, RAZLIČNOST,
itd...), ne da bi se jih polastila (jih
formalizirala) tehnika,
Z močjo vsekakor ne, ker tako
misel kot poezija nimata moči. Z
zvitostjo?
Že zdaj smo priča matemati-
zacije umetnosti (computerska
umetnost, umetnost elektronskih ra-
čunalnikov), ki »je« negacija vsega
individualnega, lastnega, »bitnega«.
Prisostvujemo formalizaciji (uki-
nitvi) slučajnosti, možnosti in ver-
jetnosti v brez/slučajno GOTO-
VOST, konflikta v BREZ/KONFLIK-
TNOST in »igre« v neprekinjeni,
vase-vračajoči-se »ESTABLISH-
MENT«.
Kako vzdržati »odprto po-
zicijo« ?
Z močjo vsekakor ne.
Brez moči pa najbrže tudi ne ((?))
Bo torej novodobna planetarna
tehnika prevladala poezijo kot
poezijo in misel kot misel?
(...)
* S tem seveda nikakor nočemo
reči, da je misel (mišljenje) tista, ki
ruši in vzpostavlja: spreminja de-
janskost. Dejanskost je odvisna od
dejanske socialne/ekonomske struk-
ture [sistema proizvodnje].
Misel je le njena »osveščenost«,
osveščena SKUŠNJA: ZAVEST (In
v tem je tudi pomen/smiisel mišlje-
nja in filozofije).
18
MED IDEOLOGIJO IN EKSISTENCO
Trpljenje
kot eksistenca - da!
Trpljenje
kot ideologija - ne!
Članek Tarasa Kermaunerja »Tr-
pljenje kot ideologija in trpljenje
kot eksistenca« me je spodbudil
k naslednjemu razmišljevanju.
Tisto prvo, po čemer se sprašuje
Taras Kermauner, zaključi z vpraša-
njem: Je vse, kar doživljam muč-
nega, že trpljenje? In je torej vse
mučno tisto, kar očiščuje (ta ele-
ment je namreč nogibno povezan
z Mrakovim pojmovanjem trpljen-
ja)?
Predvsem eno: nekdo lahko biva
v sistemu določenih religioznih
vrednot; mar je s tem že eo ipso
nujno, da je dober, da se očisti, da
se zveliča — skratka: da ga vodi
trpljenje do katarze?
Mar nisem že določno nakazal: da
tisti življenjski sistem, v katerega
me naganja Kermauner, »ki ima
jasne smeri, vrednote, poti, in je
sam v sebi razviden in celovit« —
s svojo teologijo odločno odklanja
tragični življenjski paradoks? V kak-
šnem in katerem nabožnem ali ka-
kršnem koli aktivističnem priroč-
niku je bilo kdaj brati o tragičnem
življenjskem paradoksu?
Mar ni tiTJljenje tistih, ki jih Do-
stojevski na grozljivo vidovit na-
čin ugotavlja v litanijskih civiliza-
cijah (- ci\'ilizacijah bivših in bodo-
čih velikih inkvizitorjev -), trpljenje
mukajočih? Mar ni trpljenje Naza-
renca, ki nepoklican stopi pred
velikega inkvizitorja, ki prinese
zmedo svobodne misli in sladkost
svobodne in osvobojujoče zavesti v
ta omrtvičeni inkvizitorjev raj —
obenem tudi ponovno odkritje tra-
gične paradoksalnosti našega biva-
nja? Mar ni s tem — to — zavestno
nase prevzeto trpljenje — trpljenje
govorečih? Mar ni Marx vsekakor
bližji Nazarencu kot pa inkvizitor-
ju?
Ko sem v svojem prvem odgovoru
Tarasu Kermauner j u zbežal iz nje-
gove trdno sklenjene teodicejske
ograde, me je poredneža (razmišlju-
joč o trpljenju!) znova nagnal v
stajo, kamor me je on določil.
Ravno tako sem mu povedal, da
če bi jaz v življenju in svojem delu
apriorno pristajal na kako ideolo-
gijo, bi čuvarji te ideologije v teku
mojega življenja po vse priliki na-
šli zame tudi primerne jasli.
Ker pa sem se po svoji usmerje-
nosti, po svoji mentalni določeno-
sti kot po svoji svobodni izbiri gi-
bal zdaj intuitivno (iracionalno) pa
spet zavestno (racionalno) v ob-
močje in spoznanje in ugotavlja-
nje tragičnega in sem v dojemanju
in razreševanju tragičnega dočuteval
najvišje vzpone človekove zavesti —
sem bil nujno zunaj ideologije.
Ce Kermauner namiguje, da je
to moje stališče posledica mojih ta-
ko zvanih »življenjskih uspehov«:
mar ne bi bila stvarnejša ugotovi-
tev, da so ti »življenjski neuspehi«
posledica te moje osnovne usmeri-
tve? Ce nekdo priznava uspešnost
nekega življenja in delovanja zgolj
v neposrednih učinkih, ki jih razo-
deva na primer trgovina, in to slepo
prenaša v duhovno sfero človeko-
vega udejstvovanja, mar ne zapade
nujno v najhujšo paradoksalnost?
Mar ne bo nujno postavil uspešno-
sti popevkarstva na primer pred
Kogojeve »Cme maske«, ki se kljub
svoji enkratnosti še do danes niso
vključile v evropski kulturni pro-
stor? Mar ne predpostavljamo pri
visoko zavestnem ustvarjalcu vsaj
tolikšne mere zavestnosti, da mu
porazi, ki mu jih naklanjajo njego-
vi sodobniki in čas, v katerem živi,
ne pomenijo dosti ali nič, še več:
mar mu niso zgolj potrditev njegove
ustvarjalnosti? Kako naj si sicer '
razložimo nenehno tveganje Van
Gogha, ko je pa vse njegovo živ-
ljenje v očeh njegovih sodobnikov
ena sama polomija? Ali pa prav
podobno tveganje Heinricha von
Kleista? Itd, itd. Ce meni Taras
Kermauner, da bo katera koli druž-
ba v katerem koli obdobju človeko-
vega razvoja, pa če bo še tako
znanstveno podprta, mogla biti v po-
dobnih slučajih pravičnejša — mar
ne zapada s tem v dogmatizem
znanosti? Mar ni prav v dobi, ko je
znanost začela prevladovati v ob-
močju teorije umetnosti, prišlo do
najbolj paii-adoksalnega nesporazu-
ma med umetnikom in občestvom,
za katerega umetnik ustvarja, (Van
Gogh)? Skratka; mar se ne bojim
upravičeno, da je utopični svet znan-
stveno uravnovešenega, vseh para-
doksov življenja rešenega človeka,
kot ga predpostavlja Taras Kermau-
ner, neprimerno bližji in sorodnejši
teodicejam preteklosti kot pa moj
religiozni svet? Mar ni nujno, da
Kermauner kot modroslovec s svojo
neizprosno in zagnano logično misel-
nostjo prihaja v neprimerno večjo
miselno skladnost na primer s kako
utopično predstavo Tomaža Akvin-
skega kot pa jaz, ki v isti izmeri na
vsak korak skušam ujeti življenjsko
resnico v popolni sosklenjenosti
čutno nazorske predstave in šele iz
nje transcendirati neki trden korak
proti Neskončnosti?
Mar moremo domisliti katero
koli stvarno in celotno in obstoj-
no misel v našem bivanju, če se
izmaknemo čutno nazornemu ob-
močju Erosa in se žrtvujemo logiki
misli kot takšne? Do kakšnih ab-
surdov priženemo tak miselni meha-
nizem, smo pa priča ob neki prav-
kakršnji razsodbi, ki dojenčkom od
enega leta do šestnajstih let priznava
človeško polnopravnost in polno
zrelost in smatra, da je vsako svarilo
in pouk tem nedoraslim in pomoči
potrebnim rušenje osnovnih člove-
ških pravic. Ta najbolj nesmiselni
od nesmiselnih pravdorekov člove-
ške justice naj bi bil večen zgled
vsem mislečim, kako daleč lahko
pripelje človeka zasužnjenost črk in
odsotnost vsake ljubezni in tudi vsa-
kršne odgovornosti za usodo sočlo-
veka.
Ce se Taras Kermauner trpeče
izprašuje o potrebi prekinitve, »o
zlati kletki svoje funkcionalnosti«,
in zahrepeni po tveganju za »Nemo-
gočim« itd. — mar ni s tem presun-
ljivo odkritosrčno izpoved'al dilem,
ki ga mučijo — v katerih je, jih
biva? Mar niso prav te dileme, ki
ga narekujejo? Mar se ne zaveda,
da je živ, resničen in stvaren le toli-
ko, kolikor časa bo imel moč in si-
lo in pogum, da se bo spraševal več
ali manj svobodno (to je nevezano
na kakršen koli, pa četudi znanstve-
ni absolutum!) po Smislu? Mar mi
ne priznava v isti sapi možnosti
svobodnega tveganja? Me obenem,
kot vse kaže, ne naganja venomer
v »zlato kletko funkcionalnosti«?
Mar ni podoba, če bi bila eden
in drugi neizbežno priklenjena vsak
v svojo stajo, da bi bil vsakršen
pameten razgovor med nama nemo-
goč? Mar ne bi v takšnem slučaju
le lajala drug na drugega?
Mar nama ne omogoča najin, pa
če še tako strastno zavzet razgo-
vor tisto, kar nama je obema skup-
no: najino humönitas?
Mar me Kermauner ne potiska
vztrajno med tradicionaliste? Mar
IVAN MRAK
19
ni tozadevno trdovratno opredelje-
vanje pogojeno iz želje po znanstveni
razvidnosti, ki pa zaradi svoje eno-
stavnosti najinemu razgovoru ni-
kakor ni v prid? Mar nisem vsem
pametnim in vzornim tradiciona-
listom (odkar pomnim!) trn v peti?
Od kod in zakaj ta paradoks?
Mar je v deželah, ki so znanstve-
no načrtovane in urejevane, kaj
manj občuten tragično-življenjski
paradoks kot v zaostalih, neoeve-
ščenih deželah? Mar je tragično sa-
možrtvovanje Palacha zgolj prazna
poza deklarativnega humanizma?
Ce se je Marx boril proti ideali-
stičnemu platonizmu (kot se je skve-
čeno in neresnično in zlagano pojav-
ljal v njegovih sodobnikih!), mar
ni bil njegov ideal in smoter ravno
tako platonsko-humanističen? Mar
niso tako Goethe in Schiller kot ves
Olimp nemških idealističnih filozo-
fov z Marxom na čelu — v želji
po perfekciji, po absolutizaciji člo-
veške misli in Človeka — prezrli
človekove hibridnosti, t. j. tragične
življenjske podstati? Mar ni isti ide-
alistični zametek v Kermaunerjevi
volji in naporu absolutizirati zna-
nost, ki naj bi bila končnoveljavni,
odrešujoči in vse razrešujoči postu-
lat bivanja nasploh?
V kolikšen tragični paradoks na-
ganja Kermaunerja njegova strastna
miselna zavzetost, njegova skorajda
tragična prizadetost!
Mar niso Kermaunerjevi stavki o
»moji tematizaciji trpljenja«, ki ga
hkrati »vabi in odbija«, ki »jo za-
nika, a vendar vsak hip znova gle-
da«. in končno to možnost »lahko
zanika, a odpraviti je ne more: zu-
naj nje in brez nje bi bila njegova
eksistenca fiktivna«, mar niso te iz-
jave v svoji tragični brezpogojnosti
znak trpeče človeške osebnosti?
In prav ti Kermaunerjevi vzkliki
me obvezujejo, da se z isto brezpo-
gojno odkritosrčnostjo sprašujem po
vsem tistem, kar naju prizadeva —
kot se dotika — tako ali na podoben
način — nas vseh.
Mar nas prilagajanje »danim zgo-
dovinskim situacijam«, popuščanje
»zgodovinski nujnosti« ne zvablja v
defreggersko pozicijo? Mar ni prav
toliko obrekovana vest sprožilec
tistega poguma, ki se postavlja, se
postavi Usodi po robu? Mar živimo,
dihamo iz stoično defreggerskih iz-
mikavanj pred odgovornostjo? Mar
ne iz zanesenih, brezpogojno tveganih
dejanj — kot je bil naš narodno-
osvobodilni odpor? Mar bo znanost
izničila te osnovne postulate? Je
znanost sploh mogla v osnoii. spod-
nesti en sam etični postulat, ki nas
človeško omogoča? Je znanost zato
tu, da nas bo izmaličila do defreg-
gerstva? Se nam je v teh osnovah
mogoče izmakniti s kakršno koli
filozofijo? Mar imamo pravico raz-
žreti, razvrednotiti človekov obraz?
Nam absolutirana 2aianost daje pra-
vico, da se spotikamo nad človeko-
vim obrazom?
Ni tista toliko obrekovana vest
prisotna mimo naše religiozne zave-
sti, mimo naših konvencij ?
Ne gre tu v bistvu za mentalno
vrojenost, za najosnovnejšo bitnost;
mar ni na nas, čemu dopustimo v
življenju prevlado? Mar stavki, kot
so »Človek se torej ne sme prilago-
diti, ker bi izgubil možnost nesklad-
nosti« v svojem anahronizmu spri-
čo Dubčka, Palacha, spričo Bidovca
in tistih primorskih herojev itd., ki
smo jih imeli svoj čas izpisane nad
vrati slovenske univerze — sodijo v
najin dialog?
Ce Kermauner razumsko skuša
za vsako ceno ujeti stališče Sene-
kinega stoičnega »zunaj biti«, »zgolj
vrednotiti«, bitá strogo znanstven
in neprizadet in se pri tem sprašuje
»ali je pogum res v kljubovanju
Usodi?«, mar ne pozablja pri tem,
da so vsi naši veliki zgodovinski
premiki, vsa naša znanstvena misel,
vsaka filozofska zamisel, vsako ve-
liko umetniško dejanje — da so po-
gojeni prav s tem pogumom? Mar
miselni zaključki v odstavku, kjer
Kermauner obračunava s tako zna-
nimi tradicionalnimi vrednotami in
govori o nekih neugotovljivih novih
vrednotah — mar ti miselni zaklju-
čki ne vodijo v neki udoben kon-
formizem, vživetje v neko novo,
neraziskano dimenzijo pod vsaki-š-
nim pogojem, za vsakršno ceno?
Mar ni ta stoicizem linija najmanj-
šega odpora oziroma neodpora?
Ce se Kermauner sprašuje »Sem
z ideologijo znanosti prekril in za-
trl svojo eksistencialno odprtost do
resničnega, to je paradoksalno trp-
Ijenjskega sveta?«, nas ne sili s to
prostodušno izpovedjo svojih dUem
(da bi se vrgel v absolutizacijo zna-
nosti, ali pa pi-eden se bo pognal v
ta absolutum?) v občudovanje? Mar
ni meni in njemu, kot vsem misle-
čim, Dostojevskega »Veliki inkvizi-
tor« s svojim modelom litanijske ci-
vilizacije — z absolutizacijo teolo-
gije — dovoljšen Memento? Koliko
litanijskih civilizacij se nas je že
dotaknilo; zakaj bi nam jih bilo tre-
ba znova preizkušati? Mar ne bodo
vsi Defreggerji opravičevali svojega
pilatovstva z uklonitvijo »pred zgo-
dovinsko nujnostjo«? Zakaj bi bilo
nujno, da Evrop>ejci zaradi neke več
ali manj znanstveno mistične »zgo-
dovinske nujnosti« pademo v ob-
jem neke litanijske civilizacije? Mar
se ne oglaša iz vrst evropskih soci-
alističnih vodij, ideologov in misle-
cev vse pogosteje težnja, domisel po
socializmu s človeškim obrazom?
Mar je v litanijsko hitlerjansko
civilizacijo vklenjeni Defregger imel
možnost, da se izogne paradoksalno
trpljenjskemu svetu, ko je s predajo
povelja o ustrelitvi talcev privolil v
umor sedemnajstorice? Mar ni prav
s pilatovskim stoicizmom izničil se-
be in popljuval svet? Kaj ni prav
od posameznika odvisno, kako se v
podobnem slučaju postavi po robu
Usodi, kako Idjubuje zgodovinski
nujnosti? Zakaj? Mar človek, pri-
gnan v podobno situacijo zaradi
»zgodovinske nujnosti«, namerno
išče neskladnosti in trpljenja?
Ker me je Kermauner že v drugič
nagnal v stajo, kjer se dobro plačuje
in hudo kaznuje po točno določenem
pravilniku — se revež izprašujem;
kaj se ne preganjam po pašnikih,
ki jih ni mogoče vključiti v noben
priznano odrešujoč sistem ?
Zakaj tako in ne drugače, tega bi
res ne znal utemeljiti. Mar ni z
umetnostjo tako, da se v nobenem
slučaju ne da pospraviti v točno do-
ločene in znanstveno opredeljive
predale?
Mar umetnik, če se ni skotil v
varnem naročju takšnega ali dru-
gačnega splošno priznanega nazora,
ni najbolj uboga para in poslednji
nebodigatreba? Mar ni tisti temeljni
nesporazum med umetnikom in ob-
čestvom nujen? Ni prav v tem ti-
sti duhovni zrak, ki je neobhodno
potreben za našo človeško obstoj-
nost?
Ce sanjarimo o popolni soglasnosti
umetnika in družbe, mar s tem ne
kopljemo umetnosti groba? Je kje
kaka družba pod soncem, ki bi lah-
ko duhovno dihala in se pri tem
odpovedala vznemirljivemu dejstvu
svobodnega umetništva? Mar ni na-
stop Frančiška Asiškega pravcati
revolt proti katoliškemu konformiz-
mu njegove dobe?
Mar bomo smeli v svetu človeške
celovitosti pogrešati kdaj smela in
vznemirljiva dejanja posiamičnih
osebnosti ?
Mar ni Taras Kermauner najbliž-
ji i-esnici takrat, kadar se vrže v
razmišljanje z največjo strastjo?
Mar je mogoče o umetnosti sprego-
voriti eno veljavno besedo, ne da
jo podpremo z vso silo erotizma?
Mar ni zgolj znanstveni pristop ena
od najplemenitejših izmišljotin, ki
jih tvegamo, da bi se dokopali do
stvarno-stvarnega ?
Ce vesoljec ne potrebuje ne stra-
sti in ne srca, mar\-eč zgolj zaupanje
(in to stvarno, racionalno pogojeno
zaupanje!) v popolnost mehanizma
— mar ne obstajamo tudi v tem
slučaju v območju človeškega? Mar
ni navsezadnje pri vseh naših izu-
20
mih in ne vem kakšnih podvigih
odločilen le človek? Mar ni največ-
ja samoprevara, če si bodočnost za-
mišljamo kot neki samodejen, znan-
stveno do konca razstavljen in znova
sestavljen do konca dogledan in do-
gnan perpetuum mobile? Mar nam
ne bo prav človek vedno nova ugan-
ka?
Bojim se, da Taras Kermauner le
prevečkrat enači duhovno silo s tako
imenovano materialno močjo. Mar
ne piše besedice moč z veliko za-
četnico?
So bUi mar Zidje svetoven narod,
ko so rodili najvišji cvet svoje za-
vestnosti? Mar niso bili zgolj ena od
rimskih provinc, ki ji je načeloval
rimski prokurator Poncij Pilat —
skratka: rimski gauleiter?
Ko so Grki rodili svojega Platona
— mar niso bUi v rimskih očeh, kar
se oblastniške veljave in moči tiče
(ne glede na to, da so predstavljali
Rimu »duhovna pljuča«), le še uma-
zana in beraška provinca? Mar je
logika, po kateri sovpada materialna
in duhovna moč nekega naroda a
priori vzdržna? Je tu sploh določlji-
va kaka zakonitost? Mar s stoičnimi
poudarki ne dajemo že vnaprej od-
veze vsakršnemu defreggerstvu? Mar
se s takšnimi in podobnimi pogledi
nismo že vnaprej odpovedali vsa-
ki-šni človeški možnosti v nas sa-
mih?
Ni ta samoodpoved (vnaprejšnje
samoodrekanje) naši človeški mož-
nosti — najbolj klavrn umik? Mar
ne bi bilo bolj pošteno, bolj vredno
razmišljati, kako in na kakšen na-
čin nam je obvarovati ne kake tra-
dicionalne, preživele vrednote, mar-
več edine, ki so nam prišle do danes
v zavest, ki so nenadomestljive, ki
nam jih je treba le na novo ugoto-
viti in potrditi, kot pa da se pre-
pustimo slepemu naključju?
Mar ne dobiva človek ob Kermau-
nerjevih razmišljanjih o tragiki, o
trpljenju in o tragičnem vtisa, da
hoče moj sobesednik mene in meni
podobn^ napraviti šiloma za ne-
kakšne mile jere? Mar mi ne očita,
da v trpljenju »samouživam«, da se
trpinčim »programsko«? Da »pro-
gramsko iščem neskladnosti«, ker bi
sicer ne mogel ti-peti? Mar mi ne
skuša dopovedati v isti sapi, da v
znanstveno urejenem svetu ne bo
nikakršne neskladnosti več in da
slednjih ne bodo mogli povzročati
niti tiči moje sorte? Skratka; mar
nam ne obljublja raja na zemlji (in
to ne samo on!)?
Predvsem eno bi rad izvedel; kako
bomo v znanstveno urejenem svetu
odpravili smrt, kako bomo odpravili
vest, kako bomo odpravili celoten
življenjski paradoks.
Ko Kermauner vseskozi trka na
moje tradicionalne predstave in tra-
dicionalne prvine mojega umovanja
— mar pozablja pri tem, da so prvi^
ne njegovih pozitivistično-stoicistič-
nh razmišljanj prav tako v tako re-
koč mitični davnini, pri Gorgiasu,
Seneki itd.? Je menil Kermauner s
tem mojo misel jxxlkrepiti ali osla-
biti? Ji je menil navesiti .priokus
zastarelosti, zaostalosti, bivšosti?
Mar se ne zaveda, da bi z isto težko
obstojno podkrepitvijo lahko ovrgel
njegove trditve tudi jaz? Mar nismo
polnopravnega pogovora sposobni le
v slučaju, če nismo kar naprej v
skrbeh (kar se pri nas tako pogosto
dogaja!), ali smo dovolj evropski?
Mar naših zakotnežev ne razgalja v
njihovi vaški malodušnosti predvsem
skrb, ali so ujeli poslednjo modno
filozofijo za rep ali je niso?
Mar ni Kermauner prav v prosto-
dušnem razmišljanju svojih dilem
najbolj svojski in v tem (kakšen pa-
radoks!) tudi najbolj suveren? In s
tem tudi ustvarjalno nov?
Mar ni novo n a večnostnem (da
izgovorim to, za Kermaunerja tako
pohujšljivo besedo,) edinole najino
osebno izkustvo? (Mar ni novo in
važno ob tem najinem medsebojnem
gledanju — za nekoga tretjega — le
to, kolikor sva sposobna te praeksi-
stentne danosti s silo najinega ose-
bnega skustva napraviti kolikor mo-
goče razvidne in jih v zavesti bliž-
njega znova oživiti in utrditi?
Kar tiče problematike, ki jo je
Taras Kermauner nakazal v tretjem
odstavku svojega prejšnjega odgo-
vora, se sprašujem docela neprepla-
šeno: mar ne omogočamo našega
narodnega obstoja prav s tem, če si
bomo nedvoumno na čistem prav v
osnovnih zade\Tah naše človeškosti?
Mar ni na to zrelo, za ceno svojega
življenja, odgovoril mladi brnski de-
lavec, ki je po samosežigu л' agoniji
izjecal: »Bolje pokončno umreti kot
kleče ži\'otariti«.
Te besede bi bile lahko prazna
poza, če ne bi kot večna luč v temp-
lju obstale nad grobom enaindvaj-
setletnega.
21
Revolucija
kot" nezaveden spor
s samim seboj
Dimitrij Rupel se v svojem pole-
mičnem spisu, ki ga je objavil v
zadnji številki Problemov*, zavzema
Za revolucionarnost, in to za revolu-
cionarnost brez spogledovanja s
tovarišico Usodo. Usoda in vse tisto,
kar je še mogoče poimenovati s to
besedo, je zanj le »vdaja in prista-
janje na razpetost, ki je človeka
nevredno stališče«, le »mrtvo in
in brezplodno čakanje na Godota,
slepa ulica in mrhovinarsko opravi-
lo«. Tako obravnava Usodo in Re-
volucijo kot dve ločeni in izključujo-
či se eksistencialni resnici, ki nima-
ta nič eksistencialno istega, ne da bi
ju skušal kakor koli povezati ali
vsaj pobliže tematizirati. S tem pa se
seveda eksistenci kot paradoksalni
Usodi le ni izmuznil. Res da Revo-
lucije in Usode ni eksplicitno domi-
slil in opredelil, vendar sta v nje-
govem spisu kljub temu implicitno
navzoči in precizno tematizirani in
to v okvirih njegove lastne eksisten-
ce, ki je kratko malo ni mogoče uta-
jiti in ki jo razkriva tudi njegovo
pisanje.
Že v začetku svojega spisa hočeš
nočeš priznava, da ob njegovi revo-
lucionarnosti obstaja tudi vdaja
in pristajanje na razpetost, da je ek-
sistencialno resnično tudi mrtvo in
brezplodno čakanje na Godota, sle-
pa ulica in mrhovinarsko opravilo.
Vsega tega ne zanika, temveč pri-
znava, da vse to je, eksistira, samo
da je vse to zanj — revolucionarja
— nekaj človeka nevrednega. Toda
kaj je po vsem tem in spričo tega
njegova revolucionarnost? Več kot
očitno je, da se s tem njegovim
priznanjem temeljnih eksistencialnih
resnic razkrivajo tudi temelji nje-
gove Revolucionarnosti in Revolucije
nasploh: ker je človek — konkretno
Dimitrij Rupel — z delom svojega
bitja nevreden, se odloča za nekaj
vrednostnega. Ali z drugimi bese-
dami: ker je ujet v brezplodno ča-
kanje, ki ga ogroža v njegovem
temelju in ga postavlja pred obličje
Smrti, se odloča za Akcijo in Živ-
ljenje; ker je postavljen v slepo
ulico in mu je dodeljeno le mrho-
vinarsko opravilo, se odloča za jasne
poti z velikimi cilji in za ustvar-
jalno dejavnost. Skratka: ker člove-
ka — konkretno Dimitrija Rupla —
ni, hoče biti! Iz vsega tega po pri-
haja na dan, da Dimitrij Rupel v
svetu Nepremičnosti, Smrti in Ne-
smisla, v katerega je položen, hoče
s svojo revolucionarnostjo predvsem
samega sebe, in to kot Dejavno,
Polno, Smiselno in Večno bitje. S
tem svojim hotenjem pa seveda svo-
jega eksistencialnega položaja prav
nič ne spreminja, ampak nasprotno
z njim nenehno opozarja na svojo
nespremenljivo paradoksalno eksi-
stenco. Njegovo hotenje po Biti je
vedno utemeljeno v Niču; njegova
revolucionarnost pa razgaljena kot
nenehno izmikanje in prikrivanje
eksistencialne resničnosti — izmika-
nje in prikrivanje, ki je mogoče le
kot brezobzirno in protislovno uve-
ljavljanje Jaza zoper svet, ki naj bi
bil Ne-jaz.
Po vsem tem je več kot očitno,
da revolucija sploh ni mogoča, ne da
bi v njej eksistenca, ki se revoltira,
zašla v spopad s samo seboj in ne
da bi z njo potrdila le svoj eksis-
tencialni paradoks kot Usodo. To
nam navsezadnje dokazuje tudi kon-
kretna eksistenca, Dimitrij Rupel
sam. Ali je Dimitrij Rupel, ki se
zavzema za revolucionarnost, sploh
revolucionar? Ali se res požvižga na
vse zakonitosti nevrednega sveta in
ali mu je Jaz res edina Vrednota,
ali res pripravlja akcijo, ki naj bi
ta človeški svet dokončno priličila
njemu samemu kot edini Vrednoti
in Smislu? Nič tega, saj vemo, da
je Dimitrij Rupel kljub svoji revo-
lucionarnosti hkrati tudi razmero-
ma discipliniran član partije na ob-
lasti in prizadeven ter vesten sode-
lavec mnogih obstoječih institucij.
Prvo, kar lahko po vsem tem ugo-
tovimo, je to, da je Ruplova revo-
lucionarnost v očitnem protislovju
z njegovo dejansko prakso. Prepira
se s svetom in s samim seboj, ne da
bi se mogel do kraja spreti, ker je
pač ena sama in nedeljiva protislov-
na eksistenca, ki se izraža kot ne-
nehna eksistencialna razpetost med
brezobzirnim uveljavljanjem Jaza
in neusmiljeno zavezanostjo svetu
in ljudem, in to prav takemu svetu
in prav takim ljudem, kakršni so.
Njegova revolucionarnost je dejan-
sko le nevroza, nesposobnost in ne-
možnost, da bi se sprijaznil s para-
doksalno Usodo, v katero je vržen.
Uveljavlja se lahko z nenehnim za-
nikanjem in nepomirljivo polemiko.
Obenem pa že pomirljivo priznava,
da je utemeljen tudi po vsem tistem,
kar zanika in s čimer polemizira.
V svoji revolucionarnosti hoče biti
Vse, vendar samo zato, ker je hkrati
tudi Nič, biti hoče On in samo On,
vendar samo zato, ker je istočasno
— za revolucionarja skrajno žaljivo
in sramotno — tudi Drugi. Tako mo-
ra kljub vsemu priznavati, da je Jaz
pravzaprav tudi Ti, revolucionarnost
tudi zavezanost danemu, njegova
eksistenca pa paradoksalna Usoda.
Usoda torej ni tovarišica, ki bi jo
lahko sprejeli ali zavrgli, kakor je
to mogoče misliti v revolucionarni
ihti. V Usodi smo. In pri tem ni
mogoče govoriti o nikakršnem kapi-
tulanstvu, temveč le o naravi te
Usode, v kateri si ne moremo pri-
voščiti razkošja, da bi ne büi revo-
lucionarnii kakor tudi ne razkošja,
da bi ne bili tako neusmiljeno za-
vezani vsemu danemu; in v kateri
ne moremo premagati tega temelj-
nega paradoksalnega položaja.
MARJAN
ROŽANC
* Problemi 1969, št. 81—82
22
Primer
ideologiziranja
(Drobec iz naše filozofske
preteklosti)
Luka Jeran* je v Zgodnji Danici
(XXVI, 1873) objavil članek z na-
slovom Človek v vesoljnosti s pod-
naslovom Študija za misleče. V tem
članku opisuje Jeran najprej neko
stran človekovega srečanja s svetom,
»doživetje« bivajočega v celoti.
Táko »doživetje« lahko razumemo
kot izhodiščno razpoloženje filo-
zofiranja. Takole pravi — deloma
že razlagajoč to »doživetje« — Je-
ran: »Čuden, nepopisljiv čut ti nav-
daja srce, ako se zamisliš j^asnega
večera v temnomodro nebo, ki se
razprostira nad teboj, ter slediš ne-
koliko časa krilatemu vzletu žive
domišljije gori med zvezd nešteto
čedo. Groza in veselje, strah in sreč-
ni pogum, morilni čut lastne ne-
zmožnosti (nemoči) in vesela zavest
duhovne kreposti — vsi ti navz-
križni čuti te navdajajo zaporedoma,
ako premišljuješ neizmerno vesolj-
nost, in se od tacih misli slednjič
ozreš na samega sebe. In v resnici
ga ni predmeta, ki bi bolje razode-
val človekovo slabost in malenkosti
pa zopet jasneje kazal njegovo vi-
soko ceno in blagorodnost, kakor
ravno razmerje med nami in vsemi
drugimi telesnimi stvarmi, med člo-
vekom in vesoljnostjo.«
Te besede spominjajo na Kantov
sloviti po-govor iz njegove Kritike
praktičnega uma. S tem seveda ne
želim reči, da je Jeran to »doživet-
je« tam prepisal. Omeniti želim le
to, da je vprašanje razmerja m¿d
človekom in vesoljnostjo vprašanje
razmerja med človekom kot biva-
jočim in bivajočim v celoti, temelj-
no vprašanje vse evropske metafi-
zike v vsej njeni zgodovini in s tem
osnova vsake filozofije. To »doži-
vetje« sveta, ki ga opisuje Jeran,
ima v sebi še vedno nekaj tistega
čudenja, za katerega pravita Pla-
ton in Aristoteles, da je arhe (poče-
lo) filozofije.
V nadaljevanju govori Jeran o
tem razmerju med človekom in ve-
soljnostjo, vendar se to izvorno raz-
merje v njegovih besedah postopo-
ma oddaljuje samemu sebi. Pravi
namreč, da si človek težko predstav-
lja že velikosti nebesnih teles, kaj
šele brez števila teh tel¿s. Sedaj to
s primeri ponazarja. Potem preide
na kozmične daljave in govori o od-
daljenosti sonca in drugih zvezd, ki
so milijone svetlobnih let daleč. Pri
tem naleti Jeran na težave zaradi
svetopisemske resnice, da je od
stvarjenja sveta poteklo šele dobrih
6000 let. »Izmaže« pa se s trditvijo-,
da velja to le za stvarjenje človeka.
Jeranov problem se tedaj po eni
strani pravzaprav pokaže kot vpra-
šanje, kako uskladiti cerkvene sve-
topisemske nauke z modernim zve-
zdoznanstvom (Herschel), tako da
bi bilo za obe strani prav. Do kake
posebne rešitve tega vprašanja Je-
ran ni prišel, pač pa je takoj zaobr-
nil premislek v »pravo« smer z
zatrdilom, da seveda večina vesolja
priča le o veličini boga: »O velikost,
o silovitost stvarjenja božjega!«
Vse človeške veličine in moči so
pred stvarstvom neznatne. (Tako
smo nenadoma pri tisti sholastični
»logiki» per contrapositionem, da
namreč nepopolnost človeka priča o
popolnosti božji in eksistenca omeje-
nega o eksistenci neomejenega).
Kljub svoji nezadostnosti pa ima
človek v vesoljnosti po Jeranu ven-
darle častitiljivo mesto, saj je naj-
bliže Stvarniku. Zato človeku služi
vsa narava. To potrjuje že lepota
človeškega telesa, bistveno pa ga od
vsega drugega v vesolju ločuje duh.
Po duhu je človek v vesoljnosti ve-
lik, s pomočjo duha ima v oblasti
vse naravne moči, stvari in bitja,
meni Jeran. V tem razločku duha
nasproti vsemu drugemu, telesnemu,
je človekova veličina, saj njegov
duh ne obsega s svojim mišljenjem
le vse stvarnosti, ampak posega
celo čez vse stvarstvo, v čisti, ne-
vidni, miselni svet. Zato pravi Jeran
(in to je njegov drugi problem):
»Nesrečni opičarji, ki hočete tajiti
ta razloček, ki med gerdimi opicami
iščete svojih pradedov, kdo vas je
udaril s tako umazano slepoto?«
Nauk o takem človeškem izvoru je
za Jerana sramoten.
Torej je tudi za Jerana tisto, kar
človeka dela za človeka, duh. Ta
razloček med duhom in telesnostjo
mu je vsekakor — tako kot mnogim
drugim — bistvenega pomena, zakaj
šele z njim zmore pobiti — kot se
mu zdi — vse te »opičarske« teori-
je o izvoru človeka. Očitno je zato,
da ga tu vznemirja Darwinova teo-
rija o nastanku vrst in predvsem
širjenje te »sramote«. Ohranitev in
utrditev vere v Boga,' mogočnega
Stvarnika vesoljnosti, utrditev teori-
je doslednega, bistvo človeka zaje-
majočega dualizma (moderno: pro-
tislovne polarnosti) duha in telesa
kot ideološkega orožja določene
»religije« in njene »posvetne« orga-
nizacije ter teoretično ideološko po-
bijanje »sramotne« (tj. tej organi-
zaciji škodljive) teorije o razvoju in
podobnih so pravzaprav cilji Jera-
novdga spisa. V teh ciljih pa se se-
veda prav tako jasno kaže volja po
ohranitvi, utrditvi in širjenju kr-
ščanske katoliške vere in cerkve,
nasproti tistemu, kar sania čuti kot
ogrožujoče.
Iz celote Jeranovega spisa vidimo,
kako je mogoče živo. »doživetje« člo-
vekovega odnosa do vesoljnosti, tj.
odnos človeka dc. bivajočega v celo-
ti, zajeziti v gore predsodkov ali hi-
storično privzetih nepreverjenih
mnenj in tradicije ter ga usmeriti v
še nadaljnje grmadenje tega ukle-
pajočega gorovja, čeprav je v prist-
nem in preprostem sledenju temu
»doživetju« možnost sprostitve iz
teh predsodkov in tradicije. Lahko
tudi premislimo, kako aktualno je
še dandanes ideologiziranje filozo-
fije z vseh mogočih strani, oprem-
ljeno z vsem mogočim »znanstve-
nim« aparatom in nimbom »znan-
stvenosti« ali celo v preobleki
»znanstvenosti« same. Vendar je
princip (»kopito«) vsega tega kljub
takim preoblekam isti (kar ne pome-
ni enak) kot pri Jeranu. Namesto da
bi iz tega sklepali o proučnosti zgo-
dovine, vidimo, da zgodovina niko-
gar ničesar ne uči, posebno pa ne
tistih, ki jim gre za to ali ono »sve-
to vero« ali »nedotakljivi nauk«.
IVAN URBANClC
* Luka Jeran, 1818—1896, naš zna-
ni pesnik, nabožni pisatelj, kritik,
kulturni delavec in borec »za sveto
vero«.
2.3
Razlikovanje
med starim in novim
Zïvimo v času, ko se zaključuje
dvesto let trajajoča post-kartezijan-
ska filozofija, v času, ki pomeni ko-
nec dvatisočletne miselnosti (:meta-
fizike). Tok mišljenja, ki ga označu-
jejo tri velike absolutizacije: antič-
ni PHYSIS, krščanski BOG in bur-
žoazni (podčrtal AM) ČLOVEK, se
izteka. »Obrat«, ki je bil izvršen v
19. stoletju (napoveduje ga Descart-
esova zastavitev modemih znanosti)
in ga zaznamuje Marxova in Nietz-
schejeva negacija absolutnega, po-
meni zlačetek pospešenega razvoja
znanosti in tehnike. Z njim se je
osvobojeni subjekt (njegova
RAST se stopnjuje od Descarteso-
vega cogita do Heglove identifika-
cije subjekta in substance) »dokonč-
no« razrešil metafizičnih spon,
zunaj-njega-obstoječe trancendence.
Človek je reflektiral svojo odtuje-
nost, se zavedel svoje MOCi in sto-
pil na pot totalne ekspanzije-v-svet.
Tako se je ponovno (in temeljno)
odtujil v moči in volji-do-moči kot
posledici njegove raz-odtujitve in
osvobojenosti, prav zato, ker je
svojo SVOBODO, ZAVEST, in
»osveščenje« prenesel (:filtsiral) v
sodobno znanstveno-tehnično OB-
LAST, znanstveno-tehnično razisko-
vanje, obvladovanje (vladanje).
Vendar: po razkroju krščanskega,
teološkega in onto-teološkega abso-
luta je bil izgubljen tako metafi-
zični RED kot tudi (metafizični)
SMISEL. Človekovo znanstveno-teh-
nično poseganje v svet se je torej
dogajalo (in se dogaja) v luči ne-
smisla, njegovo raziskovanje vsega
bivajočega: totalitete sveta je bilo (in
JE) brez-miselno. Iz ENE (»misel-
ne odtujitve zavesti & ekonomske
odtujitve) je človek zapadel v DRU-
GO (znanstveno-tehnično, ekonom-
sko) ODTUJITEV (ki je tudi misel-
na: odtujitev in dejanska negacija
zavesti).
Zato: buržoazna absolutizacija
človeka je izraz-in-odraz »nadalje-
vanja« evropske metafizike v znan-
stveno-tehničnem sistemu, redu no-
vodobne planetarne TEHNIKE. Nje-
gova »irast« (v postkartezijansld.
filozofiji), rast osvobojenega subjek-
ta, rast človekovega prihajanja k-
samemu-sebi, k-zavesti, je istočasno
pogoj za odpravo svoje odtujenosti
v metafizičnih predpostavkah (logič-
nih apriorijih), in vzrok ponovne
zapadlosti v lastno TUJOST, ki se
iz-kaže iz njegove (v-osvobojenosti-
temelječe) znanstveno-tehnične eks-
panzije.
Status subjekta je v sodobnem
svetu vse bolj vprašljiv, zato mora-
mo znova premisliti njegovo (quasi
in »dejansko«) podobo. Ni nikakega
(absolutnega) subjekta (zgodovine
itd.) v smislu humanističnih projek-
tov, katerega kontinuiranost bi bila
že vnaprej »gotova« (smiselna, sa-
ma-v-sebi utemeljena) in bi zago-
tavljala »stopnjevanje« (gradacijo)
humanizma (:akcije v imenu človeka
in za človeka), torej v določenem
trenutku tudi odpravo sedanjega ni-
čujočega in brez/cüjnega primata
tehnike.
Torej: človek v buržoaznih ideo-
logemih je še vedno opredeljen po
metafiziki, kar seveda pomeni, da se
še vedno uresničuje v smislu meta-
fizičnih predpostavk-in-implikacij in
»predvsem« v imenu metafizične
teze o »človekovi posvečenosti
SMISLU«. Iluzorna pa je prav ta
njegova predpostavka, ki je v te-
meljnem nasprotju z resnico časa,
katerega del smo, v nasprotju z bi-
stvom novodobnega znanstveno-teh-
ničnega raziskovanj a.'
Treba je torej ukiniti primat sub-
jekta [primata tehnike ne moremo
ukiniti, ker nimamo MOCi], ki ni
utemeljen v razsežnostih svojega
časa in tudi ne upošteva lastne tu-
josti (od-tujenosti) v sodobni znan-
stveno-tehnični oblasti.
Ponovno je treba premisliti Mar-
XOVO prevratne, metafiziko^ in še
posebej izven-metafizično fragmen-
tarno Nietzschejevo misel. Odpove-
dati se moramo vsakemu psihologi-
ziranju — celo psihologiji sami —
če hočemo biti sposobni, da vzdrži-
mo in zadržimo našo zdajšnjo (in
tako tudi preteklo) zavest in premi-
slimo implikacije njene zapadlosti
vse/planetarni tehniki. Nič več ne
moremo vztrajati v navidezni dvoj-
nosti (podvojenosti) človeka (in)
tehnike, ker je le-ta v nasprotju s
skušnjo časa, ker enostavno igno-
rira in ne premisli ustroja sveta in
bistva tehnične moči, ker prav za-
radi te svoje »navideznosti« zakriva
izginevanje in »drsenje« ZAVESTI.
ZA USTVARJALNO ORIENTACIJO
Torej : buržoazni svet humanizma
je neutemeljen (v ničemer uteme-
ljen) svet. Zato: njegovo zanikanje
ni posledica določenega miselnega
nihilizma, ki skuša v vsem in vsa-
kem izkazati svoje ničujoče poslan-
stvo, ampak realizacija, refleksija in
resnica njegovega lastnega bistva, ki
je: človekova »zapadlost«
tehniki.
Torej: odtujenost človekove zave-
sti se kljub navideznemu osveščanju
(raz-odtujitvi) nadaljuje v temeljni
odtujenosti sodobnega človeka, ki je
v vse/obvladujoči TEHNIKI: »po-
daljšku« evropske metafizike.
Zato: »novodobni« človek — bist-
veno odtujen sredi tehnizirane in
avtomatizirane družbe — mora za-
četi živeti svoj konec, svojo TU-
JOST, svojo (ponovno in radikalizi-
■ rano) NE/ZAVEST. Le tako: pri-
znavajoč in razumevajoč temeljni
ustroj sveta, kateremu prisostvuje
in katerega biva (:tehniko brez na-
črta, ki spravlja v zvezo vse z vsem,
ki vsepovsod hoče le samo sebe,
svojo »istost«,.. in je tako človeka-
in-bit-sveta-ničujoča), bo lahko za-
držal svojo pri-sotnost: za-
vest, osveščenje, odprtost, svobodo,
različnost, igro,... in svojo voljo-
za-BIT.
Treba se je zavesti konca trans-
cendentalnega mišljenja, naj bo to
konstituirano v okviru krščanskega
boga (neotomizem) ali buržoaznega
Človeka. Potrebna je torej transfor-
macija humanističnih znanosti, hu-
manističnega vedenja' (ki ga vse
bolj obvladuje tehnologija znanstve-
no-tehnične moči), kajti le tako bo
ohranjena človekova ZAVEST : stalna
(sprotna) in neprekinjena samo/re-
fleksija.
1	Glei članek RADIKALIZIRANO
VPRAŠANJE O BISTVU novodobne
planetarne TEHNIKE v istih Aktu-
alnostih
2	a) Glej Urbančičevo razpravo
ONTOLOŠKI POMEN POTREBE V
MARXOVI PREVRATNI METAFI-
ZIKI v Problemih št. 81/82
b) Marxa jemljemo tu kot radi-
kalnega »misleca tehnike« [glej
ustrezno literaturo — na primer:
Kostas Axelos: Marx, penseur de la
téchnique. Ed. Minuit 1961, 1969''].
Descartes je potemtakem prvi »mis-
lec tehnike«.
3	S tem v zvezi je treba premisliti
ugotovitve, ki nam jih prinašajo so-
dobri misleci, še posebej struktura-
listi (grupa TEL QUEL, Derrida,
Sollers,... Foucault, Deleuse) in »mi-
sleci tehnike«: Meyer, Schluck, Hei-
senberg, Reichenbach, Heidegger,
Jünger, Axelos,... Našo sedanjo si-
tuacijo (razkroj človeka kot abso-
ANDREJ
MEDVED
24
luta buržBazne ideologijfe) opisuje
na primer M. Foucault v intervjuju,
v katerem riazlaga svojo zadnjo
knjigo ARHEOLOGIJA VÉDENJA
(L'archéologie du savoir, Gallimard
Ed. 1969 — intervju bo objavljen v
letošnji TRIBUNI): »Sodim, da lah-
ko jezo ali vsaj nejevoljo, ki jo je
strukturalizem izzval pri nekaterih |
tradicionalistih, pripišemo dejstvu,
da so le-ti začutili, da je omajan
status subjekta- Zato so se zatekli na
področje, ki se jim je zdelo za nji- |
hovo stvar neskončno bolj trdno, za- i
tekli so se k zgodovini. Takole so '
rekli: naj bo jezik, če ga vzamemo
zunaj njegove zgodovinske evoluci-
je, zunaj razvoja, zares neka celota I
relacij — sprejmemo tudi, da pod-
zavest nekega individua zares funk-
cionira kot struktura ali kot celota
struktur in da je podzavest možno
zaobjeti s strukturalnimi dejstvi:
toda vsaj ena stvar obstaja, v kate-
ro struktura nikoli ne bo zagrizla — i
in to je zgodovina. Kajti je neko
nastajanje, ki je po eni strani ust-
varjeno iz določene kontinuiranosti
— medtem ko je struktura po defi-
niciji diskontinuirana — in ki je po
drugi strani ustvarjeno po nekem
subjektu: bodisi po samem človeku,
ali pa je to človeštvo, zavest, razum,
to ni važno. Zanje obstoji neki abso-
lutni subjekt zgodovine, ki ustvarja
zgodovino, ki zagotavlja njeno kon-
tinuiranost in ki je avtor in garant
te kontinuiranosti. Kar se tiče struk-
turalnih anaUz, lahko te najdejo
svoje mesto samo v sinhroničnem
odlomku kontinuiranosti zgodovine,
ki je na ta način podvržena suve-
renosti človeka. Ko pa nekdo skuša
ponovno pretresti primat subjekta v
sami domeni zgodovine, tedaj stare
privržence zajame nova panika, saj
je bilo to njihovo obrambno ozemlje,
s katerega so mogli omejiti struktu-
ralno analizo in zajeziti njeno raz-
diralno moč ter ublažiti njeno vzne-
mirljivost. Ce se nam posreči glede
zgodovine in še posebej glede zgo-
dovine védenja oziiroma razuma
pokazati, da je nikakor ne obvladu-
je isti model kakor zavest; če se
nam posreči dokazati, da čas znanja
oziroma diskurza nikakor ni razpo-
rejen kot doživljeni čas; da je pri ,
njem zaslediti diskontinuiranost in
specifične transformacije; in če na-
vsezadnje pokažemo, kako nam za
analizo zgodovine spoznanja ni
treba začeti pri subjektu, pri člove-
ku kot subjektu (podčrtali mi), tedaj
se znajdemo v velikih težavah, mor-
da pa se s tem dotaknemo tudi po-
rn, embnega vprašanja. Vsa filozofija
Po Descartesu, ki je dajala primat
subjektu. Se danes razkraja pred
našimi očmi.«
GLEDALIŠČE
Gledališče
e kreacija socialnih
miljejev
To, kar mnogi imenujejo na pri-
mer »grozeči tehnokratizem«, poži-
rajoča tehnika«, »nenehna možnost,
da bomo žrtvovani«, je največkrat
opravičilo za ravnanje, ki nas ohra-
nja v varni utesnjenosti, v utrjenem
okviru logike, izkušnje in občutja, v
utrjenem okviru kolektivnega življe-
nja, čeprav je ta strah že soočenje
z možnostmi, ki se s tehniko, teh-
nologijo, modo itd. odpirajo zunaj
utrjenih okvirov in varne utesnje-
nosti. Sodobna družba ne more več
prenesti zaprtih eksistenc, zaključe-
nih osebnosti; te morajo biti žrtve v
svetu spremenljivosti, ki jih spre-
menljive družbe s sebi lastno logiko
razosebljajo, če te eksistence ne
sprejmejo te logike, ki jo s svojimi
aktivnostmi tudi same kreirajo, kot
obliko sociabilnosti. Ker v pričujo-
čem življenju ne gre za eno ali več
temeljnih sprememb, marveč za
sukcesivno in temeljno spremenlji-
vost, je zaključena osebnost (v sebi
zaključena eksistenca ali institucija)
najbolj izpostavljena žrtvovanju, pa
tudi najbolj zavirajoča, saj ne more
in tudi noče izkusiti in občutiti mož-
nosti in svobode, da bi ju lahko ra-
zumela in definirala.
V spremenljivi družbi se vsaka
eksistenca vključuje v realno obsto-
ječe, v definirano, fiksirano, v utr-
jen realni okvir, in se hkrati izpo-
stavlja spremembi utrjenega realne-
ga okvira, spremembi realno eksisti-
rajočega; izpostavlja se možnosti re-
alnega, nedefiniranemu, neutrjene-
mu, nepreverjenemu občutju, ne-
zavednemu, nekontroliranemu, še
neobstoječemu okviru človekove iz-
kušnje in kolektivnega življenja.
Resničnost in možnost je vitalno
gibalo vsake eksistence, ki je zato
stalno afirmirajoča in polemična in
ki s proizvajanjem resničnosti in
možnosti proizvaja tudi nove oblike,
to je spremenjene in nove eksisten-
ce.
Gledališča in gledališkega igralca
ne moremo iztrgati iz proizvajajoče
in samoproizvajajoče se eksistence
in iz oblike sociabilnosti, ki takšno
eksistenco pogojuje. Zanima nas,
kako lahko poteka družbena funkcija
SAMO SIMCiC
LIVING THEATRE: permanentna realizacija svobode
25
gledališča, to je ustvarjanje realno-
sti in možnosti v gledališki pred-
stavi in v življenju gledališča.
Upoštevati moramo dejstvo, da v
gledališki predstavi ne sodelujejo
le besedne in vizualne plasti podo-
be, ki jo publika konzumira, mar-
več je ta podoba celostna igralčeva
stvaritev. Celostna igralčeva reali-
zacija podobe je realizacija igralca
v celoti in vključuje njegovo zavest,
njegovo telo, njegovo duševnost, re-
fleksnost, njegova čutenja, njegovo
logiko. Bistvena za gledališče je
prisotnost igralčevega telesa, to je
živa prisotnost realnosti in možno-
sti.
Igralec črpa material za ustvarja-
nje vloge, podobe ali bolje za ustvar-
janje partiture igralčevih celostnih
reakcij iz realne izkušnje, ki je iz-
kušnja nekega socialnega miljeja in
ki privlači ali zahteva svoji logiki
ustrezno obliko sociabilnosti. V aktu
igre se ta izkušnja razodeva v igral-
čevem telesu, izžareva iz žive reali-
zacije podobe, ki jo narekuje kolek-
tivna izkušnja nekega socialnega
miljeja. Realna kolektivna izkušnja
se sooči s podobo uprizorjenega mi-
ta. na primer s podobo Antigone,
Oresta, Hamleta, Tugomera, Črto-
mira, tako pa se razkriva distanca
med mitom in realno izkušnjo. Ko-
lektivna izkušnja razkrije možnost
eksistence mita, ki more vsrkati lo-
giko pričujoče sociabilnosti. Mit, ki
je imaginaren, a realiziran v gleda-
liški predstavi, v igralski psihofizič-
ni, celostni realizaciji, pa odkriva v
logiki socialnega miljeja možnost še
nerealnih, a slutenih eksistenc (im-
pliciranih v mitu), torej možnost
drugačne, še nedefinirane in nedi-
ferencirane socialne grupacije.
V igralčevi podobi se ogledujeta
celotna kolektivna izkušnja in ko-
lektivni interes, zaradi katerega
družba sploh je, pojavlja pa se tudi
predobčutek še neobstoječega, ven-
dar možnega, še nerealnega, a rea-
lizirajočega se. Predobčutek možno-
sti je živo prisoten v igralčevem te-
lesu, dan je konkreten, realen, ek-
sistira joč primer možnosti; kot tak
je prepričljiv in vpliven, tako da
vstopa v zavest socialne skupine, ki
predstavo gleda in ki jo predobču-
tek možnosti požene iz njenega
okvira v neraziskano svobodo, v ne-
varnost, ter jo tako vznemirja in
preoblikuje.
Gledališče in igralec v gledališču
sta neločljiva od kolektivne izkuš-
nje, kolektivnega interesa in skupne
usmeritve, to je od vsega, kar afir-
mira in formira družbo. Sodobno
gledališče se ne more več zapirati
v svojo lastno logiko, marveč mora
vzdrževati kontakt s spremenljivost-
jo družbe, z občutki realnosti, ki so
še nedefinirani, a efervescentni, in
ki se navezujejo na kreacijo nove
sociabilnosti. Tako vzdrževani stik
predstavlja igralcu in gledališču
spodbudo za kreacijo podobe in ko-
lektivne izkušnje, za realizacijo efer-
vescentnega pred občutka še nedefi-
niranega kolektivnega interesa, za
kreacijo sociabilnosti in njene druž-
bene funkcije.
Mnoga sodobna gledališča, to je
gledališča, ki so nastala v zadnjem
času, presenečajo s svojo zavestno
socialno akcijo, z zavestnim vzdrže-
vanjem stika z danimi miljeji in z
miljeji, ki efervescirajo, ki se še niso
izdiferencinali, in s konkretno (to
je tudi s fizično) realizacijo možno-
sti presegajo okvir realne logike, re-
alnega kolektivnega čutenja in
realne kolektivne izkušnje. Nji-
hova dejanja nenehno ustvarjajo
možne miljeje čutenj, izkušenj in
lo.gike, po katetrih nastaj,ajo nove
možnosti grupiranj, skupnosti, dru-
ženja, kolektivnih interesov in usme-
ritev in potemtakem tudi možnosti
družbe.
Funkcioniranje gledališča je iz-
jemno preobrazila ameriška gleda-
lišlia skupina Living Theatre, ki je
več let živela v Evropi. (Dvakrat je
gostovala tudi v Jugoslaviji.) Njeno
delovanje temelji na nenehnem obu-
janju zavor, ki so zavore obstoječe-
ga, to je psihičnega, socialnega, ci-
vilizacijskega in estetskega miljeja.
Obujene zavore zavrejo igralce in
skupino v celoti, njihovo celostno
ravnanje in njihovo življenjsko ek-
sistenco; tako se zbudi eksplozivna
težnja po ukinitvi teh zavor, ki so
tudi telesne. V zavest in v telo pri-
klicane zavore so tako spodbuda za
kreacijo novega miljeja, ki obstoje-
če zavore ukinja in id. je permanent-
na realizacija svobode. Living The-
atre preživlja ta proces v celoti, ce-
TEATER — LABORATORIJ: totalni akt, krcacija avditorija
2Г1
lostno, v skupnosti igralcev, ki se
s permanentno kreacijo možnosti
tudi sami spreminjajo, ki s kreacijo
možnih miljejev spremenijo ali kre-
irajo svoje življenje v kolektivu, svo-
je ravnanje, svojo zunanjost in svo-
je reagiranje. Predobčutek, ki ga re-
alizirajo v predstavi in ki v stiku
s publiko eferviscira nove celostne,
torej tudi socialne miljeje, se reali-
zira totalno, tudi zunaj gledali-
škega prostora, v njihovem pri-
vatnem življenju. Novi efervescira-
joči mil jej i, nova sociabilnost, nova
čutenja so dejansko prisotni in ob-
stajajo v celotni skupini, v okviru
katere živijo, potujejo in uprizarja-
jo predstave. Socialna funkcija se
ne vrši samo v gledališkem mediju,
temveč tudi v realnem socialnem
okviru, na ulicah, trgih, v trgovinah,
kjer kot nenehno vznemirjajoč in
revolucionirajoč milje razkriva to-
talno realizacijo predobčutka še ne-
obstoječega dn nedefiniranega. Igra
v predstavi Living Theatra je rea-
lizacija predobčutka nefiksiranega
miljeja v igralčevem telesu, v igral-
čevi celosti in v njegovi realni ter
živi eksistenci, je realizacija in kre-
acija kolektivnega življenja skupi-
ne, publike in realnih miljejev.
Igra se ne vrši le pred publiko v
gledališču, ampak pred celotno druž-
bo. Living Theatre je tako akt kre-
acije družbe. Rezultat igre je re-
zultat življenja skupnosti igralcev,
ki je inkarnacija možnega, nefiksi-
ranega, nedefiniranega.
Za skupino Bread and Puppet
Theatre je akt kreacije družbe že
sama njena prisotnost v četrti naj-
bolj zavrženih socialnih miljejev, ki
so na robu družbe, to je tam, kjer
so družbene blokade najmočnejše
in kjer se porajajo najbolj eksplo-
zivne akcije. Vendar pa delova-
nje te gledališke skupine ni po-
litično, čeprav zajema tudi poli-
tiko. Akt predstave nastaja skozi
vrsto karnevalskih uličnih manife-
stacij. Prisotnost lutk in mask, ki
jih nosijo člani gledališča v času
manifestacije na ulici, razvija atmo-
sfero sproščenosti. Dogajanje na ce-
sti privlači ljudi, ki se manifestaciji
pridružujejo. Maska je plašč, pod
katerim se sproščata mimikrija in
zavrto čutenje, ki se razodeva v ma-
nifestaciji. Nastaja kolektivna izku-
šnja, kolektivno čutenje, kolektivni
interes. Takšna manifestacija je
efervescentni prostor novih miljejev,
nove sociabilnosti, novih čutenj, ki
združujejo ljudi v grupacije. Pred-
stava je posledica takšnega procesa,
procesa kristalizacije in evidentira-
nja kolektivne izkušnje, ki se na
odru sooča z miti iz grško-rimske
in židovsko-krščanske religije ter iz
sodobnega življenja (vietnamska
vojna, Nixonova politika). Gledali-
šče, ki manifestira neposredno pre-
verjeno kolektivno izkušnjo slojev,
med katerimi živi in uprizarja, kre-
ira tudi možnost druženja, skupni
interes teh slojev, ki so njegova pu-
blika, to je njim lastno sociabilnost
in skupno usmeritev. Bread and
Puppet Theatre, ki uresničuje takšno
delovanje, vstopa tako v neposredni
socialni milje, ki ga z uličnimi ma-
nifestacijami in predstavami prever-
ja in efervescira.
Laboratorijski tip gledališča, to
je gledališče-laboratorij, se izogiba
deklariranju svoje socialne funkci-
je. Ta tip gledališča se ne uteme-
ljuje ravno z govorjenjem o druž-
bi, marveč o splošni strukturi
evropske civilizacje, ki pa jo im-
plicira in proizvaja tudi dana druž-
ba. Ta utemeljitev je zato prikri-
to socialna. Gledališče-laboratorij
se ukvarja s tehniko igralčeve igre,
Z njegovo duševnostjo in z nje-
govo telesnostjo, ki soustvarjata
igro. Skladno delovanje - duševnosti
in telesa, zavesti, emocije in giba
se razkriva kot totalni akt, ki v sti-
ku s publiko, z življenjem, kjer si
duševnost in telesnost nasprotujeta,"
kjer hoče telo nekaj drugega kot za-
vest, poraja nov milje. Igralčeva
odprtost impulzom in celostno reagi-
ranje nanje se prikazujeta kot mož-
nost realne eksistence v sodobni
spremenljivi in funkcionalistični
družbi, kjer se nujno morajo porajati
celostni stiki in celostne reakcije na
stike in kjer zaprte, necelostne eksi-
stence zavirajo ter so izpostavljene
žrtvovanju. Stalno raziskovanje
igralca in gledališkega medija
ustvarja nove igralčeve (človekove)
plasti, ki se vključujejo v njegovo
celost, in nove možnosti gledaliških
medijev, ki ustrezajo razkrivanju
celovite človekove mnogoplastnosti.
Ustvarjanje avditorija v teatru-la-
boratoriju je določanje novih stikov.
prek katerih igralec posreduje svoj
totalni akt in ustvarja možnost no-
vega socialnega miljeja.
Raziskovalne discipline, ki jim je
predmet gledališče, nikakor ne mo-
rejo biti samo estetske ali historič-
ne. Dejstvo, da eksistirajo gledališča,
ki se svoje socialnosti zavedajo in
ki socialno funkcijo tudi realno
opravljajo, dokazuje, da gledališče
presega samega sebe in da je v stal-
ni korelaciji z vsem obstoječim.
(Več kot drzno, zanimivo in nujno
bi bilo razkriti, kako se dogaja so-
cialna funkcija slovenskih gledališč,
če bi biU slovenski socialni miljeji
raziskani).
BREAD AND PUPPET THEATRE: evidentiranje neposredno preverjene
kolektivne izkušnje
27
Ali ¡e smrt — smrt?
v Viteški dvorani v Križaniiali
so zaklali kokoš, in to pred števil-
nimi gledalci', ki so bili vse do tega
krvavega trenutka prepričani, da so
pravzaprav v gledališču in da jih
kot gledališke gledalce ne more do-
leteti nič neprijetnega, kaj šele tako
odvratnega: v naših kulturnih usta-
novah se doslej pač ni dogajalo nič
kaj takega. Tokrat pa jim tudi v gle-
dališču ni bilo prizaneseno. In za-
kol kokoši je bil toliko odvratnejši
prav zaradi tega, ker je bil oprav-
ljen v gledališču, v kulturni ustano-
vi, ne pa na kokošji farmi ali klav-
nici, kjer je za to mesto in kjer te
reči počenjajo na tekočem traku. In
ne glede na to, kaj so s tem svojim
početjem »klavci« hoteli, je bilo
vsem prisotnim na mah jasno, da ta
zakol pomeni konec gledališča kot
gledališča in vstop v neposredno
stvarnost, hkrati pa tudi konec kul-
ture in Začetek nečesa povsem dru-
gega, ne da bi bila seveda ta zače-
tek in ta konec definitivna in za
kogar koli do kfaja obvezna. Z njim
so stopili na usoden prag. Za njimi
je ostala kultura kot prostor lizbra-
nega dogajanja, ki je toliko kultur-
nejši, kolikor manj spominja na ba-
nalno stvarnost, kultura, ki je
selektivna kot Bog in božanska, pred
njimi pa je zazijal prostor neposred-
ne stvarnosti z vso svojo grozljivo-
stjo in neposvečenostjo. Toda tisti,
ki so bili kljub osuplosti kolikor
toliko resnicoljubni in pogumni, so
ta prag hočeš nočeš le morali pre-
stopiti.
Kako je sploh to mogoče? V naši
zgodovini, ki že od svetega Pavla
sem poteka pod okriljem poživlja-
jočega duha«, je vsekakor veliko
tragike smrti, ne da bi bilo kaj za-
res tragičnega iin mrtvega. Vse podlo
in mrtvo še pričakuje svoje rehabi-
litacijo in vstajenje. Začetnik te
zgodovine, Jezus Kristus, je sicer
umrl, vendar je že tretji dan vstal
od mrtvih, za njim pa je umrlo še
veliko svetnikov in junakov, ki so bili
vsi do zadnjega — izvoljeni ali ne-
izvoljeni — v službi »oživljajočega
duha« in so zato s svojo smrtjo
stopili v srečnejše in polnejše živ-
ljenje. In dokler je tako v zgodovi-
ni kot naši neposredni, telesni stvar-
nosti, ne more biti drugače niti v
kulturi, ki je le pomembnejši del te
zgodovine in najvemejši izraz tega
istega oživljaj očega duha. V njej si-
cer umrejo vsi junaki in plemeniti
ljudje, vsi izvoljenci oživljajočega
duha, tudi taki, kakršen je danski
kraljevič Hamlet, toda od teh smrti
se spusti zastor, preden pridirjajo
igralci in se poklonijo, gledalci pa
jim hvaležno in navdušeno zaplo-
sltamo. Cemu pri tem ploskamo?
Hamletovi smrtii. Ne, ploskamo le
spretno ustvarjeni in odigrani ilu-
ziji o smrti, medtem ko je resnična
smrt prav ta hip na tem mestu da-
leč od nas, dlje kot je bila kdaj koU
prej in kjer koli drugje. Smo pač v
svoji zgodovini in kulturi, v njej pa
celo v trenutku, ko vidimo človeka
umirati, uživamo v svoji lastni ve-
ličini in nesmrtnosti. Prebivamo v
iluzornem svetu, v katerem so nam
zadnje resnice zastrte in v katerem
se tako nebožanski, kakršni smo, ve-
demo ves čas samovšečno kot bogo-
vi. Smrt v tem poduhovljenem
ozračju za nas sploh ni več smrt.
Kaj se je torej zgodilo v Križan-
kah? Predvsem to, da smrti ni nih-
če zaploskal. Vendar gledalci niso
onemeli zato, ker niso bili priče
smrti vrednega junaka, ampak le
kokoši, temveč zato, ker so bili pri-
če zaresne in nepreklicne smrti.
Treba se je bilo pač iztrgati sle-
pilu, doživeti spet smrt kot nepre-
klicni konec. Zaklati je bilo treba
vsaj kokoš, vendar nič več po gle-
dališko in v meglenici kulturniške
večnosti, temveč zares, tako da ji je
kri odtekla pred našimi očmi^ To
je bilo seveda pobalinsko, surovo in
bogoskrunsko početje, spričo kate-
rega je bilo gledališča in kulture na
mah konec, vendar, kakor ni nihče
zaploskal, tako tudi nihče ni prote-
stiral. Marsikdo si je sicer želel na-
zaj v svojo kulturo, v svoje dvati-
sočletno pribežališče, a spričo te ne-
preklicne smrti le nihče več ni
mogel uživati v svoji nesmrtnosti.
Naj je bü »klavec'« pred našimi očmi
še tako odvTaten in naj je izpričeval
še tako žaljivo pomanjkanje vere,
je bilo tudi to le nepreklicno res.
Njegovo pomanjkanje vere je bilo
razumljivo, če ne celo nujno, siaj
nam v položaju, v katerem se vse
dogaja v veličastju, slavi in nesmrt-
nosti, vera sploh ni več potrebna in
tudi ne mogoča. Smrt mora najprej
postati smrt, zaresna in nepreklicna,
da bi moglo biti upanje spet upanje,
vera spet vera.
Vendar nas je ta trenutek pahnil
še aa korak dlje. Smrt je postala za
nas tako neizbrisno dejstvo, da si
ga nismo več mogli prikriti ali od-
gnati z nikakršnim slepomišenjem.
Kulture kot odrešujočega duha je
bilo zdaj nepreklicno konec. Pred
razgoličeno smrtjo nas je bila sicer
groza, a prav ta izvirna groza je
bila občutje, Id ga doslej, dokler smo
živeli v okrilju odrešujočega, duha,
nismo občutili. Tudi če nas je bilo
smrti gro2a, nismo več mogli vtak-
niti glave v kulturniški pesek in se
delati, da je ni, temveč smo si mo-
rali priznati', da je in da je naš naj-
globlji interes življenje, življenje in
spet življenje. In dia nam življenja
ne morejo dati nikakršne kulturni-
ške copmije ali naše lastne moči,
temveč le čudež ali milost. Tako nas
je ta zaresna in nepreklicna smrt v
Križankah prisilila, da smo se obr-
niU od sebe in usmerili spet k prvo-
bitnemu, nadnaravnemu bogu.
marjan
rozanc
28
VIZUALNE UMETNOSTI
Nekaj
o oblikovalcu
Sreču Draganu
SPLOŠNO: Starost 25 let. Srečno
poročen. Akademski slikar. Slušatelj
III. stopnje na ljubljanski akademi-
ji za likovno umetnost.
RAZSTAVE: leta 1968
aprila s skupino OHO v Zagrebu,
septembra s skupino OHO v Beo-
gradu v Ateljeju 212, oktobra z
akademijo za likovno umetnost v
Beogradu ;
Leta 1969
januairja z akademijo za likovno
umetnost v Mariboru, aprila v
Moderni galeriji v Ateljeju 69 v
Ljubljani, junija na razstavi Gra-
fika mladih jugoslovanskih ustvar-
jalcev v Beogradu, septembra.
Slikarstvo in grafika mladih jugo-
slovanskih umetnikov.
Kmalu bo razstavljal še v Tuni-
su in Etiopiji v okviru jugoslovan-
skega trlenala.
NAGRADE : Prešernova nagrada
za leto 1967 na ALU.
GENERALNA OPOMBA: Članek
je napisan informativno. Tako pa
zategadelj, da predstavimo ustvar-
jalca, ki preprosto oblikuje pro-
stornost v takšni dimenziji, kakršno
zahteva njegova proizvodnja. In
prav zato je članek-informacija
prežet s duhom, ki je tuj tradicio-
nalnemu mišljenju. Clanek-informa-
cija želi, da ga slovenski likovni
kritiki ne bi prezrli.
—	Kaj misli Srečo Dragan o
umetnosti?
»Msilim o škatli od Radiona, o
ženi od Srečo Dragan«.
—	Kaj govori Srečo Dragan o
umetnosti?
»Umetnosti ni. Je samo proiz-
vodnja. Proizvodnja se dela v to-
varni.«
—	Imaš tovarno?
»Тотагпа me ima. Tovarna je pro-
stor, kjer živim, se gibljem; to je
tovarna.«
—	Kaj delaš v tovarni?
»Sedim na postelji in kadim.«
—	Kaj si delal?
»Delal sem Pakirane rezance; Ru-
meno morje; Crno morje je naredil
dež, ki je zmočil asfaltne ulice Ljub-
ljane; 16 m2 ali 40 X 50 cm X 80
cm peska na zemlji pod steklom.
Delal sem Program avtomobilske
v^ožnje za prostor lune. Astronavt
Armstrong je delal moj projekt ho-
je po peščenih luninih tleh.«
—	Si v tovarni pri delu svobo-
den?
»Svoboda je prostor dela, rokodel-
stvo v moji tovarni«.
—	Pa vendar: ti kdo omejuje svo-
bodo?
»Svoboda je lahko samo svoboda,
lahko pa mi kdo ustavi proizvodnjo
v tovarni...«
—	Kdo ti je ustavil proizvodnjo?
»Najprej policija, potem zasliše-
vanje sodnika za prekrške na osnovi
odloka o javnem redu in miru na
območju mesta Ljubljane, češ da
sem onesnažil ljubljanske ulice, in ...
Toda, to je že stvar izven moje pro-
izvodnje in spada na področje javne-
ga prava.«
—	Ali si širil svojo proizvodnjo
v institucije?
»Da. Ne. Bolj natanko: na prostor
odra Drame SNG z delom scene za
Dorstovo dramo Žena pred obzid-
jem. Tu sem sodeloval kot kooperant
v produkciji Akademije za gledali-
šče, film, radio in televizijo, ki je
omogočila širjenje moje proizvodnje
na oder.«
—	Kakšna je bUa scena v Drami
SNG?
»Scena je bila na način prostira-
nja prostorskega modula v prostor.«
—	Si ta modul naredil sam?
»Ne, ta modul že je: škatle za
transport vina uporablja tovarna
Slovenija vino. To je 530 škateL«
—	Na kakšen način so bile škatle?
»Škatle je pripeljal tovornjak s
prikolico. Na odru pa so. zasedle po-
lovico odrskega prostora. Postavlje-
ne so bile v treh vrstah, od katerih
je bila vsaka za dve dolžini in vi-
šini škatle daljša in višja.«
—	Kako pa je s tvojim širjenjem
proizvodnje v galerije?
»Galerija je institucija. Z njo ima
moja proizvodnja slabe izkušnje,
predvsem z galerijami v Sloveniji,
zato moja proizvodnja ne bo več
podpirala navideznega navdušenja
za nove vizualne proizvodnje pri ne-
katerih vodjih teh galerij.«
—	Vem, da delaš pri EKRANU.
Kako proizvajaš tam?
»Ne vem, če delam pri EKRANU,
ker mi delo tehničnega urednika
odpovedujejo. Tam je težko proiz-
vajati. Urednika se spreminjata gle-
de na situacijo, ki ju vzdržuje. Ured-
niški odbor ne ve, da je možno
urejati revijo na način montaže vi-
zualnega ambienta, ve pa, kaj za-
hteva konvencialnost institucije. O
urejanju revije pa samo to: videnost
urejanja je jasno videna.«
—	Dobro. Cemu služi vsa ta pro-
izvodnja, Srečo Dragan?
»Jaz delam za proizvodnjo. Spro-
ščam svoja čutila v prostor, pro-
stor moje tovarne.«
—	Kdo sprejema vse to sprošča-
nje?
»Kdor želi.«
—	Kaj, če to želijo kritiki?
»Kritiki želijo to, kar želi insti-
tucija. Jaz pa sem izven institucije.
Ce sam gledam različne stvari, pi-
šem le o stvareh, ki mi dajejo novo
informacijo. Zato o kritiki ne mo-
rem reči nič drugega.«
—	Lahko sedaj poveš kakšno in-
formacijo o čem drugem?
»Prostor sobe od Nuša Srečo. Nitke
Nušinih belih nogavic so pletene v
mrežo, ki se vsakih šest centimetrov
plete v šesterokrako zvezdico.«
—	Kako sprejemaš tujo proizvod-
njo oblikovanja vizualnega prosto-
ra?
»Ko vem o tuji proizvodnji, to ni
več tuja proizvodnja, ampak je pro-
izvodnja tu. Novi' vizualni proizvodi
me zaposlijo. Te sprejemam.«
—	Kaj na koncu sporoča Srečo
Dragan?
»Srečo Dragan sedi na postelji
poleg svoje žene Nuše, pije kavo,
kadi in govori: Vsi avtomobili, mo-
torji, pešci, kolesa — srečni ste, ker
oblikujete mobilno raznolikost pro-
gramiranega prometa po ulicah
Ljubljane.«
MIHA BRUN
29
VREDNOTE
Avšo in nevarnost
Ce bi vas kdo vprašal, katero psi-
hično lastnost bi pripisali ženski, ki
ji lahko rečemo avša, bi se nedvom-
no odločili za lahkomiselnost. Res
je, noben drug pojem ne zadene tako
točno in neovržno. Toda ali sploh
vemo, kaj beseda lahkomiselnost po-
meni? Razen za avšo je ta beseda
primerna tudi za mlade ljudi, za raz-
sipneže in pijance. Zakaj za vsakega
od imenovanih tipov ljudi rečemo,
da je lahkomiseln. Za mladega člo-
veka pravimo, da je lahkomiseln, ker
ravna, ne da bi vsaj malo pomislil
v naprej; za razsipneža, ker razsi-
pava dobrine, za katere vemo, da jih
je težko prislužiti in se še teže od
njih ločiti, za pijanca, ker se ne za-
veda ali se noče zavedati propada-
nja svoje družbene eksistence. Iz teh
opisov smemo izluščiti vrline, ki jih
lahkomiselnost ogroža; to so bodoč-
nost, imetje in ugled. To pa so te-
meljni kamni človeškega sožitja
Toda še nas vznemirja semantič-
na struktura tega pojma. Kaj pome-
ni združba miselnosti in lahkotnosti
ali lahkosti ob ogroženosti kot soci-
alni dimenziji? Misliti ogroženost
pomeni predvsem zavedati se nevar-
nosti. Lahko misliti ogroženost po-
meni tedaj ali zavedati se nevarno-
sti brez težav in strahu ali pa ne
upoštevati je v zadostni meri. Združ-
ba, kot vidimo, učinkuje enkrat z
indifirenčno in drugič z zanikalno
močjo. Indiferenca in negacija sta
dve razsežnosti pojma lahkomisel-
nosti.
Čeprav med eno in drugo pomen-
sko razsežnostjo ni velike razdalje
— lahko bi celo govorili o eni sami
stopnički stopnjevitostí. — morata
pomena, če naj učinkujeta enoznač-
no, vendarle dopuščati določeno
funkcionalno prirejenost. Zanikanje
nevarnosti pomeni izziv nevarnosti,
kar je spričo njene agresivne nara-
ve povsem zadosten motiv га. napad.
Indiferenca pa pomeni toleranco ne-
varnosti. Funkcionalno priredje
učinkuje tedaj kot toleranca do na-
pada nevarnosti.
Je pa še ena stvar, po kateri je
avša zaznamovana in po kateri vas
ne bo nihče spraševal. To je zadnji
del telesa, zadnjica ali rit. Pri tem
ne gre za kakšne fiziološke poseb-
nosti (čeprav bi bila steatopigija
dobrodošel dokaz), ampak za način
lansiranja tega dela telesa v komu-
nikacijsko mrežo. Lansiranje je že
samo po sebi v popolnem nasprotju
z evolucijskim zasukom ženske fizio-
gnomije za 180 stopinj. Animalični
interes za zadnjico je pri moških si-
cer latentno ohranjen in se tudi
aktualizira, čeprav le kot postran-
ski interes, vendar nas tukaj ne za-
nima zadnjica kot erogeni koncen-
trat, kajti potem bi morali govoriti
o ženski nasploh. Zanima nas zadnji-
ca kot komimikacijski pomol, kot
socialna kategorija na ravnini dolo-
čenega seksualno-socialnega tipa.
Vsak seksualno-socialni tip plasira
telo na svoj način. Tako plasira da-
ma prsi, prostitutka noge, koketa oči
in avša zadnjico. Temu primerno so
prilagojene funkcije. Dama pobira
lovorike, prostitutka gre do konca,
koketa izziva, medtem ko avšo eno-
stavno doleti.
Avša je torej edina, ki se ne ob-
vlada. бе več, lahko bi rekli, da je
dejavnost dame, prostitutke in ko-
kete programirana. Kajti vsak gib
in vsaka beseda sta v teh sistemih
obnašanja vnaprej določena. Avša
pa je edina, ki se ne obvlada, ki ne
ve, kakšno vlogo in pomen ima po-
samezna kretnja ali beseda, ki ne
ve, kaj se bo po tej ali oni besedi
ali kretnji z njo zgodilo. Avša je
brez sistema. Tudi dejstvo, da avša
plasira prav zadnjico, fizično in ero-
geno najbolj neobvladljivo področje,
potrjuje domnevo o avši kot o ne-
bogljenem spolnem bitju.
S premislekom lahkomiselnosti
smo avšino ravnanje definirali kot
toleranco do napada nevarnosti. Ne-
varnost je v bivalentnem spolnem
svetu struktura. Razen avše so ude-
leženi omenjeni seksualno-socialni
tipi ženske v tej strukturi z afirma-
tivno vlogo. Tako je nevarnost pri
njih popolnoma udomačena Avša je
udeležena v tej strukturi deloma z
indifirentno, deloma z zanikalno
vlogo. Ti dve vlogi se ne^'amosti ta-
korekoč ne dotikata, imata do nje
sakralen odnos. Za avšo je nevar-
nost svetà svéta nevarnost.
IZTOK GEISTER
30
Seveda udomačena nevarnost ni
več nikakršna nevarnost. S tem, da
avša pristaja na nevarnost, takšno,
kakršna je, kaže neverjetno fleksi-
bilnost, to pa je substanca, ki bo
verjetno v naslednjih sto letih naj-
bolj cenjena.
STRIP
SOJUZ I II III
ZIUKO
MARUSIC
31
32
33
INTERVJU
Ali je v veri
garancija?
Lado Grat-Kijev se je rodil 13.
junija 1922. leta na Škofljici pri Ljub-
ljani. Izučil se je za strojnega klju-
čavničarja. Zdaj ima na dvorišču
svoje hiše v Marčinkovi ulici v Ma-
riboru lastno strojno delavnico. Je
nosilec partizanske spomenice 1941.
Bojeval se je po vsej Sloveniji, na-
zadnje v Avstriji. Odlikovali so ga s
partizansko zvezdo III. stopnje, z
redom zaslug za narod II. stopnje, z
redom bratstva in enotnostii s sre-
brnim vencem, z dvema redoma
hrabrosti in z medaljo zaslug za na-
rod. Letošnjega julija je izdal knji-
go »V metežu«. V njej je skušal ne-
potvorjeno prikazati slovenskega
partizana, takšnega, kot je bil, z
vsemi slabostmi in plemenitostmi.
— V Mariboru in tudi na splošno
veljate za velikega privrženca mla-
dih in njihovih, včasih vročičnih za-
misli. Kažete revolucionarnost in se
vnemate za revolucionarne ideje.
Povejte, ali revolucionarnosti nikoli
ni konca?
»Mladi so revolucionarji zato, ket-
še niso dosegli standarda, ki bi se
ga bali izgubiti. Mlad človek je kot
mlad partizan. Ta pa ni imel kaj
izgubiti. Ko pa postane študent di-
rektor, je konec njegove revolucio-
narnosti. Boji se, da ne bi izgubil
položaja.«
—	Dobro, аЦ tudi vaša revolucio-
narnost izx'ira od tod, da še nimate
tistega, kar bi se bali izgubiti?
»Vse to bi lahko že zdavnaj dc.bil,
če bi bil na to usekan.«
—	Se pravi, da na to niste use-
kani?
»Na materialne dobrine, mislite?
Avto bi rad imel, brez dvoma. Zato
tudi vstajam ob petih. Dvajset mili-
jonov milijonarjev v Jugoslaviji ne
mc.re biti. Ce pa bodo vsi postali
milijonarji, bom še jaz.«
—	No, od kod pravzaprav izvira
vaša sedanja revolucionarna ogre-
tost?
»Leta 1942 sem bil skupaj z res-
ničnimi komunisti, s Trboveljčani,
s knapi. Kot mlad fant sem spegnai
cilje, kakršni naj bi bili po zmagi
revolucije, spoznal sem, kakšno vlo-
go naj bi tedaj imel delavec.«
—	Torej od tu?
»Videl sem takrat skromne ljudi.
Videl sem Dušana Kvedra in Stane-
ta Rozmana, kako sta zadnja stopi-
la s porcijo k kotlu. Tedaj sem spo-
znal, da mora biti resnični proleta-
rec vedno skromen.«
—	Za kakšne cilje se pravzaprav
bijete?
»Za takšne, da bi lahko šla tudi
tekstilna delavka v teater, da bi si
lahko tudi ona kupila avto. Borim
se zato, da človeka ne bi cenili samo
po tem, koliko denarja ima v ban-
ki.«
—	Tako je zdaj pri nas, ne?
»Vedno hitreje se odmikamo od
tega, da bi bil človek zares poglavit-
ni cilj ljudskih odnosov.«
—	Imate svojo obrt, mar ne?
»Strojno delavnico imam. Delam,
da mi ni dolg čas. Malo pa zato, da
si mi ni treba sposojati denarja za
kruhek. Bilo bi čudno, če bi se upo-
kojenec pri 47. letih brezciljno poti-
kal naokrog.«
—	Ce vas, recimo, primerjam s
tekstilno delavko, ki si ne more do-
mala ničesar privoščiti, potem ste
vi s svojo pokojnino in z delavnico
v boljšem položaju. Kaj ni tako?
»Drži. Ampak tako je zato, ker
sem v penziji, ker dobim 100.000
starih dinarjev. To je moja prednost.
—	Vem, ampak strojne delavnice
si ne more privoščiti vsakdo. Tako
vas ne sprašujem zato, ker bi vam
hotel kaj podtakniti, ampak zgolj
zavoljo osvetlitve položaja.
PRIMOŽ ŽAGAR
34
»To imate prav. Vsak si ne more
privoščiti delavnice. Toliko sem le
privilegiran. Nekaj imam zagotov-
ljenega. Penzijo bi dobil tudi v pri-
meru, če bi se potikal po mestu.«
—	Ali tak prednostni položaj nič
ne zmanjšuje revolucionarnosti?
»Ce morem pomagati človeku, mu
vedno pomagam. Ce bi imel milijon
na mesec, bi vsak mesec 200 ali 300
tisoč dinarjev razđal.«
—	Ali bi se zavoljo revolucionar-
nosti odrekli hiši, delavnici in avtu,
na katerega mislite?
»Takoj, če bi vedel, da bom kori-
stil slehernemu proletarcu in sploh
splošni blaginji. Ce nimajo drugi
hlebca kruha, ga tudi jaz nimam. Ce
pa bi vedel, da bi bil pri tem izig-
ran, tedaj ne ...«
—	Ali bi se odrekli hiši in vsemu
drugemu, zato da bi dali drugim do-
ber zgled?
»Povem vam, mogoče malce ci-
nično, da bi se osebno temu morda
še odrekel. Da pa bi bili moji otroci
lačni, zato da bi bili drugi siti, ne,
tak bedak pa nisem več.«
—	Ali ste se že kdaj nečesa od-
rekli zaradi zgleda?
»Sem. Kolegi me poznaje, kot
skromnega človeka.«
—	Cemu ste se, recimo odrekli?
»Vzemimo to. Vsi moji kolegi so
se prijavljali za invalide, pa so zdra-
vi kot ribe. Zdravili sc. se na račun
socialnega zavarovanja. Lani so tudi
mene poklicali, naj grem za tri ali
štiri tedne v toplice. Čutil sem, da
so drugi bolj potrebni, pa sem se
temu odrekel. Imam spomenico 1941,
pa ne grem nikamor. In tudi za in-
valida se nisem dal razglasiti.«
—	Pred leti ste, če se ne motim,
prosili mariborskega škofa za pomoč.
Kaj je bilo s tem?
»Ločil sem se od prve žene. V tem
trenutku sem padel v nemilost pri
tedanjem sekretarju mariborskega
okrajnega komiteja KPS, tovarišu
Ledineku. Očitali so ml, da sem ne-
moralen, jaz pa sem trdil, da se je
tudi maršal dvakrat ali trikrat po-
ročil. Iskal sem službo, a so mi pov-
sod odgovarjali: žal, odločili smo se
za drugega. Potem pa je prišel dan,
ko so bili otroci brez kruha. Tedaj
sem šel k Ledineku. Zahteval sem
službo v treh dneh. Ker se čez tri
dni ni nič zgodilo, sem rekel ženi
Majdi, naj piše škofu za pomoč.«
—	In škof je pomagal?
»Majda ga je prosila za prvo po-
moč kot mati. Skof ji je v treh ali
štirih dneh poslal 8.000 dinarjev. To
je bilo pred osmimi leti. Cez nekaj
dni so me upokojili. Majda ni pisa-
la škofu: Živel Kristus kralj, mar-
več, da je članica KP.«
—	Mislim, da tega niste napravili
zgolj zaradi stiske. Ali ni tako?
»To sem storil zaradi potrebe in
iz kljubovanja zoper brezdušnost na-
ših ljudi.«
—	Pa kaj mislite, ali vaša ločitev
nemara le ni dajala slabega z.gleda?
»Kakšen slab zgled? Slab zgled v
smislu komunistične morale? Potem
bi bili nemoralni vsi komunisti, ki
so se ločili.«
—	Zanima me, če bi se zaradi re-
volucije odrekU ločitvi in drugemu
zakonu ?
»Revolucija in osebna čustva ni-
majo nič skupnega. Tudi Che Gue-
vara je imel poleg žene še ljubico,
pa je simbol revolucije.«
—	Kaj pa, če bi se morali ženiti
zaradi, postavimo, višjih ciljev, če
bi se, denimo, znašli v takem polo-
žaju?
»Nekoč smo se morali poročiti po
partijski liniji. Jaz pa sem proti te-
mu. Jaz ne morem iti spat s kurbo,
pa četudi je dobra partijka.«
—	Prav, pri vas je šlo za čisto
ljubezen ...
»Za čisto ljubezen. S prvo ženo
sva imela različne značaje in sem
trpel kot Kristus na Kalvariji.«
—	Kaj pa, če bi v tistem hipu
terjal osebni zgled revolucionarja, da
z ženo ne smeta narazen?
»Raje bi se odpovedal temu zgle-
du, kot da bi imel vsak večer v dru-
žini pekel. Sem pač tak, da storim,
kar mi paše.«
—	Ali ne bi svojih čustev nikoli
podredili zahtevam revolucije?
»Čustev nikdar. Jaz sem vendar
zavesten borec, ne pa fanatik. Fana-
tike osebno sovražim. To so ljudje,
ki ne mislijo s svojo glavo.«
—	Kaj niso fanatiki dostikrat za-
čenjali revolucij?
»S predanostjo so jo začenjali, ne
pa s fanatizmom. Fanatizem je po-
treben samo takrat, kadar je treba
zdržati v določenih okoliščinah. Že
dve uri pozneje si lahko človek «
—	Kakšna je za vas razlika med
predanostjo in fanatizmom?
»Predanost je zavestna, fanatizem
me pa spominja na človeka, ki ne
zna misliti s svojo glavo.«
—	Ali ste bili kdaj v življenju
fanatik?
»V določenih okoliščinah, ko se ni-
sem hotel predati. Večer pozneje Pa
smo zapeli in smo bili spet ljudje.«
—	Ali bi se odrekli osebnim čust-
vom, če bi to terjala zavestna pre-
danost?
»To sem že storil... «
—	Povejte primer...
»Imel sem dekle in imel sem jo
strašno rad. Vendar so bili trenutki,
ko nisem mislil nanjo, ampak na
borce, ki jih je bilo treba rešiti.
—	Aha, to se pravi, da sedaj pač
ni takih okoliščin, v katerih bi se
bUo treba odreči osebnim čustvom?
»Ne, danes jih res ni.«
—	Kaj pa, če ni tako, če le vi in
vsi drugi iz takšnih ali drugačnih
nagibov in izkušenj tako mislite?
»Vzemimo, da me pošljejo na ak-
cijo, ki je važna za mojo domovino
in za zmago socializma. V tem tre-
nutku bom zapustil družino in otre.-
ka.«
—	Ali dandanašnji čas ne potre-
buje fanatikov?
»Ja, v določenem smislu, ja. Ne
sme pa biti zanje vse življenje fa-
natizem.«
—	No, ali bi se odrekli zasebnemu
življenju, če bi tako narekoval tre-
nutni fanatizem?
»Ce bi bilo treba izvesti določeno
akcijo, potem ja. Ce pa bi moral biti
podoben kaplanu, tedaj ne. Saj sem
vendar človek, to je razloček med
menoj in dresiranim psom.«
—	Fanatizem torej terja odreka-
nje čustvom ■ in osebnim stvarem,
ker je pač fanatizem, kajne?
»Ja, s tem je konec zasebnega
življenja.«
—	Ali lahko traja fanatizem ne-
pretrgoma, leto dni ali še več?
»Fanatizem lahko traja 25 let, sa-
mo ne vem, če je to fanatizem. Lah-
ko pa traja samo dve ali tri sekun-
de.«
—	Ce bi moral fanatizem trajati
25 let, potem bi se morali vi do
kraja odreči zasebnemu življenju,
ne bi bilo ljubezni, ne bi biloženitve
in tako naprej. Kaj pa potem?
»Ce bi vedel, da bo 20 milijonov
ljudi živelo od mojega fanatizma,
potem sem fanatik,«
—	Pa bi vi lahko zdržali v fana-
tizmu, ki bi trajal, recimo leto dni?
»Ce bi vedel, da je to dobro za
domovino, ne pa za staro skupine.,
potem bi zdržal.«
—	Ali bi potem ta enoletni fana-
tizem Jidpravil kakšne slabe reči?
»Fanatizem je potreben za dosego
cilja.«
—	Ali bi vas fanatizem pripeljal
do cilja, ki si ga želite?
»Ne, fanatizem sam po sebi je
absurd, fanatizem ni sproščena vo-
lja, fanatizem je uklenjena volja.«
—	Od koga uklenjena, od ideje?
»Točno, od ideje.«
—	Pa lahko tudi sam fanatizem
spočenja ideje?
»O, seveda, jehovci so fanatiki.«
—	Potem lahko povzroči fanati-
zem versko idejo?
»V določenem trenutku lahko
sproži fanatizem idejo in to kadar
gre za dosego cilja.«
—	Skoda, da zdaj niste niti malo
fanatik...
»O, fanatik sem v tem, da verja-
mem, da bo delavski razred zmagal.
35
Zdaj nisem več alicijski fanatik,
zdaj sem teoretični fanatik.«
—	Bo ta teoretični fanatizem pri-
peljal do cilja?
»Ne more pripeljati, ker je naša
družba po svojem razvoju taka, da
vsakdo rajši kaj prisvoji, kod da bi
se čemu odrekel.«
—	V redu. Ampak, ali ne kaže to
dejstvo na to, da bi morali postati
akcijski fanatik?
»Tedaj bi spominjal na Don Ki-
hota.«
—	Kaj pa, če bi bilo poleg vas še
100.000 Don Kihotov?
»Ce bi jih bilo, sto tisoč Don Ki-
hotov, bi jih takoj poiskal. To bi
bila že sila, nič več fraza.«
—	In kaj bi naredili?
»Poskušali bi narediti pravičnejši
red od današnjega.«
—	Ali bi jih spravili k akcijskemu
fanatizmu?
»Lahko bi bili pametnejši od me-
ne. Sicer pa se bojim, da bi Don
Kihoti, ki bi prišli na oblast, spet
postali takšni, kot je današnja druž-
ba.«
—	Potem bi tudi vi postali Don
Kihot?
»Za sebe si upam trditi, da bi os-
tal tak, kot sem, četudi bi mi teta iz
Amerike poslala 100.000 dolarjev.«
—	Saj niste ne tak ne drugačen
Don Kihot, zakaj Don Kihot se je
boril z mlini na veter.
»Kot revolucionar bi bil Don Ki-
hot. Jaz vem, kaj je možnost in ne-
možnost. Moja borba bi bila borba
z mlini na veter.«
—	Ampak, revolucije se delajo?
»S predanostjo, ne s fanatizmcm.
Za dosego cilja je potrebna samo in-
jekcija fanatizma.«
—	Vi, ki se tako ali drugače bi-
jete za boljše odnose med ljudmi,
povejte mi, ali ste doslej že kaj do-
segli?
»Sem, ko sem v gostilni med tisti-
mi zadnjimi. Sem dosegel, ko sem jih
hrabril, naj bodo zavestni, naj ne
čakajo rešitve ;^amo z vrha. Sem
dosegel, ko sem tudi zadnjega pi-
janca prepričal, da je tudi on člo-
vek«.
—	Ali ni mnogo takih, ki pravijo,
da se bodo odrekli zasebnim dobri-
nam, brž ko bodo videli, da bi taka
odpoved prinesla kako korist, a so
že izčrp>ani od tega govorjenja?
»Mnogo je takih, ki pravijo: »Mi
naj bi udarniško delali, drugi pa se
bodo vozili z mercedesi. Ne, to pa
ne.«
—	Torej je dosti takih, kot ste vi?
»Dosti je takih«
—	Zakaj pa ne bi tvegali?
»Kaj naj s svojim tveganjem na-
redim? Imam prijatelja, bivšega Par-
tizana Lada Robiča. Ta je po vojni
daroval posestvo partiji. Partija ga
je darovala družbenemu sektorju.
Nazadnje pa je on, ki je veroval v
partijo in tak red, doživel, da je
družbeni sektor tisto posestvo spet
prodal kmetom. Sel je k Luki Les-
košku. Zahteval je posestvo nazaj,
oziroma odškodnino zanj, zakaj bil
je razočaran, Luka pa mu je cd-
vrnil: »Bolniku se lahko pomaga,
vam pa se ne more«.«
—	Tako ga je streznilo, mislite?
»Ja, seveda, toda streznil ga je
družbeni sistem,«
—	Za kakšen sistem ste vi, za
drugačnega?
»Za takšen sistem, ki bi ne bil iz-
igravanje. Kdo pa mi danes daje
garancijo, da bi bilo po zmagi kaj
drugače?«
—	Ali ste imeli garancijo, ko ste
šli v partizane?
»Vero sem imel, garancije pa ne.«
—	Zakaj pa zdaj terjate garanci-
jo?
»Zato, ker sem bil žc enkrat ogu-
Ijufan,«
—	Toda z garancijo se ne zmagu-
je?
»Z idejo, ne, ne, z vero.«
—	Povejte, ali je garancija bolj
podobna predanosti ali fanatizmu?
»Garancija je simbolična,«
—	Se vedno mi niste odgovorili,
ali je bolj podobna predanosti ali
fanatizmu?
»Odklanjam tak odgovor «
—	Zakaj odklanjate tak odgovor?
»Ker mislim, da ntma nikakršne
zveze z mojo mislijo.«
—	Ali je vera podobna predano-
sti?
»Vera je podobna predanosti,«
—	Toda, če terjate simbolično ga-
rancijo, potem niste predani?
»Postavil sem alternativo: Ce bo
nova družba boljša, grem tudi na
Pohorje.«
—	Imate vero v boljši svet?
»Imam vero,«
—	Jaz mislim, da nimate vere, ako
terjate nekakšno garancijo?
»Imam vero. Imam vero, da bo
delavski razred nekoč zmagal, in to
takrat, ko bo dovcflj inteligenten,
dovolj človeški... «
—	Potem ste privrženec kulturne
in prosvetne revolucije?
»Dokler ne bo slovenski delavec
zavestni tvorec nove družbe, je za-
man govoriti o novi družbi.«
—	Toda nekdo mu mora pri tem
pomagati?
»To smo mi, ali študenti. Zalo sem
se tudi oprl na študente. Naj dajo
fantom duhovno kulturo.«
—	Se to bi vas rad vprašal. Ali
vera v neki cüj vsebuje garancijo?
»Za vero m potrebna garancija,«
—	Zato ste šli v vojno brez garan-
cije?
»Ja, enkrat,«
—	Ali terjate zdaj garancijo zato,
ker mislite, da ste bili izigrani?
»Zaradi izigranosti,«
—	Ampak, če terjate garancijo. Po-
tem niste več prvi revolucionar?
»V tem času potrebuje vera v do-
ločenem smislu garancijo.«
—	Ali zdaj uresničujete to vero?
»Mislim, da jo uresničujem kot
droben drobec.«
—	Zdaj sem domala čisto pre-
pričan, da nihče ne more biti pravi
revolucionar, tudi vi ne, če terjate
garancijo, pa najsi bo tudi simbo-
lična?
»Che niti prve revolucije ni do-
končal. Jaz pa sem revolucijo do-
končal in sem bil ogoljufan. Zakaj
ne bi potem smel terjati garancije,
če naj grem v novo revolucijo?«
—	Od kod pravzaprav terjate ga-
rancijo, kdo vam jo bo dal?
»Ja, kdo, kdo?«
—	Garancije vam ne more nihče
dati. Sami si jo morate ustvariti, kaj
pravite?
»Tu je tista točka, kjer pride do
nejevere in do vsega. Tudi jaz se
vprašujem, ali ni vse to končno uto-
pija? Zakaj človek, ki doseže svoj
cilj, pozabi na vse tisto, za kar je
moral krvaveti.«
—	Ali se niste s tem že odrekli
revolucije?
»To ni res. Ce bi vedeli tisti kmeč-
ki ljudje, delavci in intelektualci,
ki so šli prvič v boj, da se bo v
bistvu zelo malo spremenilo, je
vprašanje, koliko bi jih šlo v borbo,
Seveda pa nima obramba domovine
s tem nič opraviti. Obramba domo-
vine je dolžnost vsakega.«
—	Tisti, ki bi ne šli znova v re-
volucijo, niso več revolucionarji!, to
je jasno, mislim?
»Vprašanje je, kako sploh kdo poj-
muje revolucijo.«
—	Recimo, da je revolucija bitka
za boljši in pravičnejši red med
ljudmi.«
»To ravno trdim.«
—	Vzemimo, da ljudje ne bi več
šli v boj zato, kei- nimajo garancije.
Kaj potem?
»Kdor ne gre, je kapituliral sam
pred seboj. Zgubil je vero. Ce pa je
kapituliral, tega ni sam kriv. Krive
so družbene razmere, ki so ga do
tega pripeljale.«
—	Ali ste tudi vi kapitulirali?
»Ne, jaz nisem nikoli kapituliral.«
—	Saj vendar terjate garancijo...
»Pustite, tovariš novinar, garanci-
jo! Garancija, to je relativno vpra-
šanje, Sicer pa ne potrebujem ga-
rancije od delavskega razreda. Ga-
rancijo terjam od kaste,«
—	Kakšne bi morale biti razmere,
da bi se Lado Grat-Kijev bil za de-
lavski razred?
»Takšne, kot so bile v zadnji voj-
ni.«
36
POJASNILO
Kot je bilo pred časom brati na tem mestu, smo bili uredniki Problemov
namenjeni raziskati področje ekspanzije volje do moči in sicer na način, ki bi se
odmaknil od izredno pobožne, krotke, otožne in boleče slovenske literarne prakse.
Nastal je projekt SRH. Naša pričakovanja se niso docela izpolnila, realizacija na-
črta je namreč kar naprej znotraj slovenske literarne prakse.
Sprememba pa se pripravlja počasi.
Ta armada ima neuničljivega duha: odločena je, da premaga vse
sovražnike, in se nikdar ne vda. Ni važno, kakšne bodo težave in na-
pori, dokler ostane en sam mož, ta se bo boril naprej. (Mao Ce-tung,
O koalicijski vladi, 24. IV. 1945.)
Pri revolucionarnem delu je potrebna vztrajnost in odločnost, ki pa se, kot vse
kaže, izključuje z intelektualno naravo.
Intelektualci se pogosto nagibajo k subjektivnosti in individualiz-
mu, nepraktični so v razmišljanju in neodločni v akciji, dokler se s sr-
cem in dušo ne vržejo v množične revolucionarne bitke ali pa se odlo-
čijo služiti interesom množic in postati eno z njimi. Vendar, čeprav
večina revolucionarnih intelektualcev na Kitajskem lahko igra avant-
gardno vlogo ali služi kot vez z množicami, ne bodo vsi ostali revolu-
cionarji do konca. Nekateri bodo v kritičnih trenutkih izpadli iz revo-
lucionarnih vrst in postali pasivni, medtem ko bodo nekateri celo po-
stali sovražniki revolucije. Intelektualci lahko premagajo svoje pomanj-
kljivosti samo v množičnih borbah v dolgem obdobju.
(Mao Ce-tung, Kitajska revolucija in kitajska KP, dec. 1939.)
Dimitrij Rupel 1. r.
675
Dimitrij Rupel:
POHODITE РШЛШ
Pokrajina je bila ravna in tiha. Brez razburljiviti
krošenj in ognja. Vetrovna noč se je pomaknila proti
jutru. Vsak hip se bo oglasila sirena z Oskubljenega
otoka. Marija je sedla na polovični drog, ki mu je
nekdo odcepil pokrovček kakor steklenici. Bila sta
dva, ki sta zapirala avtomobilom dovoz v park. S
krilom ga je zavesila skoraj do tal. Sedela je na obli
polovički in moralo se ji je poznati kakor odtis ko-
zarca na testu za domače piškote. Sedela je in se
hahljala, da so ji skoraj izpadle prsi. Robert je kri-
žaril po položnem asfaltnem traku in puhal iz pipe.
Potem se je šel aeroplan. Zahrumel je, razširil roke
in vzletel. Priletel je na Marijo, ki se je še bolj na-
vdušeno smejala.
—	Pojdita že v posteljo, to je zadnja noč, je rekel
potem. Besede so bile namenjene Tiborju in Ribici,
ki sta menda odhajala. Odhajala sta za vedno. Mari-
jin smeh je padal na vetrovno ploščad kot drobci
strupa. Potem se je zgodilo jutro. Hiše, ki so bile
sestavljene v pentagon, to pa je bilo tako zaradi ve-
tra, so se počasi odvijale iz noči. Pozdravil jih je
dežurni natakar, ki je za njimi pospravil mizo. Bila
je precej polita. Vino kakor kri in pepel kakor pe-
pel. Pravo bojišče. Marko je stal ob strani. Mislil je.
da je žalostno, ker se poslavljajo. — Odhajati je ka-
kor umirati, je rekel. To je mislil že prej, ko je stal
pri panoramnem steklu in gledal v prazno kopališče
in v redke valovne grebene, ki so brusili elegantni
tobogan. Zdaj smo ju lepo zapakirali in odsunili v
to čudovito ravno in tiho pokrajino brez štrcljev in
živih plamenov, zdaj bosta ostala sama in se bosta
potikala po spolzkih jesenskih poteh, dokler ne crk-
neta. — Odidita. marš, je zamahnil z roko Robert,
dokler vaju še prijazno gledamo. Napojili smo vaju
in božali tudi. Zjutraj požremo vsakogar. Ko vzide
sonce, se prijateljstvo konča.
Tibor in Ribica, ki se ji je umetelna frizura v teku
razburljive noči nekoliko povesila in razmehčala, sta
začudeno gledala v četverico. Za njima je neizprosno
brnel hotelski hladilnik.
—	Ljubita se, srčka, je zazvenelo z Marijine stra-
ni. Presedla se je na drugo oblo polovičko. — Mi ne
delamo nobenih izjem. — Buci, šuci, je zaklical Ro-
bert. — Pojdi domov, zadelaj špranje in ugasni luči,
potem pa hopla! Joj, kako se bo to valjalo! — Haha,
se je zasmejal Tibor. Bil je rdeč od opeklin. Debel
in rdeč kakor pujsek. — Najbrž se bo pa zdaj vreme
držalo, je voščila Ribica, — ker je veter. — To ni
navaden veter, je opozoril Marko, — to je veter opo-
mma. — Vššš! je zapihal Robert in se zapodil proti
Ribici. — Zdaj je konec pomoči. UNRA ne bo več
pomagala, zdaj morata sama pridelovati krompir. Na-
ša pomoč seže samo do semle, je pokazal na drog.
na katerem je sedela Marija. — Tam je že siva ne-
gotovost, začarani blodnjak, žalostna jesen ... — No,
zdaj res greva, je rekel Tibor. — Pa hvala za vse,
je nežno rekla Ribica. — Prosim za vse. — Podvi-
zajta se, se je oglasila Patricija, ki je sicer stala na
eni nogi, z drugo pa brcala kamenčke. Potem je
pristala na obeh, rekla nekaj o mrčesu in odšla na
sprehod pod figovo drevo. Tibor in Ribica sta se
objela čez rame. Nato sta prestopila mejo. Stopila
sta proti vetru. Ribici je popolnoma razdrlo frizuro.
Oglasila se je sirena z Oskubljenega otoka. — Grrr!
jima je zagrozil Robert in požugal. — Le korajžno,
je zavpil za njima, ampak pazita, da ne bo otrok!
Najbolje, če prej nehaš. Tibor! Tiborčiček! Par se je
plaho posmejal. — To baje ni najbolje! je zacvilila
Marija, ki ji je drog zdrsnil naravnost med obli po-
lovički. — Ni najbolj prijetno, je pa najbolj enostav-
no, je odgovoril Robert.
Četverica se je objela. Podali so si roke m odko-
rakali. Mi smo nesmrtni in podimo vse mrhe proč,
so peli po poti do pentagona. Tibor in Ribica sta
medtem že izginila med borovci. V pentagonu so se
ločili. Marko in Patricija sta odšla na svojo, Robert
in Marija na svojo stran. — Kako težko prenašam
tuje ljudi, je rekla Patricija, — kakšna rdeča groza!
— Vsiljenci, je zabrundal Marko. — Ta Tibor! Kak-
šen bedak. Si videla, kako je rdeč in zavaljen? — In
ona! Krava na kvadrat. Brez manir. Samo osemletko
ima, pa se gre hoh damo, pa kako hoh! — Robert je
nekoliko preoster z ljudmi, je ugotovil Marko, ko je
iskal ključ od vrat. — Njegove šale so samo za de-
belokožce. — Tibor je debelokožec, sicer pa so tako
ali tako vsi uši. — Moj bog, ne prenašam ljudi.
—	Poglej, sonce, je rekel Marko, ko je zapenjal
suknjič pižame. Sonce je naredilo na obzorju jajčno
omleto. Vse naokrog je postalo belo. Skale so se sle-
kle iz sivine, pokazalo se je grmovje, okna na jedil-
nici so se pozlatila, nizko drevje je postalo prosojno.
Marko je zapahnil oknici. V sobi je zavladala sivina.
Kakor da bi zavrtel čas nazaj in potunkal sonce. —
Zavij se, da te ne bo zeblo. — Jutri pride Jadranka.
—	Jadranka? Kdo je to Jadranka? Zakaj Jadran-
ka? Marko se. je nehal valiti v posteljo. — Jadranka
vendar, simpatična mlada dama, spoznal si jo... —
Eh, vedno kdo pride, težko prenašam te turiste, ki
motijo zaključene družbe. — Boš videl. Jadranka ti
bo ugajala, tako simpatična ...
Ne, sem preveč zaspana, jutri, če boš priden, je
zmuzljivo odgovorila na Markovo kretnjo čez njene
prsi. Obrnila se je na trebuh. — Lahko noč! — Ved-
no samo tuji ljudje! Marko je razbrcal posteljo. Ode-
ja je bila tako globoko spodvihana pod žimnico, da
mu je segala komaj do popka. — Sonce, sooonce
vzhaja, je še zapel. — Preveč si pil! — Jaz že ne. še
enkrat je poskusil na Patricijini strani. Poljubil jo je
na vrat. Zdaj je spoznal, da je resnično pijan, kajti
ni se mu posrečilo zadeti točke, ki si jo je zamislil.
Poljubil je sponko, ki jo je imela zataknjeno v lase.
Potem je zdrsnil s slinastim poljubom do vratu, da
bi bilo videti, kakor da je sploh najprej mislil polju-
biti sponko. — Daj no. saj si čisto nor. sploh pa že
677
spim. Patricija je odgovarjala s svojim čudovitim,
akustičnim glasom, ki ga je spoznal čez dvajset rob-
cev, s katerimi ga je kdaj hotela preslepiti po telefo-
nu. Zaljubil se je v ta glas, to jutro ponovno. — Ma-
ram te tvoje boke. Nato je omahnil na ležišče. Hiša
pa se je začela prebujati.
Po Jadranko so morali z avtom. Marko je bil je-
zen, ker se je moral umakniti s parkirnega prostora,
ki je bil ves dan v senci. Čakali so, da je kdo odpe-
ljal, kakor mrhovinarji. — Kako trpko, je menil, ko
je odpeljal, — kako trpko, da se takoj spustijo na
spraznjeno mesto. Zapeljal je v vas, sivo in neome-
tano, brez vode, s prašnimi drevesi, ki so imela paj-
čevinaste brade, in z dvema avtomobiloma neznane
registracije, parkiranima ob gredi rož, ki so spomi-
njale na pogrizene alge. Po nekaj metrih je moral
ustaviti. Opozorili so ga, da je cesta razrita. In še
most se je podrl. Ne more dalje, sicer pa je samo
pol ure peš do pomola, kjer pristane. Pustil je avto-
mobil sredi ceste s prižganimi lučmi. Nato sta odšla
peš in se držala za roke. Patricija ga je božala po
vratu, prijemala se ga je sitnost, ni mu bilo do nežno-
sti v tej puščavi. — če gresta čez močvirje, je samo
četrt ure. Zagledala sta ladjo. Bila je kot baika. Raz-
svetljena hiša, ki se skoz noč vozi v pristanišče. Prišla
sta na rob vasi. Skočila čez ograjo, da ukradeta
grozdje. Oseka je dovolila krajšo pot. Stopala sta po
mivki, ki so jo prekinjale ploske skale in algaste vleč-
ke. zelene in spolzke kot smrkelj. Ladja je pristala.
Jadranka iu ne bi nikdar opazila s te daliave. Bila
sta črni piki v črni temi. Edino avto bi lahkd videla:.
Toda avto je bil daleč. Tam, kier je bil nekoÖ most,
se jima je še posebno udiralo. Patricija je čisto uničila
lakaste čeveljce.
—	Zakaj si jih nisi preobula?
—	Kako naj vem. da je taka pot?
—	Lakasti čeveljci niso za na morje.
—	So za na morje. In sploh bi me lahko nesel...
Takoooo te maram!
—	Lahko bi jih zamenjala, če bi res hotela. Pa
ti nikdar nočeš početi koristnih reči.
—	Nočem.
Pomol se je počasi primikal. Ladja je izplula. V
vasi ie bila pomožna postaja, včasih sta izstopila dva,
včasih trije liudje. Svetilnik je jetično mežikal. Hotel
na špici je komaj brlel. Bil je star avstrijski hotel
s kozami v recepciji. Imel je lasten generator in svet-
loba v njem je izmenično žarela in upadala. Najbrž
bo počakala v hotelu. Mora si misliti, da jo prideva
počakat.
—	Če bi jaz pripotovala sama, bi gotovo poča-
kala v hotelu.
—	Le zakaj nima s seboj kakšnega moža ali za-
ročenca?
—	Ona je moja najboljša prijateljica in ne po-
trebuje nobenega moža!
—	A tako? — Pokliči jo, povej ji, da sva tukaj!
—	Ne morem tuliti, bojo mislili, da mi je slabo.
Jadranka je sedela pri mizi in srebala sadni sok.
Poleg nje sta ležala dva drobna kovčka. Bila je oble-
čena mestno, s fantazijsko ruto in svežo natupirano
frizuro. — Prišla si, Jadranka, Jadrančica moja! Ob-
jeli sta se. — Prinesla sem ti tole malenkost. — Oooo,
si videl, ne, kaj takega ne morem sprejeti, kakšna
odlična broška! Jadranka je imela drobno, baletniško
postavo. — Rekli so mi, da je cesta pokvarjena, vi-
dela sem tudi vajin Volkswagen. Pokazala je luči on-
stran zaliva. Videli sta se v soju svetilnika. Vsako
minuto so njihovi obrazi pokukali iz teme. — Dobro,
da si prišla, vreme je brez napake. Podaljšala si boš
poletje, ne veš, kako se to pozna pozimi... nobene
revme, nobenega vnetja srednjega ušesa, nič prehla-
dov, pljučnice... družba je odlična, poznaš Tiborja
in Ribico? Danes sta odpotovala. Težka sta, vendar
po svoje zabavna. — Ti ne veš, kako uživamo, Ro-
bert, poznaš ga, svetovalec pri vladi ali kaj... Mari-
ja se samo reži, simpatična. Patricija je vedno dina-
mična, vznemirljiva. Marko, predsednik ... Hrana je
odlična, noči hladne, komarji so, mir je, stari ljudje,
upokojenci prihajajo... ni pa nobenih otrok, nobe-
nega tuljenja. Rezervirana plaža, za predsednika, saj
veš...
Marko je prijel oba kovčka. — Kaj hudiča si dala
noter?
—	Nič posebnega, same drobčkane stvari...
—	Nobenih uteži ali kakšnega orodja, mogoče
jeklena pljuča?
—	Ne... ne!
—	Blazno težko je, pa ni videti.
—	Niso, to je zato, ker so usnjeni, usnje pa je že
samo po sebi težko.
—	Kako si potovala, Jadrančica?
—	Bah, neki Italijan se je na vsak način hotel
pogovarjati z mano, pa sem rekla, da sem Norve-
žanka. Potem je začel govoriti norveško.
—	Nerodno, kaj pa naš dragi pes, mali, srčkani
Bongo?
—	Pogrešam ga, blazno ga pogrešam, zdaj je či-
sto sam, ubogi Bongi, samo Vanda mu nosi papico.
Sploh pa mu je ime Štubec.
—	štubec?
—	Štubec, Kuksi, čuksi, Džumfi, Bubile, Kukri-
niksi...
—	No servus, je rekel Marko.
—	Mi maramo našega psa, on ni navaden, on je
plemenit pes, samo poglej ga, kako nosi rep. inteli-
genten je in zna skoraj čitati. Požrešen je pa blazno.
Na čokohovlado. Pa jajca. Kadar je bolan, dobi zdra-
vilo z jajci. Potem poliže tudi strup.
—	Stopi dol. Tukaj se začne bližnjica. Stopili so
v razmočeno mivko. Slanica je vdrla v čevlje. — Pre-
den vstopite v moj avto, si jih osnažite! je poudaril
Marko. — Tvoj avto! Saj gremo lahko tudi peš.
—	Ne sitnari, predvsem pa ne maram, da se pre-
pirava vpričo tujih ljudi!
—	Jadrančica ni noben tuj človek.
—	Seveda takoj usekaš s topom!
—	Jaz ne potrebujem nobenih tvoiih uslug!
—	Pa bi ostala doma ali pa bi prišla s kakšnim
bivšim ljubimcem, recimo z Izidorjem.
—	Ha, Izidor je krasen. Bil je izredno ljubez-
niv... sploh so bili vsi zelo ljubeznivi z menoj, niso
mislili, da sem kar navadna.
—	Govoriš kakor kakšna ostarela vijoličasta ru-
ska princesa.
—	Jaz sem princesa!
—	Spoštovanje! Vedel sem, da boš spet začela ...
—	Oprostita, saj mora biti kakšen taksi...
—	Jadrančica, ni govora, prej se spečam s prvim
kmetom, kakor da bi šla ti s taksijem.
678
—	Prava princesa!
—	Z nikomer se nisem toliko prepirala... z ni-
komer, nikdar v življenju, da veš, ljudje so me spo-
štovali in so bili tiho. kadar sem govorila.
Odpeljali so se. Bila je običajna vetrovna noč. —
Stanujemo v Sahari, personal je izreden, resnično so
inteligentni... videla boš Otokarja! Kakšne inteli-
gentne oči! Samo Bongo ima tako inteligentne, nih-
če nima takšnega psa. kot ga imaš ti.
—	Štubec, je kratko rekel Marko. — Sahara se
imenuje zato, ker je vse rumenkasto rjavo, povsod
čepijo same koze, v recepciji... Potem se vzpne do
čiste beline, sam apnenec, potem prideš do najvišje
točke, kjer se stalno krušijo skale. Zato ne smeš dalj
kakor nekaj metrov proč od roba. Na oni strani je
čisto izjedeno. Blazni valovi, kakor solna kislina. Po-
vsod pa imajo trto. Na najmanjšem jeziku zemlje je
nekaj kroglic grozdja. Če poješ jagodo, te ustrelijo.
Čepijo med grmovjem in pazijo.
—	Ah, kako se veselim. Povsod sama mivka, ali
so kakšni dobri moški? Patricija šepeta. Marko je
zastrigel z ušesi, zavozil proti sredini ceste in se
zavrtel na sedežu: — Kar spaktirajta se, kar... Stu-
bec!
—	Kaj imaš proti mojemu psu, prosim?
—	Nič. Zapeljali so po svetli poti navzgor. —
Jasno, da mi je nekdo ukradel parkirni prostor, rekel
sem ti. — Veš, kaj je predlagal? Naj jaz sedem na
parkirni prostor in odganjam ljudi, ki bi hoteli par-
kirati. čisto si blazen.
—	Pretiravaš, rekel sem samo. da ni najbolje za
lak. če je avto na soncu. — Veš, blazno zabavno bo,
Robert je strašen. Sama politika, pa kako razburlji-
vo, kakor krimič. Top stvari, saj razumeš Hush Hush!
žarometi so zdrknili po vrsti kromiranih odbijačev.
Bili so dolgi, novi avtomobili.
—	Jadranka! To je ona. Ali ni krasna? Poglejte,
kakšno ruto ima — Cardin, pa čevlji... čisto jih je
posvinjala zaradi močvirja. Ne moreš si predstavljati,
kakšna beda: najprej je pomol, potem je čisto majhen
hotel na špici polotoka, kakor pravljica. En sam člo-
vek ga upravlja. In neki avto stoji na vrtu, že nekaj
tednov ne more domov, ker se je podrl most. —
Daj. Jadrančica, vprašai gospoda receptorja, daj mu
potni list in vsa potrdila ... medtem ti bo Marko
znosil prtliago v sobo. — Seveda, samo avto zakle-
nem. — Uredite prosim, da ne bo kaj narobe, na-
kaznica se glasi na ime ...
Večerja se je začela blesteče. Servirali so fran-
cosko solato, ki je imela kodre iz majoneze po vrhu.
— To pa je res ugledno, je zadovoljno pogledala
Jadranka, Marko pa je na listič papirja pisal nekakš-
ne besede. — Zakaj se ne pogovarjaš z nami? —
Sem že pojedel. — Potem bi se sploh lahko pogovar-
jal z nami. Kaj pišeš? — Bedariie. nič posebnega,
zabavajte se, naj vas ne moti. — Marko, takoj grem
od mize, če ne boš nehal! Marko je zamahnil in se
zagledal v strop. — Nemogoča si, nemogoča, s teboj
so počitnice pekel.
—	Pa jaz? Sedem mesecev sem si želela teh po-
čitnic, zdaj pa ... kaj?
—	Kaj, ali nisi na počitnicah!?
—	Take počitnice! V Sahari. Ali so to sploh kakš-
ne počitnice? Pa sploh ves čas samo nekaj rišeš. Ves
čas se nekaj trudi.š in si z mislimi nekje drugje, gledaš
kakor kakšna žaba, strmiš, odsotno... Saj je priden,
ves čas gara, na počitnicah je, pa dela, priden je,
tako priden! Cele dopoldneve, ko smo na plaži, ko
se sončimo, ko klepetamo, samo misli tiste svoje
probleme in dela znake. — Kaj hočeš, taki so filozo-
fi, je dodal Robert, ki je prispel z Marijo. — Kaj si
napisal? Pokaži! — Ne, daj mir. — Pokaži takoj, ali
pa grem ven! Patricija mu je iztrgala listič, ga pre-
brala, potem pa se je na vse glas zasmejala. Poglejte
to neumnost. Kaj to pomeni? Pokazala je črke in
besede, ki jih je kakor pismenke vrezal Marko. Na-
tančno, z repki in vse. Na vrhu je pisalo:
a b d e g o p.
Pod temi črkami je stalo: goba, godba, god, do-
godba, beda, podoba, poba, bog, baba, pod, bodo,
doga.
—	To so edine polne črke v abecedi. — Nič po-
sebnega, take, ki imajo zaprte prostorčke, majhne
sobice v črkah ...
—	Zmešalo se mu je, ne zamerite mu. saj ga
samo enkrat na mesec peljem ven! je rekla Patricija.
Pokrajina je bila zaklenjena v neprosojno temo.
Bilo je hladno. Luči so obsevale asfaltne trakove, ki
so vodili k morju. Bilo je precej mušic in komarjev.
Patricija je poklicala inteligentnega natakarja: —
Otokar! — Ali lahko pomagate odstraniti ta mrčes,
je pokazala po jedilnici. — Goste tudi? — Tudi njih,
če je mogoče. — Ne vem, če bo šlo, se je inteligentno
nasmehnil. Imel je podolgovat obraz in velike rjave
oči. — Kot Bongo, je zasanjano rekla Patricija.
—	A vi ste njena sestra? je vprašal čez čas Ro-
bert.
—	Ne, jaz sem Jadranka, priiateljica, imam pa
sestro, če vas zanima, ime ji je Miriam.
—	A sestro? No, to je pa lepo, da imate sestro,
ljudje brez sestra so kakor bik brez rogov. Kakor
knjiga brez vsebine. Jaz imam dve sestri. Če vas za-
nima, se imenujeta Venera in Roza. Izredni sestri,
kakor dvojčici, pa sta tri leta narazen. Čisto podobni,
glas, noge, vse. Zelo sem se navezal nanju. Mislim,
da ne bi mogel živeti brez sestra, posebno Roze. Njen
šodo je odličen.
Marko je odšel na zrak. Sprehodil se je mimo
zabavišča do drevoreda pinij. Stegnil je roke po meli-
ki. z igličevjem posuti poti. Videl je svetilnik, ladjo,
ki se je plazila po robu gorate celine, odmislil je
glasbo, ki je v valovih zapuščala plesišče nad njim.
Postal je ob ograji. Pristopila je ženska v belem svi-
lenem plašču. Razgrnila je plašč. Bila je lepa ženska,
skoraj gola, baržunasta in udobna. Prosila je za ogenj.
Telo je videl samo trenutek, potem mu ga je dajala
po špranjah in izrezih, v skrivnostnih kretnjah, ko
se je sklanjala ali napela od nenadne opojne misli.
—	Tega ne boste nikdar razumeli, je začela, —
pokrajina je drugačna, bolj ošiljena. razmejena z
ostrim kamenjem, tudi nebo je drugačno, nižje in
bolj enolično. Sonce in veter, kako starodavno, in
kakor da nam je vse jasno. Ljudje pa so zamaknjeni
v predstave, ki bi vas skelele. Otokar je lep in bister,
vem, da ste zadovoljni z njim, ničesar ne pokaže, če
umira, se smehlja, to so vam ljudje... Življenje je
enostavnejše, pa obveznejše, manj šaljivo... ko vam
679
nekega dne pripotujejo orožniki, mrki, naravni ljudje
brez predsodkov, zahtevajo hrano, vam zbledi razkoš-
no ozadje, ki ga tolikokrat fotografirate, vsi grahasti
hrbti gora. ki se vam zdijo znamenje odmaknjenosti
1x1 sveta. Hrepenenje povlečete vase in postanete zgu-
bani in mlahavi kakor bela koreninica. Udarijo ob
vrata in pokažejo na novo opeko, ki ste jo vstavili
v zid — ali na sveže prepleskan plot, za vse to bi
morali prej dobiti dovoljenje od države. Lahko se
pogovorite z njimi, in če si poželijo lepo hčer ali
ženo, se vam ni treba bati najhujšega. Vi vidite samo
to živo morje in ponoči luči, slišite glasbo, ki je do-
voljena v zabaviščih, pa ne v zasebnih stanovanjih,
na mesto se ozirate z visokega hriba, ko vam mimo
lic prinese slani veter, morda celo gorijo avtomobil-
ski žarometi in brni motor, da se počutite varnega,
pogled je kot biljard luči, zaigrajo vam zlati krožniki
in lesketajoče se ikre, kot če krepko pritisnete s pal-
cem ob zrkli in se utapljate v vijačnih nadstropjih.
Toda Otok. kjer živimo vsak dan, je daleč od te
iluzorne podobe. Ne zavedate se mrežastih hodnikov
pod morjem, temnic, katerih odmeve zaduši bobne-
nje valov — takšni ste, kakor drugi turisti, prišli ste
si ogledovat razigrana pročelja in tkanino sončne sa-
pe, travnate pričeske, ki kronajo mrmrajoče gričevje.
Legli bi med oble gmote in trava bi vas sprejela
kakor volnena lupina. Predstavljate si dekleta, kakor
sem jaz, da bi neslišno odvezala oblačila in vam pre-
pustila naročje. Toda to so sanje. Vse ženske, kar
nas je, smo sužnje. Moramo se vdajati za denar,
poslušati navodila strankinih šefov. To ni šala. Na-
slonila se mu je z obrazom na ramo in videl je jase
bele kože. Marko, spoznati morate, da smo zatiran
narcxl. — Ne vem, kaj naj rečem, tu sem s Patricijo,
poznate jo, v rdečem plašču prihaja na plažo. — Vse
vem, jaz sem tista strgana kmetica, ki prodaja ko-
palcem fige. — Niste! — Sem, le zvečer mi dajo uro,
dve, da se polepšam in nastopim tudi med ljudmi
boljše vrste. Imam precej obrazov. Vera se je sklo-
nila. Veter ji je spremenil frizuro v piramido. Levico
je postavila vzporedno z ograjo, na pest je nastavila
desnico, ki jo je dvignila navpično, da je podprla
brado. Naslonila se je. nato je prekrižala noge. Za-
zrla se je v Saharo. — Ta ilovica me dela nepo-
membno, kos blata postaneš, vsak te gnete... Potem
ji je zdrknila solza. Tako ogabno samotno je, če ko-
mu slediš ure in ure. Zadnjič sem morala z nekim
turistom v rdečem BMW 2002. Bil je blazen športnik.
Ustrelila bi ga. Skoraj me je posilil. Potem sem se
komaj pobrala. — Nazaj moram, čakajo me... se
je opravičil Marko.
—	O, saj se še srečava, neprestano sem vam za
petami.
Robert je razburjeno pripovedoval o nekem škan-
dalu.
—	Šest ur so se pogovarjali. Toliko, da niso stre-
ljali. Predsednik, ki je sedel poleg mene, je najprej
rekel, da je vest Reuterja čudna in da bo povzročila
razburjenje, šepnil mi je, da tako ali tako ne mo-
remo ničesar spremeniti. Minister šuklje je odgo-
voril, da pride projekt še letos noter. Primož se je
razburil, da bo hudičev hrup... Šuklje, da bo že on
pazil, da se ni treba razburjati. Potem je Mirko mir-
no predlagal, naj Šuklje pogleda, kako je s projektom,
da se ne bo kaj zakuhalo. Predsednik je opozoril.
da bojo morali, če pride do kuhanja, sklicati sejo
senata in da bo potem tako gotovo škandal, kot on
sedi na svojem stolu. Da v tistem tednu niso v mi-
nistrstvu storili ničesar, v provinci pa so stvari tekle
same od sebe. Ljudje so rekli, sklep ministrstva je
nerazumljiv, spet smo padli ven, kakor smo vedno.
Država da nas izkorišča, ker vedno samo kimamo.
—	In veš, kaj je rekel Grobelnik na vse to? Vprašal
je, če so komu sporočili, da je bil sestanek. Nič niso
sporočili. — Potem ne boste nič objavili, pa pika.
Nekateri so rekli, da se že tako ali tako veliko govori
po terenu. — Če bomo dali v javnost, bojo pa še
bolj čvekali, je zaključil Grobelnik.
—	A veš, da pride Grobelnik v Saharo? je vpra-
šal Marko.
—	Slišal sem. nekaj je omenil.
—	Joj, kdo ga bo pa prenašal, je vzkliknila Ma-
rija.
—	Samo za dva, tri dni, nekaj mora urediti, naj-
brž se bova sestala z njim, a ne, Robert? Sit sem že
tega projekta.
—	Sedem mesecev sem se veselila teh počitnic ...
je zastokala Patricija.
—	Spet novi ljudje ...
—	Grobelnik ni tako slab, je zagovarjal Marko.
—	Ti ne veš, v kakšnem težkem položaju je. Od vseh
strani ga napadajo. Nekateri mu zavidajo, drugi ne
marajo njegovega značaja. Politična situacija na te-
renu pa je pošastna. Poznam nekatere, ki že leto in
pol niso bili na nobenem sestanku. Članarino seveda
plačujejo. Pa tudi ne. So taki, ki prihajajo na sestan-
ke, pa ne plačujejo članarine. Potem so pa še taki,
ki ne plačujejo članarine, na sestanke pa tudi nikdar
ne pridejo.
—	Cisto nič mi ni prav, da je prišla Jadranka,
je rekel Marko, ko sta se s Patricijo slačila v sobi.
Patricija je imela vijoličasto spalno srajčko, ki je
komaj pokrila hlačke. Bila je sestavljena iz dveh pro-
zornih tančic. Če si odkril eno, je bilo spodaj svet-
lejše, skoraj lila. Marko se je zmotil, odkril je samo
eno plast, potem je namesto kože zgrabil blago.
—	Zakaj ti ni prav? Jadranka je pa vendar ta-
kooo simpatična!
—	Ni v redu, moti naš kvartet. Mi smo ubrani,
razumemo se. Potem pride Jadranka in v kolesju
nekaj zaškrta.
—	V tvojem kolesju že ves čas nekaj škrta.
—	Narobe si razumela. Jadranka je zaradi mene
lahko najbolj simpatična ženska na svetu, ampak priti
bi morala z moškim. Takšna ni kompletna! Je štu-
bec, prazen, papirnat štubec.
—	Zakaj se delaš norca iz uboge Jadranke, to
ni lepo, ona te tako spoštuje. — Pridi sem. Zdaj se
je izmotal iz tančic in dosegel njene prsi, ki so bile
tako bele, da so se svetile v noči kakor fosfor.
—	Daj mir, ne boš se me dotikal... zakaj žališ
Jadranko?
—	Tuji ljudje, tuji ljudje, karavana tujcev, v čr-
nih plaščih... sama bi bila morala priti na dopust.
—	Zakonski prepirček, gospod Schwarz?
—	Že včeraj nisi hotela... zakaj me mučiš?
—	Saj sem ti povedala, ne maram te. ker si kri-
vičen do ljudi, ki jih sploh ne poznaš.
—	Ne maram ljudi, ki jih ne poznam. Jaz sem
filister.
680
—	Uboga Jadranka? Kaj ti je le naredila? Pa
občudovala te je, vedno je potegnila s teboj, vedno
te je zagovarjala pred drugimi...
—	Odkod imaš te tančice? Opolzke so.
—	Od Izidorja. Kupil mi jih je, ker me je res-
nično ljubil. Kaj si mi pa ti kupil?
—	Že vidim, kakšen perverznež je moral biti.
Izidor Matador Karigador. Samo blazni ljudje kupu-
jejo srajce z dvojnim dnom.
—	Zelo me je ljubil. Sploh ga pa ne poznaš. Izi-
dor je psevdonim.
—	Varala si me z njim, svinjsko, negravžno si
me varala!
—	Osel, nisem te varala, to je bilo zdavnaj prej,
ko so še živeli zmaji.
—	Ni res, udaril te bom, ne boš me več varala!
—	Kar pretepaj ubogo čebelo!
—	Saj, strupena muha, izdajalka, emigrantka, špi-
jonka!
—	Zmerjaš, pretepaš... in govoriš, da me ljubiš?
—	Besen sem že ves dan, zdaj moram paziti še
na to tvojo Jadranko... najbrž je lezbijka... sta
že imeli kaj skupaj, priznaj!
—	Joj, kako si neumen. Patricija se je sklonila
na blazino in jokala.
—	Kar cmergaj se ...
—	Ne cmergam se, ihtim ...
—	Ihti torej. Povej, kdo je Izidor Matador. Ali
ga poznam? Gobec mu razbijem.
—	Vsega je kriva uboga Jadranka, pa je takooo
simpatična.
—	Navaden štubec je. gnil, votel štubec... gnoji
se in smrdi. Trohni.
—	Abdegop! Dogodba! God!
—	To so permutacije, neumna si, ne razumeš
strokovnih izrazov!
—	Saj vem, imaš me za šlosarsko hčer, ki ničesar
ne razume, samo tistih nekaj sekund, ko sva skupaj
v postelji, sem pa dobra in me na vse pretege ljubiš.
Nič ne bo!
—	Pa nič, imej se!
—	Saj se bom.
—	Pa še Jadranko imej, zližita se!
Sredi noči je prišla trkat Jadranka, ki je imela so-
bo na Saharo.
—	Kaj je? se je vznemirila Patricija.
—	Na moji strani blazno piha in buta, ali lahko
pridem k vama?
—	Počakaj! Patricija se je splazila. Marko jo je
gledal, kako so ji poskočnice pod vijoličasto srajčko
plesale kakor brbotajoče mleko.
—	Bom kar na tleh, če dovolita, tako me je strah,
ko tako škripa pa treska, dež se zaganja in hoče raz-
biti polknice, šumi in brlizga po kopalnici, kakor da
nekdo vlamlja ... blazno...
—	Ah, kar med nama boš ležala, saj je postelja
dovolj široka.
—	Na, servus, je zamrmral Marko. Nato se je
umaknil na rob in se zavil v rjuho. — Saj imam rjuho
in odejo sabo. — Nemogoče je spati tam zgoraj.
—	Uboga reva, saj si čisto trda, saj bi umrla!
—	Rečem ti, koprnela sem od strahu, kar skrčilo
me je in čepela sem v kotu. Samo gledala sem, kdajl
bo kakšna bela stvar hušknila iz teme in me zagrabila
za vrat.
Nato so se položili. Patricija je zagozdila okno,
da ni ropotalo.
—	Tako nam bo še topleje, tudi mene je že zeblo.
—	A veš, kako piha na oni strani, ušesa mi je
hotelo prepičiti. Tukaj je za tisoč procentov bolje.
Tukaj je lirika.
—	No, zdaj spi, zbudili bova Marka.
—	Ah, kje pa. je spregovoril Marko,. — Marko
spi kakor hlod in ima sploh butico kakor tnalo. Izje-
men primerek butastega moškega je. Lahko se zane-
sete, nikjer ne boste našli takšne drvarnice, kot je on.
Zjutraj se je vreme naredilo. Bilo je še vedno
sveže, vendar je neurje ponehalo. Nad Oskubljenim
otokom se je razhlo pomarančasto jutro. Vse je hitelo
na zajtrk. Marko je zagledal Vero. — O, pozdrav-
ljeni, kako ste spali? — Zadružno, je odvrnil Marko.
— Pa vi? Ste imeli kaj družbe? — Dajte no, dajte,
včasih sem pa tudi sama v postelji.
—	Vera, poglejte, bilo je popoldne, sončno, vroče,
zašla sva na ozko pot, ki se je končala na travniku,
brez sledu so izginile kolesnice, zemlja se je nekoliko
vdirala, nekaj metrov niže je bil potok, čim bliže,
tem bolj se je vdiralo... ob drevesu, ki je bilo obe-
šeno v strm travnik, sva razprostrla odejo, jedla sva
sadje, potem sem rekel, da moram delati, moral sem
si kaj zapisati ali sem se ravno ukvarjal s katerim od
svojih problemov, legel sem, glavo sem potopil v
dlan, malce sem pogledal v nebo, popotoval sem po
prazni modrini v nekaj vijugah, nato sem zaprl oči...
hotel sem zagledati črke, nisem jih videl, videl sem
Patricijin obraz, sklanjala se je nadme in bila je brez
obleke. Rekel sem ji, če kdo pride. Spodila me je
z odeje in se zavila vanjo. Potem mi je rekla, naj zle-
zem zraven in da se bova pokrila čez glavo in da
naju potem ne bo nihče videl.
—	Kako da ne, seveda naju bo videl, samo mi-
dva ga ne bova videla, kar pa je še slabše.
—	Ne bo naju videl, če sva pokrita čez glavo, če
pa bo videl odejo, bo mislil, da je pač kaj drugega...
na primer otep slame.
—	Ne bo mislil, da sva otep slame, ker je ta ode-
ja rdeča.
—	Mislil bo, da je rdeč otep slame. Ali pa da je
slama zavita v rdečo odejo. Ali pa sploh ne bo nič
mislil.
Potem sva se povaljala po travniku in zmočila
odejo, da je bila dobra samo še za slamo. Izjavila
pa je. da bom kakšni drugi ženski takoj napravil
otroka. Dolgo sem jo božal, bila je čisto mokra, ne-
koliko tudi od potu. Potem sem jo pobral, zagrabil
hlače, zaslišal sem smeh... bili sta dekleti, nekaj sta
morali nabirati, bili sta takšni z okroglima obrazoma
in plavali sta v zelenju kakor dve vilinski bitji. Po-
kazal sem jima rit in smejali sta se, da bi odkorakal
k njima in ju spravil v nepopravljivo sramotno situ-
acijo, če me ne bi zadržala. — Ekshibicionist, je re-
kla. nato sem počepnil k njenemu boku in si ogledal
šiv, ki je potekal tam blizu. — Od česa je to? sem
vprašal. — Od slepiča, je rekla.
—	Zakaj ne pustile spominu, kar je spominovega.
zakaj se sprašujete o tem, kar je zdaj skoz ta po-
manjševalna očala? Zakaj ne udarite naravnost, za-
kaj kar strmite in čakate, da vam bo ena ali druga
ženska pokazala, kaj morate storiti? Zakaj ste prišli
sem?
681
—	Potrebujem ... povsod se družijo samo zaradi
koristi, zaradi denarja, zaradi politike, stalno so v
navezi kakor hribolazci... jaz pa hočem nekaj zdra-
ve kože, hočem ostati... saj vem, da ni mogoče, vi
ste špijonka v službi zatiranega naroda ...
—	Dež bo, še prav pošteno bo deževalo.
Marko se vrača v mesto, ves nejevoljen, bled,
s cigareto. Premišljuje, če je Patricija zares izginila.
Razniišljen, odsoten, dojemljiv za nepomembne drob-
narije, ne popolnoma v zavesti dogodkov. Mesto,
skoz katero hodi, doživlja kot barvno sliko, razostre-
no, ljudje so vsi enaki: okolica se je zlila v pokrajino,
ki mu pripravlja zasedo. Zagleda bistrò, v katerem je
nekoč zajtrkoval. Vhod je spremenjen, se mu zdi.
Začuden se ozira za osebjem, nikogar ni. Vrata v
sprejemni prostor so odprta na stežaj. Vstopi. Na tleh
ležijo popisani lepaki, fotografije, transparenti, smeti,
nered vlada, kot bi nekdo napravil divjo preiskavo.
Nekatere šipe so razbite, povsod veter. Skoz šipo opa-
zi, da zunaj dežuje, potipa se in ugotovi, da je ves
vlažen. Približa se stekleni steni, ki loči prostora. Za-
gleda se v steklu in zdi se mu, da se že leta ni videl.
Neobrit, razmršen, zanemarjen, utrujen... Tedaj se
z one strani stekla pribUža smešen moški obraz. Po-
gleda skoz šipo, strmita drug v drugega. Oni reče
veselo: — Glej ga! Marko se zmede: — Kdo je? Skoz
komaj opazna steklena vrata vstopita dva policaja,
pravzaprav tajna agenta. Oblečena sta v dežna plašča
iz umetnega usnja. Prvi reče: — Glej ga, drugi pa:
— Kdo si? — Iščem ... — Tukaj je, poglej; oni večji
pobere zrcalce, majhno, umazano, in mu ga pomoli
pred nos. V njem je Markov obraz spačen, mastni
odtisi na zrcalni ploskvi ga starajo. — Kar išči, je
dovolil mali. — Jaz sem Fedor, ta je pa Maks.
Vreme se je spet pokvarilo. Točno je vedela. Fe-
dor in Maks se zavrtita, ko se obrneta, kar zašelesSi
od šuškavcev in Maksovega mesa, ki se upira gibanju.
Zunaj lije. Ne odpreta dežnikov, ampak hodita na-
ravnost skoz dež. Marko se ogleduje v zrcalu, nato
ga vtakne v žep. Zaskeli ga, spomni se Verinih stav-
kov. Mogoče je v zrcalu strupena žival, že se spre-
haja v žitnem polju, v katerem frči čebela, bzzz,
nežno brnenje, počasno kroženje nad sladkim klasom,
počitek na bilki, migetanje tipalk in utripanje očesc,
drobno telesce se odlepi kakor helikopter, prileti bli-
zu očem, nato se zakadi in piči. Oko je izteklo, strup
se razširja. Marko je z gnusom potegnil zrcalce in
ga zabrisal na tla. Na mizi je kup fotografij. Brska
in najde Patricijino. Kako pozira čisto gola, nato
s prozorno srajčko z dvema plastema. Nato ga vzne-
miri enakomerno tleskanje. Ne spozna šuma. Je čist,
pokajoč šum. Tleskanje prihaja od znotraj, izza ste-
ne, kjer je prej zagledal Maksa. Stena je motna, za-
krita z zaveso od zunanje strani. Marko išče vrata,
skoz katera sta se pokazala Maks in Fedor. Najde
jih, nato vstopi v sosednji prostor, kjer je bila nekoč
majhna projekcijska dvorana ali oder. Na njem se-
dita Maks in Fedor in igrata karte. Kadar udari karta
ob površino, tleskne.
—	Kaj je, ljubček?
—	Spet vidva?
—	Menda ne, so že še kakšni drugi, je avtoma-
tično rekel Fedor.
—	Alo, pojdi zraven, je zamahnil Maks. — Saj
veš, kako se igra ta reč.
— Glavno, da tleska, je priporočil Fedor in tlesk-
nil. Maks je dal Marku karte. — Važno je, kdo zma-
ga, reče Maks in tleskne. — Katero karto naj vržem?
—	Pazi, da ne zamudiš. Marko vrže kar tja v tri dni.
Dolgčas mu je med jxjlicaji. Najbrž je imela Vera
prav. — Poznata Vero? — Si že izgubil, se je grozeče
uprl vanj Fedor. — Marš! — Kam ven? Na dež?
Maks vstane in se mu približa, pogleda ga spod čela,
pri tem pa spušča karte iz roke v roko, nato jih stis-
ne v šop, jih napne in spusti, da spet tleskne. — Ven!
Na dež. Lezi na trebuh in pij. Če si žejen, če nisi
žejen, pa lahko samo ležiš na trebuhu in dihaš s škr-
gami. Nenadoma zasveti flash. Fedor ju fotografira,
potem še enkrat od blizu samo Marka. — Ven! —
Ali pa noter, je popravil Maks. — To je odvisno, od
katere strani gledaš. — Ali imate kakšen dežnik?
Maks samo tleska. Oči imata že kar izbuljene in jezi-
ka jima trepetata kakor kačja.
Sonce je bilo že ožeto, ko se je vračal v Saharo.
Pred vhodom je opazil Grobelnikov mercedes. —
Torej je že prišel, to bo Marija vesela! To je že drugi
neugodni gost. Zdaj bo šele čvekanja pri mizi. Bili
so najglasnejše omizje. Grobelnik včasih celo poje.
V sobi sta ležali Patricija in Jadranka, nepremič-
no kakor mumiji. Bili sta rdeči od sonca in nekam
utrujeni. — Grobelnik je prišel, je že zapel uvodno
arijo, potem pa se je šel kopat. — Neznosen je, se-
dem mesecev... — Vem, sedem mesecev ali sedem
let, Grobelnik je pa Grobelnik... Tudi jaz sem se
sedem mesecev veselil teh počitnic, potem pa ves ta
škandal, ni čudno, če je človek ves povožen! Potem
pride pa še Jadranka, pa leže med mojo ženo in
mene kakor kakšna baba iz moralnega servisa. —
Oprostita, zdaj grem, je rekla Jadranka in se zavila
v rjuho. — Samo pogreti sem se hotela. Če je to
greh... In vetra me je bilo strah. — Le ostanite,
draga Jadranka, je dovolil Marko in si šel umit roke.
—	Zdaj se pripravljajo hudi viharji, je grmel iz ko-
palnice. Saharo bo zalilo morje in plavali bomo ka-
kor Noetova barka, švigale bojo strele, grom bo za-
majal vse te čudovite objekte, napadli bojo s Celine,
rakete in topovi, bazuke in zbrojevke, hush, hush, top
secret, operacija oxygen se pričenja, začeli bojo izde-
lovati na milijarde ton kisika in vse živo bojo zadu-
šili z njim, zrak bo postal prečist in morali bomo
crkniti, ker smo navajeni na smrad, zakaj pa mislita,
da sem vaju zvabil v Saharo? Da vaju požrem, zato.
Marko je imel že čisto vijoličaste nohte in pognali so
mu čekani, čeljust se je napela, skoz okno so pogle-
dale mesojede rastline in se splazile po postelji do
Jadranke, strela je razkrehnila Grobelnikov mercedes,
hiša se je zamajala, — potem bo šele hudo, bosta
videli, — potem bo toča razmehčala zemljo in počasi
se bomo začeli ugrezati, ped za pedjo, nato bomo
drug drugemu stopili na vrat in kdor bo na vrhu,
bo ostal živ, tisti neposredno pod njim pa bo samo
hrom do konca življenja, vse meso se bo počasi raz-
krojilo pod vplivom novih, zaradi velikih količin ki-
sika nastalih soli, kar naenkrat ne boste več imele
ritke, ampak krvavo progo od ust do trtice, napele
se vam bojo roke in ne boste več mogle pisati pisem,
usta bojo postala gobasta in polna apnenčastih cmo-
kov, oči vam izpadejo in nosili jih boste kakor smr-
kelj z obraza...
682
—	Ooooo tango italiano, oooo dolce tango! je
zaslišal Grobelnika, kako je prihajal s kopanja.
—	Marko! Patricija se je zavila v blazino. — Kaj
ti je, da naju tako strašiš? — Zakaj pa poziraš gola?
—	Ah, kako veš? — To je bilo davno, še v prejšnjem
življenju, ko so še živeli zmaji, kaj? — Z zavezanimi
očmi sem hodila po svetu, nisem te poznala, biser
biserov! — Izidor, kaj? Izidor te je slikal? No, zdaj
vem, kdo je Izidor, kvartal sem z njim. Ubil ga
bom! V prozorni srajčki! Marko se je razburil. —
Takrat, ko so še živeli zmaji!
Patricija je sedela na postelji in je bila čisto majh-
na, objokana, priznavajoča, otročja. — Takšno te
hočem, detronizirano, — zdaj povej, zakaj se jokaš!
Saj veš, da te bom večno ljubil, samo ne jokaj se!
—	Jaz sem tako nesrečna ženska, kje so tisti časi,
ko so me ljubih, ko sem še kaj doživela! Včasih je
bilo vsaj kaj razburljivega, Cannes, Nizza, Monte
Carlo, Mégève, Deauville, Garmisch, Cortina D'Am-
pezzo, Davos... Danes pa kaj? Še uboge Jadranke
mi ne privoščiš... kako si se spravil nanjo ... mo-
goče ti je pa všeč in počneš to iz mazohizma, mogoče
bi se pa rad spečal z njo ... Patricija je stopila k oknu
in se pokrila z brisačo. — Skoz brisačo vidim samo
nekaj medlih lučk. Mokra je. Marko je pristopil od
zadaj in jo objel okrog pasu. — Saj ni nič, vosek,
saj je vse v redu, malo živčni smo, to je vse.
—	Zdravo, Grobelnik, kako si? — Pogovarjamo
se o tistem vašem nesrečnem projektu. Sedi in poslu-
šaj! Robert je sedel kot prikovan. Marija je srebala
juho in jedla veliko kruha. Grobelnik je nadaljeval:
—... Robert, ti nimaš prav, ti imaš narobe, ker imam
jaz prav. Tvoje ugotovitve o tem, da obstaja kriza
nezaupanja med generacijami oziroma na prelomu
v novo fazo graditve, so napačne. Realni odgovori,
ki jih bomo dobili na podlagi stvarnega poznavanja
stvari, so drugačni. Tu so objektivna protislovja, di-
leme in nasprotja, razpotja ... Sodobni humanizem
pozna vrsto poti za premagovanje takih težav. Demo-
kracija sama po sebi še ne daje nobenega odgovora.
Mi se moramo boriti za takšne odnose zato, da bi
hitreje dobili odgovore. Demokracija sama po sebi
je čvekanje, ljudje v njej so bistveni, ljudi pa je
treba spreminjati, treba jih je prepričevati, pozitivna
akcija... Treba je dajati progresivne in objektivne
odgovore na ta vprašanja samo pod pogojem, če se
zavedamo, da je vzvod družbenega progresa svoboda
in sreča vseh plasti množic. Sposobni moramo biti,
da povežemo in integriramo celokupni progresivni
potencial naše stranke in družbe v celoti. Jaz ne bom
nikogar učil, ker nisem noben učitelj, ampak samo
povem, kot je. Treba je agirati za določene cilje,
ne pa za posamezne kratkoročne špekulacije. Treba
je imeti koncept in dolgoročni projekt. Ne to, danes
tako, jutri drugače. Vedno enako, to je značaj. Ni
se treba smehljati raznim trenutnim ugodnostim, tre-
ba je povezati izkušnje z zgodovinsko nalogo. Naprej
je treba gledati. In zato je vse, kar pravim, čista
resnica in ne laž. Nekateri mislijo, da jih strašimo;
ampak res bomo ukrepali, če ne boste delali, kot je
treba. Nekateri kvazi revolucionarji mislijo, da jih
oviramo; da delajo za dobro družbe in da so radi-
kalni. To je kvač, kvač, kvač! To so bedaki, ki jih
je treba likvidirati. Nobene prizanesljivosti s frazerji
in tujimi elementi, ki povrhu vsega uporabljajo me-
todo pritiska. Narod, ki izgubi spred oči perspektivo,
je izgubljen. To je kaša. Tako delajo bivoli, ne pa
pametni humanisti. To bi bil zgodovinski poraz. Zdaj
pa še zaradi projekta. Doslej so bili pritiski v določe-
nih mejah, s to vašo akcijo pa ste izbili sodu dno.
Udarili ste čez. Kakšen bo konec? Izgubili ste pamet
in ste sploh zelo neumni, če mislite, da bomo to gle-
dali.
Otokar je postregel Stroganoff. Inteligentno se je
nasmihal zdaj Grobelniku, zdaj Marku, zdaj Rober-
tu, ki je bil bled od pretiranega kajenja pipe. — Toč-
no, jaz sem bil vedno zoper tuje ljudi, ki se vrivajo
v zaključeno družbo. — E, bravo, je rekel Grobelnik
in se spravil v bistvo porcije.
Drugo jutro ni bilo Grobelnika nikjer in nekateri
so mislili, da je bil le prikazen in da ni nič res, da se
je sploh kdaj pojavil v Sahari. Odnesel ga je veter.
Hkrati z njim pa je odšel tudi dež in zasijalo je son-
ce, ki je peklo kot bucike. Marko in Patricija še ved-
no nista govorila drugega kot psovke. Jadranka je če-
pela v svoji sobi in je odklanjala vsa vabila. Marko
se je celo šel opravičit. Saj je vedel, da uboga žuželka
ni nič kriva, ampak vrinila se je v njihove vrste, brez
partnerja, sama je, brez zaščitnika, nikogar nima, da
bi podprl njene interese, odveč je, tako je, čez gre,
štrli, prekipi. — Ti si največja svinja pod soncem, je
rekla Patricija. — Povedala bom Jadranki, naj gre,
da bo mir. — Ne, nikar, je pobožno izgovarjal Mar-
ko, naj kar ostane, bom šel jaz. — Ne, naj gre ona,
vidim, da si imel prav, ne bo prej miru, dokler ne
gre, celo Robert je delal nekakšne opazke... zdaj
se šopiri ta lokomotiva Marija, kakor da je edina
ženska na zemlji, Jadranka ji takoj spelje Roberta, to
je jasno, zato pa pritiska. Jaz pa ne maram, da si ti
slabe volje, biser biserov!
—	Niti na plaži nimam miru, je izjavil Robert,
ko ga je Jadranka vprašala, koliko kilometrov je do
prestolnice. — Oprostite, samo vprašam. — Malce
sem nataknjen, pa ravno čitam nekaj zanimivega,
dvanajst, mislim. — A, seveda, saj sem si mislila, da
bo nekaj takega, moja prijateljica Breda pa je sploh
taka, da zavoha, koliko kilometrov je do kakšnega
kraja. Blazen orientacijski čut, si predstavljate, da
nas je peljala iz nekega gozda, ko smo zašli v neurju,
ponoči, polno divjih živali in strele so sekale smreke
na trske. Točno k avtu smo prišli. Blazna kompasate-
Ijica je.
—	Marko pač nima orientacijskega čuta, je pri-
pomnila Patricija, on pač ne. Njega lahko postaviš
pred pošto, pa ne bo vedel, kje je pošta. V tem oziru
je obupen. Prava groza.
—	Jaz sem sploh v vsakem oziru... — Breda, je
prekinila Jadranka, — je pa taka, da so celo neki An-
gleži, ki so bili nedavno na obisku pri njenih sorod-
nikih, rekli, da še niso videli tako inteligentne ženske.
Pa kako šele kvačka!
—	Kvačka? se je začudila Marija. — Naj mi kaj
nakvačka. Rokavice.
—	Ona kvačka za Dom, neke vrste obrtnica, saj
razumete...
—	Torej profesionalka. — Mhm, za rojstni dan
mi je nakvačkala smučarsko kapo, zlata ženska.
Ob devetih zvečer sta se Marko in Robert sestala
za Saharo. — Grobelnik je priporočil, da ravnamo
dolgoročno. In da je treba likvidirati tuje elemente ...
683
In zaradi drobniii računic snio izgubili smisel za zgo-
dovinske in razredne interese. Jadranka pa izvaja pri-
tisk. Metoda pritiska pa ni dovoljena, to ni demo-
kratično. Lahko nas okupira Celina in spremeni Otok
v Saharo. Svinjsko bi bilo. — Treba bi jo bilo... od-
straniti. — Prijateljsko? — Neopazno. — Na lep na-
čin. Da bojo mislili, da je pod vplivom mamil ali da
so zapletene tuje sile, religiozna sekta ali kaj takega.
—	Pod ladijski vijak? — Ne, kje pa. — Saj nisem
mislil. — Ni mogoče, ker bi plavale cunje. — Jo zazi-
damo pod jedilnico? V skladišče za ribe? — Kače?
Čebele? Dobra ideja. Abstrakten umor, umor zaradi
umetnosti. Tako rekoč nekaj za Prešernovo nagrado.
—	Dobra ideja! Ribica in Tibor sta jo odnesla poce-
ni... — Saj nismo vedeli, Grobelnik ni nič rekel...
ona je pa padla v naše vrste.
— Točno, pa kako se obnaša, smrklja. Kako
spretno izriva. Sedem mesecev sem se veselil. — No,
zdaj boš vsaj imel kaj od tega. — Lahko jo vržemo
na skale. — V znamenju rdeče barve? Misliš, da bi
jo bilo treba mučiti? Ji naložiti kakšne bridke muke?
Kakšno striženje ušes? — Prezamudno. Kratko kot
britev. Odločno, moško, dolgoročno!
Vse je spalo, ko sta se splazila v Jadrankino sobo.
Ko je odprla oči, ji je postalo slabo. Bila sta oblečena
v beli pošasti. Robert je imel koso. Nadela sta si jo.
Bila je vsa topla od spanja. Skoz okno je tulil veter.
—	Pravi vihar se šele začenja! Pod oknom so zavijale
mačke. V daljavi je rignil osel. — Prosim, prosim, je
nežno spregovorila. — Vsako življenje se nekoč pre-
vesi na drugo stran, nekako tako, kakor če ti spodrs-
ne. Svetovi se zamajejo, ljudje se vznemirijo, pa kaj?
Tako je pač, treba je poslušati utrip dobe. ritem nove
politike... Kaj pa NEP? Vsi so mislili, da ne bo
potreben. Zdaj stopimo proti večni luči, ki sije z
mračnega neba, sikajte bogovi, udarjajte, strele, vššš,
bodi aeroplan, vzleti, ptičica! Marko je potegnil v so-
bo prenosni laser. Bil je videti kakor elektrokardio-
gram. — Pa veš, da je laser? — Odrgnjen je. — Pazi,
da ne zažgeš hiše! — Bo že. Suni jo že, da se bo
onesvestila, čohni jo, no. — Se spomniš, kaj je rekel
Grobelnik? — Da je treba računati z objektivno nuj-
nostjo. Torej počasi in z gotovostjo. God, dogodba ...
Zaprte besede, nekateri ne razumejo ničesar. — Čoh-
ni jo! — Bog tudi. — Tudi boga! — Jutri bo spet
vetrovno, ali vidiš kako se peni morje? Pa nobene
zvezde. — Kaj čakaš? — Vsak hip se začne vihar.
Sturmperiode! Zatulilo je okrog sten. Mačke so se
drenjale pod oknom. Šestnajst. — Zdaj. Cmoknilo je.
—	Lahko noč, jutri se vidimo pri zajtrku. —- Upam,
da bo zdaj konec vsega hudega. Grobelnik je imel
prav. — Samo če bo vreme. — Grobelnik... demo-
kratski napori sami po sebi ne dajejo nobenega kon-
kretnega odgovora.
fi84
Harko Svabić:
KVINTA KVARTA
Lyrîc fiction roman
ljubeznivemu Ivanu
SMRT
Smrt je čas.
čas, ki ga ta hip še ni tu in ki o njem vemo le,
da bo nekoč prišel.
ONK
Zdaj vse pogosteje merim našo temačno vežo, ko
sem na milijarde in milijarde let, na bilijone kilo-
metrov prelomljen z Onkom.
To je veza, ki se je spominjam. Zdaj pa so mo-
rala preteči težka stoletja in veliki časi so, da koračim
skoz ta hodnik, ki se mi zdi natanko tisti iz Onkove
davnine. Temno je in brez oken; toliko svetlobe, da
kaj razlikujem, pada na izdrsane ploščice masivnega
parketa skoz komajprosojne šipe vhodov v druge
prostore in globoke sobane.
Zdaj vem, da Onka mogoče ni več.
Ali pa ima tisto obokano delavnico marmornatih
omizij in svinčevega kristala, kjer v modro prelamlja
tenko svetlobo; v modro prelamljati ono tenko svet-
lobo; v modro.
Vse pogosteje merim, kamor sem stopil. Onk se
je majal, ko je suhljato sedèl za velikim kristalom,
in vedel sem (že tedaj!), kako bom stopil v našo te-
mačno vežo, kjer bom sleherni prihodnji dan meril
in tehtal korak v korak.
T AR
Onk je obstal. Tar je bil videti zadovoljen z On-
kovo razlago. Poskočil je v drnec, Onk pa je gledal
za njim, kako se žene, da bi ujel veliko, do poli
zastekleno vozilo, ki se je že bilo počasi odmikalu
s postaje. Zelena kovina spodaj pod šipami se je
zdela v plavi svetlobi javnih svetilk nekoliko bolj
modrikasta. Ko je bilo vozilo že malone v polnem
teku, je Tar zgrabil korak in se na silo zrinil v no-
tranjost vozila. Potem je stopil k oknu in se posme-
hoval Onku v obraz. Male rjavkaste prste je pri tem
ponesel pred svoj obraz, da so se prisesali pod šipo;
zdaj so konice prstov obledele. Onk je gledal kakor
preseneieiio, da se Tar tak(» brezsrčno norčuje
iz njega, medtem ko dolgo vozilo z ropotom drsi
s kolesi kak vatel dvignjeno nad mokri tlak cesti-
šča. Drugi prebivalci pa so molče strmeli vsak v
svojo točko, drugi potniki pa so posamič in molče,
počasneje ali krepkeje koračili pred njim ali za njim
vsak svojo pot, drugi delavci pa so vstopali v delav-
nico, drugi pa so prihajali iz nje na mokro cestišče
in se namerjali v svoje. Še druga zelena vozila so
peljala mimo Onka, a v nobenem teh ni stal pri ka-
ki šipi Tar, da bi sesal z rjavimi prsti vanjo in se
mu skoznjo posmehoval. Iz delavnice čez cesto je
sijala tanka svetloba in Onk je s polovičnim glasom
dejal predse: »Kaj se posmehuje.<' Zrl je v nebo,
vendar je bilo že takoj gori nad strehami zadelano
z gomazečo paro, ki je svarila, da zdaj zdaj morda
spet prične deževati. Cesta pa je bila mokra in mo-
krota je metala raz sebe sleherno luč, da je bil cel
svet kakor dva cela svetova.
Na nasprotni strani se je ustavilo novo vozilo.
Onk je s polovičnim glasom dejal v ono smer: »Zdaj
mu pokažem.« Poskočil je v drnec in dosti prezgo-
daj je prispel. Vozilo se je premaknilo šele čez pet ali
deset njegovih koračajev.
Na zadnji postaji je bilo le malo luči. Ko se je
ozrl, je cesta daleč zadaj odsevala gosto svetlobo, ko
pa je obraz dvignil v nebo, je voda v drobnih
kapljicah polzela po njegovi koži. Tam naprej ni bilo
veliko luči. Vozilo se je okorno zaobrnilo s predkom
proti gosti svetlobi in zadnji rdeči lučki sta utonili
v daljavo, da je Onk stal sredi ceste in moče.
Bilo je še veliko časa, ko je le prispel in poklek-
nil v Tarov dom. Notri je bilo tema in dišalo je po
toplem. Tar je bil sam, vendar se je obotavljal pusti-
ti Onka čez prag: »Kaj motiš mene in moje sosede.«
Tu je bilo še dosti domov, a bodisi da so bili stano-
valci odsotni, bodisi da so že spali — nihče se ni
oglašal v znak negodovanja Onkoveniu prosjače-
nju: »Zunaj je dež, zunaj mi je težko.« Onk pa je
začutil, kako se mora Tar šele sedaj posmehovati:
»Svoj dom imaš, tjakaj bi bil šel.« Onk pa je šel zad
in tamkaj poiskal drugi vhod v Tarov dom. Zadaj
pa je bilo tudi še bolj temno, zato je lahko skoz dom
pogledal in videl Tara ležati z nogami proti spred-
njemu vhodu. Vendar ga Tar kjub temu, da je bil
z obrazom obrnjen vanj, vsled temu ni mogel videti.
Šele ko je bil Onk že notri v domu tik njega in v
lice z njim, ga je Tar začutil po toploti in vlagi,
ki je vela iz njegove kože. Rekel je:
»Zdaj si tukaj.«
»Tukaj sem,« je odvrnil Onk.
»Zdaj se mi maščuješ,« je rekel Tar.
»Ne,« je rekel Onk.
»Kaj: ne?« je rekel Tar.
»Tako sva bila že marsikdaj v tvojem domu, pa
me nikoli nisi vprašal, če se ti maščujem.«
Tar ni odgovoril in je molčal. Zunaj pa je mo-
gočno šumelo in svetlobe je bilo prav malo. Le vča-
sih je po cesti peljalo mimo kako posebno vozilo, ki
je vrglo v dom nekaj svoje svetlobe, in tedaj je Onk
čutil na svojem obrazu Tarove oči. Tar je tedaj rekel:
»Kaj pa potem hočeš?«
»Hočem ti pomagati. Saj ni bilo časa, da ti ne
bi bil ponavljal o tem, da te nikdar ne bom zapustil.
Tar...«
685
»Pusti me,« je rekel Tar in odsunil Onkovo roko
s svojega obraza.
»Tar...« je rekel Onk in tukaj je pripeljalo mi-
mo posebno vozilo ter vrglo v dom nekaj svoje svet-
lobe. Videl je okroglo Tarovo glavo; videl je odsu-
nifi Tarovo roko svojo dlan z njegovega obraza.
»Saj veš, da te ne maram,« je rekel Onk.
»To smo že slišali,« ga je hitro zavrnil Tar. Po-
tem je dorekel: »In kaj ti veš, kaj pa ti sploh veš
o najii.-K
Onk je pogladil z roko mokri pesek, na katerem
sta ležala; to je škripalo.
»Veliko je ljubezni v meni, tebe nočem izgubiti
za nobeno stvar na svetu; če hočeš, ti podarim vso
svojo svetlobo.
»Nočem, to veš, /ato izgini,« ga je prekinil Tar.
In bilo je, kot da z glasom to trdi in pribija.
»Tar,« je znova pričel Onk, »povem ti pesem ...«
Tar se je posmejal.
»Poslušaj,« je rekel Onk in se ni dal zmotiti, »bilo
je..
Potem ko mu Tar ni dal prepevati, je Onk užival
gledati, kako se je Tar zdrznil in z jeznim glasom
zavpil od blizu v njegovo lice: »Od kod to veš, ca-
pin!«
TON
V prvih časih je bil samo Onk. To je bilo veliko
časa. Nekega časa pa je nastopilo godno obdobje in
Onk se je napotil v delavnico. Tam je pri dolgi hladni
mizi spoznal za mnogimi kosi svinčevega kristala To-
na. Ton je izdeloval modro svetlobo; Ton je širil
največ modre svetlobe od vseh delavcev v delavnici.
Ton je bil veliko sijajnejši od ostalih; Ton je bil, ne-
naposled, neprimerno lepši in sijajnejši od ostalih de-
lavcev, ko ga je Onk ugledal za njegovim kristalom;
sedel je za marmorjevo mizo in to je bilo več kot do-
volj, da je očaralo Onka.
Ton se je v tistem času veliko raje ukvarjal z iz-
delovanjem, kakor da bi se menil za mladega Onka.
A najsi je bilo tako ali drugače v začetku, nekega
časa je Onk smel prisesti k Tonovi mizi. Prvikrat le
malo, potem vedno več. Onk pa je tudi želel, da bi
smel vedno večkrat sedeti s Tonom, kajti zdaj je bil
zatrdno prepričan, da je Tonova svetloba ne samo
prijetnejša od ostale v delavnici, temveč da je tudi v
nji nekaj, kar mu daje veliko moč in duh, ki ga sam
potrebuje pri svojem deležu dela. Ton pa je bil tudi
eden tistih veličastnežev, ki so imeli posebna vozila.
Onk je bil prepričan, da je vsekakor nekaj zelo uspe-
lega in podjetnega družiti se s Tonom. Celo zgolj
radosten je bil, kadar ga je Ton vabil v svoj dom,
čeprav je imel ostale delavce, ki so ga kot novinca
vabili v svoje domove, za mrzke nesposobneže in pre-
stopnike lepega vedenja. Ton pa je bil tudi zelo star
in izkušen delavec, zato je poznal veliko zanimivih
zgodb, in včasih je pripovedoval reči, o katerih se
Onku kdaj prej še sanjalo ni. Vse skupaj je dolgo
ostajalo samo pri mirnem in prijateljskem druženju.
Nekoč je Ton rekel Onku kar med delom: »Kako
težko je spali v tej noči, dolgi ko zlati rep pava,
katerega svetli klic plava k meni z daljnih pobo-
čij ...« Onk je rekel: »Kaj je to? Lepo je.« Ton se
je le nasmehnil, a odgovorili ni maral; zato je Onk
silil naprej: »Ton, Ton, povej mi, rad bi znal: kako
težko je spati v tej noči.«
Ko Sla stopila na cesto, je bilo zunaj toplo, nebo
pa je bilo tako blizu, kol Onk lega poprej nikdar še
ni videl. Zvezde so bile goste in velikokrat se je ka-
tera utrnila. Ton ga je objel okrog vratu in Onk je
čutil, da je objem nekaj sem sodečega. Vendar nekaj,
kar ne sodi v modro svetlobo. Potem je Ton še en-
krat, a zdaj je bil njegov glas in njegove besede
zelo razumljivo, prav iz neba razumljivo, rekel:
»Kako težko je spati v tej noči. Onk, sédiva v moje
posebno vozilo in si privoščiva noč. Vidiš, kako zvez-
de žarijo, prišel je čas, ko se morava pobliže spozna-
li; kajti ni življenje le izdelovanje modre svetlobe;
življenje skriva obdobja spanja, ko pa ne moremo in
ne moremo zaspati.« Onk je rekel: »Ton, kaj pomeni
to, ko jaz čutim, da v tem obdobju spanja ne bom
mogel zalisniti očesa? Kaj pomeni, da ti podarim vso
svojo modro svedobo, če ti je le malo do nje...«
Ton pa ga je prekinil: »Onk, razumem le. Vendar ne
smeš tako. Brez modre sveüobe tudi tebe ne bi bilo;
to, kar bi mi rad povedal, pomeni: most je zgrajen.«
Onk se je tesno prižel k Tonovim prsim in vpra-
šal: »Ton, kaj pomeni, da je most zgrajen?«
Potem sta sedla v Tonovo posebno vozilo iz rdeče
kovine z velikimi okni. Ton je storil svetlobo, a Onk
je že postajal nestrpen spričo te zlagane svetlobe;
nazaj si je želel zvezd in noči. Ton je urno ravnal
z vozilom po vijugasti cesti. Onk pa je želel, da bi
bil čim dlje od delavnice in od vseh delavcev, zelo
daleč in v samoti samo s Tonom. Ko pa je Ton na-
posled zavozil s ceste na skrit prostorček med temač-
nimi hišami in vozilo zaustavil ter pogasil žaromete,
je Onk v hipu začutil, kako polje v Tonu modra
svetloba, čutil je, da sta se docela združila, ko sta si
delila misli.
KVARTA I
Sprva sta bila samo le Onk in Tar, ki sta prispela
z nebesnim vozilom. Njun prihod je preplašil nekaj
ondotnih bitij, da so zaplahutala z velikimi barvastimi
krili in se pognala v nebo. Izginila so v dalji moč-
virja in rasdinja, ki je trsasto poganjalo iz mla-
kuž. Nemudoma sta se lotila raziskav, a za takšno
delo se je bilo treba sprva in pred vsem drugim utr-
diti. Določila sta primeren kraj za bivališče ter ga
zakoličila, kakor sta se pa bala, da istega kraja poz-
neje morda ne bosta več našla, sta zapičila v mehka
tla (vendar bolje kakor blato) visok drog z markacij-
skim likom. Šele tedaj sta lahko svobodneje zadihala
vlažni in soparni zrak, ki je z veliko težo pritiskal
na njiju. Velikokrat sta si šla z roko prek čela. Ve-
likokrat sta si šla z robcem v zatilje. Obleka se jima
je prilepila na prsi in zunaj je kazala velike madeže
mokrote, zlasti po plečih in pod pazduhami. Onk je
rekel, da morata nemudoma na širši ogled, zakaj važ-
no je bilo izvedeti, kako bosta v bodoče najuspešneje
prebila čas in neprilike narave; Tar je rekel, da si
zastran tega ni prida beliti glave, zakaj živela bosta
v dvoje. Bivak sta postavila na že prej temu
določeni košček ozemlja. Tedaj pa so se meglice
razkadile in visoko vrh neba je sijala topla, svetla
zvezda. Onk in Tar sta si z dlanjo zasenčila obraz
in gledala nepregledne poljane spredaj in zadaj, na
686
levi in na desni. Povsod pa so pokrajino preprejali
in razjedali ozki in globoki kanali, v katerih je mirno
stala rjava voda, da se je grela na žarkih svetle zvez-
de. Bregovi kanalov niso bili nič preostalega, kakor
grebeni mehkega rumenega blata, po katerih je go-
mazelo majcenih sluzavih bitij med visokimi, vitkimi
stebli rastlin, ki so rahlo in komaj opazno trepetala
v neznatni sapici. Onk in Tar sta stopila v dolgo leseno
plovilo in se popeljala sem ter tje po kanalih. Nekoč
sta prispela na širno jezero, kamor so se stekali glavni
rokavi kanalnega omrežja svetle pokrajine. Onk je
rekel: »Tar, velika zvezda nama je topla in nama
daje svetlobo. To je svet, kjer nama ni potreba izdelo-
vati modre svetlobe: svetlobo že imava, čeprav jc
rumena. To je dober svet, zato mu bodi ime: Kvarta.«
Tar pa je dorekel: »In morda je to svet. kjer bi lahko
živeli prijatelji s svojo ljubeznijo; svetloba je tu od
narave, zato se delavcem nikoli ne bi bilo treba mu-
čiti z izdelovanjem svetlobe, tako bi se lahko vsi pre-
pustili ljubezni in bi se lahko ves čas bivanja kosali v
prijateljstvu.« Potem sta legla z ramo ob rami na
gladko dno plovila in se opijala s svetlobo velike
rumene zvezde, ki je počasi drsela po nebu vedno bolj
navzdol proti poljanam vode in rastlinja in sluzavih
bitij.
Minilo je dosti časa, ko se je velika zvezda s spod-
njo točko dotaknila dežele tam čisto na obzorju; te-
daj je bila še veliko večja in bila je temno rdeča, da
je razlila po vsej deželi rdečo svetlobo in je ob tem
zavel hladen veter, ki je nagubal površino vode v
kanalih in zganil trsje, da je pričelo trepetati in tiho
šelesteti. V daljavi se je pri tem dvignili oblak tenke
megle. In tedaj je prispel na Kvarto Ton s svojim
rdečim vozilom. Rekel je:
»Prijatelja, to je sončni zaton, to je večerna zarja.
To je dežela ljubezni, zato pojdimo in se ljubimo,
kajti prihaja noč, ki v tej deželi služi naši ljubezni.«
Nekega časa je vzel svetlobo velik roj glasnih žu-
želk, ki so bile nasilne narave in so nadlegovale pri-
jateljstvo. In tedaj je Ton spregovoril v temni oblak,
ki je bil odvzel veliko zvezdo, in žuželki, ki je sedla
na njegovo kožo in pričela bosti v kožo z ostjo:
»Pojdite, tuja bitja, odidi, tuje bitje, ki ti nič nisem
storil, z moje roke, ne zabadaj svojega bridkega
orodja v mojo kožo; pojdite, bitja, bodite s sabo, kot
smo mi tu na Kvarti le s sabo in med sabo. Pojdite
in živite v ljubezni in z ljubeznijo, zakaj Kvarta je
velik svet, kjer moremo biti in vi i mi.«
Ko je šla naravna svetloba vtretje v zaton, je
Onk vtretje napravil luč, tedaj je tudi vtretje legel
k Tonu, da bi se ljubil z njim. Ton pa je tedaj
vtretje govoril Onku in aTru:
»Hinavca! Z mojim bokom v bok hočeta ležati,
ne vesta pa, da mora naša ljubezen sprva najprej in
najmočneje temu svetu, ki mu moramo biti hvaležni
za naše prijateljstvo. Hinavca! Ljubiti me hočeta, ko
ni na nebu velike zvezde; zakaj, ko imata luč, nikdar
in nikoli nista pomislila na ljubezen in prijatelj-
stvo?«
In tedaj je Tar odvrnil:
»Ton, jaz se nisem kanil ljubiti s tabo.«
In tedaj je Ton okrenil glavo navzdol k njemu ter
govoril:
»Dvakrat hinavec! Zakaj si bil sprva le sam tu z
Onkom? Čemu si sedaj izdal Onka, da mora sam
odgovarjati za greh, ki ga je storil v nevednosti vaju
obeh!«
BUR-LUU
Povsem različen pa je bil ravno Bur-Luu.
Kajti Bur-Luu je bil tujec, ki nikoli ni imel prve-
ga časa, nikoli ni bilo kakega začetka, ko. bi bil samo
le Bur-Luu ter nikogar drugega. O njegovem poreklu
se ni govorilo, ker se tudi ničesar ni vedelo o njem.
Bur-Luu je bil pač le prezgodnja znanilka novih de-
lavcev: delavcev, ki odsihmal nenehno prihajajo, po-
tihoma ali z vsem pompom, ki ga je moči v krogu
takega prihoda uprizoriti, zatem pa čez določen čas
odidejo, navadno brez slovesa, za sabo pa pustijo le
brazdo časa in v prostoru celico, ki čaka novega pre-
bivalca. Včasih je nov prebivalec pozen pozen, celo
prepozen gost ter ne more biti več drugega kakor
brezsmiselno tešilo takšne prazne celice. Bur-Luu je
bil pričetnik tujih, bolnih rodov.
Imel je nenavadno dolge lase. Ti lasje so bili črni
in iskreči, segali pa so, kadar jih je razpustil, prav
do tal. Njegovo lice ni bilo posuto s strniščem irdih
črnih dlaic: bilo je svetlo in gladko. Njegovo telo ni
bilo mišičasto in krepko kot pri drugih delavcih, tudi
ni bilo visoke rasti: bilo je majhno in oblo telo. Tudi
njegove prsi niso bile kepa mišic kot pri ostalih de-
lavcih: bile so dve veliki beli obli, ki sta se pod prsti
voljno spremenili v obliko dlani. In, naposled, Bur-
Luu jev glas ni bil robat in izprsno globok: Bur-Luu-
jev glas je bil nekaj tankega, mehkega, ušesu blagega.
Bur-Luu pa je kazal tudi vse drugačne potrebe in
hotenja kakor ostali. Bil je sramežljiv in boječ do
drugih delavcev, ki so ga radi imeli pri sebi. Tako
plah je bil, da je hotel vedno samevati. Nikoli se tudi
ni pustil pretirano otipavati delavcem.
Poljub pa si je pri njem izprosil šele Onk.
KVARTA II
Tu je svet prijateljev
tu je svet ljubezni
Tako se je rodil Wak-tu.
Wak-tu je izrastel iz Onka.
In potem, ko bo jutro, ko bo luč, svetloba, bom
šel in spet bom videl odhajati tujce v deželo
Sonca. Spomnil se bom Kvarte in spomnil se bom
Onka, Tara, Tona; spomnil se bom Wak-tuja;
gledal pa bom v okno Bur-Luujevega doma.
Spomnil se bom ladje, ki odpluje ob svitu, svet
bom primerjal belim sledovom za njo. Belim sle-
dovom. Kvarta v jezerih belega ločja.
Je to morje?
Smem reči: »Je to morje?«
Smem?
Smem reči »Onk, ljubim te«, »Bur-Luu, ljubim
te«?
Wak-tu pa je tudi pesnil, kar je Tonu seve še zlasti'
ugajalo in ga podžigalo k osvajanju krhke mladosti.
Včasih ga je poprosil, naj zapoje. Wak-tu je pel:
Onk je igral na piščal. Delavnica. Veliki oblaki
svetlobe. Zamolklo bučanje. Tu in tam predirljiv
687
smeh iz grla pohotneia. Zuna] dežuje in zidovi
hiš so vsi umazani. Onk igra na piščal. Jaz pa sto-
pim ves masten od semena v delavnico. Tam v
kotu stojita Onk in Ton. O čudoviti trenutki, ki
se ne hod o vrnili. Srečen sem. Vzemita me k sebi!
Vama pripadam! Za vaju živim! Potem smo vsi
pili modro svetlobo iz naših kristalnih posod. Kdo
mi bo vrnil minuli trenutek — vse dam, zanj, vse.
To je bila sreča.
Zdušje, ki ga je pričarala Wak-tujeva pesem, je
pritisnilo na Onica. Vedno znova se je hotel dotikati
Tona, zdaj pa ga je celo vprašal:
»Ton, govoril si mi o mostu.«
Ton je ljubeče držal Wak-tujevo roko in zelo raz-
treseno odvrnil:
»Onk, mi trije smo prijatelji. Vsi trije imamo most.«
»Ton, mene zanima najin most«.
»Si ljubosumen?« ga je zavrnil Ton.
»Da.« je mirno priznal Onk. »A povej, jeli kaj trden
ta najin most?«
»Kot skala, kot kost,« je rekel Ton. vendar njegov
glas ni bil tako odkrit kakor besede. Onk je nada-
ljeval :
»Smem stopiti nanj?«
»Ne vprašuj. Stori!«
»Se ne bo podrl?«
»Ne bo, ker te ljubim,« je rekel Ton, a njegov glasi
je lagal. Onk je zakopal obraz v dlani. Potem je
lice razkril in njegove oči so bile vlažne in žalostne.
Vzkliknil je:
»Ne bom šel čez to umazano črvivo brv. Nikdar ne
bom stopil na trhlo desko, pod katero zeiva črno
brezno tvoje laži. Ne boš doživel tega, ne boš. Čakal
bom do meje novih trenutkov, potem...« Vendar
se mu je v silni žalosti glas utrgal. Ton jei rekel:
»Kaj: potem?«
Onk je rekel:
»Potem se bom zasukal na peti in odšel.«
Ton je rekel:
»Trden most. trden most, trden most. kot skala kost.
kot skala kost. kot skala kost. ne zapusti me, ljubim
te, ljubim te, ljubim te, bodi pri meni, hočem živeti
tvoje življenje, tvojo svedobo. hočem biti v tebi in
tvoj služabnik, tvoje vse!«
A njegov glas je bil kakor poprej.
Onk je rekel:
»Ne bom tvegal. To je ukana. Vidini le trhlo, vso
prežrto in presahlo brv. Nikoli več ne bom tvegal
in nikoli več ne bom stopil čez... Poiščem si nove
ljubezni.«
Wak-tu poje Onku:
Rane se celijo v dobi spanja. A šele ko je vse
pozabljeno, šele tedaj je rana ozdravela. Ne bom
pozabil, kako je bil Ton zloben tisti čas. Vse
obdobje mi ni dal spati, venomer je hotel, naj ga
zabavam. Rekel sem mu, naj mi da mir, da ga ne
maram, ker ga sovražim. Rekel sem .ve, in tedaj
sem rabil njegove besede, da sem postal duh. Ti
je že kedaj povedal o duhu? Ti ne veš, kaj je duh,
ti misliš, da je duh brez dvoma nekaj velikega in
sijajnega; Ton ti je govoril, da je duh delavec, ki
pa je mnogo nad ostalimi. Ti ne veš, kaj je duh.
A Ton me ni uslišal niti zdaj. Od tedaj ga resnič-
no ne maram, sovražim ga.
Onk se je ob teh glasih nasmehnil, a gotovo ni bilo
prepričljivo, ko je rekel: »Po deh bi se bil valjal od
smeha — to je resnica!«
Wak-tu poje Tonu:
Polne železja v diru, prahú, dima se lomijo ulice
med umazanimi zatrepi visokih hiš. Vse hiti in
ropoče, delavci brez sleherne nuje zganjajo hrup.
To je mesto. Nič drugega. In bilo mi je tako lepo,
ko sem skoz šipo v zaprtem oknu gledal vse to.
Mislil sem, kako se vse pripravlja na obdobje
spanja, ki mu bo sledilo novo življenje nove svet-
lobe: jaz pa bom sam nekje globoko v mestu med
samimi spavci hrepenel brez ljubezni, prijateljev.
Ton govori Onku:
»Wak-tu je čudovito bitje. Vprašal sem ga, ko je le
molčal: ,0 čem molčiš?' Rečem ti, Onk. Wak-tu je
čudovito bitje, ljubim ga. Vendar, zakaj je molčal.
Kaj je mislil.«
Wak-tu poje Onku:
I^olčal bom. Pustite me, o pustite me. Tako mi
je prijetno.
Potem ko je Onk to slišal, je Ton Wak-tuju spet
kradel misli in m<xlro svetlobo; Wak-tu je rekel, naj
le krade, če si s tem teši lakoto po ljubezni in prija-
teljstvu. »A ve naj,« je dorekel. »da le nesramno
onanira.«
Wak-tu poje na Kvarti:
I
Bilo je pred mnogimi in davnimi časi.
Onk in Bur-Luu sta šla in šla zdol tihega toka
dolge, tople reke.
Njuni koraki so še ta čas odtisnjeni v mehkem
sivem pesku.
Bilo je pred mnogimi in davnimi časi.
Stal sem na boku visokega griča in ju gledal, ka-
ko sta šla in kaka njuni koraki ostajajo za njima
na obali tople reke.
Pred mnogimi in davnimi časi je bilo.
Kam gresta, Bur-Luu, Onk, kam!
Mnogo časov je tega.
Onk!
To vidim v megli, to je tista davnina, meglena
Onkova davnina.
Bur-Luu!
Tega so mnogi časi. To je bilo tedaj, ko sem gle-
dal prek hrbtišča slokega griča.
Bur-Luu!
Kje si!
Kam gresta!
Hodila sta in hodila, njune stopinje pa .so se ved-
no znova odtisnile v moj spomin. Sivi pesek.
Kje sta? O j Onk< O Bur-Luu!
Zbogom.
Zbogom, Onk. in zbogom. Bur-Luu.
\\
Onk, govoril boš:
Kaj vse bi dal, ko bi mogel le še enkrat živeti čas.
688
ki sem si ga mjbolj želel. Še enkrat bi rad dobil,
kar je že dolgo moje. Spet bi rad vse živel v tistem
istem času, kot sem ga imel takrat. Vendar, Onk,
tako ne gre; kar je bilo, je bilo. Zgodi se lahko še
enkrat in še enkrat in še večkrat. Nikoli ne bo,
kot je bilo tedaj.
III
Ljubezen je rakova stvorba. Ljubezen je bolezen.
Ljubezen skeli huje kakor huda rana.
IV
Véliki čas se je nagnil k zatonu. Tedaj se je pri-
čelo. Bili so veliki časi.
Bila je ljubezen in bila je s to ljubeznijo velika
bolečina.
Zatem se je znova rodil veliki čas.
To je bil čas končanja ljubezni.
Bilo je končanje, ni bilo več ljubezni, bila je le
še velika rana, velika bolečina.
V
A čas je zdravilo.
VI
Pozabiti pomeni ozdraveti.
VII
Onk, govoril boš:
Preostane mi le še čakanje.
Potem pa boš šel in kakor ozdravel ranjeni bo-
jevnik ponosno kazal svetu brazgotino. Govoril
boš:
To je naredila ljubezen.
Onk pripoveduje Wak-tuju:
Tedaj mi je Bur-Luu rekel, da me ljubi: ,Ljubim te.
ljubim. Napravi z mano, kar le hočeš. Vse storim
zate, samo verjemi mi, da te ljubim.' Jaz pa sem
molčal. Ljubim ga, a meni je vseeno, molčal sem.
Bur-Luu me je rotil: .Reci kaj, samo besedico mi
privošči, o prosim te!' O, ko bi vedel, kako ga lju-
bim. Kaj me briga, kaj bo mislil Ton. Kaj mi mar
vsi prijatelji, jaz hočem imeti svojo bolečino. Jazi
hočem dajati ljubezen. Vzemi, vzemi, poln sem slad-
ke boli, ki praviš, da je ljubezen. Nihče ni želel mo-
jega prijateljstva, zato sem potreboval nadomestek.
Izbral sem si prijateljstvo do Bur-Luu.
Onk poje;
Bur-Luu! Ljubim te.
Vzemi mojo ljubezen, čista je in brez madeža je.
Vendar te rotim: vračaj mi ljubezen, imej me vsaj za
polovico moje ljubezni tebi rad.
Wak-tu poje:
1
Žal mi je, ker sem ti lagal.
To je moj prijatelj.
Da, to je moj prijatelj in zato ga spoštujem.
A lagal sem.
Zdaj mi je resnično žal.
Lagal sem. Zdaj ne morem biti več njegov prija-
telj.
Jaz ni.sem tvoj prijatelj. Pravico ti imam lagati.
II
Onk, govoril boš:
Vse je dobro, samo jaz sem slab.
III
Danes si vesel. Jočeš od same sreče.
IV
Onk, govoril boš:
Oprosti mi, prosim, oprosti mi!
V
Onk, pel boš:
Bodi mi prijatelj. Rad te imam. Rad imam tvoje
lase. Ne hodi mimo mene brez očesa, ne naredi
mi zalega. Bogat sem. Poln ljubezni sem. Zdaj je
napočil čas. ko lahko požanješ mojo ljubezen.
VI
Onk, govoril boš:
Tovariš, ne bom ti več lagal. Obljubljam!
VII
Naj jočem. Lepo je jokati.
VIII
Onk, govoril boš:
Prijateljstvo je laž..
Wak-tu poje;
Štirje smo bili v temačnem toplem svetu. Vso noč
je vsak od nas zidal nebesa sebi in kopal pekel
drugim. Vsak je hotel imeti najlepša nebesa. Ali
moja nebesa, ta so bila najlepša. Kajti nisem si
jih naredil sad, vsi so mi pomagali; pekel, ki so
mi ga izkopali, pa je bil najlepši kotiček v mojih
nebesih. A prekleti Ton. Ta mi je grenčil trenutke
zmagovanja, ta je mogel hiti kdaj nad mano, tega
.senca je ležala na peklu mojih nebes.
RAZDOR
Ton prepelje Wak-tuja s svojim posebnim nebes-
nim vozilom s sveta Kvarte na svet Svet.
Wak-tu poje:
To je svet, ki ni kot Kvarta.
To je svet, kjer mi je od vsega všeč samo Bur-
Luu. Jaz ljubim Bur-Luu.
689
Od vseh delavcev pa je bil ravno Ton, ki je so-
vražil Bur-Luu. Govoril je, da Bur-Luu, pritepenec,
na Svetu in med delavci nima kaj iskati.
Tedaj sta se Wak-tu in Bur-Luu že dolgo ljubila
z ognjem.
Nekoč pa je Bur-Luu zapustil Wak-tuja.
Tedaj ga je Ton odpeljal nazaj na rodno Kvarto,
Wak-tujev svet.
Z njima pa so tudi bih vsi njuni prijatelji.
Na Kvarti so si spet poiskali prostora za bivanje.
A zdaj je bil Wak-tu (najsi je bila Kvarta tisoč-
krat njegov rodni svet) zbegan, potrt in žalosten; ni
bil razpoležen za prijateljevanje. Ton in Tar sta ga
tolažila, da je Bur-Luu tako samo navaden ničvred-
než. A Wak-tu je ob takih tolažbah pel:
Ne drznite si reči žal besede čez Bur-Luu; niste
vredni vsi, vi gnila delavska zalega, da bi Bur-
Luu noge umili.
Bežite z moje Kvarte k vragu, da vas nikdar več
ne vidim. Rad imam Bur-Luu, vi ostude pa se
parite med sabo, samo ne več tu.
TON GOVORI WAK-TUJU
Wak-tu, nič ni dokončno, a navadil sem se biti
tak, kot sem; rad jih imam. Kar si storil, je tvoja
pravica, meni pa ne more nihče prepovedati, da str-
gam blato z mojega brata od včeraj in danes. Ne
morem živeti z lažjo, in kar misliš, da je laž, je naj-
brž resnica! Ne morem sovražiti, in če sem poskusil,
se mi ni posrečilo.
Drži, dragi, vsega, zaradi česar besniš, so krivi
oni. Ti nič. Ti nikoli nič.
A zakaj toliko sovražiš? Kje si si nabral toliko
blata, da si z njim obrazdal te moje prijatelje? Kdor
je brez greha, naj prvi vrže kamen. Ta najbrž ima
pravico metati blato na onega, ki mu prekriža pot,
ne morem pa verjeti, da bo sam pri tem ostal čist.
Ti pa verjameš in beda te vere je nedopustna. Kolikš-
na mora biti laž v njem, ki ne vidi svoje majhnosti,
in kolikšen hinavski strah, ki tega ne prizna?
Slepec si. ki dobro sliši. Vse, kar ti je ostalo, je
to, da lahko poješ o tem, kar je v tebi. A še to le
tedaj, kadar te popade bes bedne maščevalnosti. Za-
kaj svoje resnicoljubnosti ne realiziraš vsepovsod, do
kraja? Zakaj ne vpiješ nad vsakim delavcem, ki ga
srečaš na cesti, svojih resnic, zakaj mu ne pljuješ v
obraz svojih vzvišenih pljunkov?
Resnica, dragi, so samo številke, resnica je samo
zapisnik gibov, vse drugo pa je naša osebna stvar, je
tako, kot mi hočemo, kot mi gledamo, čutimo. In kar
si zmetal na moje prijatelje in name, si zmetal iz
sebe; ni ti zmanjkalo, le njih je premalo. Meči
še naprej in bodi srečen.
Seveda nemara ni delavca, o katerem ne bi bilo
mogoče reči vsega, kar si pel, in tako bi bil storil isto,
če bi pel, da ta in ta rad pozablja kristalne čaše,, da
oni slabo izdeluje svetlobo. To, da nisi izbral tega,
ampak ono, pa ni njegova, ampak tvoja karakteri-
stika, in zato imej usmiljenje s seboj.
Pred kom se pravzaprav opravičuješ?
Poznam tvojo pot in rad bi je prehodil tretjino
zate, pa ni mogoče. A lažja ti bo, če ne boš samo iz
obupa krojil svojega razpoloženja, zakaj ne vem, kaj
sem ti storil. Vem samo, da je bila dobra najina pot,
kolikor sva je mogla prehoditi skupaj, in da bi se še
kdaj pa kdaj srečala. Ne morem pa razumeti, kako
lahko iz ljubezni, ki si mi jo dajal ali si mi jo bil
pripravljen dati, prikipi toliko bedne umazanije, ko-
likor si je zdaj stresel name. Kaj si hotel doseči? Si
hotel umazati, kar si še včeraj častil? Ali si včeraj
lagal in danes delaš po svojih resničnih nagnjenjih,
ali danes lažeš in si včeraj ravnal po svoji pošteni
vesti — tega res ne vem, a laži ni mogoče skriti. La-
gal si včeraj ali danes, to je pač vseeno — in boleči-
na presenečenja nad tem je nedopovedljiva.
Hvala za ono pesem in za drugo, kar si pel. Hva-
la obema. Če sta prepričana, da je res vse tako, kakor
sta govorila, potem mirno spita s svojo mirno vestjo
in se me ognita, kadar vama bom prišel na pot, ka-
kor se vaju bom jaz odslej. Če sta govorila kar tja v
eno dobo, prenesita bolečino laži, kakor jo jaz pre-
našam. A za Onka mi je žal, rad ga imam (pomisli,
kako sem predrzen, da spričo tvojih ugotovitev zapi-
šem še kaj takega), in potreben bo čas, da mi zbledi
njegova podoba. Ljubezen je lahko tako grda stvar,
ali ne?
Ti, Wak-tu, pa nehaj biti z lažjo. Kako bi sicer
mogel prebivati med temi delavci, zakaj ne zapustiš
tega gnusnega okolja? Kako si mogel živeti v moji
bližini še včeraj, čeprav jo danes sovražiš, saj nisem
od včeraj do danes nič drugačen. Kar ti je bilo na
meni včeraj predmet dražljivega občudovanja, ti je
danes groba zmerjatev. Sicer pa, hotel sem reči tole:
Laž je, da živiš v okolju, ki ga sam obsojaš. Zakaj
se ne odvrneš od njega? Če pa mu mogoče hočeš
kljubovati, zakaj ne končaš (recimo »kljub vsemu«)
svojega življenja, zakaj kljub temu, da te nobeden od
predmetov ne veseli, ne pokažeš, da zmoreš tudi stva-
ri, ki ti sicer ne ugajajo? Zakaj lažeš v delavnici, v
svojem domu, prijateljem in sebi? Predvsem, zakaj
tudi sebi? Nehaj se lagati. In če se ti bo to kdaj po-
srečilo, bodi še toliko moža in tudi živi v skladu z
resnico. Navsezadnje bi kdo že pričakoval, da svo-
jo superiornost nad nami vsaj enkrat dokažeš s kakš-
nim dejanjem, ne samo s prepevanjem. Da napraviš
nekaj, kar zahteva malo volje, malo dela, saj si ven-
dar delavec. Da svojega upora ne izraziš s tem, da
nič ne napraviš proti obstoječemu, ampak s tem, da
nekaj napraviš.
Tvoje bivanje v delavnici je bila laž, in ker hočeš
častno (a spet z lažjo) oditi, si prepeval tisto, češ po-
glejte, kako so me, trpina, izgnali in me mučili zaradi
gole resnice. Kajti samo zaradi resnice trpim, ne za-
radi revščine, ki mi je gospodar.
Menda po vsem tem nisi mislil, da bom v izde-
lovalnici modre svetlobe prejle skočil k tebi in te
prižel na prsi. Če bom mogoče res kdaj smel reči, da
mi nič izdelovalcev ni tuje, pa že zdaj skesano pri-
znam, da me umazanost vedno popolnoma preseneti
in jo vsakokrat doživim popolnoma nepripravljen kot
mladè. Najbrž se ne bom nikoli navadil nanjo. Zato
nisem prišel k tebi. Blata ne boš luščil z mene, nove-
ga pa ne maram. Izdelovalca pa, ki se ti ni dal, ne
imenuj kurbe, saj nimaš te pravice niti tedaj, če se
ti da.	-	-
Jaz, Wak-tu, nisem sam in se bOm vedno imel
komu dati. Tebi pa ne želim, da bi bil kdaj brez
690
osebe, ki ti bo tako blizu, da boš lahko nanjo brez
škode izlival svojo grenkobo, in ti za to ne bo treba
iskati tujih oseb, kakor si to storil zdaj, da bi se
opravičil pred menoj in pred seboj.
Bojim se torej, da je res konec. In če je, potem
upam, da sem tebi in vama na vsej naši skupni poti
napravil dovolj krivic, da sem vaju dostikrat razžalil,
da bosta brez hude vesti in z občutkom popolne res-
nice še naprej z blatnimi prsti po straniščih vajinih
misli mazala spako moje moralne majhnosti.
Če pa mislita, da je še kaka druga možnost, sto-
pita na pot in pojdita do kraja.
Še to, da ne bo pomote.
Kar sem govoril, noče in ne more biti pesem; pev-
skega daru nimam. Govoril sem, hoteč se približati
resnici, in samo ta namen mi je dal poguma, da sem
izkoristil tvoj sveti čas, tvojo sveto prisotnost. Hvala.
KVARTA III
Wak-tu je vzravnano stal na lesenem plovilu sredi
velikega jezera in zrl v nebo, kako je Tonovo ne-
besno vozilo puščalo za sabo samo rahlo, prosojno
megličasto sled; Wak-tu je vedel, da vsi odhajajo za
vedno, kot on tu ostaja za vedno. Ozrl se je k nogam,
kjer je po leseni površini urno drsel majhen stvor.
Wak-tu je pel:
Kam greš, pajek, pajek, pajek. Kaj se me bojiš.
ko ti nečem zla.
Ko so se vsi prijatelji z nebesnim vozilom vrnili
na Svet, so ugotovili, da je med njihovo odsotnostjo,
med njihovim prijateljevanjem na Kvarti, zavladala
Svetu Bur-Luujeva rasa.
Wak-tu pa je hodil pod Soncem in premišljeval,
da bi si napravil nebesno vozilo in se odpeljal pre-
pevati na sosedni svet Kvinto.
SREČA
Wak-tu poje na Kvarti:
Jaz nisem srečen.
Srečen bi bil, če bi bili tu vsi, ki jih ljubim, in
vsi, ki imajo mene radi.
ONK POJE
Kako težko je spati v tej noči. Zakaj ta noč je
zlati rep pava. Svetli klic tega pava plava k meni
z daljnjih pobočij.
Ali veš, Tar, kaj si bi! nekoč, tedaj šele, ko sem
te spoznal? Nič nisi bil, nič. Jaz sem te vzel k sebi
in te negoval. Se spominjaš, bila sva od začetka sku-
paj; se spominjaš, kako sva po začetku šla vsako
obdobje za moj čas (saj to ni važno, ti ga pač nisi
imel) v delavnico gledat izdelovalce modre svetlobe.
Kako si živel v isti svetlobi — isti senci z menoj,
kako sva hodila po ulicah in sem ti tedaj povedal,
kar nisi doumel; saj se še spominjaš, kako sva ob
prostih časih odhajala vse globlje v tuje ulice; saj
se še spominjaš najinih prvih trenutkov? Bila sva
srečna, ali moreš reči, da ne? Za mene so bili to časi
sreče. Kako sva odkrivala Svet. Kako sva vniknila
vanj. Kako sva se časih tresla od strahu in od mra-
za, ki je vel ondi, od hrupa mestnih vozil, ki so drve-
la nad nama, da se je vse treslo, vse bobnelo. Potem
sva šla roko v roki, bila je tema, jaz pa sem se bal
zate. Se spominjaš časov, ko si prihajal k meni na
moj dom, da sva tekmovala v pesmi in ljubezni...
Ure sreče, trenutki vsaj, ali se bodo povrnili... In
tedaj si bil jezen name, ker sem te vedno prekosil,
zato sem se ti pozneje pustil premagati, kajti bal sem
si te izgubiti. Postal si mi dražji, drag. Tedaj pa se
je pričelo. Ne, ne očitam ti tvoje velike ljubezni do
Tona, ne očitam ti niti tega, da si me tedaj, prav
tedaj, ko sem te najbolj ljubil, zapustil. Rekel si, da
me zapuščaš za vekomaj. Jaz pa sem vedel, da te bo
Ton zavrnil in da bttš tistikrat zategadelj v svoji lju-
bezni razočaran. \'edcl sem, da se boš vrnil. Potem
si se ponižen in razcapanega življenja vrnil. Spet sem
te negoval in ljubil, ves sem bil le zate, čeprav sem
čutil, kako si ti še vedno gorel za Tona. Ton, ki se
te je naveličal, ki te je zavrgel. Nisem bil ljubosumen,
še bolj sem te vzljubil, če zdajle gledam nazaj, se
mi zdi, da sem ti celo želel sreče v oni ljubezni; ti
pa si postal hladen in me nisi več ljubil in vedel
sem, da me nikoli več ne boš ljubil. Tako se vse
obrne.
Bil sem velik in sem imel veliko. Zdaj sem ne-
znaten in nimam ničesar. Niti ljubiti te ne morem
tako, da bi ti dajal ljubezen, pomisli. Ves sok sem
ti dal izpiti. Ti si pil in pil, ni ti bilo mar, da piješ
mene, ko si vedel, da imaš sebe čez mero. A jaz sem
tak, izsušen, star, vsa tekočina je zdaj v tebi.
Tar, zdaj, ko je tako vseeno, mi povej: kaj naj
pa jaz? Vse sem ti dal, saj ti tega ne očitam, le imej,
zdaj je vseeno, a kljub temu moraš vedeti, včasih
pomislim malo nazaj, kako sem bil jaz velik in si bil
ti ničla, kako sem zdajle jaz ničla. Včasih pomislim,
kako si posesal vso mojo svetlobo, vso mojo ljubezen;
pomislim, da sem ostal pravzaprav popolnoma sam.
Zdaj pa. Tar, ko prihaja mojega poslednjega časa
kraj, bi ti rad poklonil še nekaj: sprejmeš?
Dam ti svoje suho telo. To mi je ostalo. Ostalo
pa je le zato, ker nisva slutila, da ima delavec nekaj
takšnega čudnega, kajti sicer bi ti ga bil že poklonil,
ako bi ga še prej ti sam ne bil bil vzel. Kajti vzemi
to telo.
Imej to telo zdaj ti.
TAR
Tar je dejal, da to pesem že pozna. Onk je še
vedno ležal z bokom na mokrem pesku v Tarovem
domu.
In zdaj je napočil čas odločitve. Rekel je: »Tar,
povej, imaš ti mene kaj rad?«
»Ne bodi smešen,« je odvrnil Tar.
Onk je vstal in zataval v deževno mesto.
SMRT
In smrt odide.
Odnese vse, ves čas s seboj.
691
Marko Pogačnik:
TINZA
692
693
694
695
696
697
698
699
700
701
702
Narko Hudnìk:
IZHODIŠČE: DIZZY
8 frizer 10 mesnica 12 frizer 14 mesnica 16 frizer
in tako naprej po vsej Kidričevi cesti od Javornika do
Jesenic, seveda samo po desni strani, kjer so soda šte-
vila: na levi strani ni bilo hiš oziroma jih Leon ni ho-
tel videti; skratka, na levi strani ni iskal ničesar. Na
desni pa mesnice in frizerji, mesnice in frizerji. Leona
je ta pojav fasciniral, napol omamljen je stopal skozi
množico, ki se je stekala v lokale. Bil je, kot pravi
popevka, malce dizzy. Od nekod je ujel kos stavka:
»... in kljub splošni nedozorelosti časa ...«; Leon je
menil, da kaj takega lahko izusti kvečjemu kak pro-
fesor. Najbrž je bil tisti Bercé s Koroške Bele.
Govorijo torej o splošni nedozorelosti časa, si je
mislil Leon, ko je stopal s Frido po sredi cestišča in
iskal prehod med množico; o splošni nedozorelosti
časa. Ne. Kljub, je bilo izrečeno. To je bistveno. Kljub.
Torej bo nekaj, kar je sicer z nedozorelostjo v zvezi,
vendar v nasprotju s pričakovanji... — Ni dokončal
misli. — To je pravi konec sveta, je razstreseno rekel
ženi ob pogledu na nove in nove roje občanov: usi-
pali so se iz javorniških stranskih uličic in se raz-
meščali v vrste pred lokali (frizer, mesnica... mesni-
ca, frizer). Desetkratno se je dogajalo to, kar se do-
gaja navadno na dneve pred državnimi prazniki. Bilo
je sicer nekaj razlik. Na dneve pred prazniki so ljudje
nejevoljni in prepirljivi, bojijo se, da bo kruh razpro-
dan. da zobar ne bo sprejemal novih strank. Danes
pa so nekam svečano razpoloženi, je čutil Leon, pri-
ljudni so, nihče ni drugemu na poti. Pravi sodni dan.
je zamrmral, ne za sebe, ne za Frido, kar tako; niče-
sar določnega ni mislil, bil je pač dizzy. Niti na misel
mu ni prišlo, da naj bi bil jutrišnji dan »gotovo kak-
šen nadpraznik« — in vendar je bilo očitno, da vsi
mislijo nekaj takega; in tudi sam je bil nekaj takega
izrekel, ne pa tudi mislil: sodni dan. — Pred frizerji
se je vse gnetlo, človek nikoli ne bi verjel, da Javor-
nik premore toliko žensk. Bencinsko črpalko na kon-
cu naselja so začasno preuredili, zunaj so postavili
mesarske stojnice, notranje prostore so uporabili kot
zasilni frizerski salon. Kljub dolgim kačam se očitno
nikomur ni posebno mudilo, nihče ni bil nestrpen,
nihče se ni bal, da morda ne bo prišel na vrsto.
Nasprotno, povsod je prevladoval kipeč optimizem:
— jasno, do jutri bojo že vsi prišli na vrsto, tako
ali drugače; kako je že rekel tisti profesor s Koroške
Bele, je premišljeval Leon. Kako? Kljub splošni ne-
dozorelosti ... Nedozorelosti... — Misel se mu je
utrgala.
Dizzy. It makes me dizzy. Frido je pustil pri fri-
zerju na številki 24. Dalje. Pred mesnicami isto. Ista
gneča, morda še več optimizma. Vrsti lokalov ni in ni
bilo konca. Mrmral je sam pri sebi in gledal v per-
spektivo pred sabo nad glavami množice, mesnica,
frizer... frizer,... mesnica, ... mesnica. Spomnil
se je, da je pustil ženo pred nekaj minutami vso ved-
ro in nasmejano na koncu neskončno dolge vrste pri
frizerju na številki 24 (nekoč: gostilna pri Čebularju).
Frida. .Živahna, hotentotsko nasvedrana temnolaska.
Pomahala mu je. Kar naprej pojdi, pridem za tabo.
Na svidenje nad ..., — glas se ji je zgubil v ščebeta-
nju množice. Nasmejana. Pri tem pa jih je bilo pred
njo najmanj trideset, frizerke so delale počasi, ko da
se jim sanja. Leon je imel občutek, da jim bojo zdaj
zdaj otrpnili gibi (prehod iz filma v fotografijo). Leon
je torej odšel naprej, zaupal je v ponovno snidenje;
že vnaprej si je bil izbral — kar na slepo srečo —
mesnico na številki 28.
Nadaljnja pot ga je vodila čez Senožeti. (Na Jese-
nice se slejkoprej pride čez Senožeti, na desni strani
se vrstijo bencinska črpalka, gasilski dom, stara bolni-
ca.) Cesta je bila prazna. Verjetno se je vsa motoriza-
cija ustavila nekje pri spomeniku na vrhu klanca, si
je mislil Leon, tam nekje je gneča postajala nepre-
vozna. Na ravni prazni cesti je Leonu mahoma po-
stalo vroče, odpel si je ovratnik, slekel suknjič, pa ni
bilo nič bolje. Tako je, nič ne pomaga, če se ti vrti v
glavi, se to neredko stopnjuje do neznosnosti. To
lahko meji na slabost, na omedlevico. Zagatnost pre-
ide v lahkomiselnost: odvržeš suknjič, odvržeš srajco,
sezuješ čevlje. Vse skupaj pustiš nekje ob poti. Leon
je bil ravno prav vrtoglav, da mu je bilo glede obleke
vseeno. Saj pride Frida za mano, si je mislil. Mojo
obleko menda pozna? Odvrgel je še hlače, k stari bol-
nici je prispel skoraj nag. Sicer pa, tu so se kopali.
Ob nasipu žlindre je bilo spet umetno jezero (kakor
nekoč, ah, kakor nekoč), ne morda umazano kakor
prej, čisto, z Jelenkamna je pršel v dolino velikanski
slap kristalno čiste vode. Pršavica, mavrica v njej, ni-
česar ni manjkalo. Tu so se torej metali v vodo roji
vojakov; čeprav so drveli v velikih skupinah, je Leon
skozi meglo pršavice razločil vsakega posebej. Kar
odleglo mu je: vsi do zadnjega so bili goli kakor ob
rojstvu. Torej sem jaz še kar solidno oblečen, je po-
mislil Leon in se ozrl na svoje spodnjice. Jasno, Le-
onu, ki je imel na sebi majico in snežno bele spodnje
hlače, se je zdelo vse skupaj zabavno. Pohujšanja ni
občutil, nasprotno, predstava se mu ni zdela nepri-
merna, bil je daleč od tega, da bi jo bil voljan ozna-
čiti kot grdo ah recimo odurno. Spričo mogočne pr-
šavice, ki je nihala v lahnem vetru, vse skupaj ni bilo
nič kaj vsakdanje. Leon se je ozrl navzgor. Slap je
padal z gromozanske višine, bilo je... bilo je prav
veličastno, vse je bilo zastrto v šum in biserovino
slapu. Leon je prispel, še vedno v spodnjicah, do pro-
zorne zavese slapa, nov roj vojakov se je pognal v
jezero za prejšnjimi. Vsi v isti ali podobni drži, z gla-
vo potisnjeno naprej, z rahlo zgrbljenimi pleči, zaga-
njali so se igrivo in hkrati napeto. SpeJ je primerjal
njihovo goloto s svojo neoblečenostjo, spet se je
spomnil obleke, ki jo je bil odvrgel po poti. Pa saj bo
vse Frida pobrala, si je rekel, saj pozna moje reči.
Frida pa je bila že za njim, že je prihajala od ben-
cinske črpalke gor. Videl je, da se boji slapa, z desni-
co si je skušala zaščititi obraz, čez levo laket ji je visel
703
Leonov suknjič in srajca. — Više gori, pri prvem vho-
du v železarno, so bili tudi vojaki, samo ne goli: ti so
bili v uniformah. Leonu so se zdeli, če jih je primer-
jal s tistimi pri jezeru, kakor ličinke proti letečim
mravljam v svatt^nem letu; gole in kopajoče se je
primerjal z letečo, te tu s plazečo se fazo. Opazil je,
da so uniformirani bojevniki (ličinke) razdeljeni v dve
skupini. Stali so vzdolž rdeče svilene vrvice, mahali z
orožjem, grozili, vpili. Vsi vojaki so stali na eni stra-
ni vrvice, Leon je bil sam na drugi. Vrvica je bila
speljana ob robu pločnika; Leon se je torej znašel na
praznem pločniku, vojaki pa so imeli svoj direndaj na
cestišču. Frida je spet ostala zadaj; še sreča, si je mi-
slil Leon, ta opravek tu je že tak, da sem rajši nekaj
časa sam. In če se je zagledala v mavrična krila slapa
z Jelenkamna, toliko bolje, tohko bolj gotovo bo
ostala še nekaj časa zadaj, jaz pa si bom v miru ogle-
dal tole zadevo.
Spodnja skupina, proti stari bolnici, je bila šte-
vilnejša, gornja, proti Kazini, uglednejša. To je bilo
očitno. Leon je bil z vsem srcem na strani gornjih. S
kakšno motivacijo? Kar tako, obrazi gornjih so mu
bili bolj všeč; točneje, obrazi spodnjih mu nikakor
niso ugajali. Oborožitev je bila enotna, eni in drugi
so imeli mavzerice starega modela. Leon je pobral
puško, ki jo je bil odvrgel neki onemogli vojščak iz
gornje skupine, zdaj se je od vojakov razlikoval sa-
mo po obleki, še vedno je bil v spodnjicah, in seveda
po mirnosti: v tem je prekašal kateregakoli vojaka te
ali one skupine. — številnejšo skupino je vodil ne-
kakšen frajer, bil je prav tiste vrste frajer, kakršni
Leonu že od nekdaj niso bili pogodu. Obnašanje tega
tipa se je Leonu naravnost upiralo; vendar se ni spu-
stil z vajeti in čutil je, da odpor še stopnjuje njegovo
mirnost. Ta tip je torej izzival poveljnika gornje sku-
pine. Kaj je storil Leon? Kaj naj bi storil? Vedel je,
da kar tako brez povoda ne sme posredovati, pravila
igre tega ne dovoljujejo. Prsti so ga srbeli. In vendar,
počakati je treba, da se karkoli zgodi. Leon je držal
mavzerico z bleščeče sivo cevjo poševno pred sabo;
začuda lahka se mu je zdela, pa to je bilo čisto sub-
jektivno, to je izviralo iz presežka moči. Seveda, si je
mislil, prej ali slej bo frajer nekaj storil, nekaj, kar ga
bo pokopalo; ti frajerji prej ali slej zanesljivo storijo
nekaj, kar se jim pozneje otepa. Leon je bil tostran
svilene vrvice nedotakljiv, bil je kakor stari stric, ki
opazuje nečake iz drugega kolena pri pretepu. Spod-
buja ene, privošči drugim, tega pa na zunaj ne poka-
že. Nikomur izmed smrkavcev niti na misel ne pride,
da bi mu vrgli kamen v glavo ali kaj podobnega.
Stari stric si lahko privošči celo tako šalo, da pu-
sti nefavorizirano skupino zmagati, potem pa lastno-
ročno obračuna z njo, lahko si privošči celo to, da
ne stori ničesar, da enostavno naveličano zmigne z
rameni, zapusti dvorišče in odide v bife za vogalom.
Tega Leon seveda ni nameraval storiti. Prišel je
»pravi trenutek«. Frajer, vodja spodnjih, je brez pra-
vega povoda ustrelil šefa gornjih v trebuh. Leon je
dobro videl, da je bila cev naperjena v želodec, mor-
da malo nižje, v dvanajsternik. Take rane so običajno
grde. Tako torej, je zamrmral sam pri sebi, zdaj si
storil tisto. Leona niti malo ni skrbelo, da ne bi znal
frajerja primerno kaznovati, vedel je, da je mogoče z
mavzerico povzročiti še vse grše rane. V kateri del
telesa? Trenutek, samo trenutek, si je rekel Leon, to
se bo že pokazalo, ko ga bom počil. Tako. Čisto po-
časi se je pripravil, ozrl se je po Kidričevi navzdol,
če Frida morda že ne prihaja, počasi je vzdignil cev
— frajer je še vedno stal rahlo sključen nad svojo
žrtvijo — in pritisnil na sprožilec. Smola. Isti hip, ko
je sprožil, se je zavedel, da je usekal mimo: zadel je
frajerja naravnost v glavo, namesto da bi bil meril v
vrat ali v spodnjo čeljust, kakor se je bil potihem na-
menil. Frajer je celo večnost krilil z rokami, Leon pa
je stisnil ustnice, nikakor mu ni bilo prav, da je v
odločilnem trenutku odpovedal. V spodnjo čeljust, je
mrmral, v spodnjo čeljust se meri. Sicer pa mu je bilo
jasno, da ni še nič zgubljeno. Ta kader bo treba še
enkrat posneti, je rekel odsotno.
704
Pavle Udar:
GERMAN
z žvižgi sta me brat Slavko in Krivoguljnikov
Pepič potegnila po nasipu. Štrlela sta iz grma in
požvižgavala kakor tiča jutranjika.
Bilo je že vroče. Iz razbitih in odprtih stekleničk,
ki so jih odmetavali sem, je dišal sladkasto grenki
jod, tekočine za slaba srca, preperelo usnje, globin...
—	Kam? sem se zaril vanju.
—	Roke u vis! sta me sunila s cevmi revolverjev
na boben.
Dvignil sem roke in nezaupljivo strmel v cevi,
ki sta mi jih podrgnila ob rebra.
—	A sta prava, a? vprašam.
Brž jih odpreta. Naboji popadajo iz kalupov v
njune pesti.
—	Ma-dona! sem zrasel v izdih.
—	A? sta me ogledovala.
Vlekel sem slino.
—	Ajdi, gremo! se je obrnil Slavko.
Zaril se je v grm, v katerem je bilo treba preple-
zati vsako vejo. Vejice so nas bile po obrazu kot
dojenčke po ritki.
—	Kam pa?
—	Boš že videl, se je oglasil Slavko. Ta nedolo-
čenost in njegovo jekleno, nepopustljivo zarivanje po
grmovju sta me začela stiskati za grlo, dokler se mi
ni zadrgnilo od nitastega glasu.
Samo še hodil sem, hodil za njima in zvonil z
zvoncem brez kemblja — z usti brez glasu.
Pepič in Slavko sta staknila glavi. Njun šepet, sem
videl, je nekoga iskal.
Smrt! sem kriknil v svoji samoti. Začel sem po-
stajati šibak. Zdaj sem bil še bolj ob glas. Zdaj, sem
čutil, ne bom dolgo, dolgo prišel do glasu.
—	Tudi tam se hodi kopat, je Pepič nameril s
cevjo v smer rečnega brega, kjer se je Sava upočas-
nila in poskakovala kakor kak ostarel ženski sopran.
—	Ampak največkrat je tam, je kazal Slavko.
Sem ga videl dol s polja.
—	Ti, sem potipal brata po spotenem hrbtu, jaz
grem...
—	Kaj? se je zakadil nazaj.
Pes! sem ga gledal in molčal.
Pepiča je nagnil nevaren smeh.
Brat me je nekaj trenutkov pregledoval, potem pa
zamahnil z desnico kot pri kravlu in me dokončno
potisnil v skrivnostno kri.
—	Ja, a tlele počakamo?
—	Jaz mislim, da ja, je rekel Slavko.
—	Pa če ga ne bo, flakarja* blesavega?
—	Bo pa jutri, pojutrišnjem, je v miru kadil svoj
glas brat.
Pepič se je vdal in se usedel kot parkljasta žival,.
—	A ti, me je ogovoril v moja kolena, a ti bi jo
pa kar domu fliknil?
Glas je šel po nogah navzgor, segel v uho in me
z nekakšno težo priklonil.
Tudi brat se je ugreznil v topel pesek.
Oba sta me začela ogledovati in se mi na glas
smejati.
—	Kaj je? sem rdel.
Še bolj sta se pognala v beg.
—	A, a, me je kazal Slavko in solze smeha so mu
odletavale kot prosojne muhe, kar pobrisal bi jo ta
naš fajmošterček?
—	Faj-mo-šter-ček, je iztisnil Pepič. A še oltári
po kuhinji?
—	Ne, ne, se je ustavljal brat, zdaj nđ več, zdaj
fantazira o bogu, ki vari ljudi v sodu za pivo.
—	Há, háháháhá, so odmevali streli Pepičevega
smeha.
—	Pravi, je dahnil Slavko, da je bog, da ga je
videl.
—	Ne! sem se uprl.
—	Videl, res? se je zresnil Pepič.
—	Rekel si, je trmal Slavko. Rekel si, da si ga
čutil.
—	Ne drži. Blizu sem mu bil.
—	Ja poj si ga pa moral videti, se je napel v ra-
dovednosti Pepič. Poj si ga pa moral zavohati.
—	Ne diši, sem rekel.
—	Pa smrdi, je zinil Slavko in jel spet grčati s
smehom. Toda Pepič se mu ni pridružil. Čutil sem,
kako se je z desnim delom možganske polute zazrl v
nedosegljivo prostranstvo.
—	Kaj boš, se je prevračal Slavko, on fantazira.
—	Ne, je odščipnil z glasom Pepič, teh hudičevih
stvari ne doženeš z navadnim očesom. Ni tako, veš,
je mešal z roko. Sanje so hudič.
—	E, že vidim, že vidim, je rekel užaljeno brat in
nama ponudil svoj občutek zapuščenosti.
—	Kaj, se mu je uprl Pepič, a ti misliš, da ne bom
zdaj pihnil tistega flakarja? Še prej. Zdaj celo še laž-
je-
—	Kaj boss-ta?
—	Ubila bova flakarja, je povedal brezosebno
Pepič. Naravnost semle, je pokazal sredino čela.
Pink! ga bom.
—	Pa zakaj? sem se utapljal. Saj ni nič naredil.
—	Čakaj, je rekel Pepič. Nemci so nas zasedli.
Zdaj pa jaz tebe vprašam: zakaj ne?
Skomizgnil sem.
—	Vidiš, a vidiš, me je grabil s posmehom in s
spogledljivostjo.
Brat je po pasje miroval in užival.
—	Nemci morajo biti premagani, je vstal Pepič
in se, kot malo prej, zazrl z delom možganske polute
v neznano prostranstvo.
Jaz pa sem visel med tujim življenjem in smrtjo.
Grabila me je stiska. Sporočal sem nemškemu vojaku
z valom misli, naj se ne pride kopat ne danes ne ju-
tri. Ne, ne, ne! sem sporočal v Morsejevi. Ne! Ne!
* Flakar je topničar.
705
Vročina se je širila v kolobarjih. Sonce sredi koz-
mične teme je imelo okoli sebe venec sveüobe. Vse
je potihnilo. Naenkrat smo bili sredi najtišje, skoraj
smrtne tišine. Celo reke z njeno deročnostjo ni bilo
več na spregled.
Razbeljeni pesek je začel hrsteti.
—	Kače! se je ustrašil brat. Obraz se mu je za-
svetil.
—	Gredo pač na rajžo, se je posmejal Pepič.
—	A misliš? sem prisluškoval in odmaknil zad-
njico.
—	To so gadje, poznam šum, je rekel Slavko.
Pepič je prisluhnil.
—	Ja, se je odtrgal iz sredice glasov, več se jih
gre nagih kopat.
—	Glej! se je sprostilo iz Slavca. S Pepičem sva
se zazrla za njim. Z roba polj je segal s svojim po-
gledom ponosni German. Zrl je kakor jelen pred
smrtjo. Nepremično in dolgo.
Ni nas videl.
Od tam zgoraj se vidijo samo borove krone. Od
tam zavohaš samo teman duh igel.
Kaj gleda? sem se mu bližal z mislijo.
Pogledal sem Pepiča in brata. Tudi onadva sta
ga gledala. Z rahlo odprtimi usti. Dih jima je žvižgaje
sikal iz ust.
O German! sem tožil v duhu. Pojdi! Stran! Proč!
Vojaka je zajela nekakšna tema. Ni ga bilo več.
—	Aha, se je naprožil brat.
Jaz sem že hotel vpiti od rešenosti.
—	Psst, me je odrinil brat. A ga ne vidiš?
—	Kje? sem jokajoče butnil.
Res: prihajal je po stezici. Hodil je zgubljeno. Vi-
delo se je, da nekako ve, kam.
Temu človeku, sem ga gledal in premišljal o njem,
je bilo tole položeno k rojstvu — ta hoja po sloven-
ski zemlji in smrt.
Splazili smo se k stezi, obraščeni z jelševjem. V
temni notranjosti grmov je dišalo po človeških od-
padkih.
Začenjal sem se tresti. Mraz me je posul s svojo
moko. Vmesil me je v svoj čudni kruh.
German je že prihajal. Z odpeto bluzo. Vehke pr-
si z rdečimi dlakami so bile kot velikodržavno odli-
kovanje. Opasač je nosil v roki.
Slavko je nameril vanj. Pogledal je nazaj v Pepi-
ča. Ta mu je odkimal in brat je povesU revolver.
Kamni pod Nemcem so se prevračali.
Bil sem smrtno bel in tih.
Vsak trenutek bo, sem drhtel v belih plamenih.
Spočet iz ljubezni za ljubezen, sem kopičil misli,
si prišel; prišel si ves slab in ves slab boš odšel. Zakaj
zakaj — si moj sovražnik? Slišiš! Slišiš! sem vpil.
—	Hej! je zakričal Pepič.
German se je grobo zasuknil. Pokazal je svoje
preplašeno in z belo pobarvano obličje. Usta pa so
mu spregovorila nekaj božjega.
Strel je jeknil. Ozračje je zabmelo.
Nemec je zakopaval noge v pesek, potem pa po
bukovo telebnil.
Vse je zabučalo. Ves svet. Tišina se je razklenila.
Razpadla. Mimo nas je spet udarila Sava. Veje je
zganil nekakšen veter. Ptice so zanorele.
Vdihnil sem jedki dim.
Obstopili smo vojaka, ki je še odpiral usta kot
riba na suhem. Iz dolnjega levega kota mu je lila
pesnato rdeča kri v beli pesek. Nemški duh v nje-
govih očeh je pojemal. Grüss meine Mutter, Grüss
meinen Vater! smo še slišali iz pogleda.
—	Glej! je pokazal Pepič z ubitim zvenom.
Sredi čela je nageljnasto plamenela rana.
—	Fant, si ga pritisnil! je rekel ubito tudi Slave.
Počeno.
German je postajal bel v ušesa in v lica. Natanč-
neje: gorgonzolasto zelen.
Ko sem si ogledal njegove mogočne čevlje, okova-
ne z žeblji, sem videl, da je konec z njegovimi moč-
mi. V čevljih ni bilo ničesar več. Čevlji so me narav-
nost prosili, naj jih sezujem in naj hodim v njih.
—	Ne! sem siknil.
—	Kaj ne? sta me pogledala onedva.
Zaril sem se v molk.
—	Treba ga bo stran, strica, je rekel norčavo
Pepič. A kam? je gledal Slavca, ki je tudi spraševal
s pogledom. V Savo!
—	Ga bodo dobili, se je prestrašil brat.
—	Naj ga. Saj to je prav in — dobro.
—	Ja, jaja, je zdihnil Slavko in se v duhu že
stegnil z rokami niže.
—	Alo, ga je zajel za noge Pepič.
—	Ne boš nič pogledal, kaj ima.
—	Kaj pa ima? je spustil Pepič noge.
—	Kakšna pisma.
—	Kaj pa mene brigajo njegova pisma. Mene je
imelo njegovo življenje. Tega sem mu vzel. Primita!
se je spet sklonil.
Slavko je počepnil, segel po gumbu nabitega na-
prsnega žepa. Iz njega so se usula pisma in denar.
—	Kaj zdaj? se je vznemiril Pepič. Zdaj pa tele
črke. Zdaj se bomo pa zapletli v tisto, boš videl..
—	V kaj? je zazijal Slavko.
—	Obsedlo nas bo tisto, poj pa pride kes in nas
bo pojedlo. Madonca, žrli se bomo, se je približal že
nekakšnemu jokanju.
Slavko mu je zarinil papirje nazaj.
—	Na, jebemti!
—	Ne, res, Slavko, zapentljaš se v mile besede,
koj vzameš konec. Primi raje! je vabil Pepič.
—	Primi! sta pogledala še mene.
—	Fant, ga je spet spustil Pepič in se zagledal
v tiho spočitost na mrtvečevem obrazu. Luknjica sre-
di čela, kamor je smuknila smrt, je sinela. Iz nje je
tekla sokrvica. Pod njo pa se je vzdigovalo nekaj
belega. Morda je hotela ven njegova mama, da bi nas
videla. Morda je hotela zato ven, da bi vpričo nas
zajokala. Ali pa je bilo tisto — kaj vem — pijan
ogrc, veseleč se večmesečne gostije.
—	Ti, se je odtrgal Pepič z njega, enkrat sem
videl crknjenega prašiča. Prav takole rumeno in belo
se ga je lotevalo.
—	Težek je, ga je zatehtal.
—	No, mi je pomignil brat.
—	Kaj je? se je prestrašil Pepič.
—	Vidva sta ubijala, sem zabrusil, vidva... ga ...
—	Ti, je spuščal brat mrličevo roko, njegov po-
gled pa je rasel v mesečevo veličino, in tam so vzni-
kale temne poti.
706
—	Dotakni se ga ali pa te..je vtikal v vsak
svoj glas toliko krvoločnosti, da sem se sklonil po
mrtvečevi levici.
—... ubi-je-va, se je oddahnil brat.
—	Hoo-ó, je zapel Pepič.
Vzdignili smo ga in ga začeli nositi.
Spet je vse zajel mir. Listje se je pražilo v soncu
in vonjalo tako grenko kot cerkveno kadilo. Sončna
kovina pa je žarela v najbolj zlati. Vse nas je oblival
pot. Komaj, komaj smo ga privlekli do Save.
Nekaj trenov smo napeto gledali. Prisluškovali.
Slišali...
—	Sedi! je dahnil brat in sedel na mrliča.
Posedli smo po Nemčevem truplu in butasto zrli
na oni breg, kjer je bilo vse tiho in prazno. Kjer je
žarel samo češmin.
—	Eden je bil, je rekel brat še ves v strahu.
Jaz sem sedel na mrličevih ustih. Grizel me je
v zadnjico.
—	Alo! se je v dihu spet vzdignil brat.
—	S tistele skale ga čmoknemo!
—	Nič na skalo, nič, ga je vlekel po pesku brat.
S Pepičem sva stekla vsak k svojemu koncu.
—	Kar h kraju, ga bom jaz odrinil na sredo,
klinca!
—	Saj, se je razveselil Pepič. Viš, na to pa še
pomislil nisem. Grem zraven. Slave?
Ob vodi sta se slekla do nagega in povlekla mrli-
ča v reko kot Indijanca kanu. Šlo je rado. Vlekla sta
ga za lase, Nemec pa je opletal z nogami kot ogro-
men jeseter.
Reka ob njunih telesih se je kipeče vzpenjala.
Potem je mrlič zdrsnil pod gladino, onadva pa
sta se vrgla v plavanje.
—	O Bog! sem tiho premišljeval in občutil temo,
ki je zajela pred tisočletji Kajna.
Vest! sem se davil.
Ampak jaz te nisem! sem odrinil Nemca v temo.
Dotaknil si se me, dotaknil, se je odsmejal vame.
Onadva psa sta se prijela za breg. Pokašljevala sta
in praskala z nohti po skalah. Zobje so jima, tipkali
prav po pisarniško.
—	Jebemti, au, fu, je prhal in stresal Pepič. Plav-
kasta stegna so se jima raztapljala v rožnato.
Slave je sedel na veliko skalo.
—	Krucefiks, je žavasten dan, je rekel in se za-
gledal v zgornji rečni tok.
Zajel nas je molk. Težek. Nekako tako težek ka-
kor polne ženske prsi. A ženske imajo otroke in dajo
piti otrokom tisto težo, mi pa nismo imeli nobenega
otroka, krucefiks.
707
Rudi Selige:
Ml NAJ TE t LISTJEM
POSUJEN
Dež lije in širi ropot kot kakšen obsežen pojav.
Okrog njega so temni gozdovi in valoviti pašniki,
kajti dež in svet sta visoko zgoraj in visoko nad mor-
sko gladino, ki je zelo spodaj in tam daleč. Vmes,
med dežjem in svetom, je speljana črna cesta, ki va-
lovi med pašniki in smrekovimi gozdovi. Asfalt je
nov in črn, bankine še sploh niso utrjene. Dež tako
zelo lije, da je svet kljub temnim in nizkim oblakom
kot prevlečen z bronco. Kamni ob robovih ceste so
vidni in beli. Na levi strani ceste se takoj; pričenja
gozd, v katerem skoraj ni bukve, hrasta ali cera. Na
desni, kjer se svet preveša, so na vse strani pašniki,
ki so prostrani in so tudi malo bolj v daljavi, kot da
so v meglici ali dimu, ker kaplje pršijo in sekajo vi-
dez, črte dežja treskajo, bliski pokajo in so modri in
beli, in ko se pokažejo vidu, naglo stečejo v črte
dežja. Malo naprej in pod cesto je siv listnjak, vrata
nihajo ven in noter, na desni strani pod prisiDreškom
pa so prislonjene grablje. In ko tako je, ko je vse
v sivi zavesi in ko je vse zelo mokro in razmehčancj
in ko so grablje prislonjene na listnjak, se spustita
s ceste navzdol in tečeta. Voda brizga okoli njunega
teka, okoli razdanih postav, in prši v barve njunih
oblačil. Ko planeta noter, vrata še zmeraj nihajo,
včasih zacvilijo v nemara zarjavelih tečajih ali v raz-
pokanih deskah, včasih pa napol odprta tudi obmi-
rujejo, ker ni ostrega piša ali širokega vetra, ki ima
tako dolgo in široko zaledje, da vleče enakomerno in
brez vmesnih prestankov.
—	Zda.] sva dobili, reče Uršula Volkmer težko
in s sapo in si potem pihne od spodaj v obraz, da
se kaplje malo razmaknejo in razlezejo. Z rokami gre
tja gor, kjer so ostri rumeni lasje s trdim odtenkom
kot gmota mokrote in niso razpuščeni, ampak so
spleteni v kronasto gnezdo. Na senceh pa se posa-
mezni nespeti laski potem kodrajo. Ima visoko trdo
čelo, globoko notri pod njim pa dvoje vodeno modrih
oči, ki včasih gledajo preskakujoče, skoraj zmeraj pa
tako, kot da imajo nekaj zadaj, kot da nekaj vnašajo
v tisto, kar gledajo in jemljejo.
—	Dobili, reče Vasilka in prime krilce, ki je sko-
raj samo na bokih, spodaj na robovih in malo zapla-
huta z njim, da se vodne kaplje, ki se še niso potopile
v mrežo tkanine, mogoče razpršijo v zrak. Gleda
navzdol v beli telečji boks svojih čevljev, stopala po-
makne skupaj, konici čevljev še bolj, in zdaj, ko
sname belo čepico, ima po sredini temena prečo dol-
gih kostanjevih las, ki se zdijo na konceh še bolj
temni, ker so mokri.
—	Ko bi vsaj ostali na spodnji cesti, čeprav je
daljša, reče in ima roke še zmeraj v kroni las tam
zgoraj.
—	Tudi na oni strani je dež, reče Vasilka in na-
glo diha.
—	Seveda je dež, vendar so tam vsaj avtomobili,
reče Uršula in spusti roke dol. — In to bo blazno
trajalo, še reče, ko spusti pogled proti odprtini vrat.
Tesna obleka na nji ni kakor kakšna cunja, ampak
so v nji samo velike temne lise mokrote, ki se vpijajo
v oranžne trapeze in zelene praznine. Potem se ozira
po tem špranjastem prostoru, ki ga prečka lesena
greda, zabita v tla, obdajajo pa ga deske in deske.
Zgoraj je skodlasta streha, za gredo nasproti vrat je
staro zmehčano listje. — To listje, to smrdljivo listje,
reče, ko gleda v kot in si spet pihne v obraz. Pred
gredo je steptana zemlja in njune pete mastno cmo-
kajo po nji.
—	Lahko gledava na cesto in kar od tukaj vzdi-
gujeva roke, reče Vasilka in stakne kolena tudi zelo
skupaj in še bolj zravna ravne noge v belih mrežastih
nogavicah, ko gleda mimo obeh ponjav las navzdol
k stopalom.
—	Si nora? reče Uršula naglo in z malo privzdig-
njenim glasom.
—	Kam naj denem kapo? reče Vasilka.
—	V listje, reče Uršula, če si že takšna prismoda.
—	Ali naj jo položim na tvojo torbico? reče po-
tem in drži belo čepico na pokončnem kazalcu, ki je
kot obešalnik. Potem gre k nizki pregradi, kjer je
njena ovalna torbica na tleh, in domala skrbno po-
loži čepico nanjo.
—	Niti sesti ne moreva s to mokroto na sebi.
Najbolj ostudno je to, da se me vse drži, reče Uršula
in narahlo premika telo pod oblačili.
—	Misliš, reče Vasilka, ki se vrne k svoji steni,
spet pogleda navzdol, potem pa s prsti prime robove
krilca in zaplahuta z njim nad koleni, kolikor se s
kratkim krilcem to sploh da. — Važno je vedeti, da
je šel najin pulover po vodi, reče še potem, se zravna
in visoko vzdigne obrvi proti Uršuli Volkmer, ki je
ob nasprotni steni.
—	Tudi čevlji, reče takoj Uršula.
—	Jasno, oboje, reče Vasilka, oboje je šlo blazno
po vodi, ker voda načrte žene. Adijo, Gorica, reče
potem veliko bolj glasno in se zasmeji v vlažni zrak.
—	Vedela sem, da bo treba k Neckermannu, reče
Uršula, ko stisne ustnice v ravno, odrezano črto. —
Vse, kar je v zvezi z Italijo, je zmeraj narobe, reče.
Vasilka pa zasuče glavo v desno in potem v levo, da
pride izza las njen mehki obraz, se spet zasmeji, da
zletijo iskrice z zob in iz oči, potem pa nese roke
nazaj in se z njimi in s hrbtom nasloni na deske. Ko
z dežjem poteče nekaj mirnega časa brez besed in
gibov, se Uršula počasi ozre proti nji, ki je mokro
vržena na deske in malo tudi prilepljena nanje.
—	Tako sva ostali na cedilu, reče potem in tudi,
ko že reče, sploh ne premakne svetlo modrega po-
gleda od nje.
708
—	Pritisnjeni sva v ta špranjasti prostor, reče
Vasilka in zaobrne oči tja gor, kjer so skodle.
—	Ja, reče Uršula, to bo trajalo.
—	Blazno, reče Vasilka in nagne glavo postrani
domala milo, kot da bi rekla kakšno drugo besedo.
Dež pa je zelo slišati, zelo lije. Iz večjih špranj škropi
in se potem na temnejšem ozadju vidi kot siv oblaček.
—	Cesta je tako nova, da sploh še ne vejo, da
je odprta, reče Uršula.
—	Zmeraj se kdo najde, reče Vasilka zelo jasno
in zelo drugače kot poprej. Potem iznenada stopi
proti sredini prostora, se ustavi in še naglo reče: —
Oh, zmeraj kdo pride, zmeraj kdo pride, potem pa
naredi nekaj poskočnih korakov po malem prostoru,
dokler se spet ne vrne k svoji steni, na katero se
spet mokro prilepi in počasi usahne v mirovanje in
lepljivo negibnost, ki se ji zelo prilega postrani nag-
njena glava in malo vlažne in razpršene oči, ki so
rjave.
—	Čakali bova do sive starosti, reče Uršula in
udari s pestjo po deski.
—	Siv je dež, reče Vasilka.
—	Dolgo ne bo nobenega.
—	Ali pa bo dež pojenjal.
—	Si nora. Poglej ven, reče Uršula.
—	In tako bo šlo vse po vodi.
—	Se ti je kaj takšnega že zgodilo, reče Uršula
čez čas.
—	Je, reče Vasilka, potem nemirno strese z las-
mi, pogleda gor in reče: — Te špranje, ti neumni
skednji, potem pa počepne: — Enkrat sva se peljala
— nekam navzgor in je bilo zelo čudno, reče. Po
njunih oblekah je čutiti rahel veter, ki vleče čez most,
in tenko kovinsko ograjo na njem, ki je rdeče pobar-
vana. Pod mostom je velika globina, tako da se proti
dnu kar megli in je sivo. Nad mostom je siv zrak in
zračna meglica, ki hiti v več smeri, v zraku je malo
mlečnega sonca, ki prši iz zabrisanega kroga in kolo-
barja in sem dol ne prihajajo nobeni suličasti žarki.
Vasilka se s komolcem naslanja na kovinsko ograjo,
na vodoravno tricolsko cev, ki je rdeča, Uršula Volk-
mer pa se z enim bokom in enim položnim komol-
cem naslanja zraven in gleda pravokotno na njeno
smer pogleda in obraza, ki govori navzdol v meglo
globine: — Naenkrat pa resk! in moja stran zadaj se
je povesila in zaropotala. Potem je ustavil skoraj v
jarku in je imel rezervno kolo — ni pa imel tiste
vinte in je bilo najbolj blazno, ko ni imel tiste ročice
za vzdigniti. Potem je držal zadaj in vzdigoval, jaz
pa bi morala natakniti kolo na tiste Štifte. Ampak se
je sukalo in sukalo, in če sem našla enega, v drugega
ni šlo, in spet je padlo vse dol. On pa ni mogel več
držati. Potem sva še in še poskušala, potem pa nisem
več mogla, ker mi je šlo tako na smeh.
Dež tam zunaj je tako enakomeren, da je kot
zavesa, in črte dežja so kot narisane, tako so nepre-
trgane, sem noter pa prihaja sklenjen glas kot od
slapa Savice. Zdaj vrata za spoznanje nihajo, v zraku
je gotovo veliko prevelik odstotek vlage, listje za niz-
ko pregrado mora biti zelo razmočeno. Skodlasta
streha ne pušča.
—	Saj sploh nobenega ne bo mimo, reče Uršula,
odkimava z glavo in gleda proti vratom, kjer se od-
prtina zlagoma oži in širi. Roke drži sklenjene na
trebuhu. Ima oster, izklesan obraz. Nos se ne vzdi-
guje v greben, ampak steče iz čela v nagli, odločni
črti, ki se zmehča šele tik na koncu, ko se zaobli v
obe krili nosnic. Ramena ima visoka in ozka. Iz njih
izstopata ključnici kot rahla, premišljena gradbena
elementa. Oči so še zmeraj zelo modre in vodene,
kot razlezene, kot da nimajo nobene osrednje točke,
iz katere gre potem pogled ven.
—	Mokra sem, reče Vasilka, se drobno premika
in gleda po sebi navzdol.
—	Tudi žejna sem, reče Uršula, ko bi imeli vsaj
kakšen kompot.
—• Mm, reče Vasilka, ko jo najprej vprašujoče
pogleda, kakšen veličasten kompot, reče in nagne gla-
vo postrani v držo, ki je drža mehkih in milih besed,
kakšen mareličen kompot, a? Kakšen fin kompot v
porcelanastih skodelicah, na krožničkih, ki žvenketa-
jo, a? Ta hrana malomeščanske polizanosti, reče in
strese z glavo.
—	Dober je, ko je človek žejen in pritisnjen v ne-
kakšen prostor, reče Uršula čez hip, ko se Vasilkin
ostri glas malo poleže.
—	Kar naj ti dobro dene, reče Vasilka skozi zobe
in razsute lase, jaz pa sem mokra in po vodi je šla
tudi frizura.
V pritličnem hodniku renesančne mestne hiše,
kjer je stalna razstava debelih bronastih in mavčnih
kipov, prihaja skozi okno nasproti vrat poševna svet-
loba dopoldanskega sonca in je vse tiho. Tema pa
prihaja od vhoda, kjer so težke hrastove dveri trdo
zaprte. V srečanju poševne svetlobe in teme stoji
Vasilka pred visokim podstavkom, na katerem je do-
prsni kip bradatega starega moža. Ko z očmi skoraj
nepremično zre v višino njegovega visokega čela, so
njene roke malo pred njo in so zdaj skoraj trdo skle-
njene, zdaj malo razmaknjene, zdaj usmerjene naprej
— in potem se tudi vijejo med sabo, kot da imajo
veliko prstov in kot da se delajo, da hočejo nekaj
narediti.
Skozi režo med vrati, ki se še zmeraj širi in oži,
je videti vodo med bilkami trdih trav in kaplje in
pršenje kapelj nazaj gor. Kolikor ni vse sivo, so bilke
žolte in trdo štrleče, kljub takšni vodi, ki vse mehča.
—	Tak mir je, da se človek kar čuti in zaveda,
reče Uršula.
—	Ja, in razmišlja o sebi, a ne, reče Vasilka.
—	Ja, reče Uršula, naredi trd, kljubovalen obraz
in ga pošlje proti Vasilki.
—	Kaj neki pa ima razmišljati, reče Vasilka in
spet zaplahuta s krilcem, skoraj naglo in nestrpno.
Potem pa spet reče razločno in otepa s krilcem po-
časi in po zlogih: — Kaj ima to razmišljati o sebi?
—	Razmišlja o sebi, kako je z njim, ker je mir
in se zaveda. Ali pa ga je strah, ko je sam v nekakš-
nem prostoru, ki je moker in gluh.
—	Zakaj bi razmišljal in bi ga moralo biti strah?
Od kod si to vzela? reče Vasilka.
—	Mora razmišljati. Če ne razmišlja, ga je strah,
reče Uršula.
—	Tebe je strah, reče Vasilka, malo vode, malo
dežja in samota, pa že ne veš več, kaj si, reče in vrže
krilce z naročja navzdol. — Sicer pa, reče čez čas in
gleda proti vratom, če si mislila kaj drugega, če pre-
mišljaš — kdo ti brani, vrni se k vsem svojim Volk-
merjem in svojim malomeščanom, pa lažite še naprej.
709
—	Mi pa nič ne lažemo? reče Uršula, se malo
odmakne od lesene stene in pošlje proti nji voden
pogled, ki je sicer zelo odprt, vendar gre za spoznanje
tudi izpod obrvi in čela.
—	Nisem tako rekla, reče Vasilka.
—	Vem, nisi tako mislila, reče in se spet nasloni
na deske. Potem čez čas še pravi: — Prav ta forma
je pri njih v redu. Kvari jih... Kvari jih samo po-
hlep po denarju. Veliko denarja! In potem postane
skozi ta kup — posebno še, ker ga ponavadi sploh
ni — tudi vse drugo veliko in napihnjeno kot kakšen
pokvarjen vamp.
—	To si si enostavno izmislila, reče Vasilka in
zamahne z zeleno plišasto roko proti nji. Tudi brez
njega bi bili vampasti, napihnjeni in takšni, kot so,
še reče. Vrata zdaj zelo zanihajo in skoraj udarijo
v podboje, skozi dolge špranje pa je mogoče zaslišati
takšen val vetra, ki to počne.
—	Nimajo več nobene vere, reče Uršula in se
pomakne k vratom in jih z nogo spet odsune.
—	Ali se sploh še da reči, da živijo, reče Vasilka
in stegne obe dlani predse, posebno ko so se čisto
pomešali s temi novimi gospodi in knezi revolucije.
—	Ja, reče Uršula domala nerazločno in skoraj
prikrito, moj stric Karel je že takrat rekel: Ksindel.
ksindel, reče, potem pa se visoko zravna in stisne
ustnice v ravno, zelo izdelano, prav nič slučajno črto.
Široke stopnice, ki vodijo navzgor na zrak in ne-
mara na široko cesto, navzdol pa v osvetljeni hodnik,
ki se na dnu stopnic zasuče v levo in je tudi ves ob-
dan z rjavkastimi marmornatimi ploščami tako kot
stene na stopnicah, so prazne in tudi zelo osvetljene.
Mogoče je ura pozno ponoči, ker ni nobenega pešca,
da bi prišel po hodniku pod cesto, in nobenega, da
bi prišel navzdol in potem šel po podzemnem hod-
niku mogoče na ono stran ceste. Stopnice so zelo
bele. Na desno steno se naslanja Uršula Volkmer,
malo oglati nogi, med katerima so tudi neoble praz-
nine, ima zravnani, stopala, ki so obuta v čevljcj'
s polvisoko peto in imajo po dve sponki na nartu in
so iz juničjega boksa — nubuka, so eno zraven dru-
gega, dlani ima skrite zadaj med križem in rjavim
marmorom, rumeni lasje so osvetljeni modro, ker je
više nad njo modra neonska cev, črno krilo kaže
drobne kristalčke svetlobe, ki utripajo kot zvezdice,
čeprav se njeno telo ne premika. Ob nasprotni steni
je Vasilka z zravnano nogo na isti stopnici, na kateri
je tudi Uršula, z drugo, upognjeno, pa je na višji in
koleno gre zelo naprej v prostor stopnic, je okroglo
in oblo in pokrito z mrežasto nogavico belo bele
barve. Tudi gornje telo, ki ima na vrhu belo čepico,
je pognano naprej in proti oblemu kolenu in v hladen
prostor stopnic, obe dlani pa sta na zelenih plišastili
bokih, ki se motno svetijo.
—	Vsega tega se človek hitro naveliča, reče Va-
silka.
—	Ja, reče Uršula zravnano, ampak tudi kaj
takšnega je treba poskusiti.
—	Dobro, reče v prostor in naprej, dobro, en-
krat ... mogoče še kdaj, ampak pozneje.
—	Šla boš na tečaj takoj, ko končaš, reče Uršula
in se za spoznanje našobi.
—	Ko bi me vsaj vzeli, reče Vasilka, pomane
dlani drugo ob drugo, kot da je nestrpna, potem pa
pogleda na svojo zeleno ramo in odpihne z nje belo
nitko ali belo smet. ki je bila tam. Potem še reče:
— Preveč jih gre.
—	Ja, ampak jih tudi zmeraj več rabijo, reče
Uršula v svojem črnem, skoraj trdnem krilu, kar po-
glej, kako se zmeraj bolj zanimajo. Videla sem, ko
je Narta priredila prikaz svojih maž, čeprav so smrd-
ljive in zanič.
—	Ampak v Zagreb je treba, reče Vasilka in
zazeha.
Ko je v listnjaku nemara celo bolj temno, kot je
bilo spočetka, in ko je tudi vse ozračje nemara bolj
nizko, dež pa enakomerno šklopota. vzdigne Uršula
pri svoji steni roke visoko v zrak. kjer je skodlasta
streha, in si potegne bluzo čez pleča in glavo in po-
tem rokava čez zapestja. Spodaj so njena koščena
ramena in po dve naramnici črnega nedrčka, ki je
oglato trd, in temno zelene svilene kombineže, ki se
lesketa in valovi.
—	Ne bom se prehladila, reče.
Trikotna, vendar na vogalih oblo izoblikovana
miza ima čipkast prtič. Na njem je rjava steklenica,
tik ob nji pa sta dva kozarca, ki sta do polovice
polna rjave tekočine. Sedita si nasproti na nizkih
foteljih, da grejo kolena skoraj nad višino mizice,
in kadita. Potem se dim ne izgublja v zraku, ampak
v štrenastih kolobarjih zelo kroži okoli njunih frizur.
Uršulin dim se spleta v kolobar okoli njenega kro-
nastega gnezda in ga tako širi in viša, Vasilkin dim
pa polzi potem po obeh ponjavah gladkih las gor in
dol. V sobi je veliko raznovrstnega pohištva, posebno
veliko se zdi, da je drobnih kosov pohištva raznih
barv, ki ponavadi ne služijo ničemur, so pa tako
priročni. Stene skoraj ni videti, tía so vsa prekrita
z raznimi majhnimi preprogami, posebno pa s krat-
kimi tekači, ki so položeni vzporedno in gredo gor
in dol. Na kavču je veliko pokrival, najbolj na vrhu
je pregrinjalo, sešito iz raznobarvnih pravokotnikov
odpadlega blaga. Na kosu stene, ki je nad nizko
komodo, so fotografije v drobnih paličkastih okvirih.
Dve mali fotografiji sta stare rjave barve. Tudi vse
drugo — nizka omara, ki je nemara za perilo in
robce, visoka omara, ki je za obleko in obešalnike,
psiha, ki ima srebro zadaj že dostikrat načeto, spodaj
pa predalčke, je bolj rjave kot pa kakšne druge barve.
Vrata so bela.
—	Človek misli in se pripravlja, da bo v redu ali
pa še bolj. potem pa takole. Na koncu se vse podre,
reče Uršula, ko zamenja dim v pljučih z zrakom.
—	Ja, reče Vasilka, to je zmeraj tako. Še kadar-
koli smo kaj imeli, se je vse pričelo tako zbrano in
zadržano, na koncu pa se je vse podrlo.
—	Ja, reče Uršula, vse je negotovo.
—	Ja, reče nemirno Vasilka, ja, potem pa na hi-
tro pogleda proti vratom, ki so bela, potem pa spet
proti nji in se celo nagne čez mizico proti nji in na-
peto in pridušeno reče: — Najbolj fino pa je bilo.
ko si je odpel kravato in počasi zlil steklenico za
srajco. Fino je bilo, ker je vse naenkrat postalo tako
tiho, kot da počne ne vem kaj. Potem je začelo cur-
Ijaü najprej v pasu ven. Ko je bila steklenica prazna
in je vse teklo iz njega, se je ulegel pod mizo in se
pokril s prtom. To je bilo prav grozno videti, reče
in oči, ki so tik nad mizico in zraven steklenice, se
ji lesketajo.
710
Uršula stoji na sredini prostora in plapola z blu-
zo, ki jo drži za ramena, po temnem zraku. Potem
jo obdrži pred svojim obrazom in reče:
—	Ali pa naj kar piham vanjo.
—	Pihaj, reče Vasilka skozi zelen plišast pulover,
ki ga slači. Potem ima spodaj belo svileno bluzo z
neverjetno širokim ovratnikom z globokim ostrokot-
nim izrezom in z zelenimi manšetnimi gumbi na za-
pestjih.
—	Tudi ti pihaj, reče Uršula iznad tkanine in se
nasmehne.
—	Ne, reče Vasilka, samo toliko, da malo otre-
sem.
—	Ali hočeš, da te z listjem posujem? reče Uršu-
la še zmeraj iznad oranžno rumenih trapezov in še
zmeraj z nasmehom. — Če se uležeš in te z listjem
posujem, potem listje vpije vlago, reče.
—	To gnilo listje, reče Vasilka in zaviha nosek
tja gor, kjer je rjavo levo oko, z desnico drži pulover,
z levico pa si odmakne belo svilo od malih prsi, da
nemara pride vmes zrak, da pride zračna blazina
med rjavi napeti blesk in mokroto, ki je težka, čeprav
je svila tanka.
Tam. kier je ozemlje starega mesta zelo strmo in
visi od Rožnovenske cerkve navzdol, kjer so majhne
trgovinice z drobnimi, doma narejenimi izveski, in
popravljalnica radioaparatov, se Uršula komaj ustavi
in zavihti torbico v loku po zraku, ker jo ozemlje
žene navzdol.
—	Kaj? reče Vasilka. ki se ustavi, usmerjena
navzgor.
—	Uf, reče Uršula zadihano, skoraj bi padla. Vse
težave grejo na kup, reče in potegne iz torbice bel
robček.
—	Kaj je? reče Vasilka.
—	Bila sem v boutique, reče, ko si obriše nos.
Perfekten kostim, nimaš pojma, kakšen. Takšna ru-
mena barva, da kar oči ne moreš odmakniti. Ima
krilo z gubama po vsej dolžini, žepa pa sta navrh
našita in pomaknjena čisto navzgor, reče in lovi sapo.
— In stodeset tisoč, si predstavljaš, koliko je to, reče.
Neka gozdna tla so zelo posuta z listjem in veji-
cami. Visoka drevesa niso zelo na gosto, tudi svetlo-
ba je med njimi. In ker so tla prostrana kot kakšna
ravnina in so gozdna debla vse naokrog, je slišati,
kako po teh šumečih tleh bežijo koraki, ki so trdi
in enakomerni. In ko je vse tako zelo prostrano, da
gre lahko oko neovirano na levo, na desno, naprej,
nazaj, vseeno ni videti ničesar drugega kot gozdna
da, debla, kakšno švigljo vmes in poševno svetlobo
med debli.
—	Če stojim tako med vrati in maham z bluzo,
lahko pride kakšen blazen avto in ustavi, da se bo
dež kar zaprašil, reče Uršula, odrine z nogo vrata
ven in zamaha z bluzo.
—	Ja, reče Vasilka. ki se oblači, samo najprej
moraš stopiti toliko v dež, da boš sploh vidna, potem
pa mora kakšen avto sploh priti, da se bo zaprašil.
ko te bo zagledal.
—	Jasno, reče Uršula, razstaviti se je treba.
—	Kar pojdi ven in stoj sredi jase takšna, kot si.
Ni nobenega blaznega avtomobila, ki bi šel mimo.
še bolje pa bo, če si snameš en jošk in ga vržeš v dež.
—	Fino, reče Uršula, to je fino. Kar tako bi stala,
dež bi lil in avto bi blazno ustavil, vse zavore bi se
zarile v asfalt, z mene bi pa lilo in niti trenila ne bi.
To bi bilo še bolj fino kot tisto, ko se je Pogačnik;
razstavljal na stopnicah v Prešernovi hiši.
Iz temnega dvorišča, ki ga na treh straneh okle-
pajo visoki zidovi z okni in perilom in cunjami, ki
visijo z oken, na četrti strani pa lesene drvarnica,
pomigne Vasilka Uršuli v temen nagneten hodnik,
ki ne vodi na stopnišče, ampak v hladne kletne pro-
store. Ob vrečah, ki so naslonjene na obeh straneh
hodnika, se ustavi, se spusti na najbližjo vrečo in
pokaže Uršuli sosednjo, za spoznanje nižjo.
—	Le kaj naj, reva, zdaj storim? reče potem še-
petaje proti Uršuli. — Sploh ničesar noče slišati.
—	Ja, saj, reče Uršula, kako si le mogla.
—	Kako sem mogla, reče Vasilka in narahlo stre-
se z glavo, ne vem, sploh ne vem. Zdaj, ko premiš-
ljujem, vidim, da sploh ni bilo prav. Ampak tako se
mi je zgodilo.
—	Pa si mu povedala, da nisi nič premisiila?
reče Uršula in jo malo pogleda od strani.
—	Pst, reče Vasilka, ji položi eno roko na ramo,
z drugim kazalcem pa si gre na ustnice. — Govori
potiho, te babe v hiši vse slišijo... Seveda sem mu
rekla, pa noče nič razumeti, pravi, da se to ne da
razumeti in konec.
—	Ja, kaj hočeš potem. Vzemi, kot da je to uso-
da, in pika.
—	Ampak žal mi je, reče Vasilka s tihim, a na-
petim glasom in se domala proseče spet skloni bolj
k nji. Ko se spet zravna in Uršula nič ne reče; am-
pak se celo nekaj ozira po temačnem prostoru, v
katerem razen vreč in sten ni videti ničesar drugega,
pogleda spet postrani proti nji, pogleda zelo rjavo in
nevedno, hkrati pa se ji kotička ustnic za delček
sekunde zganeta in v tej nejasni svetlobi vreč in zidov
je videti, kot da bi se zdrznila v oster in nevaren
nasmešek, ki pa takoj zgine spet v ploskvi obraza.
Potem reče: — Kaj naj, reva, zdaj storim?
—	Saj, reče Uršula čez čas, ko tudi Vasilka nič
ne reče, le kako si mogla? in jo pogleda navzgor.
—	Ja, reče Vasilka, ko zavzdihne in se obrne
proti steni nasproti njiju. — Bilo je tako zelo svedo
in tako novo sonce, ko sva sedela spodaj na travi.
Čas ni tekel nikamor, posebno še, ko je bilo skoraj
že poldne in je bilo vse samo še bolj blazno tiho.
Zgoraj nad nama je včasih zagrmel vlak in se koj
zatem zaril v brezno predora. Drugače pa je bilo vse
pri miru — niti veje na spodnjih drevesih se niso
majale. Niti enkrat, vsaj ne spomnim se, da bi se,
se niso niti premaknile, reče in se spet obrne k nji.
—	Pst. reče Uršula, ne tako glasno.
—	Niti enkrat samkrat, reče. — Potem sem vča-
sih videla tam zgoraj pred odprtino predora črno po-
stavo, ki se je tudi malo premikala in je zdaj bila,
zdaj je ni bilo. Ko čas še zmeraj ni nikamor tekel
in se mi je zdelo, da je zraven mene malo zadremal,
sem se počasi pričela pomikati navzgor.
—	Si se kaj ozirala? reče Uršula tiho.
—	Ne, sploh ne. Šla sem počasi in malo sem in
tja, kot da iščem kakšne rožice. Ko sem prišla na
vrh vzpetine, kjer tračnice migotajo v svetlobi in kjer
je vhod v predor, sem obstala in dolgo gledala tja
noter, kjer je bilo samo v začetku malo svetlo, potem
pa je bila sama črnina, dokler mi ni začelo znotraj
vse razbijati in sem slišala srce kot kakšno lokomo-
711
tivo in sem pod obleko po vsem telesu čutila drobne
kose mraza. Še malo sem se potem ozirala po trač-
nicah na ono stran, kjer ni predora, in še ko sem
gledala po njihovih črtah, sem se s telesom zadenjsko
pomikala proti predoru. Ko se je siva meja svetlobe
že spustila čezme in je bilo vse samo črno in globoko
črno, je v meni še bolj bobnelo, da sem čutila žilo
nad ušesom, in vse se je zlivalo v črno, da sem se
skoraj opotekala in so mi kolena klecala, in čeprav
sem si govorila, da naj grem nazaj, to je v tisto smer,
v katero sem še zmeraj gledala, sem se še zmeraj
pomikala naprej v predor ali pa mendrala na istem
mestu. Potem sem se zasukala proti temi in v očeh
me je prav bolelo od teme, ko sem se tako napenjala,
da bi jo predrla. Potem se mi je zazdelo, da se vse
samo še bolj gosti, da ob meni ni samo zrak, ampak
da je ob mojem telesu nekaj masivnega in razsežne-
ga. Ko je bilo vse še bolj temno in me je ta gmota
vso preplavila in je bilo strašno vroče in se je me-
šalo z globoko sapo, ker sem še komaj dihala, ker
me je ta tema in vse to težko gnetlo in mi jemalo
pljuča, dokler nisem na svojih plečih začutila mrzle-
ga zidu, bobnenje pa je, se mi zdi, še zmeraj nara-
ščalo kot pri tvojem Pacificu 231, reče z zelo zadiha-
nim in zadrževanim šepetom, obe dlani, stisnjeni v
pesti, pa tišči pod brado. Ko jo Uršula vodeno po-
gleda, se malo odmakne od nje, potem pa nadaljuje:
— Ko sem tekla ven in potem navzdol po travniku,
sem videla, da sem vsa črna po obleki, in ko sem
šla z roko po obrazu, je bila tudi roka črna, reče spet
tiše, pri tem pa si gre počasi, tako da se koža in
spodnja ustnica počasi vračata v pravo lego, z raz-
širjenimi prsti čez obraz.
—	Kaj je potem naredil? reče Uršula.
—	Oh, reče Vasilka z bolj odprtim glasom, vse
je že pospravil, vso tisto trapasto hrano, papirčke,
odejo. Škatlo je dajal ravno v torbo, jo zapel, si ste-
pel smeti z obleke, se počesal in šel, kot da gre v
službo, ki je tako fina in mu toliko obeta za tisto
njegovo napredovanje, reče domala jezljivo in glas
ji narašča, ko to reče, in besede so naglejše in nekaj-
krat zažene žive lase tja nazaj.
—	In ni rekel nič? je slišati šepet Uršulinega gla-
su, ko so Vasilkini rjavi lasje še zmeraj živi.
—	Nič, reče, nič, saj je bil tudi tako užaljen, da
bi se po moje kar razpočil, reče še zmeraj z lasmi
in nemirno glavo, potem pa se v hipu umiri, se vsa
zmehča, da lasje spet spolzijo v obraz, ko se počasi
sklanja spet dol in skoraj zatarna: — Kaj naj nare-
dim, kako naj to popravim? in ostane dolgo tako ne-
gibna in strta, čez čas pa sunkovito izpahne roko v
mračni prostor, se grobo zareži in reče: — Prekleti
gnoj malomeščanski! in sunkovito vstane.
—	Ksindel, reče Uršula, ki še zmeraj sedi, in rav-
na črta ust se ji podre v zaničevalen nasmeh.
Potem še zmeraj sklenjeno dežuje. Obe sta spet
oblečeni in naslonjeni na tisto steno listnjaka, ob
kateri je bila prej samo Vasilka. Roke imata zadaj,
z obrazoma sta usmerjeni ven in lahko vidita, kako
dež sploh ne ponehuje, kako vrata še zmeraj nihajo
ven in noter, in dvoglasno deklamirata:
Polnočni zvon z visokih lin
krepko zaklenkal je.
Potihnil glas je violin,
strunar odbrenkal je.
Plesišča in gledišča se
povsod zapirajo,
v odprta pa svetišča se
zemljani zbirajo.
Glej, božji hram tam sred poljan
dviguje se v nebo,
oj božji...
potem pa Uršula plane v smeh in skozi smeh, skozi
usta, ki imajo smešno slino, skozi ves naprej nagnjen
život reče:
—	Še v tem dežju, še tukaj je blesavo in brez
zveze.
Vasilka, ki se tudi smeji, potem skomigne z ra-
meni, pogleda navzdol k stopalom, ki so čisto skupaj,
in si nemara ogleduje telečji boks svojih čevljev, ki
so tudi razmehčani in mokri od vlage. Uršula naredi
nekaj korakov po prostoru, se ustavi ob nasprotni
steni, tam nekaj časa od blizu gleda v letnice desk,
potem pa gre k vratom, in ko že lahko gleda ven, ko
je zunanjost pred njo razgrnjena, reče:
—	Ko bi vsaj ponehalo, in malo tudi zavzdihne.
—	Nikogar ne bo, reče Vasilka še zmeraj proti
svojim stopalom. Potem pa sunkovito pogleda na-
vzgor v skodlasto streho in reče:
—	Lahko pride samo kakšen NLP. Lahko stopi-
va ven na dež in se ozirava navzgor, če bo prišel
kakšen NLP, reče in stopi proti vratom.
—	Ja, reče Uršula in jo odsotno pogleda, tako da
je zelo vidno nasprotje med njenimi modrimi očmi
in krono rumenih las tam zgoraj, ki se še najvidneje
sušijo, in črnim taftom, ki je trd in včasih skoraj zvo-
nasto zaniha ob nji.
Vasilka sedi sama za mizo s prtičem, pred sabo
ima zvezek, kot da piše kakšno nalogo, z desnico
drži nalivno pero tik nad zvezkom, leva dlan pa je
sploščena med kolenoma. Gleda nepremično v zve-
zek. kot da je zatopljena, čeprav od zunaj ali pa
nemara iz sosednjega prostora prihaja trd hrup, kot
ga ponavadi povzroča zadevanje trdih predmetov.
Potem ko se še bolj zadevajo in je tudi v sobi in nad
zvezkom več tega hrupa, visok ženski glas zateglo
zakriči: Ivaaaaaaaaaan!
Dež je nepremična zavesa, oblaki so nizko, veter
spet enakomerno vleče, po skodlah šklopota, Uršula
je obrnjena z obrazom proti steni desk. dlani in prste
ima na deski tik pred svojimi očmi in je pri miru.
Tilnik ima skoraj nag, tudi mali tenki lasje, ki raste-
jo po zatilju, so počesani navzgor v krono. Ko je tako
še zmeraj pri miru, je mogoče slišati njen glas, ki ni
namenjen v določeno smer, ampak prši:
—	Kako se to zabubijo.
Drvarnica je zelo tesna. Na eni strani je skladov-
nica drv, na drugi pregraja iz redkih deščic, v globini
pa je črno in je premog. Vrata so odprta na stežaj,
takoj za pragom je tnalo, v katerega je zasajena se-
kira. Ena noga je na deh na treščicah, druga je po-
ložena zraven ušesa sekire na tnalo, obe pa sta obuti
v bele čeveljce skoraj brez pet, ki imajo spredaj črno
kapico. Ob podbojih vrat sta še dve stopali, ki sta
obuti v rjave čevlje z dvema širokima sponkama na
nartu. Uršulin glas je tisti, ki reče:
—	Vidiš zdaj, kako je to.
Potem ko se bela noga na inalici za spoznanje
zgane, kot da lovi boljšo lego ali telo tam zgoraj
712
ravnotežje, reče Vasilkin glas, kot da prihaja veliko
bolj od daleč, kot so lahko usta od stopala:
—	Tako tudi je. Kaj pa misliš, da je ta družinska
toplina, ki se razkazuje, ko pride domov, ko se vsi
kompotasto smehljajo in se kadi iz krožnikov in jim
prinese kakšno drobno reč ali pa banane, da so po-
tem vsi veseli in novi. Če pa bi imeli takšen nos, bi
lahko vohali, kako je drugače, in da mogoče še celo
ima na sebi njen vonj. Ker ga nimajo, je tako vse
v redu. Ko pa pride na dan, ko se razkrije, je to
grozno in so vsi presenečeni, potem pa se pokaže,
kaj je ta meščanska družina, reče Vasilkin glas in
njena desnica, ki nima nobene zapestnice ali obročka,
prime ročaj sekire skoraj tik ušesa.
—	Imaš vsaj kakšno cigareto? reče Vasilka.
—	Ne, reče Uršula, sem že pogledala v torbico.
—	Škoda, reče Vasilka, lahko bi vsaj kadili.
—	Lahko te posujem z listjem, reče Uršula. —
Ali hočeš počeniti tjale v kot, da te posujem z listjem
in te sploh ne bo videti, reče z nasprotne strani list-
njaka in pokaže s prstom v kot, kjer je nizka lesena
pregraja, za katero je listje.
—	To gnilo listje, reče Vasilka, se našobi in od
spodaj navzgor zaokroži z očmi proti nji. Potem
Uršula z oglatimi in krhkimi rameni stoji pred režo
vrat in je obrnjena ven, kjer je siv dež. Čez čas se
zbrano in resno obrne proti nji, in ko jo nekaj hipov
gleda, reče:
—	Mislim, da ne bo nobenega, ker sploh ne misli
ponehati. Kar poglej ven!
Vasilka je naslonjena daleč naprej na prednji del
avtomobila, tako da je videti samo njeno napeto
spodnje telo, zeleni hrbet in lase. Uršula sedi za vola-
nom, vrata so odprta, in gleda skozi prednjo šipo
v Vasilko, ki reče:
—	Samo poglej, kako se to ljudstvece vali od
trgovine do trgovine in se pase.
—	Ob ponedeljkih je zmeraj tako, reče Uršula,
ob ponedeljkih je takšna navada, da pridejo iz vseh
vasi, kot da je sejem.
Trg, ki je širok in dolg, ima na obeh straneh
trgovine, vmes pa je ulica in še širok prostor za par-
kiranje, ki je ta čas popolnoma zaseden. Ljudje v
temnih oblačilih se malo zbirajo v trope, malo pa se
premikajo gor in dol po trgu. Res je ponedeljek in
sonce sije jasno, kot je to največkrat v začetku tedna,
posebno če se letni čas preveša ali prehaja.
—	Samo poglej, kako so neokusni, reče Uršula,
in potem kupujejo te neokusne jugoslovanske izdelke,
ki so tako ali tako za na sejem. Vasilka zasuče obraz
proti njenemu steklu in se kislo nasmehne:
—	Kot da je kaj važno, kakšno je. Potem se spet
usmeri tja čez, čez bleščeče se pločevine proti trgo-
vinam na oni strani, in reče: — Najbrž ne preteče nui
minuta, da vsaj eden ne bi našel kaj zase, kakšno
blazno fino reč, in se je razveselil.
—	Vse je mokro, reče Vasilka, se nakremži in
potegne od sebe proti prostoru lope zeleni pliš svo-
jega puloverja in belo svilo pod njim, da nemara pri-
de med mokro kožo in mokro tkanino zračna blazina,
ki daje občutek suhosti. — Če bi imela kakšen ven-
tilator ali fen, ki dela suh zrak, še reče.
—	Tako kot v kakšni pisarni, reče Uršula s črto
v ustih, ki se krivi v izkrivljen posmeh, ko je pozimi
električna peč na ventilator, da ti vse živce osuši in
vname, poleti pa te prehladi. Nobena od teh iznajdb
ne more nadomestiti starih debelih zidov, reče.
—	Samo ne govori mi o pisarnah, reče naglo Va-
silka, se malo razkorači, z rokami pa se prime za
glavo in za uhlje. — Smrad ponošenih in neopranih
jopic, pačenje in prilizovanje, samo o tem molči, še
reče.
—	Saj so res ostudne s temi svojimi.drobnjarija-
mi, ko so tako hitro zadovoljne, reče Uršula. Potem
pa imajo še tiste svoje drobne pisarniške ljubezni s
sprenevedanjem in polizanimi šefi, ki sploh ne vejo,
zakaj to počnejo, in mislijo, da bojo potem fini, če
se bojo šli te reči. Ksindel! potem skoraj zakriči, ti
tipi, ki prihajajo, mislijo, da bojo z eno samo žlico
pospravili vse veliko iz starih časov, pa še strasti za
kaj takšnega ne premorejo.
—	Ja, reče Vasilka, to so naši direktorji in njiho-
ve male Anče, reče in še zmeraj drži roke na glavi
in na uhljih.
Tako potem stojita: Vasilka z rokama na glavi,
Uršula pa usmerjena skozi režo vrat v dež, ki lije
in širi ropot. Oblaki so se spustili še niže, še bolj
mračno je, ko se potem belo modro zabliska. da so
ves listnjak in obe v njem s svojimi oblačili beli in
mrtvi kot v jedru elektrike.
—	Kakšen grom, reče Uršula in si nese roke na
obraz, kako strašno grmi.
—	To je lahko dobro znamenje, se zasmeji Va-
silka. grom lahko prinese NLP.
Vasilka napol sedi napol leži na kavču in se pači
proti vratom, izza katerih ne prihaja noben glas, šum
ali zvok. Samo v oddaljeni oddaljenosti je slišati vio-
lino, ki igra obotavljivo, vendar jasno in enosmerno
izpeljano melodijo. Potem pokaže tudi jezik proti
belim vratom, ki niso čisto zaprta, vendar se nič ne
premikajo in tudi kljuka ni upognjena navzdol. Po-
tem si vzame lase z obeh strani, jih na obrazu in pod
nosom prekriža in skoznje spet pomoli jezik proti
vratom.
Med špranjami in po mokrem listju tam v kotu se
grom še malo razlega in počasi zgineva v deh in nju-
nih telesih, ko Uršula reče:
—	Vse je postalo veličastno blesavo.
—	Vse, reče Vasilka, potem pa se naglo ustavi,
utripne z vekami in še reče: — Ne ravno vse. Če kaj
delaš, kar te zanima, potem nimaš takšnih misli. Vsaj
takrat ne, ko to delaš.
—	Mogoče res, reče Uršula, če delaš kaj takšne-
ga, da je veliko, da je vzvišeno, da nisi kuharica ali
pisarniška moč. Če čutiš, da služiš velikim ciljem, člo-
veku ...
—	Človeku! vzklikne Vasilka in se požene od
desk skoraj na sredino mastnega prostora. — člove-
ku! vzklikne tam še enkrat, se sunkovito zravna, za-
jame sapo, razširi roke in jih potem z razširjenimi
prsti nese na levo stran prsi, kjer je srce, hkrati pa
vzdigne obraz malo bolj gor in tako napeta reče na-
pihnjeno in spakljivo hkrati:
—	Človek je vse. Za človeka bi tudi
—	umrla, reče Vasilka in se nagne k Uršuli čisto
na uho, tako da ni videti niti nobenega njunega lica
niti uhlja, ampak sta samo dva grma njunih las —
eden, ki je domala pokončen, je rumeno pšeničen in
spleten v krono, drugi, ki gre skoraj poševno na prve-
713
ga, pa je kostanjevo rjav. Tako traja in traja in od
njiju sploh ni videti ničesar drugega kot ta dva grma
in vidni so celo posamezni laski z bleskom, ki je zlom-
ljen in nadrobljen, včasih pa je mogoče slišati š-je še-
petanja. Okrog njunih staknjenih glav je skoraj tem-
no, vendar pa prihaja od spredaj, proti njima neka
nejasna svetloba. Ko se pogled pomika po pahljači to
svetlobe proti njenemu izvoru, lahko tam daleč in
malo bolj spodaj ugleda razsvetljen pravokotnik, v
katerem je prostor odra, in v njegovem desnem kotu,
kjer je rdeča svetloba, je visoka postelja z baldahi-
nom, na njej je vse zelo belo, samo na zglavju so
raztreseni črni lasje, ob postelji pa kleči mož z na-
branimi rokavi, z mečem ob boku in tarna. Potem se
pšenično rumeni grm odmakne, Uršula pogleda na-
prej, kjer je edini izvor svetlobe, potem pa se spet
obrne sem in položi pokončni kazalec pravokotno na
tanko črto ustnic.
Obe sta naslonjeni na podboje vrat, nagnjeni sta
ven in nepremični, kot da napeto gledata. Potem se
zasliši Vasilkin glas:
—	Vrana je, reče.
Kilometer in pol severno od Cerkelj stoji na za-
četku vzpetine grad Strmol. To je zelo starinska stav-
ba s štirimi stolpi in obzidjem, pred njim pa je pol-
krožno jezerce kot razširjen jarek, ki je branil so-
vražnikom dostop. Na vzpetini pred gradom, po ka-
teri je vijugasto speljana negovana pot, je urejena
pravcata zbirka dreves, posebno iglavcev. Hoje so
najbolj mogočne, vitke jelke so visoke, vmes so cip-
rese in paciprese, prirezane v ošiljene piramide, in
ena med njimi je popolnoma rumena. Vse je skupaj
na tem strmem zemljišču: cedra in bor, macesen in
brinje, pinija in hoja. Tam pa, kjer je največ trave in
ni blizu nobenih malih drevesc, je šumeča in košata
tisa in veter šumi skozi njo, kot da izvira iz nje, in
potem prši malo tudi v druga drevesa. Zelena polkna
na sveže obarvanih rumenih zidovih gradu so zaprta.
Nobeno ne loputa in ne tolče. Veter šumi. Zelo spre-
daj in spodaj, še popolnoma na ravnem, so železna
vrata, na vratih je napis PREPOVEDAN PREHOD,
pred napisom pa so najprej njeni kostanjevi lasje pri
miru. Potem ko odrine težka vrata, gre proti vzpetini
in težki stavbi, in še ko so Ua še zmeraj ravna, je
malo teniško igrišče, obdano z visoko mrežo. Na se-
vernem koncu igrišča se že pričenja vzpetina, je že
brinje. Potem iztrgano steče naprej po peščeni poti in
tam, kjer je prva cipresa, na meji sence in sonca, se
ustavi, nagne glavo skoraj vznak, da je vsa narava
pred njo v razpetem grlu in nebo v obrazu, in se na
vsa usta in z vsemi mokrimi zobmi smeji, da je sli-
šati samo njen smeh, kako poskakuje, veter pa, ki se
spušča po strmini navzdol od debelih zidov, ji požene
nespete lase v lego zraka, da potem plavajo v njegovi
smeri kot ladja.
Glasbeni avtomat stoji pred oknom, tako da je
med njegovo zadnjo stranjo in šipo prozorna zavesa.
Tu notri so luči in glasba iz skrinje in nekajj drugega
in drugačnega hrupa, tam zunaj za šipo pa je pol-
mrak. prevešanje dneva v večer. Glasbeni avtomat
ima pod tipkami črke Wurlitzer, na tipkah pa ima
Uršuline koščene in dolge prste. Vasilka se naslanja
na gornji pokrov in reče:
—	Le kako more tako živeti. Kakšna mòra mora
biti to. Imeti doma pohabljenega otroka, ki niti jesti
ne more sam in samo spušča nekakšne živalske gla-
sove, zraven tega pa nenehno hoditi okrog, pripove-
dovati te štose in se jim smejati. Kaj bi ti naredila, če
bi bila na tem?
—	Kaj? reče Uršula. Grozno, ubila bi se, reče.
—	Podavila bi jih, reče Vasilka, tako se mi gnu-
sijo s tistim svojim žretjem, reče in udari z rokama
med nogama po nizki ogradi, na kateri sedita ena
zraven druge.
—	Ja, reče Uršula, še bolj pa so neokusni, ko
zraven še govorijo s tistim mlaskavim jezikom že ne-
kaj ur prej. Najprej malo šunkice ali špagete a la
Milanese, potem juhice, juhico Celestina, juhico
bouillon, potem glavne jedi, potem kavico, potem
konjaček, ooooooo, reče Uršula, se prime za glavo in
nemirno stopi proti vratom.
V listnjaku je zdaj spet malo svetleje. kot da so
oblaki svojo največjo vodo izlili in se zdaj lažji vzdig-
nili. Dežuje pa še zmeraj. Vasilka potegne kolena k
sebi, se jih z dlanmi oklene, se skloni k njim, in ko je
tako v svojih kolenih, ki jih prekrivajo tudi lasje,
motno reče:
—	Samo kotijo se in žrejo.
—	Potem boš pa spet nesrečna, reče Uršula in jo
pomenljivo pogleda, za spoznanje celo spod tankih
obrvi, da odpira, da ponuja vodeno vodo kot opozo-
rilo. Okrog njiju je mrak, v katerega štrli veliko ostrih
pa nejasnih reči. Malo za njima je nedograjen blok
ali visoka stolpnica, iz katere zijajo črne odprtine za
okna, ki bojo pozneje, za vrata, za vhode. Bolj na le-
vi in še v večji oddaljenosti je zelo visok žerjav, ki
miruje, gornji vzvod je visoko nad višino bloka in je
popolnoma vodoraven, z enega konca visi navpično
navzdol jeklena vrv s škripcem, ki ne niha. ker ni no-
benega težkega vetra, da bi se vrv zibala in da bi no-
sila večer in te reči v konec dneva. Še bolj na levi in
še v veliko večji oddaljenosti, tam nad Jelovico, so
oblaki razpotegnjeni v večerne vodoravne mreže, ki
so pobarvane krvavo rdeče in večerno.
—	Potem se bom pa tresla, reče Vasilka, najprej
bom takole stiskala roke in bo z njih vse teklo, reče
in naredi takšne skrčene roke pred svojimi prsmi.
Potem bom obraz zakopala v dlani in si razkopala
lase. Potem pa naj se zgodi, kar hoče.
—	Po glavi se boš tolkla, reče Uršula. — Žal ti
bo, da si sploh na svetu.
—	To je nekaj drugega, reče mirno Vasilka. ki je
obrnjena proti Storžiču, morda mi bo res žal, nesreč-
na pa ne bom. Potem se spet obrne k nji, razpre dlani
pred sabo v hodnik, ki je usmerjen proti nji, in si z
njimi pomaga pri besedah, ki so tudi malo jezne:
—	Kot da je kakšna sreča, ta malomeščanska
ostudnost, ki je kot njihov kompot in njihovo umet-
nostno drsanje. Nesrečni so lahko oni, ta drhal ble-
sava, kadar nimajo kaj sluzastega in umazanega v ro-
kah, reče in si nemirno pihne lase nazaj gor.
—	Zadnjič si se prijela za gumb, ko je prihajal
dimnikar, reče Uršula in ji spet ponudi mirno vodo
svojih oči.
—	Ja. reče Vasilka, ampak to ni bilo za srečo,
to je bilo za usodo, ki nima nobene zveze s srečo ali
nesrečo.
—	Ti misliš, da je kakšna usoda, reče Uršula, žer-
jav kot njuno ozadje pa je še zmeraj zelo pri miru in
714
vrv z njega nič ne zaniha, čeprav se vidno temni in
so štrene nad Jelovico manj obarvane.
—	Zdaj pa si samo zamisli tisti resni obraz, ki ga
kot občinski sekretar mora imeti, reče Vasilka, se
skloni do preproge, kjer sta dve knjigi in visok ko-
zarec, ki je nemara prazen, ga z ustnicami in čeljust-
mi prime, in medtem ko so njene roke ob kolenih na
preprogi, ga vzdigne, nagne glavo vnic, potem pa se s
kozarcem in glavo spet spušča navzdol, ne da bi z ro-
kami sploh ganila. Ko varno položi kozarec spet na
preprogo, Uršula, ki kleči nasproti nji, z rokami za-
ploska in reče:
—	Potem je to čisto drug človek in si še po obra-
zu ni podoben. Potem še enkrat potolče z rokama po
kolenih, ki so bolj naprej in bolj polna, ker čepi na
petah.
—	Zdaj si kar zamisli, kako odprejo vrata kuril-
nice in brez besed in vsi presenečeni gledajo tja v kot,
kjer je tako zbegan, ker se nima kam skriti, da jo
kar še zmeraj malo stiska in leze vanjo.
—	Perfektno, reče Uršula in sovražno stisne pest
pred svojim obrazom, z drugo roko pa nestrpno po-
tegne kozarec k svojim kolenom.
Vasilka sedi na pregradi, sklonjena je med svoja
kolena v tla in s tanko paličico riše črte v mastno
zemljo. Zraven nje stoji Uršula, z levico drži torbico
in ogledalce, z desnico pa si popravlja šminko na ve-
kah in okrog oči. Vasilkina bela čepica je v kotu in
na tleh, dež tam zunaj pa lije.
Eden od zabojev za smeti je odprt, drugi, ki jih
je šest ali sedem, pa so zaprti in v neravni črti po-
stavljeni eden zraven drugega. Vasilka stoji zraven
odprtega, v rokah drži zeleno polivinilasto vedro, iz
katerega štrlijo jabolčni olupki in zmočeni kosi pa-
pirja. Pet ali šest korakov od njiju je majhen psiček,
ki dviguje smrček proti vedru in ne da bi trenil, gle-
da proti njima. Vasilka reče:
—	Sedela sta stisnjena v kot. Bila je plavolasa in
je imela majhna otroška usta. Pri sosednji mizi je
neki droben mož rekel svojemu sosedu, da ima blaz-
ne slovanske ličnice. Sosed je samo prikimal, potem
pa je prvi spet rekel: No, vidiš, nobena tvoja Židinja
ne more biti takšna. Potem pa se je sosed uprl in re-
kel: Kaj še! Če bi jih videl, tiste prave na meji s
Cisjordanijo, bi videl, kakšne imajo. Prvi je rekel:
Mogoče res, ampak ličnice jim štrlijo naprej, ne pa
narazen kot Slovankam. — Medtem pa sta se ona-
dva v kotu božala. Držala sta se za roke in božala.
Potem je pomaknil njeno dlan k sebi in jo poljubil in
oblizal z ustnicami. Potem se je ona tako blaženo
smehljala in ga tako stopljeno in blaženo gledala, kot
da ima ne vem kaj. Takšen gnoj malomeščanski! reče
in naglo vzdigne vedro in ga skoraj vrže v zaboj, da
vse zaropota.
—	Zakaj si mi vrgla kapo na tla, reče Vasilka še
zmeraj sklonjena k tlem in s paličico udari po nje-
nih mečih.
—	Oh, daj no mir, reče Uršula, saj ji nič ne bo.
Potem spusti svinčnik in ogledalce v torbico, ven pa
vzame šumeči papir. Torbico spusti na tla in nanjo
spet položi belo čepico. Nato reče: — Hočeš bonbon?
—	Kongo, reče Vasilka, ko si ga nese v usta.
—	Z mentolom, reče Uršula, ki ima oči spet ure-
jene in veke temno modre.
—	Ima okus po Kongu, reče Vasilka.
—	Jasno, reče Uršula in frene papirček proti vra-
tom. — Saj je notri janež.
—	Najbolj fin od vseh teh lopovov je pa Rant,
reče Vasilka in se na drobno smeji, da na nji vse živ-
čno poskakuje, lonček za ekspres kavo pa že piska in
šumi. Videti je celo plaz pare, ki seka skozi medeni-
nasti varnosti ventil. V roki drži malo svetlo žličko,
drži jo z dvema prstoma in niha z njo.mimo svetle
kromirane posode, ki šumi, in čeprav se drobno smeji
navzdol, je tako, kot da ne vidi, da para že pritiska
ven, in kot da ne sliši, kako klokota kava v zgornjem
delu lončka. Zraven električnega štedilnika je pomi-
valno korito, ki je polno umazane posode, zraven
korita je zelena miza, na kateri je tudi nekaj posode,
kruh, solnica in čebula. Sveüoba s soncem prihaja z
leve strani, kjer je pokončno okno. — Poznam ga.
reče in še zmeraj niha z žličko mimo posode, ker je
nekajkrat prišel k nam, ker sta bila z mojim očetom
skupaj, preden je oče padel. Takšen vesel človek je.
Na čemšeniku si je dal zgraditi sijajno vilo, jo na ši-
roko ogradil, za ogrado pa so namestili srne, ki so se
potem sprehajale mimo hiše. Slišala sem, da ima no-
tri posebno sobo, ki je vsa obdana z loškimi kruhki.
Poleti je dobil nekakšne z Danske in jih je peljal tja
gor. Potem so tri dni imeli veselico tam gori, tretjo
noč pa je poslal po celo godbo na pihala z vsemi ti-
stimi ogromnimi basi in bobni. Godba se je ob pol
enajstih naložila na kamion, ki je potem več kot uro
sopihal v tiste strmine. Ko so prišli tja gor, so se raz-
postavili pred ogrado, pred hišo, v kateri je bilo vse
razsvetljeno. Ali si predstavljaš poletno noč, ko je že
vse tiho, visoko tam gori z luno in samim gozdom, in
v vse to udarijo tiste strašne činele? reče Vasilka in
se ozre nazaj, od koder potem pride Uršulin glas, ki
reče:
—	Seveda si, samo odstavi že tisto kavo, ker ti
bo sicer vse razneslo.
—	Ja, reče Vasilka in odstavi, vendar se še zme-
raj uklenjeno in znotraj te uklenjenosti drobno sme-
hlja. — Ko je še zmeraj odmevdo po tistih višavah
in gozdovih, so prišli vsi ven iz hiše in tudi tiste z
Danske in so nastavili sod piva in kričali, da se je
razlegalo do doline. Potem je bil cel hudič, ko je vse
to prišlo na dan, ko so se ljudje uprli, da bi plačevali
za godbo sredi noči, in niso vedeli, zakaj je bilo to
potrebno. Je pa vsaj fino, se ti ne zdi? Takšnole tež-
ko godbo poslušati tako visoko v hribih, to je vsaj
fino, reče in še zmeraj drži ekspresno posodo samo v
rokah nad štedilnikom in še zmeraj ne prične nataka-
ti v skodelici, ki sta mokri in pripravljeni ob pomi-
valnem koritu.
—	Ja, se zasliši Uršulin glas iz ozadja, fino je.
Zdaj pa pridi sem. boš videla nove modele Ognibene
Zendman.
—	Tako je samo ta dež, črne smreke, travniki in
kakšna ušiva cesta vmes, reče Vasilka in pihne na-
prej in navzgor proti nosu in obrne tudi oči proti
skodlasti strehi, po kateri ropota dež kot kakšen plo-
čevinast pojav. Uršula, ki ima spet urejen in s šmin-
ko izdelan obraz, stoji tik nje in še zmeraj melje bon-
bon po ustih. Rumena krona las je docela trdna, sa-
mo nekateri posamezni laski so izpadli.
—	In vse to najbrž sploh ne misli nehati, reče
Uršula, tako bova celo večnost čakali in sploh nobe-
den ne bo prišel po tej trapasti cesti, reče in se ozre k
715
Vasilki, ki je zlezla vase in zdrsela ob deskah navzdol,
da so bela mrežasta kolena upognjena, skrčena na-
prej, svoja zelena ramena objema z navzkriž položeni-
mi rokami na prsih, rjavi lasje pa, ki grejo v dveh
ponjavah po licih navzdol, prekrivajo tudi del oči in
puščajo zunaj samo nos in ozek elipsast pas okoli
nosu. Nič ne reče in je kar tako, Uršula pa gleda| od
zgoraj nanjo. Potem ko preteče še več časa in jo še
zmeraj gleda navzdol s temno modro šminko okoli
zrkel, pride na dan Vasilkin glas, ki je zastrt z rjavi-
mi lasmi in negiben, kot da se glasi brez nje.
—	Sam dež je, reče domala potiho, sploh ni dru-
gega kot dež. Še celo hipijev je konec.
—	Oh. seveda, reče Uršula naglo in ne gleda več
navzdol. — Sedmega septembra 1967 so ga pokopali
ob vzhodu sonca v parku Buena Vista. Zbrali so se
ob vzhodu sonca, zazvonili s svojimi zvonci in globo-
ko dihali... Ampak iz zvoncev in drugih malih plo-
čevin, ki so bile tudi hrupne in so žvenketale, in iz
globokega dihanja se je rodil freebi. reče in stopi dva
koraka naprej proti vratom.
—	Freebi, reče Vasilka še zmeraj pogreznjeno
vase in izza las.
—	Freebi? reče še enkrat, naglo vstane, zavihti
lase nazaj in reče:
—	Le kaj naj bi bil freebi? Kako naj bo freebi v
tem dreku! Kakšna izmišljotina, zakriči, vendar z ma-
lo negotovim glasom in nalomljeno napetostjo v njem,
da je podoben glašenju dežja, ki vztrajno lije, ven-
dar se njegovo glašenje zdaj utiša, pomakne se pod
njeno kričanje, pride pa spet na dan, ko Vasilka nič
več ne zakriči, ampak obstane pol koraka za Uršuli-
nim hrbtom z eno roko v boku, drugo pa drži z iz-
tegnjeno dlanjo in razkrečenimi prsti naprej.
Prostor je temačen in noč je. Mogoče je zaznati
samo obrise nekaterih reči, nemara pohištva, nekega
ploščatega roba in stekla takoj za robom, ki se celo
malo blešči. In medtem ko se oko zelo muči, da bi
nemara videlo te reči, in bega po teh obrisih in sen-
cah in gleda te robove čisto od blizu, je mogoče za-
slišati šepet, šepetajoče zloge, ki pa so nerazločni in
ne prinesejo nobene besede v uho. Ko se oko namuči
in se ustavi na kupu cunj, na nagrmadenih odejah, in
potem gleda čisto od blizu in gre po jarkih teh odej
malo gor in potem malo dol, se zgoraj nad kupom
zalesketajo njeni razsuti rjavi lasje in njeno vlažno
čelo in potem pod čelom dvoje odprtih nepremičnih
oči, ki so tudi vlažne in razprte in še zmeraj tako
ostajajo, šepetanja pa ni nobenega več.
Uršula stoji pred odprtimi vrati, je pokončno
zravnana in gleda v zaveso dežja. Veter, ki prihaja
noter skozi odprtino, ji male laske, ki niso speti v
krono, plapola, spušča in vzdiguje. Vasilka sedi na
nizki pregraji, noge ima razkrečene in med njimi gre
z gornjim telesom navzdol, da so dlani na tleh, kot je
bila poprej paličica.
—	Na koncu je vendarle smrt. ki vse to pretrese,
reče Uršula v dež.
—	Kaj še, reče Vasilka v steptano zemljo. —
Kakšna smrt neki. Smrt pride kot nesreča in ni nič
od nje, ali pa je nekakšno umiranje.
—	Pride smrt, reče Uršula, strašna smrt in straš-
no trpljenje, ki človeka pretrese in vse stvari postavi
na pravično mesto, reče in še bolj visoko vzdigne
glavo in je kot postavljena, kot zrasla med vrata in
dež, je kot soha.
—	Ne, reče Vasilkin glas, ko je med vrati še zme-
raj soha kot kakšen opomin. — Na koncu je smrt kot
kakšen opravek. Vse vmes do tega opravka pa so
drugi opravki, trapasti kot kompot in umetnostno dr-
sanje. Sploh nič ni, reče. — Tebi je treba povedati
najbrž tudi to, da te potem, mrliča, zakopljejo, še re-
če in vzdigne glavo izmed kolen.
Pred avtobusno postajo, pod širokim pristreškom.
kjer je senca in okoli njiju čakajoči potniki, ki se ozi-
rajo navzgor in navzdol, se zelo smejita, da se morata
včasih kar skloniti. Potem reče Uršula:
—	Takšne smešne tekme so še najbolj fine, ko
sploh ni važno, v kakšnem času pride kdo na cilj.
ampak je fino tisto vmes.
—	Tiste ovire, reče Vasilka in spet prhne v na-
stavljeno dlan.
■— Ja, ja, reče Uršula, tiste smešne ovire, da so
vsi popokali od smeha. Čakaj, reče, čakaj, in zgane
roko proti nji. — Najhujša je bila zadnja, po zadnjem
zavoju, ko je moral vsak tekmovalec v tistem soncu
in bleščečem se snegu spustiti palici na tla in so mu
dali v eno roko suho žemljo, v drugo pa trilitrsko
pletenko sadjevca. Potem je moral z eno iztegnjeno
roko v odročenju držati pletenko, z drugo pa je držal
žemljo. Tako bi potem moral pojesti žemljo — ven-
dar je niti eden ni mogel. Vsi so napenjali kite na
vratovih in trdo požirali, vendar se več kot dva griž-
ljaja nista posrečila nikomur.
—	Oh, reče Vasilka, to zaradi smeha. Če se sme-
jiš, sploh ne moreš požirati.
—	Ne, reče Uršula, nobeden se ni smejal. Zaradi
kit, ki se napnejo v roko in potem stisnejo požiralnik,
reče resno in pogleda po avtobusni progi navzgor.
—	Čakaj, reče Uršula, kar počakaj! reče, stopi
naglo proti nji, stegne roke proti nji, ki se potem tik
pred njenimi temno zelenimi prsmi ustavijo in samo
potrepljajo proti nji. — Pogledala bom. Zdi se mi, da
slišim. Potem odrine vrata čisto ven, vendar ne stopi
na piano, ampak se samo globoko nagne ven, tako da
se z dlanmi drži za podboje vrat. Gleda ven in malo
više, kjer gre cesta, potem tudi gor v sivino dežja,
pri tem pa se s telesom ziblje naprej in nazaj, obe.
skoraj stegnjeni roki pa sta kot osi. Potem stopi ven,
izgine na desni strani in je hip ali dva sploh ni videti.
Ko se spet pokaže, ima v rokah grablje, s katerih cur-
lja dež.
—	NLP? reče Vasilka od svojih desk, kjer si ob-
jema ramena, in pokima navzgor. — To je NLP od
zgoraj, s kakšnega kislega planeta, s Saturna, še reče.
—	Nič, reče Uršula in vrže grablje v kot in strese
s krone las in z obraza vodne kaplje. — Tam zgoraj
ni nič in ta voda sploh ne misli ponehati.
—	Sranje, reče Vasilka.
Uršula se zdaj sprehaja ob svoji steni gor in dol
in vsakič, ko pride do grabelj, jih pogleda, se ustavi,
potem pa se spet obrne nazaj, čez čas se nasloni s
hrbtom na svoje deske, potem pa reče:
—	Poslušala sem Bartokovo Music for Strings,
Percussion and Celesta. To je stvarjenje sveta ... Ka-
ko se na začetku vse veličastno meša, kot gomazi
kakšna gmota, reče in stopi proti sredini prostora in
kaže to magmasto gomazenje in prepletanje z rokami
v višini svojega trebuha in je tudi sklonjena za spo-
716
znanje naprej in gleda dol k svojim rokam, kjer ta
magma težko gomazi. Potem pa tako ostane negibna
kot kakšna fotografija, ki jo je ujela v tem mešanju.
Čez čas pride s te negibnosti in fotografije njen glas:
—	Samo včasih, za kakšen hip izskoči tanki zvok
violine kot srebrna žica. Potem pa njeni gibi spet ste-
čejo, ko reče: — Potem pa spet sama tema in vse čr-
no brez vsega drugega, in tako traja in kepa se vali
in raste, dokler ne pride na dan jeklo celeste in udar-
janje pavk. Pri tem se zmeraj bolj zravnava in zlago-
ma ponehuje s kolobarnim mešanjem rok pred svo-
jim naročjem. Vasilka jo gleda s ponarejeno rado-
vednostjo in norčavo vzdignjenimi obrvmi, ko reče:
—	Oh, stvarjenje sveta! in se zasmeji. Uršula, ki
še zmeraj gleda dol h kolobarjenju, reče:
—	Ko naraste do neskončno veličastnih mej, ko
se sploh ne da več zdržati, udarijo pavke in vse se
pretrga — potem pa pride jasnost violin in njihova
melodija, reče in pogleda svetlo k Vasilki. Vasilka za-
viha nosek, se nakremži in se več ne smeji, ko reče:
—	Začetek je z velikanskim veličastnim pokom
in konec bo z velikanskim pokom in treskom. Ves ta
gnus bo počil in z njim celo vesolje. Kmalu, kmalu,
reče, se odmakne od stene in zakrili z rokami, kot da
nekam strašno hiti. Uršula zavzdihne in reče:
—	Ja, čez devetinšestdeset milijard let.
—	Kmalu, kmalu, reče Vasilka in s tankim in iz-
tegnjenim pasom krili po mračnem in mokrem zraku.
—	Ja, reče Uršula in se ozre proti odprtini vrat
domala naveličano, vendar še zmeraj z modrim po-
gledom, ko reče: — Samo to je čez devetinšestideset
milijard let, ne pa čez devetinšestdeset. Ko pa se zdaj
z obrazom spet povrne sem noter, še reče: — Ti tra-
pa, in modre oči, se ji zalesketajo, čeprav so vodene.
Vasilka se ustavi, in kot da malo pomisli, potem reče:
—	Ko bi spet prišel takšen ogenj in požar in bi
požrl vse tiste Huje, Klanec, Kokrico, Mestni trg in
vse tisto, reče in se vrže s pleči na deske, da zabobni.
—	Ta potuhnjena stalinistična drhal, reče Vasil-
ka, odmaje z glavo, se nejevoljno skloni in celo za-
pre oči, Uršula pa gleda nekam navzdol po dolgem
hodniku, ki se zdi, da sploh nima konca — je zelo
ozek in visok. Na eni strani so vdolbine za okna, na
drugi strani pa vdolbine za vrata. Zidovi so zelo de-
beli. Z visokega stropa visijo črne žice, na katere so
obešene žarnice z malimi pločevinastimi senčniki, ki
so kot pokrovi in so bili nekoč belo pobarvani in so
imeli črn rob. Svedoba prihaja seveda z desne stra-
ni, kjer so okna, in je usmerjena v tla in prihaja no-
ter po vsem dolgem hodniku, ki se šele tam daleč ali
spodaj neha ali zavije v drugo smer.
—	Samo poglej! zakriči Uršula in se najprej po-
žene k Vasilki, se skorajda stisne k nji, usmerjena pa
je k vratom, kjer stoji rjavkasto siv, zavaljen in pre-
močen maček. Kljub vodi, ki teče z njega, je njegov
rep še zmeraj košat ali vsaj zelo debel in se na koncu
za spoznanje vije navzgor v šestico.
—	Op, reče Vasilka in se malo izmika, čeprav
gleda v tla pred vrati.
—	Svinja nemarna, zavpije Uršula in se krčevito,
z nohti in členki, še bolj žariva vanjo.
—	Ja, maček je, reče Vasilka, leze še bolj v des-
no, pomakne glavo še bolj v desno od vratu in jo
skoraj smehljaje pogleda.
Uf! se odtrga Uršula in plane v kot pri nizki pre-
gradi po grablje, jih v naletu zgrabi, porine predse
in se požene proti vratom. Ko gre konec držaja proti
tlem pred vrati, se maček nagne nazaj v dež, vendar
šap ne potegne za sabo, nazaj gre samo telo, ki se
za zameno zelo naježi, in ustnice razkrijejo goloto
ostrih zob. Uršula spusti grablje in se vrže nazaj. Po-
tem ko se stiska v deske in Vasilko. le-ta reče:
—	.Divji je ali pa križanec.
—	Strašno, zastoka Uršula v njene rame.
—	Oh, reče Vasilka, nič ti ne bo, in se čisto od-
makne od nje. Maček, ki se je že prestavil v nepre-
vidno in neprežečo držo, zdaj spet nepremično gle-
da noter. Čez čas, ko prej pogleda levo in desno od
vrat in potem še enkrat noter, se počasi zgane na levo
in zgine za deskami in v dežju, da ga ni mogoče več
videti.
—	Hudič gnusni! sikne Uršula, spet pobere grab-
lje in sune z držajem v dež. Vasilka počasi stopi za
njo k vratom, jo pogleda, potem pa se nagne naprej
in pljune v dež. Ko Uršula potem zasadi držaj v zem-
ljo in jezno gleda mimo njega ven, še reče: — Kot da
ni dovolj te blazne sivine, mora priti še ta gnusni ma-
ček. Ko vsaj ne bi bilo te blazne sivine in bi vsaj pre-
nehalo.
Vasilka se spet nagne naprej in daleč in v visokem
loku pljune ven v sivino, ki jo na mah pogoltne. Po-
tem se obrne proti nji in grabljam in reče:
—	Kaj potem, če je maček. In kaj je potem, če
je sivo in dež. Prava figa! Zakaj naj bi bilo samo sivo
blazno. Če je grom, je blazen grom, če bi bila kakšna
zofa, da bi se malo ulegla, bi bila blazna zofa. Če je
zeleno, je tudi blazno, če je rumeno, je tudi blazno,
če je rjavo, je blazno, reče in nejevoljno zamiži.
—	Maček je gnusen, reče Uršula, ki se naslanja
na držaj, in ta sivina je blazna.
—	Ne, zakriči Vasilka in udari z belo nogo ob
tla, belo je blazno, sivo je blazno, modro je blazna
rdeče je blazno. Vse, zakriči in še enkrat udari z belo
nogo ob tla, da se rjavi lasje kar posujejo po obrazu
kot kakšno seme. Potem da dlani spet na ramena in
se napoti v globino proti pregradi, za katero je zmeh-
čano listje.
Jahačev prehod je zelo tesen. Ozka stara pot ni
ravna, ampak se blago vijuga, tako da ni videti od
enega konca prehoda na drugega. Stara pot je valovi-
la, na nekaterih, mestih štrlijo v nočni zrak granitne
kocke, na nekaterih mestih je razrit makadam s kota-
njami in lužami, na nekaterih mestih je zemljevid raz-
pokanega asfalta. Zidovi hiš na obeh straneh sili;o v
staro pot ali cesto, cesta pa se z razcefranimi robovi
žariva v masivne zidove, na katerih je omet na več
mestih načet in odpada. Na levi strani so majhna po-
končna okna zelo pritlično, skoraj v pasu srednje ve-
likega človeka, zato imajo skoraj vsa tesno k šipi pri-
tisnjene raznobarvne zavesice, ki jih spodaj in zgoraj
napenjata po dve tanki cevčici. Potem prihaja svetlo-
ba od znotraj motna in je zunaj potem mogoče videti
samo sence, samo premikanje senc in kakšno veliko
nepremično senco kje na sredini prostora. Znotraj
prihaja svetloba zmeraj izpod stropa. Na blagem za-
voju Jahačevega prehoda sta kar dve okni v nizkem
pritličju tako osvetljeni, na desni strani pa je samo
zid in tudi visoko zgoraj, že tik pod streho, je samo
zid in ni nobenega okna. kaj šele tako velikih oken.
717
kot so na levi strani zgoraj nad pritličnimi okenci. Ta
zgornja so široka, tro-, ali štirikrilna. Vasilka se ustavi
v tem delu prehoda in je skoraj tik ob zidu na desni
strani, obe roki drži zadaj za svojim vitkim in krh-
kim telesom in gleda v široka okna tam zgoraj na
levi strani. Motna svetloba, ki prihaja v prehod iz
oken na levi strani, je kljub vsemu dovolj močna, da
ji zelo osvetljuje oči, ki so potem zelo bistre, napele
in ostre. Potem se naglo ozre navzdol in navzgor po
prehodu, se skloni, pobere nemara kamen ali kakšno
drugo težko reč, jo z istim gibom zažene proti viso-
kim oknom na levi strani, da njeni rjavi lasje zapla-
vajo v nočnem zraku z blaznim lesketom in da se tam
zgoraj na levi strani motna svetloba, ki je v visokem
prostoru, zelo zatrese in da šipe zažvenketajo in ne-
kateri koščki zletijo po zraku. In ko je vse tako v
zraku, že teče po prehodu navzdol in njeno malo be-
lo krilce sika po oddaljenem nočnem zraku kot kožu-
šček kakšne majhne nagle živali. Visoko nad krilcem
je še vidna bela čepica, ki je kot nemirna pika v vi-
soki noči.
— Pojdi sem, reče Uršula in jo vleče za roko v kot
proti pregradi. — Pojdi sem in počepni, da te po&^j-
jem z Ustjem, reče in jo še bolj vleče. Vasilka stoji za
spoznanje razkoračeno in se upira kot da lovi z roko
kakšno trdo oprijemališče na deskah za sabo. —
Lahko boš kot kakšen kip, lahko se boš malo pre-
mikala in boš kakšna mobil skulptura in listje bo šu-
melo. Daj no, daj, še reče, ko je ne vleče več tako ze-
lo. Ko je Vasilka še zmeraj nagnjena nazaj in se trdo
upira in gleda vanjo domala začudeno, jo spet moč-
neje potegne, skoraj počepne ob njeni roki, pomoli
jezik skozi stisnjene ustnice in zavpije: — Pojdi! Va-
silka se je sunkovito otrese, pri tem udari po grabljah,
da padejo in se z zobmi zaderejo v zemljo, in zakriči:
—	Daj mi že mir s tem gnilim listjem!
—	Ksindel! zasika Uršula s skoraj izpahnjenimi
modrimi očmi in toliko da ne pade v pregrado.
Vasilka se naslanja z zravnanimi rokami na rob
trikotne mizice, njenega obraza ni videti, ker je mi-
zica nizka in ker je obraz zasut z rjavimi bleščečimi
lasmi, ki grejo težko dol proti mizici. Pred njo ni na
ploskvi mizice ničesar drugega kot majhna blazina z
zeleno žametno gornjo ploskvijo. Žamet je temno ze-
len, v njem pa je z zlato nitjo šivana slika Jalovca z
jezercem v vznožju in dvema ovcama na bregu.
Slika je zelo jasna, ker je zlata nit zelo čista, žametna
podlaga pa zelo temna. Ko je nekaj časa tako sklo-
njena navzdol, zlagoma stegne desnico, gre z njo za
blazino in prinese na to stran svetle kromirane vilice.
Potem jih nekaj časa drži stisnjene v pest z ostrimi
konicami navzdol kakšnih dvajset centimetrov nad
blazino, dokler ne sdsne ustnic in ne napne žil na
vratu. Potem jih počasi in trdno tišči navzdol in žari-
va v sliko blazine, ki se spočetka samo ugreza, ko pa
je na sredini že zelo ugreznjena in grejo iz sredine
proti robovom ven ostre gube, da se slika v njih iz-
gublja, močna in suha tkanina suho zaškrta in zahrsti.
Vasilka spusti vilice, da se nagnejo, in se vsa strese.
Potem Uršula nemirno hodi iz kota v kot, kot da
kaj išče, in pogleduje tudi za nizko pregrado. Potem
si položi roke na vrh glave, kjer je rumena krona že
zelo načeta, malo postoji, potem pa stopi spet ven
in zgine za deskami na desni strani. Ko se vrne, nosi
v rokah kakšen meter dolg kol, ki je razmočen in
neolupljen, je samo kos srednje močne veje.
—	Nič ni, reče, še narediti ne moreva kaj finega.
Potem gre spet k nizki pregradi in brcne vanjo. —
Ko bi vsaj imela še kakšno desko, reče in se spet ozi-
ra po tleh. — Ko bi bila deska ali vsaj kakšna plahta,
bi mogoče lahko kaj naredili, še reče in zdaj spod če-
la pogleda proti Vasilki, ki je na svojem mestu ob
deskah in gleda ven v dež. — Naredili bi kakšen fin
multipel, spet reče in pobere grablje. — Če kaj sesta-
vim iz teh reči, reče, gre v kot in nekaj onegavi z
grabljami, palico in torbico, Vasilka pa gleda ven v
dež in ima roke ob sebi spuščene navzdol. — Potem
ko bo spet grom in blisk, bo vse to osvetlil in vse se
bo tudi zatreslo, spet reče, ko podpira grablje s palico
in se ozre nazaj k Vasilki. Ko ji vse troje spet zleti
po tleh, si popravi lase nazaj gor in spet reče proti
nji: — To bi bil nekakšen Rauschenbergov sounding.
Veš, reče in se ji malo približa, Rauschenbergov soun-
ding je velika soba, ki ima na eni strani polprozornoi
ogledalo. Ko prideš v sobo, vidiš v tem meglenem
ogledalu najprej sebe. Potem ko nekaj rečeš ali za-
vpiješ ali spustiš kakršen koli glas, se za ogledalom
prižge takšna žarnica, ki jo more prižgati samo tisti
glas. Veš, reče in malo pomakne roke proti nji. Va-
silka se zgane, zlagoma zasuče ves obraz k nji in reče:
—	Uršula Volkmer, in zoži režo pogleda.
Stopnice, ki se vijejo navzgor v zavojih, so kam-
nite in zlizane. Ob njih teče železna črna ograja s
srčastimi ornamenti in rjavim lesenim držajem zgo-
raj. Na prvem presledku stopnic je dvoje visokih
vrat. Vasilka se ustavi najprej pri prvih. Vedro, ki
je pločevinasto in črno poškropljeno, drži daleč proč
od belih nog in krilca, žičnati držaj je tam, kjer se ga
oklepa dlan, ovit z belim papirjem. Iz vedra štrli
kratka letva, ki je skoraj do konca črna in se je drži
črna smola. Ko se ustavi, se še enkrat vrne k ograji
in pogleda navzdol. Potem se vrne k vratom, naglo
potegne iz vedra letvo, ki se je drži katran, in z njo
potegne po vratih. Potem stopi k drugim, sosednjim,
spet namoči letvo v vedro in skoraj vrže na vrata
štreno črne smole, potem pa steče po stopnicah na-
vzgor. Na prvem zunanjem stopniščnem presledku,
kjer je okno, jo prestrežejo žarki sonca, ki sijejo na
tla presledka. Na drugem presledku je spet dvoje
vrat. Spet malo počaka, kot da prisluškuje, potem pa
jih naglo in neslišno zapacka kot spodnja. Ko že teče
po stopnicah navzgor, se obrne, še enkrat pogleda na
desna vrata in se vrne. Približa se kukalniku na des-
nem krilu, pogleda vanj zelo od blizu, potem pa zelo
previdno izvleče iz vedra spet letvo in prekrije ku-
kalnik s kepico črne smole. Potem spet steče navzgor.
Do vrha sta še dve nadstropji in vsa vrata do vrha
popacka s črno smolo. Pred težkimi železnimi pod-
strešnimi vrati spusti vedro na tla, dlan si previdno
obriše s papirjem z držaja, pogleda čez ograjo na-
vzdol, malo počaka, potem pa se požene po stopni-
cah navzdol in zgine v mračnem pridičju.
Dež še zmeraj lije in oblaki so se nemara spet
spustili niže, ker je še bolj temačno, čeprav je večer
še zmeraj daleč in spredaj. Uršula, ki stoji ob svojih
deskah, reče:
—	Sploh nobenega ne bo in tudi dež ne bo pone-
hal.
718
Vasilka stoji nasproti in gleda ven. Čez čas se
zgane in reče:
—	Ko vsaj dež ne bi bil tako glasen. Mogoče bi
slišali, če po cesti sploh vozijo. Ko reče, se tudi na-
smehne in si gre z rokavom živčno čez obraz in oči.
Potem dež še zmeraj lije in čas se kar tako pretaka
gor in dol čez njuna mokra stopala in zgineva v tem-
nem kotu, v napol gnilem listju.
—	Ja, reče Uršula in položi dlani na obraz. Ko
jih sname, reče:
—	Moja sestrična je šla nekoč s Savnikovo v hri-
be in je bilo nekaj podobnega. Še prej pa sta se usta-
vili na planini in sta imeli ključ od neke koče... Ali
sploh poslušaš? reče in pogleda Vasilko.
—	Blazno v redu, reče Vasilka, malo zamiži in se
skremženo nasmehne, ključ sta imeli, in kaj potem?
—	Imeli sta ključ, reče naglo Uršula, ker sta ho-
teli prespati na planini, da bi zjutraj zgodaj lahko šli
gor. In ker je bila koča v samoti, v gozdu, in ker se
nikoli ne ve, sta vzeli s sabo tudi pištolo.
—	Pištolo, reče Vasilka, pištolo, in z enakim
skremženim nasmehom domala nemočno zavali glavo
na deskah za sabo z leve na desno in potem z desne
na levo.
—	Pištolo, reče Uršula. — Ali hočeš še en bon-
bon, reče in vzdigne torbico. Vasilka samo zamahne
z roko in Uršula spusti torbico spet na tla, nanjo pa
položi belo čepico. Potem spet reče: — Koj, ko se je
zmračilo, sta se spravili noter in zaklenili. Potem ko
je bila že blazna noč ...
—	Kakšna, reče Vasilka potiho in posmehljivo,
noč je noč.
—	Ko je bila že noč, reče Uršula, jel začelo deže-
vati in je šklopotalo po tanki strehi. Potem sta legli po
pogradih. In ko je bilo še bolj pozno ponoči, je dež še
zmeraj šumel, reče in se odmakne od desk in stegne
roke naprej in stisne dlani v pesti, da manšete v za-
pestjih domala zafrfotajo in se stresajo ob tankih ki-
tah zapestij, in gre počasi s takimi štrlečimi rokami
od spodaj navzgor.
—	Ko je bilo zelo pozno, sta zaslišali pritajene
stopinje okrog hiše, reče.
Zrak je takšen, kot da se vidno gosti z vodo, ki
lije tam zunaj in po skodlasti strehi zgoraj in škropi
pri stranskih špranjah noter.
—	Ja, reče Vasilka s sapo v glasu in se tudi po-
makne od desk bolj v prostor, gleda v tla in čaka.
—	Ana vzame naglo pištolo spod blazine, Savni-
kova skoči s pograda in obe se postavita nasproti vra-
tom in čakata in gledata, ko se povesi kljuka in zasli-
šita tam zunaj tesen in nagneten šum. Uršula poneha,
roke še zmeraj drži v pesteh pred sabo in z malo pri-
prtimi očmi pogleda proti Vasilki. Potem reče: — Na-
to sta kričali: Kdo je, kdo je? in kljuka je bila še
zmeraj samo povešena in se ni nikamor zganila. Ana,
ki so jo bili sami živci, se je vsa tresla, vzdignila je
roko in pištolo in sprožila v vrata, reče.
—	Ne, reče Vasilka, ne, veš, da bi ga lahko ubi-
la, reče in stoji malo razkoračeno, z majhnim desnim
bokom, ki je pomaknjen ven, z rokami v pesteh in
s pestmi v bokih, tako da so komolci malo upognje-
ni, in vrže obe polovici las silovito nazaj, da pridejo
na dan zelo razprte oči, ko reče: — Lahko bi ga
naravnost v srce, reče in stisne ustnice. Dolg blisk,
ki se poševno zareže tam zunaj od vzhoda proti za-
hodu, zelenkasto modro osvetli ves prostor in vse
drobne' reči v njem, da v hipu zakipijo, kot da so
pognale iz tal. Čez hip pa jih grom spet zamegli in
zabriše njihove ostre meje. — Lahko bi mu oddrobilo
roko na kljuki, reče Vasilka potem, in ko prične bolj
naglo dihati, spet reče: — Če bi bil sklonjen, bi mu
krogla razdruzgala obraz, reče, se sunkovito zgane
in udari s členki pesti skupaj. Rjavi lasje zaplapolajo
in zdaj je desni bok še bolj trdo in oglato izbočen
in pomaknjen v desno, kjer je spet krčevita pest, in
kratko belo krilce je pomaknjeno navzgor proti boku,
nad njim pa je v gube nabrana temno zelena plišasta
tkanina puloverja, ki sicer sega zelo navzdol, tako da
je krilce v resnici samo za deset prstov daljše. Desna
noga je napeta kot kita, leva pa je malo upognjena
in levi bok malo povešen, da je vse telo lahko v des-
nem boku, kjer je tudi pest. Tudi više zgoraj, kjer
so prsi in širok, šilast bel ovratnik, ki s svojim kotom
in ostrim izrezom sega med prsi, je vse splahnelo
navzdol in pomaknjeno v desno. Više zgoraj je glava
ostro pomaknjena v levo in malo nazaj, čeljust je
premaknjena v levo, kot da jo nevidni sivi živec tam
znotraj zateguje v levo, oči pa grejo ostro in izpah-
njeno naprej. — Krogla, ki bi prebila les, bi mu lah-
ko šla v oko, reče.
Uršula, ki se je pomaknila nazaj k deskam, jo
scela gleda, ko čez čas vendarle reče: — No, lahko
bi ga res ustrelila.
Vasilka je takšna, kot da ne sliši, oči so tako
napete, kot da so nekje drugje, in po čelu ji zrastejo
drobne kapljice potu. Potem nič ne reče in je kot
okamenela, nobena veka ji ne utripne, in je bleda.
—	Daj no, reče Uršula, nabere obrvi v gube in
stegne roko proti nji. Še preden jo lahko doseže ali
reče novo besedo, zapre Vasilka oči, odsekano spusti
sapo iz sebe, se zmehča, dlani ploskoma vrže v obraz,
ampak se že nagne naprej in zastoka. Z glavo vnic,
z razprtimi usti se vrže na kolena in krikne.
—	Ne, zavpije Uršula in se požene k nji.
Vasilka spusti roke z obraza in se z rokami na-
prej vrže na zemljo in divje zahlipa. Potem joka in
drgeta navzdol. Uršula je sklonjena k nji, in ko se
zravna, ima zelo modre in vodene oči in z zelo ru-
menimi lasmi in nekam črna v obraz potem še zme-
raj gleda navzdol. Ko se zasliši bolj oster stok od
spodaj, se spet skloni. Ko se spet zravna, pogleduje
okoli sebe in potem proti vratom in reče:
—	Oooooo, ko bi vsaj nehalo, da bi vsaj kdo
prišel.
719
Janez Povše:
ISKANJE PRVEGA
ROJSTVA
T
Včeraj
sem zapustil sive poljane
rodnega srca.
Naveličan njegovih skrivnosti
bom odkril pravo resnico.
Ne bojim se krvi.
Ne bojim se pozabe.
Dih mi potiska vročino v grlo,
s sopenjem plašim ptiče.
V oči se mi je zajedlo umazano sonce
in tihi utripi mnogoobraznega časa
kljujejo utrujenost v dvome.
Na poljanah rastejo cvedice.
Na tisoče jih je.
Strmim vanje in se skušam spomniti svojih.
Te so tako preproste.
Veter jih lomi v pretresljiva trupla
in sneg jih prekriva v belo rakev.
Umirajo osamljene
in nihče jih ne iztreblja.
Lomijo se pod mojimi rokami.
Kot da so iz nekega drugega sveta.
II
Sonce se opira name z dolgimi žarki.
Leze mi pod oči, utripa v suhe kolobarje.
Meša se s prahom in mi pije zlepljene lase.
Kot da me sovraži.
Oči bežijo v temo
in razpokane roke se plazijo zagrizeno.
Sonce pa se zažira v mojo nežnost.
— Ob soncu se oglaša veter z mrzlo pesmijo.
Zajeda se v otekli obraz.
Pobratil se je s soncem.
razbeljenega me hoče primrzniti.
Iz popotnice si jemlje kruh
in ga seje v nič.
Na neznane misli igra zadirčno melodijo.
Votlo žvižga v razdrobljeno zavest.
Nasproti prihaja bela megla
in me potaplja v negotovost obstoja.
Ne vidim več razpokanih rok.
Lena pošast se vpija v suho telo
in me ubija s kretnjami ljubezni.
Z drobnimi žilicami toči vame mrzlo kri.
v glavo poplesujejo dvobarvni občutki.
Oči je prekril prozoren led,
ne morem jih zapreti.
Popotnica je že davno izginila
in dihati moram hitro,
če hočem na rob sončevega upanja.
Belo morje me je izpustilo iz vlažnega objema.
Ležim na zemlji.
Sonce se veselo zažira v ledeno soho.
Ošiljeni žarki togo plešejo
po kristalnem telesu.
Pod menoj bobni zemlja
in mrmra prastara opozorila.
Spreminjam se v ničasti nič.
Kamen ob boku mi postaja brat,
pogovarjava se s pokornim pogledom.
III
Brž ko sem stopil iz sivega srca
in so se vrata po mojem ukazu zaprla,
sem zaman tolkel po njih s kopiti zob in pljunkov.
Začutil sem nekakšne korake,
spominjali so me na smrt.
Najprej se je oglasil top udarec.
Prenehal sem krvaveti iz svojega strahu,
povesil bodičaste pesti
in obstal z okusom po pobesneli živali.
Topi udarec se je oglasil z nasprotne strani.
Vrgel sem se na drugo stran.
Potem je zašepetal od zgoraj
in potem se je dvignil od dna.
Ob vsakem prividu
sem se vrgel proti nevidni maski.
Potem sem ga zagledal,
kako se je ločil od majhnega ptiča.
ki je pil mojo slino.
Prevarani ptič je trznil
v okamenelo pantomimo smrti.
Potem sem ga zagledal,
kako se je odplazil iz majhne cvedice.
po kateri sem teptal svojo zahtevo.
Cvetlica se je živahno usločila.
za hip otrdela
in se počasi prepustila neslišnemu povešanju.
In potem sem ga začutil v svojih licih.
Mehko je zabrnel in izginil.
Prsti so otipali globoko razpoko.
Razpoka je v lica zaznamovala leto spominov
in se razdrobila v tisoč majhnih razpokic.
Tedaj sem se spomnil,
da pravijo temu meni enaka bitja čas.
— I.^žim na zemlji.
Beli strup se dviga v oblak
in z donečega dna valovi melodija,
ki mi je v imenu časa razrezala obraz.
Odmeva mi v glavo
in zdi se mi,
da se občutek sveta spreminja
v novo podobo misli.
720
IV
Moram naprej.
Samota me je pričela dušiti.
Seda name v podobi koničaste gore.
Pritiska me v bežečo žival,
ki si išče zavetišča.
Napolnjuje me z grabežljivimi rokami,
ki se bodo polastile prvega človeka.
Moram priti do sebi enakih bitij
in vdreti v prvo srce.
Moram se odrešiti sovražne samotnosti
in se zazreti v prvo življenje.
Pred menoj stoji človek.
Čez ramena mi gleda v sonce.
Oči mu tečejo čez veke.
Zakričim mu svojo samoto.
Na obrazu mu pokažem ostudne umore časa.
Od zatrjevanja mi teče iz ust kri,
človek pred menoj pa je nepremičen.
Le ustnice šepetajo besede ponavljanja.
Da ne bo čas načel še mene.
Bežim stran,
dokler ni šepetajoča negibnost
samo še silhueta na kačastem obzorju.
V
Kot stekel pes grizem samega sebe.
Tako se mi zdi, da se ubijava dva.
To je že manjša samota.
Do suhote obledela kri
pada v bujno rojstvo bolečine.
Čas udarja vse ostreje,
iz blage toposti se spreminja v konico.
Z obzorja zakriči.
Nema konica preneha prekrivati svetlobo.
Koščena silhueta črno-belega obzorja
pripoveduje o meni enakih bitjih.
Poženem se proti razjedenim obrisom.
Ne maram več rezkih prividov
nedoživete preteklosti.
Tedaj sem menda stanoval v lastnem srcu
in gostil ljudi z namišljenim trpljenjem.
Zven na obzorju spreminja uboj v znano prihodnost.
ki je bila skrita v mojem rojstvu.
Polastil se bom prvega srca.
Bližam se previdno.
Ne smem se izdati njihovemu sovraštvu.
Bitja stoje skoraj nepremično
in nad njimi se dviga svinčen oblak.
Ustvarjajo enakomerne podobe življenja.
Odpirajo srca in se potapljajo vase.
Svoje zločine nezmotljivo odlagajo.
Hodijo eden do drugega
in vdirajo v srca,
kot so nekoč vdirali v moje.
Mir je vse bolj navidezen,
topi udarci časa se tiho naslajajo.
VI
V njihovo nepremičnost stopam počasi.
Od obraza do obraza.
Zajedam se v zrnate oči,
v njih iščem svoj spomin.
Primaknem se do utrujenega diha
in sopem v praznino odteklega življenja.
Izsušeno telo prislonim ob njihov hlad.
Legam pod težke korake.
Kot da sem neviden med njimi
in kot da so vsi nevidni za druge.
Vsi počenjajo iste počasne kretnje.
Blodijo drug mimo drugega,
drug preko drugega
in drug skozi drugega.
Skozi mene drsi slepa roka
in blodi po očesnih jamicah.
Čas se krči že v sredino misli.
Oči mi oži v zločin, ki sika okoli sebe.
Misel odteka v preteklost
in ustnice šepetajo nerazumljivo govorico.
Svetišče davne samote
razpada v slepo lakoto življenja.
Visoka melodija se je razpršila v molk.
Zahrbtno bobnenje me kamenja
v vodi občutek pozabljenja.
Samo večni sij še brli onstran nekega sveta.
Vse ostalo je mrak,
v katerega se zlivam.
VII
Svetla razpoka na nebu mi prinaša nesrečo.
Danes sem občutil nerazumljivo slabost.
Kot nalašč je svetla razpoka zasvetila še močneje.
Nihče je ni opazil.
Mirno so izpraznili moje srce.
Prazno kocko so položili
na dogovorjeno mesto.
Jaz sem storil prav tako.
Zvečer, ko je vstala svetloba,
je vse pomrlo do novega mraka.
Dolgo sem gledal v nebo.
Sredi bleščečega zrcala
se je vrtela še svetlejša razpoka.
Naslednjega dne je bila razpoka manjša.
Naslednjega še manjša.
Kmalu je skoraj docela izginila.
Spominjal sem se dne,
ko sem jo prvič ugledal.
Tedaj mi je tako čudno pokvarila dan.
Še to bi pozabil,
če ne bi ostala na črnem nebu sveda zvezdica.
Drugi je niso mogli ali niso hoteli videti.
Od tistih časov smo vsi srečni.
Mrak novega dne pozdravljamo zadovoljni.
VIII
Dan je enak dnevu.
Nikomur ne gledam več v oči.
Včasih se zamislim v čudno usodo.
Takrat potonejo silhuete v nič.
Pod mislijo se gluho vrtinči
nekakšna zoglenela preteklost,
ki se razsipa v pcxlobno igro življenja.
721
Sredi črnega neba je menda umirala sveila razpoka.
Verjetno je bila privid.
Ne čutim več nikogar.
Prihaja smrt.
Vidim samo presunljivo nežnost
razpadlih polzečih senc.
Iz večnega diha pada vonj po času.
Bleščijo se stekleni krči
nekega drugega življenja.
Umreti moram prav zdaj, ko bi se vrnil.
—	Ležim na tleh
in vame se upirajo preplašene oči.
Razburjeni kazalci mi merijo v obraz.
Zaznamovan sem.
Dvignem se.
Zbežijo do obzorja.
Mrgolijo v visoko obzidje
in izza njega mokro sikajo.
IX
Spomnim se dneva,
ko sem od daleč zagledal mrtvo silhueto.
Pridružil sem se življenju
mojemu telesu podobnih teles.
Od kod sem prišel...
Izobčen sem od najbližjega sožitja,
prejšnjega pa so pogoltnili prividi.
Na nebu se tiho smeje smrt.
Zdaj vem, zakaj me je pustila živeti.
Čez obzidje moje sovražnosti
je padel človek.
Pljunki se zgrinjajo nanj.
Hočejo ga prebičati do izkrvavelosti.
Osramočen se vleče stran.
Hitim mu naproti.
Plazi se po tleh,
zasramovana koža temni v bolečino.
Mislim si: eden izmed njih.
Spustim ga na tla.
Telo zažari v stok udarcev.
Tedaj se njegove oči tenko pretočijo v moje.
Oplazi me slabost.
—	Na črnem nebu raste sveda razpoka
v žarečo kroglo.
Čutim toploto življenja,
ki požira mrak v svetlobo.
Vsega se spominjam.
X
Treba bo na pot zaradi tistih za obzidjem.
Prekleti so v maščevalno igro smrti.
Prav ti so prihajali k meni,
ko sem še bival v svojem sivem srcu.
Vdirali so skozi odprta vrata.
Na moj ukaz pa so se vrata zaprla.
Sedaj umirajo za visokim obzidjem.
Za njim bi kmalu umrl tudi jaz.
Moj sopotnik ne more vstati.
Najina skupna pot mu ne daje toliko moči,
da bi izginili sledovi slinastih bičev.
Zasramovanja se nočejo umakniti iz hromih nog.
Nebo je zasoplo v oslepljen triumf sonca,
lepe želje zabada v prah.
Zmanjkuje nama moči.
Ko se pogledava,
vidiva samo veke
zamrznjene v dih vetra.
Okoli srca se zbirajo strupene kapljice.
—	Prisesa se mi v naročje.
Nikjer ni videti ničesar.
Vizija prihodnosti
trepeta samo v nama.
XI
Stokava in se opotekava.
Na obzorju ni niti črnega obzidja,
da bi vedela, kako daleč sva.
Ne veva več, ali je res, kar počneva.
Bolečine so prividi zmote.
Ne morem se več premakniti.
Samo stojim še in ponavljam zadnjo besedo.
Pogledam mu v oči.
Njegove so še bolj izpite od mojih.
V njih vidim vlažno trzanje.
Nobena sreča ga ne more tako oponašati,
da ne bi prepoznal kretenj časa.
Če pridem hitro do vrat,
do sivih pokrajin nekega srca,
bo mogoče spet oživel.
Obzorje je še vedno prazno
ali pa mi je sonce napolnilo oči.
Zmota me hoče prikovati v nič.
Čas raste v moje truplo.
Moram prestopiti neizmernost,
umoriti jo moram s samim seboj.
Še enkrat ga pogledam, umirajočega,
in prestopim nedoživeto.
XII
Pred vrati sem,
ki so se nekoč zaprla za menoj.
Dvigajo se do neba.
Truplo dvignem proti večnemu siju.
Tedaj se vrata odpro.
Z nemim spremljevalcem
stopim v breztežni začetek.
Po licih mi tečejo žveplene solze.
Zaprem mu v večnost razpadle oči
in ležem nanj,
da ne pozabim trpljenja.
Utrujen od poti in žalosti
si obrišem solze s strupenih lic.
Vstanem.
Rad bi videl svoje otroštvo.
Nič.
Ozrem se nazaj.
Praznina.
Nikjer nisem.
—	Sklonim se do pepela,
raztrosim ga na vse strani.
Uničil sem edini dokaz prihodnosti.
Odhajam proti najbližjemu obzorju.
722
lolle Potočnik:
KAü^iliJ
Ko sva bila nekega večera sama v parku, je rekla,
da bi rada tu umrla in da naj bi jo jaz ubil. Vprašal
sem, zakaj. Odgovorila mi je, da nima nikogar dru-
gega in da je vame zaljubljena.
—	Premislil bom. Zdi se mi malo nenavadno.
Tega nisem pričakoval od tebe.
Potem me je poljubila in odšla. Dodala je, da naj
res premislim in pridem jutri. Zibala se je v kolkih
in njeno listnato zeleno krilo se je gubalo... Telo
ji je trepetalo na kolkih. Noč je postajala hladnejša.
Zazeblo me je v roke.
Prijatelj Kandrij mi je rekel, da sem žival, če jo
bom res ubil. Ponoči je deževalo. Spal nisem, tudi
nič pametnega mi ni padlo v glavo. In ko se nisem
domislil ničesar, sem obležal na hrbtu. Mogoče imam
utrujeno glavo. Pa tudi okna nisem odprl to noč.
Seveda bo potem bolj ropotalo: avtomobili so stra-
šen izum. Kako nenavadno mirno je na stropu. Za-
kaj? Bila je tako nenavadno mirna... Morda je
noseča, morda se ji je zmešalo. Lahko bi mi bila
povedala. Saj sva vendar prijatelja.
Sam sebi sem prikimal. Drugo leto me čaka mat-
ura. Tedaj sploh ne bom imel časa. Niti za trenutek
ne bom prost. Niti za Mirjano in njene neumnosti.
Na poti v knjižnico srečam Kandrija. Pod pazdu-
ho drži zvito golo telo.
—	Adam in Eva?
—	Vsi časi so minili. Poplava ... seksa ...
—	Greva na rum? Spet je nevarnost za angino.
—	Nimam niti dinarja.
In tako naprej. Dokler ne obsediva pred rumeni-
mi kozarci. Vse mu povem. Pravi, da sem žival...
Prijatelj Kandrij mi je rekel, da sem žival, če jo
bom res ubil. Pokaže mi golo telo in pravi, da mu
je to samo všeč in da je velika bedarija porivati nož
v tako telo. Ko je najbolj soparno, odrineva v samo-
postrežbo. Ne vem, od kod se mu je vzel.* denar.
Piščančevo stegno: temu pravi impresija. Prihaja ve-
čer, treba se bo odločiti.
Opazim, da sem živčen. Ko režem kruh, se mi
trese roka. Še nikoli nisem polil toliko čaja. Pil sem
ga brez limone. Za večerjo bomo jedli sardine. Slabi
dnevi, ko odpiramo konserve. Mlajši brat reže blago.
Zbira krpice različnih velikosti in barv, različnih
vzorcev, škarje se odpirajo in znova zapirajo. Strese
me po vsem telesu. Odkar smo privatniki, mati stal-
no nekaj računa. Vzame nož, tisti največji kuhinjski
nož, in začne ostriti svinčnik. Čudno... ta svinčnik
bo skrhal nož.
—	Mama!
Ozre se.
—	Mama, nož se bo skrhal, res!
—	Tisti svetlolasi sošolec ti je prinesel ploščo.
—	Kje je?
FIRE;;;; oče pravi, da spet norim. Zadnje čase
se mu je posvetilo. Pravi, da bo začel z businessom.
Seveda je za to treba imeti čas in glavo.
Ven grem. Vem, česa mi manjka. Obiskal bom
Višnjo: ona je pesnica in je objavila pesem o življe-
nju. Posvetoval se bom z njo. Povem ji zgodbo in
tudi to, da mi je zelo nelagodno. Počutim se nepri-
jetno in sploh... Pravi, da ima ploščo in konjak. Iz
tega se je rodila svetla pesem o življenju. Ima rada
vesele in melanholične fante, ki si vsaj kaj upajo:
morda sem jaz tak. Toda jaz nisem tak. Takle svet
sem poznal že od prej.
Pripoveduje mi o morju, ladjah, kriminalnih zgod-
bah, o tem, kaj je brala o prostitutkah na Reki...
—	Aha, se začudim.
Potem gledam njene gibe. Mislim, da razmišlja;
kot da se zelo zelo trudi. Ona je mehka duša. Zato
ji povem, kaj misli o tej stvari Kandrij. Nje to ne
vznemirja. Pove mi, da on tako ničesar ne razume,
da vidi le integrale in Vegove tablice. Začnem si gri-
sti nohte. Tudi Višnja si jih grize. Hočem ugotoviti,
če to pomaga.
—	Čez pol ure pride mama. Skuhala bom kavo.
Ko sem ponesel skodelico k ustom, je sedela čisto
blizu. Dotikala se me je. V grlu začutim značilni
grenki okus. Popravim si lase. Njena bluza je pro-
zorna. Da, kava je res odlična. Seveda, to pravim
čisto resno. Pravi mi, da pride mama čez dvajset
minut in si odpne gornji gumb pri bluzi: treba bo
nekaj ukreniti. Nato me zagrabi za roko in odpelje
v spalnico...
Ne vem, kaj je bilo pod mojim hrbtom, ali rob
od dlakaste odeje ali hlačnica od kavbojk. Potem ko
sva se priigrala do vrhunca, sem se zazrl v rdeč lon-
ček, v katerem je stala zobna ščetka in krema SI-
GNAL.
—	Konec!
—	Kako?
Da, prišla bo njena mama. In prinesla bo koren-
ček. In limonado JUPI. Vse gospodinje so enake.
Vse gospodinje nosijo rožnate predpasnike.
—	Preobleč se grem, pravi Višnja in njen goli
hrbet se pred mano umika skozi vrata. Pogledam
po svojih stvareh. Ležijo tako, kot so jih razmetale
roke. Nataknem si levi čevelj. Zunaj bo mraz, napo-
vedali so droben, mrzel dež.
Doma sem vzel največji kuhinjski nož in ga s te-
žavo skril pod suknjič. Še dobro, da me ni nihče opa-
zil: ne bi rad zbujal pozornosti.
—	Mirjana ... Mirjana!
Pojavila se je na oknu. Rekel sem ji, naj pride
dol, ker sem se odločil, da jo ubijem. Umaknila se
je v notranjost in videl sem, kako je prikimala.
—	Samo oblečem se še.
—	Prav, hladno je. Pa hitro!
723
Ne vem, kaj jo žene v to. Zarisale so se že prvo
sence ljudi, očitno se mrači. Kaj če bi jo poizkušal
prepričati? Tako na človeški način. Psihologijo imam
pet. Prižgali so neonsko razsvetljavo. Takle primer
bi lahko delal za maturitetno nalogo. Rešitev člove-
ka: sprememba okolja, podpora osebku, dobivanje
vpogleda prek čustvene komponente, čustvena raz-
bremenitev (abreagiranje). Misel postavim na lastne
noge. Pozna se mi, da sem večerjal konserve; pozna
se mi, da izviram iz takega okolja, iz take družine.
Slišim, kako se tresejo stopnice. Skozi vrata stopa
Mirjana; ovita je v lep šal.
—	Rekel si, da je hladno.
Nenavadno, še sedaj skrbi zase, še sedaj misli
nase. Lepa je. Najraje bi, da bi ostala kar tam pred
vrati. Po cesti pripelje avto. Čudno, kako zre vanj.
Greva. Čaka naju še pet minut hoje. Dobro bi bilo,
če bi šla na trolejbus. Ona ima še mesečno karto.
Toda vse preveč zadušljivo je, naj se malo razgiba.
Ne bo ji škodilo.
—	Se nisi premislila?
—	Ne.
Rad bi začel z njo kak pameten pogovor. O čem
mi je včeraj pripovedovala? O kaktusu, ki ji ga je
prinesel oče za rojstni dan? O njenem psu Pufiju?
—	Kaj pa kaktus?
—	Ne bodi otročji.
Saj je res neumno, pomislim. Za tak trenutek.
—	Potem boš mrtva ...
—	Vem... kje imaš nož?
Potipala je ostrino in vprašala, če ni morda pre-
kratek. Sicer bi bil ves trud zaman. Nož obrača v
roki in ga natančno ogleduje. Prav čudno reče: rost-
fraj. Proti nama prihaja park. Temen. Prvič ga vidim
tako temnega, skoraj črn je. Park nenehno raste.
Spominjam se prejšnje noči. Pristaneva v parku.
Pri neki klopi se ustavi in reče, da jo bom tu za-
bodel.
Sprva se obotavljam, potem pa hitro rečem:
—	Da, takoj...
—	Daj, daj!
V roki mi leži nož. Spomnim se, kako režem do-
ma kruh, kako je krhek in kako se mi v roki drobi.
Pogledam jo. Mirna je.
—	Kaj če bo prekratek?
—	Zakaj te prav nož...
Skomigne z rameni in reče, da se mora sleči, ker
bo sicer nemara res prekratek in ne bo zaleglo. Od-
vrže jopico in zardi. Mimo parka gre človek in kadi
cigaro. Nato si ona odpne bluzo in jo položi na klop.
V meni se začno trgati čustva.
—	Poslušaj, tisto z modrčkom bi bilo odveč...
Samo mrmral sem še. Samo nemočnega sem se
počutil in se začel potiti... V tem hladu, ko se še
listje krči. Počasi se privajam na temo, počasi se pri-
vajam na njeno telo. Moj bog, kakšno slačenje. Moj
bog, kako bi jo lahko ljubil... Slišal sem, kako je
zapela zadrga. Tkanina. Sunkovito diham. Vendar si
rečem, da tega ne smem pokazati, ne smem priznati.
—	Pred tabo sem lahko čisto gola.
—	Mirjana, ni treba.
—	Ni me sram.
Zvenelo je kot zadnja želja. Koliko ljudi umira
ob tem času in koliko pisarjev piše oporoke? Koliko
ljubimcev se naslaja ob golem telesu? Nikjer blizu
ni policije.
—	Tisti človek naju ne bo motil?
Bil je prijatelj Kandrij, resnično ne vem, kaj ga
je prmeslo.
—	Ne, ne bo, sem zagotovil.
Stopila je bliže. Dotaknila sva se s koleni; nisem
mogel razumeti njene mirnosti.
»Saj ga bo. Kar naj ga.«
Nalahno sem predrl prsi in nevarno je brizgnilo.
Kri se je vila po prsih navzdol, se ognila vrhu trebu-
ha in ponovno zavila proti kolku. Šele tedaj sem
opazil, kako oster je pesek, in da je ona bosa. Pihal
je tudi hladen veter. Ta čas se v klubu začenja ples.
In ozrem se. Proč od Mirjane, v nebo. Telo se
noče umiriti, iz mlake krvi se kadi. Na kaj misli
Mirjana in kaj čuti? Skozi temo teče Kandrij. Kan-
drij ima v roki nož. Veliko kuhinjsko bodalo, s kate-
rim je njegov ded klal prašiče... Pravi mesarski nož!
—	Norec, pa si jo res...
Nato začutim, kako mi poka tkanina in kako mi
leze nož v trebuh. Postaja mi slabo. Med listjem se
nabirajo beli kolobarji in nekje v daljavi se podira
secesijski portal. Samo zame. Na kaj sedaj misli Mir-
jana? Slednjič: konec je z rumi. Tudi pomlad odhaja
in zima in poletje m jesen. Misel je polna travnih
bilk, bregovi so te pripravljeni sprejeti. Toda ti si
pritrjen: vse lahko dosežeš, v vse lahko ugrizneš:
v les, kamen, mežikajoče semafore, park se ti gmota
v ustih. Samo ne čutiš ničesar in se potem čutiš čud-
no ogoljufanega. Prevaran! Nekoč, si praviš, sem te-
kel in noge so lovile sledove, danes sledovi lovijo
tebe. Utrujam se, kri je topla, rdeča — vse manj je
je... Tudi ta park se bo utrudil. Jutri. Pojutrišnjem.
Včasih sem tu opazoval lepe ženske in si predstavljal
njihovo telo ob mojem. Pa ni bilo nič. Stekel sem za
bližnji grm in masturbirah
—	Zakaj si to storil, Kandrij?
—	Zaljubljen sem bil vanjo...
—	Ah, v Mirjano. Razumem te, ampak kaj imam
jaz pri tem?
Kandrij je tekel po parku, v roki držal Mirjanin
šal in vpil, da sem svinja, da sem žival.
724
Hilan Jesili:
PESMI Kl
pesem, ki mora biti
če se prav spominjam sta najprej rekla a vaj kej zebe
fanta nakar sva midva odgovorila še zdeleč ne potem
je ona rekla ja z vama je drgač z nama pa spet drga
č jože je rekel da sta onadva starejša pa ju zato bolj
zebe potem smo nehali govoriti o mrazu in midva sv
a sploh hotela prekiniti pogovor ker bi se rada malo
pozabavala z natakarico vendar se stara ni dala in je
začela razlagati kako neprijetno je tavati takole okr
og ko samo čakaš da bo toliko ura da boš lahko prič
akoval od sebe malo spanja drugače se v želji da bi
zaspal še bolj zmraziš in naposled res ne moreš zasp
ati in to in te stvari in zato poslanjata cele večere po
pultih takihle bufetov potem pa sta naenkrat začela
pripovedovati da vendarle ni tako grozno
kot se mogoče sliši da je včasih kar zabavno on
je hotel povedati kako je bilo enkrat zadnjič
zabavno pa ga je prekinila z razlago da
je nemogoče da bi bilo trapasto
da je nesmisel pričakovati ka
kšen večji denar od soci
alnega ali od družbe
saj nimajo niti
za ceste in
celo tisti
ki še
de
lajo
dobiva
jo skoraj
povsod plače
80 procent potem
pa sta se spomnila da
sta hotela iti nekoč nabirat
kakšen les v gozd ampak je pote
m nekaj vmes prišlo čeprav niti ni ta
ko zelo daleč potem sta vprašala koliko je
ura in ker je bila že skoraj sta rekla da je pozno
jože je rekel da se jima najbrž mudi toda ni se jima m
udilo možakar je rekel ura ni naš gospod jože je vpra
šal če sta kaj lačna vendar ju je samo zeblo in jima je
najbolj ustregel ko je naročil nekaj takega toda tudi ko
sta pila ju ni nehalo zebsti vse do enajste ko so zapira
li in so nas vrgli ven zunaj je jože vprašal če nimata
nič otrok in sta odgovorila da ne potem pa je dedec
rekel da je ona imela enega in tudi ona je rekla da ga
je imela ampak da se nič ne ve kje bi zdaj bil potem
sva midva rekla lahko noč in onadva sta potihem odz
dravila potem mi je jože rekel jebemti sta reveža am
pak tud taki morjo bit
ko bo naposled zmagala naša sveta
od vseh pravičnih vojskà najbolj pravična vojska
bo vsakdo našel kar bo iskal
kdor bo iskal posteljico bo našel posteljico
kdor bo iskal posteljo bo našel posteljo
kdor bo iskal postelj bo našel postelj
kdor bo iskal steljo bo našel steljo
kdor bo iskal Stello bo našel Stello
kdor bo iskal Olgo bo našel Olgo
kdor bo iskal Volgo bo našel Volgo
kdor bo iskal Savo bo našel Savo
kdor bo iskal Jelisavo bo našel Jelisavo
kdor bo iskal Meto bo našel Meto
kdor bo iskal Marjeto bo našel Marjeto
kdor bo iskal marjetico bo našel marjetico
kdor bo iskal trobentico bo našel trobentico
kdor bo iskal trobento bo našel trobento
kdor bo iskal trombon bo našel trombon
ko bo naša vojska nad vojskami slavila
slavno slavo nad slavami
zmagovito zmago nad zmagami
bo vsak lahko po mili volji mislil
da je on oče očetovstva
da je on sam mati materinstva
da je najbolj samosvoja svetinja svojati svetih svojcev
da je rezilo sablje ob pribočnikovem boku
da je top ki ga potapljajo toponosi topivci
vsak bo lahko mislil
da je ko je zabijal dan zadel dánico v glavico
in da je zdaj vrhovni vodja vročičnih vračev
nove pomladanske religije po svoji liniji
da je kozjebradi kozak spod naših kozolcev
da je večni varuh varčnosti
da koraka najbolje v garniziji
da je najbolj spontano spuntani sponkar
da je strunovje strumnih božjih harf
kdor bo hotel tedaj no pač ko zmagajo
naše silne vojské
se bo lahko kolikor bo hotel hvalil
da se ga vsi bojijo ko potegne nož
da lahko pretepe očeta in gre spat k svoji mami
vsak bo lahko naglas prepričan
da je gonilni genij generacije
da njegovo meso postaja beseda
ali če bo hotel obratno
to bo tovariši čas
ko se bomo vsi lahko klicali gospodje
in ko bodo vse gospe gospodične
ko nas ne bo treba biti sram
ne besede ne mesa
in se bomo lahko igrali
i z mesom i z besedami
pesem ki bi se jo dalo skrajšati vendar obljube
morajo biti gostobesedne in tako se vsak govor
razvleče
725
če boš hotel kolegec
boš dobil dvojni c samo naročil ga boš
dobil boš cigareto samo rekel boš
vprašali te bodo po tvoji najljubši barvi
vprašali te bodo po tvojem tipu ženske
ali seveda moškega ali kar je že pri tebi v čislih
in te bodo poslušali
ko boš odgovarjal kar boš hotel
to bo čas ko boš lahko vsem vse povedal
in te bodo vsi vse poslušali
vprašali te bodo
če bi vam ponoči vaša glava padla preč
ali bi nosili drugo glavo
in ti boš lahko odgovoril
ne če bi se ponoči moja glava odkotalila
ne bi nosil druge glave
to bo sijajen čas
ko se ti ne bo treba skriti
če boš opraskan po vratu
čas ki ga bomo izbojevali
ti bo izpolnil vse želje
lahko boš šel po cesti
brcal kruh in ga pomalem grizel
skupaj s čebulo
nagnil boš steklenko in pil
slivovo žganje iz nje
odpel si boš hlače
in se razkazoval
lahko boš gledal samo to
če se kje kdo zgraža
vse to ti bo prinesel novi čas
ki ga boš izbojeval skupaj z nami
če le hočeš kolega
lahko boš šel v prve vrste
lahko se boš razdal za mater sestro ljubico za
očetnjavo
lahko boš opustil vse lepe navade
lahko boš kazal jezik
ali kaj drugega na primer oné
lahko boš ustavljal ljudi po ulicah
in jim zaupno pripovedoval
mačke niso račke ker imajo tačke
ali kako je mjav mjav maček mačko nažgal
toliko časa sta se ravsala
da sta se skavsala
lahko boš napisal in se podpisal spodaj
da je pesem o slasti krvi
slast krvi ki se pretaka po žilah in teče skoz srce
slast krvi ki se pretoči po zemlji in blatu in travi
iz odprtih žil in razklanega srca
lahko boš bral na literarnem večeru
spet slast krvi slast diaboličnega slast bestialnega
lahko boš bral slast mojega bodala
lahko slast moje krvosesnosti
slast hudiča v meni
resnično boš lahko rekel da je v tebi hudič
lahko boš rekel da si peti jezdec
da prinašaš s hitrostjo tri krat deset na osmo metrov
na sekundo
vseuničujoči smeh blazen porog
vsemu kar je in česar ni a bo
lahko si boš nadel ime Ferkeverk ali Pupilo ali
Stemson
lahko boš Jaka ali Judež
lahko boš spraševal druge kako jim je ime
lahko se boš rimai ali pa se opa jal s čim drugim
lahko boš počel prav vse
lahko boš vpil slast banane
lahko boš vpil strast nič ne stane
oblačke iz črnilnika povleče
hlačke prek tilnika sleče
mačke do Močilnika odvleče
lahko boš citiral Weiningerja ali Lomonosova
lahko boš ukazal da se mora Srb pisati Jebilić
Slovenec da mora biti Porivavc
Čeh Nàjebal in Slave najkrepkejša hči
da mora nositi ime Olivera Matrosovna Olagumova
lahko boš po mili volji svinjaril
lahko boš javno masturbiral
za to ti bojo dali celo oder
povsod boš bral in objavljal
svojo poezijo genitalij in klozetov
in povsod se bo razlegal hrumni bravo
lahko boš tekel
lahko boš poskakoval
se postavljal na glavo
in tako hodil okrog
lahko se boš majal
lahko bo tvoj glas tudi za nas
lahko boš proti nam
saj bo vseeno kdo je kje
pri vsem tem je mnogo bolj pomembno
da se bo dobro pilo in jedlo
gnilo bo ravno tako okusno
staro bo ravno tako sveže in sočno
gotovo to je zelo pomembno
najbolj pomembno pa je to
da boš lahko vse razložil
na primer razloži misterij dežnika
moj dežnik je lahko karkoli
karkoli je lahko lahko je vse
kajti tvoj dežnik je resnično lahko karkoli
tvoj dežnik je resnično lahko vse
tvoj dežnik je padalo tako
da si upaš skočiti z njim skozi okno
res da je to stara finta
tvoj dežnik je ladja
če ploveš z njim
tvoj dežnik je leteči krožnik
če se z njim ukvarja ufologija
tvoj dežnik je tvoja žena
brž ko se poročiš z njim
tvoj dežnik je tvoj oče
ko ga položiš k materi v posteljo
tvoj dežnik je moker
ko se zmoči
tvoj dežnik je planetarij
726
ker ima luknje
tvoj dežnik je tvoj sin
tako da ga rodi tvoja žena
sploh sorodstvo rodovnik in to
lahko boš šel ven
ali pa ostal notri
po želji po želji
z dežnikom ali kakšno stvarjo v roki
ali čisto praznih rok
po želji
s svetlim krikom na ustih
ali pa ne stvari so vendar
po želji
O TA NAŠ PREŠERNI ČAS
in za to je treba še čisto malo
ampak res majceno majčkeno
skoraj nič
počakati
tako
kolegec
dotlej pa se ribaj po svoje
pesem ki jo zna Mito povedati tudi žalostno
Sonja ne ve kdaj bo Mito jezen
zato je presenečena ko se vme v Dajdamu
s stranišča in je Mito sploh ne pogleda
njun znanec ki je bil prej z njima
pa ravno tedaj vrže nanj še zaboden
pogled in napol užaljen odide
Sonja ne ve kdaj bo v Mitu prekipelo
zato je presenečena ko jo useka
brž ko prideta do Opere kjer je bolj mirno
in zavpije kurba hudičeva nočem te več videt
in gre sam pit v Operno klet
Sonja ne ve kdaj se hoče Mito dokončno
maščevali
zato je presenečena ko okrog treh pride
k njej na Vič in se dela da bi rad spal
z njo ko pa jo sleče do nagega jo vrže po tleh
in jo tako grobo zagrabi da ji izpuli polovico
dlak in ji grozi da jo bo zvezal in ji porinil
noter steklenico od radenske
Sonja sploh ne ve s čim bi ga pomirila
zato je presenečena ko se omehča takoj
ko skoz solze zatuli njegovo ime tako glasno
da se on samo strese potem pa preklinjaje
zaloputne vrata da se Sonja ustraši
kaj če ni prebudil vse hiše
Sonja ne ve kaj naj pričakuje vnaprej
zato je presenečena ko jo ob dveh čaka kot navadno
naslonjen na vratarnico in ji reče do jo bo
ubil ali pa pustil odvisno od tega kakšne volje bo
če mu bo samo še enkrat eden rekel kaj takega kot
oni sinoči da itak vsakemu dà in da sploh ne bi
bilo treba kupiti golaža da jo je on sam ravno pred
kakšnim mescem ujel na surovo trdo meso
pesem ki je pravzaprav obvestilo in opozorilo
gospodičnam v turističnih birojih
Drage gospodične z negovanimi nohti
ALI SPLOH VESTE KAJ SE VAM LAHKO
ZGODI
Tile postopači svetniki boksarji preklete barabe
kar jih zija v vaše prospekte v izložbi
vsi tile NE SAMO da bolj malo verjamejo
da vaša firma sploh kam vozi na izlete
da bi sploh lahko priredila izlet v Mostee
Romarji avtoštoparji progovni delavci
in napol zastonj punce pa tudi malo dražje
vsi tile NE SAMO da si sploh ne želijo na take
izlete
in NE SAMO da se sploh ne bi hoteli peljati
z vašimi pijanimi šoferji
robotom podobnimi sprevodniki ki nosijo
za srajco mrzle policajske pištole
NE SAMO da jih ne žejajo ne vaši
dekolteji
ne dekolteji vaših stevardes
Pijanci majčkeni revolucionarji zmešani
hipiji fantje ki sanjajo o motorjih punce
ki se vidijo nage na platnu kina Šiška da vsem zastaja
dih
in vsa ta zoprna druščina
NE SAMO da jo prav malo brigajo razne
Benetke Rome
Napoliji Sicilije Ancone in to
in NE SAMO da jim ti kraji ki jih tu
razkazujete niso všeč
in NE SAMO to da se raje kopajo na Savi
in na Koleziji
NE SAMO to
moje drage gospodične poligloti
vsi tile gnilozobi motherfuckerji bradači
kričavci jesiharji izobčeni zaplotnikarji
pacienti venerologov skrunivci zgodovine in grobov
vas lahko VSAK HIP POŠLJEJO V PIZDO
MATERINO
pesem ki je namenjena vsem ki nosijo
samoto v srcih
(gud lak čarli ni kruha ni kruha)
okej TIFUS DOLFUS
ti kar pridi
kadar te src boli
okej TIFUS DOLFUS
ti kar pridi
kadar te sonc ščemi
okej
ti kar pridi
ob zori in o mraku
tvojemu koraku
dobro došlico
želet čmo mi
okej TIFUS DOLFUS
okej
ti kar pridi
P
o
r
o
b
d
i
727
Franci Zagoričnik:
œmwmm пмшшо
( Besede)
Vzela sem ključ, moj je v plašču. Mami.
Tistih, ki so vstali že prej, ni več. Drugi se šele»
prebujajo. Zadnji hoče biti prvi. Temu se najbolj
mudi.
Jutro je že. Ptice so že. Zadnji je že tik za prvim.
Sonce je že.
Nosna Zilja spi. Aron se še ni oglasil. Cesta že
vznemirja vse telo.
Vstajenje pa je največji nemir.
Roki sežeta po lestvi. Preizkušata njeno zaneslji-
vost. Telo se vzpenja samo ob sebi. Potem ob telesu
drugega. Više. Nad njim. In potuje skozi prostor. Ta
se sam razmika, ostaja zadaj. Sama se odpro vrata.
In zdaj po majavi, škripajoči veži k drugim vratom.
Tisti, ki so za njimi, so že mrtvi. Nekoliko za-
udarjajo po svojem razpadanju. Nemarno so vrženi
v drug svet. Ta pa, ki je prispel iz drugih prostorov,
pošilja budnico v to daljavo.
Kar naprej se ponavlja začetek neke pesmi in ne
more steči. Ne more zapustiti prvega verza. Vsako-
krat, ko se verz odpne, nekoliko počaka, a ne gre
naprej. Včasih se oglasijo trije monotoni signali.
In spet: »Vstanite, v suženjstvo zakleti!«
In spet: »Vstanite, v suženjstvo zakleti!«
In spet: »Tu, tu, tu ...«
In vstajajo v suženjstvo zakleti. Skraja sila nera-
di, kajti sila zoprna je ta pesem, ki ne more in ne
more steči brez njihovega vstajanja. In vstajajo, da
bi mogla steči, a začetek pesmi odmeva samo še ne-
kaj časa. Potem odneha.
Zdaj se vse odvija drugače. Nekajkrat se spet po-
novi ta vstanite, v suženjstvo zakleti, zadoščajoč
samemu sebi. Potem povsem odneha. Tisti, ki so bili
onkraj, so še napol v vodi. Še niso nehali začudeno
gledati na zakol velike ribe. Zakaj počne to oče bog?
Kako da ta naša mati boginja s tako vajeno kretnjo
odpira telo ribe? Kuhinjski nož pa je dolg, s širokim
rezilom, kakršnega pravzaprav sploh ni v hiši. Zakaj
je treba jesti, klati te ribe in sploh vse? Zakaj je
treba jesti? Ugašati oči, ki prav gotovo podobno vi-
dijo isti svet?
Neznanec z nujnim opravkom v hiši stopa po
dvorišču. Zato se ne ustavi pred njeno nemostjo.
Povzroča rahel hrup. Počaka. Čez nekaj časa spet
potrka. Zato se mu odpre, kamor je namenjen. Lepo
je sprejet in dobrodošel. Nemara sploh ni neznanec,
ampak pravi domači tujec. Prihaja z nočne službe.
Slišati je povsem nerazločno govorico sveta. In zdaj
se kaj razloči.
Razloči se: »... pa se bojo.« Potem spet nič.
Potem: »... no, pojdi, no. No, pojdi, no.«
Okna se odpirajo, a tega, ki je za njimi, ni videti.
Le slišati je odpiranje oken te, kot pravi lastnica,
žive grobnice.
Dolg je čas.
Drugič se domisli, da je tukaj lepo.
Drugič se domisli, da je premalo hrupno. Da mla-
di niso zadovoljni s tem. In vendar je telo nezadostu-
joča pokrajina, dasi neogibna. Da je treba v druge
kraje. Videti vse neštete druge kraje. Tudi v tej sta-
rosti.
Lepa je Gorenjska. Pa tudi na Primorskem je le-
po. In treba je brez odlašanja po svetu, dokler je še
čas. Misli, da je rešitev v tem. Človek pa, dokler je
mlad, nima prave pameti.
Mlajši človek pravi, da sploh ne. Da ni tako. Vse,
kar potrebuje, ima tukaj. Vse to je res. Edini pravi
res. Vse drugo je tudi res, vendar na tisti način, ki
se me manj tiče. Nimam korenin, a nekako jih le
imam.
Vrata se odpro in ženska reče: »Zilja!«
Skupaj z Ziljo se napoti po dvorišču. Tako je
tudi Zilja že. Že se napoti v svojem črnem krznu,
dasi je nekoliko oslepela in komaj koga spozna.
»Na,« pravi ženska. »Zilja, na!« Skloni se s ko-
zico in se spet vrača proti hiši.
Zdaj priteče še Маску. mlad foksterier. Najprej
se seznaniš s psi. Na prijavnem uradu poveš, pri
katerih psih si, nisi si pa še zapomnil, pri katerih
lastnikih si.
Zdaj pride druga ženska in reče: »Zilja, ta! Zilja,
ta! Zilja, Zilja.« Skloni se, napenja zadnjico. Zilja
zabevska in liže svoj zarod.
»Tri četrt na dvanajst.« Potem ti je žal, ko je
prepozno.
Kokoši morajo imeti sila neznatne duše. Samo za
to so, da nas hranijo. Prazne kulise sporočajo o od-
sotnosti, o prisotni odsotnosti prisotnih.
Zilja si z lizanjem masira napeti trebuh. Kdo je
bil, kateri oče teh. ki bojo prišli na svet. Ima jih že
osemdeset.
Človek s cigareto v ustih stopi na dvorišče. Okrog
nog se mu opleta Маску. Ves čas meša štreno okrog
njegovih nog. On pa obstane pred Ziljo in reče: »Poj-
di, Zilja. pojdi. Pojdi, Zilja, pojdi.«
Ta se oglasi z enim samim t^vskom. Tako ni dru-
gega. Zilja poteka sama s svojo usodo.
Nato zapusti otrok spalnico in se napoti proti
stranišču. Slišati je ženski glas: »Pol osmih je ura.
Pol osmih je že.«
Kulise napolni vprašanje: »Kje pa je Маску? Kje
pa je Маску? Ali spi?«
»Pusti ga. Pusti ga,« se sliši brezspolni glas.
Najmlajši reče: »Puzga, puzga.«
»Kako pa je temu ime?« vpraša mlada žena.
»Kako mu je ime?«
»Ne, ne, ni. Vidiš, kako kašljaš.«
»Ne morem sleči. Ne gre.«
»No, Маску, Маску. Gremo, gremo ...« in drugi
nerazločni glasovi.
»Vidiš, kako kašljaš.«
»Joj, joj, joj. Poberi lepo. Nesi v grmovje.«
728
»Rožice so, ja.«
»Pojdi jest. Najprej pojdi jest.«
»A bu, bua.«
»Ali boš šel z mamico staro, ali boš šel z njo?«
»Prosi za kruh! Reci prosim, prosim.«
»Pojdi!«
Najmlajši se sklanja k foksterierju. Reče: »Dzi,
dzi, dzi, dzi, dzi. Kak to je. Kak to je.«
»Sem ga dala prat.«
»Ne boš jedel?«
»Kdo pa je? Kje je Маску?«
»Danes je ravno zaprto.«
»Saj ga bo. Kar naj ga.«
»Daj mami lilijo! Kam boš dal rožico?«
»Vstani! No, vstani! Kaj pa je bilo?«
»Padel bo, padel.«
A greš v cerkev?«
»Ja, grem ja.«
»Ba, ba, babababababa. Aaaaaa.«
»Kaj je? Sin, kje imaš plašč?«
»Dobro jutro. Маску, ta! Маску, ta!«
Aron. Glasba sveta. Glasba etra. Glasovi stopinj,
radia, ceste in drugih ptic.
Vseved. Najprej se nam bo oglasil pevski zbor
Jožeta Kranjca z Velike Dobrave s pesmijo... Mali
rdeči vrag visi kot amulet. La, la. La, la, lalalalala.
Lalalalala, la, la, la. Besede sveta. Glasovi sveta. Po-
zdrav iz Sireta. Rojstni kraj pesnika. Rojstni konec.
Povedala vam ga bo. O, škoda, res škoda. O, o. Ne
maram in tako naprej. Zakaj nisi rajši ostal? Ringa,
ringa raja. Mucek pa nagaja. Nagaja mucek, ja. Aja,
aja. Ja, ja gaja. Ne sme. Pazi, ne sme.
»V cerkev boste šli, pa ne boste tako, kot je tre-
ba.«
Šentomprga in Andrion. Ta, ki so ga nemški psi
raztrgali na Poreznu. Ni se mogel braniti. In toliko
drugih. Veliko imen je.
»Aron. Arči! Danes je strašno slabe volje. Ves
čas je nemiren in siten. Moral bo v posteljo. Arči, daj
no mir. Arči!«
»Moj Ajdovec se je šel borit v Afriko. Kako pa se
bo vrnil? Toliko jih pobijejo. Povedala sem mu, da
me nič več ne zanima. Na velikem trgu je zanje mo-
lil papež. Vsa velikanska vojska je stala ure in ure
na pripeki. Bili so negibni kot pribiti žeblji. In ven-
dar so kadili. Počasi so puhali dim v puške pred sa-
bo, da se je nevidno razprševal. Vrnil se je čisto
drug.«
»Nikogar ni. Kar pač svet prinese, to je. Če je
dobro, prav. Če ne, ne maram. Nobeden me v to ne
bo prisilil.«
Srh, ta, ki mu je ostal samo še jezik: Jebem mu
sto mater, da mu jebem. Tako se pa ne dela. V pizdo
materino.«
Oče bog zaloputne z vrati in gre.
Šentomprga: Bela vrtnica je bila. Kje je zdaj? Ali
jo je porezal? Škoda je je. Danes je Janez Krstnik.
Danes, danes je Sveti Janez. Po poglej, da je štiriin-
dvajsetega.«
Razglas: Ali ste videli tega zločinca. Kar naglejte
si ga, kako je fest.
Kanonenfuter, kri: infanterist Thimer Willibald
t 23. 11. 1915, inft. Ziviawicky Sigmund f 31. 10.
1915, Waniovsky Michael f 8. 12. 1915, inft. Haupt-
vogel Karl t 23. 11. 1915, inft. Markovič Jan f 23.
11.	1915, inft. Veraja Ivan f 27. 7. 1915, polkovnik
Garn Karl f 10. 1. 1916, polkovnik Ambroziak Ni-
kolaus t 10. 1. 1916, brezimni, brezimni, polkovnik
Halamei Michael f 10. 1. 1916, topničar Dec Adam,
kpl. Drozdowsky |24. 1. 1916, inft. Luposzky Deme-
ter t 24. 1. 1916, 24., 25. inft. Mamytz Teodor Wasil
t 24. 1. 1916, 26., 27. inft. Bert Albin f 4. 2. 1916, 28.
pokrit s senom.
Sin: Ne sme biti več vojne!
Révolver: Kdo te bo pa vprašal.
Kri: Dokler bo oče naš še živ. Potem pa tudi mene
ne bo več. Brez njega ne bi bilo nas. Tako je dober
oče naš.
Revolver: Kaj ste po poklicu?
Nož: Pisatelj sem.
Oni: Kaj je to?
Veteran: O, za cesarja Janeza pa za cesarja Fran-
celjna je bilo še dobro na svetu.
Padli: Avstrijec Ignato, inft. Batsnik Johann f
12.	11. 1918, inft. Schubman Franz, inft. Reiter Josef,
1189. Avstrijec Getender, 1147, inft. Kolarik Jakob.
840., 839. Servich Franz, 838., 836. inft. Csobota Lá-
szló, 837. Avstrijec Pascucci. 835. Szvoboda Anton,
834. inft. Szilágy Todor t«. 5. 1916, 833. Hokam-
mer Joakim, Kolasik Janez f 13. 4. 1917, Wfirkfihnk
Ivan, inft. Bavascavsrk Rudolf, Nesasich Mart, inft.
Zawaluk Nicolo, inft. Kuisca Josef, inft. Hertisch Jo-
hann, inft. Vallin Meuan Artuan, inft. Adimak Jo-
han, inft. Letho Jarnu Franz, inft. Plauer Joan, inft.
Byric Masé, Nagy Josef, 831. Hermk Stefan, 829.
Trullak Teof, 830. Gabor György 15. 5. 1916, 828.,
827. Schlafring Wilhelm, 826. inft. Orgyelán György
15. 5. 1916.
Zaskrbljena: Imam kokošje prsi. Svetujte mi, ka-
ko naj se oblačim in kako naj prikrijem to pomanj-
kljivost.
Klavdija: Imam dvanajst let in precej dolge črne
lase. Kako naj se češem?
Vam vdani: Pameten si in lep. Ni verjeti, da ne
veš, zakaj se živi in kaj je smisel življenja. Vsakdo
namreč živi za nekaj in vsakdo najde v nečem svoj
življenjski smisel.
Trinajsta stran: Kako se bo oblačila Čehinja leta
1969?
Ženska na dvorišču: Nič več ne boš metal. Kdo je
rekel žogo metat, kaj?
Južnjak na .severu: Rabil bi nekaj dobrih tekstil-
cev. Enega ali dva za šablone, enega za tiskarski stroj
(kot je Vid!), enega za barvno kuhinjo itd. Ti Danci
niso pol hudiča vredni!
M: Kar zadeva mene, lahko vzameš tudi koralno
rdečega.
J: Res ne vem, gospa. Tega ni tako lahko reči.
Športni avtomobili, čelade, bajoneti, atomska
bomba: 248. polkovnik Ory Pài.
Rakete, avioni, call-girls, prostitutke, lezbijke, ho-
moseksualci, alkoholiki, šifre: 677. inft. Mach Josef
t 2. 7. 1918, 676. Gurbunaj Theodor f 3. 7. 1918, 675.
inft. Pozubaven Alescci f 9. 11. 1917, 673. Avstrijec
Seiko Mladenko |21. 11. 1917, 671. avstrijski vojak
Binder Riccardo |21. 11. 1917, Wuttner (oder Cab-
ner) Rudolf 121. 11. 1917, 815. Andrejka Georgy.
668.	avstrijski vojak Ribernik Johann f 18. 11. 1917,
669.	Skelf Leopold j 21. 11. 1917, 665. inft. Gorog
Johann 1 17. 11. 1917, 664. inft. Veznevjak Jakob
93
t 23. 9. 1916, 662. avstrijski vojak Moravscky Joseph
fil. 10. 1916, 660. inft. Iztanu (oder Satanu) Paul
t 17. 11. 1917, Egerer Anton f 14. 11. 1917, Sopota
Woicek 14. 11. 1917, 650. ruski vojak Ščurkov Mi-
kael t 2. 4. 1918.
B: Kakšna sramota! Kdo ti je dovolil pisati pes-
mi. To nikakor ne gre.
FC: Za ohranitev lepe postave je najbolj koristno
od časa do časa nekoliko plavati.
G: Prav, Cora. Ampak v tem primeru mi enostav-
no recite Frank.
Mussolini pripenja sinu padlega heroja na prsi
zlato medaljo.
CM: Kmalu bi pozabila. Zmeraj jih žegnam, ka-
dar pridejo k hiši in kadar grejo od hiše. (V klavni-
co.)
Množica: Mi smo Egistovi, Egist je naš! Mi smo
Egistovi, Egist je naš!
Mesta: Tobruk, Gradec, Leoben, San Marino, Pa-
derborn, Leningrad, Dijon, Jeruzalem, Solkan, Novi
Sad, Ptuj, Milano, Firenze in spet Kranj in pokopa-
lišče na Gorici.
N: Ali hočete rajši mrzlo?
NN: Ne gre pa ne gre. Ne vem, kaj bi rekel.
Š: Bila je lepa maša. Gospod je govoril otrokom,
kako ljudje trpijo lakoto, a krave ne ubijejjo. Ini tak-
šne reči.
S: Jebeš ti gospoda. To so same čenče. In kaj po-
tem? Pri šestnajstih letih sem to spoznala.
K: Kaj mi nuca planinca, če ne morem do nje.
Sodnik: Poglejte. To so njegovi akti. Samo naj
pride. Z odprtimi rokami ga pričakujemo. Verjemite
mi. Samo naj prestopi mejo.
Policija, tajni kanali, kuloarji, intrige, atoli, ugasli
kraterji, generali, predsedniki, skafandri, morje, pla-
ža: Bilo je tako ganljivo. Vsi v cerkvi so jokali. Bilo
je tako lepo.
Hoteli, bazeni, gole ženske, dirke, natezalnica,
besede: anledning, detta, sidan, visade, fungerà, inte,
sakens, ring, borde, ligger, brist, endast, kommer, jag,
struturen, mine, sitter, vad, ausvarig, krava, han,
inom, vare, kailas, sida, goda, das, nye, om, sex, sam-
ma, bodde, banton, anar, fran, sociologerna. socialan-
tropologin, främst, soul, nagon, kilade.
Vojni dan: Delavci so medtem hiteli. Vsak je
opravljal svojo nalogo. Ta je moral izključiti električ-
ni tok. Drugi zapreti vodni ventil. Tretji ustaviti stroj.
Četrti odpreti okna.
Pod šest: Radiološki detektor je naprava za ugo-
tavljanje radioaktivnega žarčenja in njegove intenziv-
nosti.
Grgeča love drugače. Ograda je okrogla, široka je
samo štiri do pet metrov in se imenuje naseka. V
njej se ujame dva tisoč, pa tudi pet tisoč kil rib.
Avstrijski vojak Irgie Theodor iz Linza, Charko
Niko, Baskorov Peter, Ustinov Mikael, Grad Peter,
Werningher Johann, Hansler Leopold, Samblin Josef,
Floridan Stefan, Krandorfer Josef, Simich Johann,
Moyer Adam, Kapler Franz, Bokaschek Johann, Art
Joseph, Zimmermann Karl, Farceh Luis, Drumek,
Zilec, Bardosch Ludwig, Bog Anton, Moser Karlo,
Weis Paul, Doubrawa Leop., Gurik Josef, Maliuro
Andreas, Ferarges Andras, Ivan Johann, Kerant
Zeuer, Kotzbanger Johann, Fedinak Johann, Dukan
Franz. Maschlag Josiph, Woitech Mario, Steoring
Simon, Strelinger Foth, Antolo Johann, Luger Peter,
Buw Non Der Lecher, Srakacz Karlo, Balaba Martin,
Spiegel Samuele, Swoboda Antonio, Banyo Pietro,
Massil Georg, Blaz Pasc, Szarementa Bokdan, Muzi-
ka ... (Kilk...), Hero Josef, Alois Stefan, Batos Ti-
vador. Sever Nino, Breuer Adalbert, Nanein Gian.
Popović György.
Pač pa trpijo tisti, ki imajo radi paštašuto in ki
niso zadovoljni s hrano v vojaški menzi. Paštašute tu
ne poznajo. Včeraj sem moral izvesti pravo besedno
akrobacijo, da sem pojasnil to umetnost prijazni go-
stilničarki neke večje restavracije.
Že v rimski dobi so se ustavljali. Slovenske Ko-
njice z okolico vabijo. Stari grad. Žička kartuzija.
Rimska cesta, športno kopališče. Park z ribniki. Zna-
menitosti mesta.
Cet pomiva hitreje in bolj temeljito.
Doktor France Prešeren se je redil v Kumrovcu.
Zahvaljen bodi Bog! Niti lasu nam ni skrivilo.
111 — BIT-BIT, legenda
Ivan Hudovernik hodi spredaj. Desnico ima zdaj
vzdignjeno in skrčeno, tako da je laket vodoravno
nad ramenom, v zaprti dlani pa drži ročaj z belo
oljnato barvo popleskane pločevinaste table, kjer je
zapisana ta pot, pravzaprav krog, saj seže zapis od
do, in če tablo preloži v drugo roko, na drugo ramo,
in tablo pri tem obrne, se pokaže drug, podoben na-
pis, samo da je obrnjen in seže do od, onadva pa sta
v tem krogu in nekako je očitno, da si lahko ptica, če
si že ravno ptica, in če ti je dano, da svojo pot pre-
hodiš peš, namreč svojo, ki pa ti je spet dana, ali po-
tem lahko rečeš, da hodiš svojo pot, ali greš svojo
pot, lahko prehodiš tudi peš to pot sveta, kakor drugi
z avtom ali z Istambul-ekspresom, kajti nobeden ne
pride dalj kakor do tja, do koder more. Ivan Hudo-
vernik hodi bos.
Peter Slak oziroma Slakov Peter ali tudi Petrov
Peter je bos samo na pol, se pravi, da ima med; prste
leve noge zataknjeno japonko, drugo pa ima pripeto
za pasom, ker se mu je strgala, tako da nekoliko še-
pa, ne toliko zaradi tega, ker ima zdaj eno nogo
krajšo, pač pa zaradi tega, ker ni toliko vajen, hoditi
po pesku in bi se dalo reči, da je krajša noga tu in
tam dosti daljša od daljše. Vzame Gripinove tablete,
pa ne zato.
»Tako se počutim, kakor da bi me hotela boleti
glava.«
»Ali se bojiš, da te bo bolela glava?«
»Ne. Samo ni treba, da bi me.« In nato: »Kakšna
pa je ta tvoja Huda-vera?«
»Ali je ta tvoja vera takšna, da hodiš bos, kadar
se ti prileže hoditi bos?«
»Seveda, moja vera je prav takšna, da moram
hoditi bos, kadar ni treba nositi čevljev.«
»Kaj te še uči tvoja vera?«
»Ljubezni do bližnjega ...«
»... to je: cinizma. Lahko si vzvišen nad tistimi,
ki so močnejši od tebe in ti krojijo usodo.«
»Zaradi tega me nikoli ne boli glava.«
»To je res. Tebe ne.«
»Glava me sploh nikoli ne boli. Pa ne misli, da
sem bebec.«
730
»Saj ne. Niti sence ni.«
»Enostavno ničesar ne spremeniš čez noč.«
»Ali ni boga?«
»Ti sam veš to bolj kot jaz. Pusti to. Kar vsilijo ti
ga. Veliko bolj ti ga kar vsilijo. Kaj pa moreš?«
»To opažam, ja.«
»Če že je kaj, potem je tisto čisto nekaj drugega.
Zanesljivo je lahko samo nekaj drugega.«
Čez čas še pravi: »Imenovanje, to še ni nič. Am-
pak vsi se grejo samo to. Nobeni niso boljši.«
In čez čas: »Ko bi bilo več takšnih, kot sva mi-
dva, potem bi še šel k tem trapastim gasilcem. Tako
pa. kaj me briga.«
In pa: »Ne morem pa ne morem.«
In: »Kaj lahko ti? Ali ti lahko kaj?«
Na eni strani imata železniško progo. Na drugi
strani je visok zid, nad katerim se kažejo gornja nad-
stropja ter dimniki tovarne. Pot je dolga, cilja pa ni-
mata ravno kakšnega. Sicer se pomikata naprej, zdaj
sta nekje vmes med Istambulom in Miinchnom, med
vsemi temi postajami, kot so Istambul, Pithion, Svi-
lengrad, Sofija, Dragoman, Dimitrovgrad JZ, Niš,
Topčider (Beograd), Jesenice, Villach West, Salzburg,
München, a se jima pozna, da gresta blazno počasi
ali pa sploh nikamor, ali pa manj kakor peš, manj
kot bosa. Tukaj je še ta poletna pripeka. To je že
treba reči. Kajti človeka kar ožema in pritiska k tlom.
Ni pa v tem poglavitno hudo. Tukaj je še to, kar je
za zidom. Poprejšnja leta in vsa prihodnja do konca
in kaj potem, namreč ne kaj po koncu, ampak kaj
sedaj.
Zdaj sta vlak. Eden drži spredaj in drugi zadaj
tablo z napisom Istambul-Express. Sopihata in opo-
našata ukanje lokomotive. Tečeta in zavijata z gla-
sovi. Kar navdušena sta nad tem. Tečeta naprej in zid
se pomika nazaj. Hitreje tečeta, hitreje se pomika.
Zasopla obstaneta, zid se še naprej odmika.
Tablo nosi zdaj Petrov Peter. Ivan Hudovernik je
breskev. Nasproti prihajata dva druga človeka. Ivan
Hudovernik se ustraši psa. Štirje ljudje se ob srečanju
spogledajo, potem grejo spet narazen.
Eden ima v roki jermen za psa.
Eden reče: »Moj bog. kakšna sta!«
Petrov Peter reče v opravičilo, a bolj zase: »To
bom pribil nad sekret.«
Na dvorišču onkraj zidu se ustavita Peter Topo-
riš, načelnik gasilske straže, in Peter Slak, vodja po-
samezne gasilske enote številka štiri, in dasi teče po-
govor o istem, teče njun pogovor še prav posebno o
istem. Načelnik gasilske straže je prišel nalašč zato v
obrat pisarniškega pribora, k eni svojih podrejenih
enot. Zaradi tega je poklical Slaka na razgovor in mu
rekel: »Ti dobro poznaš Ivana Hudovernika. je v
tvoji ,puckoloni'.«
»No, poklicali smo ga na načelstvo. Bil je dvakrat
na zasliševanju zaradi svoje vere. Pri nas je res svo-
boda veroizpovedi, ampak ta, pomisli, ta se noče vpi-
sati v gasilsko stražo. Ne moremo trpeti nobenih iz-
jem. Ali se bo vpisal ali pa bo letel iz službe.«
Vodja gasilske enote se kar očitno poti, dosti bolj,
kot je v resnici vroče.
»Vsega tega nisem vedel. Vem, da je drugačne
vere, ampak nikoh ni vsiljiv, nobene sovražne pro-
pagande ali propagande za svojo vero ne širi in je
sploh dober delavec.«
»No, zdaj veš. Lahko ti povem, da smo imeli dva
dni trdega dela z njim. Ima celo svoje prepričanje in
to prepričanje zna zagovarjati, da mu ne prideš do
konca. To je nezaslišano in nesramno. Zagrizen je in
trmast. Kaj pa bo iz njega, če ga pustimo kar tbko.
saj ne bo mogel živeti. S tem moramo opraviti.«
»A takšen je. To je pa res čudno, da ga niste mo-
gli prepričad.«
»Res, vse je bilo zaman. Včasih celo z resnico nič
ne opraviš. Ni šlo ne zlepa ne z grožnjami. Na načel-
stvu smo sklenili, da ga odpustimo. Naj pa bo to
ljudska volja. Sklical boš masovni sestanek in tam ga
bomo še enkrat vprašali, ali bo stopil v gasilce ali ne.
Če se bo še naprej upiral, ga bomo vrgli na cesto.«
»Kaj pa,« pravi Slakov Peter. »Kaj pa.«
»No, se razumeva?« pravi Peter Toporiš. »Boš vse
uredil?«
»Seveda bom, seveda,« pravi. »Seveda bom.«
»Ali bomo ustavili stroje?« Malo se obotavlja.
Kup stvari ga zadržuje.
»Ne, lahko smo kar zunaj. Tamle,« pokaže proti
skladišču zabojev. »Mislim, da smo lahko kar tamle.«
»Dobro,« pravi. »Lahko smo tam. Kakor veš.« In:
»Pripravi se.«
Ta pa spet: »Bom, seveda bom.«
»To bom prav zares pribil nad sekret. Ali ne bo
imenitno?«
Mesto je zdaj že izginilo za njima. Pomika se na-
prej med progo in reko, po dnu sence Velike Marjete.
Razen proge je zdaj na zunaj vse novo.
»Misliš, da me bojo zdaj vseeno vrgli iz službe?
Ampak komu sem kaj žalega storil?«
»Da, prav nerazumljivo je.«
»Kaj pa misliš, da je bilo prijetno na tistih zasU-
ševanjih. Ne poznajo ti ene same prijazne besede. Še
to, kar naj bi bilo, je eno samo pretvarjanje.«
Spustita se k reki, kjer je dolga, senčna) in zapu-
ščena plaža. Podita se po produ, namečeta kamenja v
vodo, potem hodita po reki, a samo pri kraju, kjer je
nizka in manj deroča, sicer ne zdržita v njej. ker je
mrzla, da kar skeli po kosteh.
»Skrbi me, če me bojo vseeno vrgli.«
»Ne bojo te. Zdaj te ne morejo. Bilo bi le prene-
umno.«
»Kaj pa veš? Bojo, bojo. Misliš, da kaj ločijo med
pametnim in neumnim? Samo vtepajo ti v glavo svojo
lajno.«
»Potem se pa oprijemlješ prav tistega, pred čemer
te rešujejo.«
»Nikoli nisem razmišljal o takšnih rečeh. Ampak
vidiš, niso me omajali, ker me niso znali pridobiti.«
»Utrdili so me. Iz dneva v dan sem bolj trden.
Ne nasploh. V tem pa gotovo, da se ne bom podre-
jal ničemur, v kar ne bom mogel verjeti.«
»Nasploh sem pa res bolj v skrbeh, kaj bom po-
čel poslej. Ne diši mi očetova usoda. Že štiri leta se
vlači po zaporih in še ne bo konca. To me je ugonab-
Ijalo vso mladost. Saj ga komaj poznam. In to za-
kaj?«
»Danes vem, zakaj. Danes sem prvič v življenju
ponosen na njega. Vse bom še premislil, veš.«
Ozirata se k cesti, kjer je slišati glasove dveh mo-
ških. Ti glasovi so očitno moteči, vendar ne eden ne
drugi ne rečeta nič na to.
731
Onadva zgoraj gledata proti reki. Razločno je
slišati ravno besedo huligani.
Tukaj ne moreta ostati. Čez se ne da. Torej se bo-
sta vrnila k progi. Povzpneta se po bregu in skozi
grmičevje nazaj k progi.
Zaslišita: »... saj sploh ni nobene ženske.«
Zaslišita vžiganje motorja. Potem slišita oddalje-
vanje vozila.
Zdaj hodita spet ob progi. Hodita med odpadki,
ki padajo iz drvečega vlaka. Cigaretne škatlice. Ko-
zarci iz umetne mase. Pivske steklenice. Manufaktur-
ne vrečke iz Grčije, Turčije, Nemčije ali Nizozem-
ske. Grški, turški, srbski ali nemški časopisi in revije.
Krvavi vložki. Brezno, nastlano z odpadki.
»Poslušaj, ti, danes te bomo vrgli iz službe. Pojdi
z mano.«
Prerineta se med stroji in skozi vrata, da se izog-
neta ropotu.
»Res. Ali veš, danes te bomo vrgli iz službe.«
pravi Peter Slak in pri tem skuša ostati kar se da od-
krit in naraven. Je pa hkrati toliko v zadregi, da go-
vori, kakor da bi se šalil.
»Zdaj tudi ti veš.«
»Zakaj mi nisi nič povedal?«
»Ja, kaj pa bi? Kdo pa tukaj kaj more?«
Je pa čisto pobledel.
Pravi: »Mislil sem, da bo zdaj mir.«
»Nič ne bo mir. Po šihtu bo masovni sestanek, pa
boš videl hudiča. Kaj misliš, kaj se da storiti?«
»Kaj jaz vem! Ali boš govoril zame? Boš rekel
kakšno besedo zame? Saj ne bo nič, ampak ne bi bil
rad sam, razumeš!«
»Veš, da bom. Res pa je, da ne vem kaj prida o
vsem tem. Ali igraš ta svoj strah? Slišal sem, da si
zelo neomajen.«
Zdaj hodita prav po tračnicah. Ali pa pobirata in
prebirata zavržene kose papirja, kajti vse roma v to
literaturo odpadkov. Sama sta v njej.
Znani angleški fotoreporter David Magnus — ka-
kor vse izmišljeno — je na svojem sprehodu po
brightonski plaži slikal več deklet. Za najbolj uspele
je imel posnetke manekenke Sue Payton in zvezdnice
Helen Jones, ki jih je tudi objavil. Vendar se je zelo
neugodno izrazil o samih plažah.
Brighton je postal leta 1787 eno najbolj znanih
kopališč na obali Kanala. Danes se je tam komaj mo-
goče kopati, saj je nafta prekrila vso plažo.
In naravoučenije pod dojko Sue Payton: vsi se
torej borimo z istimi problemi.
Že slavni šestmesečni Carlo Ponti mlajši se je od-
ločil za kariero filmskega igravca.
Po informacijah, ki izvirajo iz kroga blizu Ponti-
jevih, je mogoče sklepati, da se je Sofija Loren odlo-
čila, da bo njen soigralec v naslednjem filmu poleg
popularnega Marcella Mastroiannija tudi njen sin
Carlo.
Carlo junior bo debutiral v filmu Sončnica, ki ga
bojo v proizvodnji Pontija starejšega posneli v Rusiji.
Režiser filma bo Vittorio de Sica. Na sliki Sofija s
sinom Carlom.
Danes mora biti proga strašno zasedena. Spet
jima gresta nasproti dva moška.
»Pojdi, greva čez cesto, pa v hrib,« pravi Peter in
se že napoti čez tir in po travi proti cesti.
»Zakaj?« pravi Hudovernik, a tudi gre. »Saj nisi
sam.«
»Kar tako. Ali se ne bojiš ljudi?«
»Bojim se nasilja.«
»Hej, hej, vidva!«
Zagrizeta se v hrib, kjer po robu med gozdom in
sadovnjakom vodi steza. Mislita, da se bosta tako og-
nila vsem tem ljudem, ki prihajajo, da so zdaj' že mi-
mo. Ampak ko naletita na pot, ki vodi nazaj dol, k
progi, imata spet nekoga za sabo, čeprav ga prej ni-
sta videla in tudi ni zrasel kar iz zemlje.
Pohitita proti progi in čez, kajti tam so spet tisti,
ki prihajajo. Po dva in dva prihajata. Ne da se prav
razvideti, od kod, kaj tu počnejo in kam grejo. Zelo
so tihi. Tu in tam je slišati psovko. Največ jih prihaja
prav iz tiste smeri, kamor sta namenjena.
»Naš današnji sestanek ima eno samo točko dnev-
nega reda in še to bomo hitro opravili,« reče načelnik
gasilske straže Peter Toporiš. Pove tudi vse ostalo,
sklicujoč se na prejšnje pogovore z Ivanom Hudover-
nikom ter na mnenje načelstva o tej zadevi.
»Torej, želimo slišati, kaj nam bo povedal tovariš
Hudovernik. Dosti smo se pogovarjali in zdaj nas za-
nima, kako si se odločil. Ali boš delal z nami, hočeš
biti član naše organizacije in s tem našega kolektiva
ali ne?«
»Zdaj smo zato tukaj.« še pove.
»Povej!«
»Ne bom.«
»Ne boš! Dobro, dobro. Kaj porečete drugi na to?
Ali lahko trpimo v naši sredi ljudi, ki z nami nočejo
sodelovati?«
»Ne, to ni mogoče.« In tako naprej.
»Prosim, glasujmo! Kdor je za to, da tovarišu Hu-
doverniku pokažemo vrata, naj vzdigne roko. Hvala
lepa. Kdo se vzdrži? Je kdo proti?«
Ponovno se spustita proti reki. Zdaj sta v pasti.
Ljudje, ki prihajajo, bojo prišli tudi sem. Že jih je sli-
šati, kako razmikajo prostor okoli sebe in kako se
približujejo skozi grmičevje. Zdaj zdaj bojo tudi oni
pri reki.
»Ti se boš še lahko vrnil, še jih braniš. Jaz pa jim
ne grem več pred oči, razumeš. Ne grem. Dosti sem
prestal. Ta hip sem se odločil. Ne bom šel in konec.
Tudi če me sprejmejo nazaj.«
»Kaj pa? Bom že kako. Sam svoj bom.«
»Kaj boš? Kako boš skozi vse te svoje poboljše-
valnice, na pobegih, v zaporih, v taboriščih za begun-
ce? Kako boš drugače kakor kradel in šel skozi vse
to?«
»Jaz sem proti.«
»Kako to? Ti si komunist. Vsi drugi so za, samo
ti si proti. Kaj je zdaj to?«
»Res, kaj je zdaj to! Kaj se to pravi, danes metali
ljudi na cesto?« zasika množica sama proti sebi in v
hipu prerase svojo pohlevnost.
»Nič zato! Bo pa tako, kakor je odločilo načel-
stvo!«
»Greva čez vodo.« reče Petrov Peter in si zaviha
hlačnice.
»Neumen si, ne prideva čez. Ne prideva niti do
polovice. Voda je strupeno mrzla.«
»Ni res. Daj mi roko. Prišla bova čez. Kakšen hu-
do-vernik pa si!«
732
Mate Dolenc:
OBLAK SHRTI
Preden sem stopil v hišo, v katero sem bil name-
njen, sem se ozrl na cesto; zdaj je bil čudni pepelnato
sivi oblak tik nad strehami in je začel siliti v notra-
njost mesta, med hiše. Pokril je že dimnike in man-
sarde in se bližal oknom najvišjih nadstropij. Težek
je bil in gost in je padal, padal navzdol... Veter je
nosil po ulici papir in suho listje ter dvigal s tal prah,
ki je sušil nos in grlo. In kar je bilo najbolj čudno;
nikjer ni bilo več ljudi. Premišljeval sem, kje so in
zakaj so odšli z ulic. Če so v hišah, kako to, da so
vsi naenkrat, zakaj jih ni nekaj ostalo zunaj? Se je
to zgodilo namenoma, so se poskrili, ali so videli
oblak, ali je vse skupaj slučajno?
Desno roko sem držal v žepu in stiskal med prsti
listek z naročilom, ki naj bi ga nesel v neko pisarno
vrh stolpnice. Prišel sem do dvigala v trenutku, ko
so hoteli potniki že zapreti vrata, tako da sem jih
moral zastaviti z roko, da se niso zaprla pred menoj.
Potem sem stopil noter med tri osebe, dve ženski in
invalida brez nog. Skušal sem jim prebrati z obrazov,
zakaj so tu, ali so semkaj pribežali, ali so prišli slu-
čajno. Starejša ženska je pomagala invalidu brez nog,
da je stal na dveh lesenih štrcljih, kajti bergel ni imel
in tedaj sem se spomnil, da je na vrhu stolpnice
socialni urad za dodeljevanje l^rgel in protez inva-
lidom. Njuna obraza nista izražala nikakršnega ob-
čutka in zdelo se mi je, da ne moreta vedeti za nobe-
no stvar, ki bi se lahko dogajala zunaj te hiše. Morda
sta zelo dolgo čakala na dvigalo. Rubber Nurse (kajti
takoj sem jo prepoznal) pa je nosila na obrazu isti
nasmeh kot v knjigi, iz katere sem jo poznal. Nasmeh
je bil trajen in ni veljal ne starcema, ne meni, ne
kakemu notranjemu zadovoljstvu dekleta samega. Bil
je nasmeh sam po sebi, kot tak. Medtem ko sem
skušal karkoli odkriti na svojih treh sopotnikih, je
dvigalo tiho drselo ob zasteklenih zidovih, skozi ka-
tere sem lahko videl hodnike in stopnišča. Bila so
skoraj prazna, le v vsakem drugem ali tretjem nad-
stropju sem opazil kako osebo, ki je hodila ali stala
na enem mestu. Samotne osebe so poudarjale praz-
nost hodnikov, po drugi strani pa s svojim mirom
hrabrile. Nihče ni bil razburjen, nihče ni tekal okoli,
na kakršenkoli način hitel ali delal kakršnih koli na-
glih gibov.
Najprej sem mislil, da bo Rubber Nurse izstopila
nekje sredi stolpnice, a se je izkazalo, da smo imeli
vsi štirje za cilj najvišje nadstropje. Seveda, najbrž
urad za proteze, sem si mislil. Dvigalo se je ustavilo
in najprej sta izstopila invalid in njegova spremljeval-
ka, potem sem spustil naprej dekle in zadnji sem
izstopil sam. Mislil sem, da bom videl, kam gredo vsi
trije, a so takoj izginili, kot bi se vdrli v zemljo, ni-
kjer pa nisem videl vrat, ki bi nosila kakršenkoli na-
pis v zvezi z invalidi, socialno službo, zdravniki, orto-
pedi ali bolniškimi sestrami. Obrnil sem se nazaj proti
dvigalu, ki je mirno ždelo med steklenimi stenami,
in se vrnil vanj. šele po nekaj nadstropjih sem se
spet spomnil na listek s sporočilom, ki bi ga moral
CHJdati nekje tam gori, a se mi vse skupaj ni več zdelo
važno in sem naslednji hip nanj pozabil. Tako sem
se sam peljal navzdol kakih deset nadstropij, ko se je
dvigalo ustavilo in so se vrata odprla; vstopila je
Rubber Nurse. Hotel sem jo ogovoriti, pa mi beseda
ni prišla od ust. Najprej sem mislil, da me zanima,
kako je prišla v tako kratkem času deset nadstropij
niže, potem sem odkril, da to ni važno in da me ne
zanima več. Besedo sem imel vseeno ves čas na kon-
cu jezika, zaradi privlačnosti dekleta iz knjige, a je
nisem spravil čez ustnice. Takrat se je dvigalo vnovič
ustavilo, čeprav še nisva bila na dnu. Vstopila sta
invalid in njegova spremljevalka, popolnoma nespre-
menjenih obrazov. Invalid ni imel bergel in se je pri-
slonil kot vreča s palicami za golf. Rubber Nurse je
bila obrnjena proti meni, imela je roki sklenjeni pod
trebuhom in njena bolniška obleka je pošumevala ob
vsakem gibu. Mislil sem, da se sedaj smehlja meni in
sem ji vrnil smehljaj, s čimer pa nisem ničesar spre-
menil. Sploh pa smo prav takrat pristali na dnu in
jaz sem nevljudno stopil prvi iz dvigala in odšel na
ulico, ne da bi gledal nazaj.
Stanoval sem v hiši na nasprotni strani ulice. Za-
gledal sem svojega očeta, ki je pravkar pomikal avto
iz garaže, mama pa je stala na robu pločnika in me
gledala, ko sem prihajal čez cesto. Popolnoma brez-
skrbno se je smehljala in mi stopila nekaj korakov
nasproti, tako da sva se srečala kak meter proč od
pločnika. Tam me je prijela pod roko in skupaj sva
se vrnila pred garažo, ki jo je oče že zapiral. Mislil
sem na to, da odhajata, čeprav je tako temno, in
temnilo se je čedalje hitreje, pa je bilo šele sredi po-
poldneva. Oblak, ki je lebdel nad celo ulico, je metal
nanjo senco, ki je valovila, kot posamezne gmote
plezale druga čez drugo, in kadar se je kos oblaka
raztegnil, se je razsvedilo, svedoba pa je migotala.
kot da sonce na drugi strani bega sem in tja. Tedaj'
se je del gmote odtrgal in samostojno zaplaval nad
ulico, vrteč se kot leteči krožnik. Opozoril sem na ta
pojav mamo in potem še očeta, ki je prišel, da se po-
slovi od mene. Rekel sem, da vidim oblak, ki se vrti
okrog svoje osi. in da se mi zdi čudno temnci in če
res morata kljub takemu vremenu iti na pot. Bila
sta brezskrbna in sta mi naročala običajne reči, naj
zaklepam vrata, naj ne popivam, naj ne vodim do-
mov pijanih ljudi in naj sploh čuvam stanovanje.
Čeprav sem bil navajen takih navodil, so se mi tedaj
zdela še manj važna kot ponavadi. Ponovno sem re-
kel, da je čudno temno in če res morata na pot in
oče se je samo smejal, rekel »to ni nič« in potem
sta sedla v avtomobil in se odpeljala po prazni ulici,
nad katero je veter čedalje huje vrtinčil smeti in prah,
tako da so se delali majhni zračni vrtinci. Grozno se
mi je zdelo, da je bil njun avtomobil čisto edini avto-
mobil na cesd (kje so vsi avtomobili izpred hotela?)
in ko mi je izginil izpred oči. sem se počutil nekako
733
odtrganega od nečesa — odtrganega od samega sebe.
čisto sam, edini človek na ulici, sem šel proti doma-
čim hišnim vratom, ko je padel predme temno rjav
predmet. Pobral sem ga in ugotovil, da gre za ožgan
koruzni storž brez zrn. Bil je še vroč, kot da je
pravkar padel iz ognja in sem ga moral hitro spustiti
na da. Sto metrov pred mano je bila bencinska črpal-
ka in ponavadi so se za njo v daljavi videle planine.
Zdaj je bil zračni prostor za črpalko zamašen z obla-
kom, ki je bil videti, kot da vre. Niti enegai avtomo-
bila ni bilo na bencinski postaji in niti enega moža
v rumenem shižbenem pajacu. Pač, tam je stal en
sam avtomobil, ki že nekaj let ni bil v voznem stanju
in je bil brez koles, zelo star, rumen Peugeot.
Nekaj tednov prej je seveda še vse teklo po nor-
malnih drih in celó vreme je bilo lepo, sonce in to-
plota sta se dolgo držala, vse mesto je bilo spokojnoi
in zadovoljno. Ničesar pomembnega se ne bi mogel
spomniti iz tistih dni, dokler ni nastopila neka sobo-
ta, ko mi je že navsezgodaj zjutraj telefoniral pri-
jatelj Egon in mi skozi telefon diktiral važno sporo-
čilo, jaz pa sem ga napisal na listek. Listek naj bi
izročil nekemu uradniku na občini. Egon me je opo-
zoril, da bom moral najbrž čakati v vrsti pred- ura-
dom, v katerem dela tisti uradnik, ker so taka pravila
in bi ljudje čudno gledali, če bi preskočil vrsto in šel
kar noter. Dodal je. da me zvečer povabi na pijačo
v zahvalo za uslugo, ki mu jo bom storil. Odložil
sem slušalko in vtaknil listek v hlačni žep, potem pa
sem pomotoma oblekel druge hlače in listek je ostal
doma. Tega seveda nisem vedel, ko sem korakal sko-
zi mesto, poln sobotnega zanosa — sončno vreme,
predvideno veselo popivanje zvečer, mnogo živahnih
ljudi na cestah, mogoče nočna zadeva s kakim de-
kletom ... Veselo popotovanje proti občinski hiši je
za hip prekinil nekoliko žalosten dogodek; nek mo-
žakar na mopedu je na prehodu za pešce povozil
majhnega psa. Možakar je padel in si zlomil nogo.
pes pa je najprej kot nor skakal po asfaltu, potem
pa se stegnil in obležal crknjen. Neka stara ženska
je vpila na mopedista, da je surovež, nekdo je odhitel
po rešilni avto in nekdo tretji je odnesel psa do bliž-
njega travnika in ga vrgel na travo. Nisem se ustavil,
vse se je dogajalo v času, ko sem stopal mimo. Ne-
koliko pretresen od podobe psa z zmrcvarjenim tre-
buhom sem se postavil v vrsto pred vrati mojega
uradnika in potrpežljivo čakal kake četrt ure. Samo
še dva sta bila pred menoj, ko se je eden od njiju,
simpatičen mladenič, sunkovito stresel, se napel, kot
da hoče zrasti, in padel tako, da je z nosom udaril
v da in se mu je v hipu iz njega vlila kri. Bil sem
prvi pri njem in sem ga prijel, da bi videl kaj mu
je; imel je široko odprte steklene oči in iz ust mu je
curljala slina. S pomočjo drugih ljudi smo ga obrnili
na hrbet, kar je bUo težko, ker je bil trd kot deska.
Božjast ga je, je rekel nekdo, pa tako mlad! je rekel
nekdo drug. Odpeli smo mu ovratnik in mu zrahljali
kravato, nekdo je šel telefonirat po rešilni avto, drugi
spet je šel po kozarec vode. Skušali smo mu jo vliti
v usta, pa so bila trdno zaprta, kot bi imel znotraj
ključavnico. Šele po kakih petih minutah se je začel
mehčati, izgovoril je nekaj samoglasnikov, krčil prste
in začel premikati oči. Zlili smo mu malo vode na
obraz. Kakor je bilo sprva vse skupaj videti strašno,
je zdaj zelo hitro oživljal in končno je spregovoril:
»Kaj pa je?« in povedali smo mu, da je padel v ne-
zavest. Nekdo je vprašal, če se mu je že kdaj prej
kaj podobnega zgodilo, pa ni vedel, ali se mu je ali
ne. Ko so prišli reševalci, je bil že na nogah. Vseeno
so ga odpeljali.
Jaz sem medtem pozabil na listek (ki ga tako ali
tako ni bilo) in sem odšel iz zgradbe. Zaužil sem
konjak ali dva (ali deset) po raznih gostilnah in bi-
fejih in dočakal uro, ko sem bil zmenjen z Egonom,
vendar sem se prav takrat nahajal zelo daleč od kra-
ja, kjer naj bi imela sestanek. Do tam sem potreboval
pol ure in Egon je medtem že odšel. Zato sem šel
domov in takoj legel, ker sent se počutil utrujen in
se mi je vrtelo v glavi. Tedaj je zazvonil telefon (mi-
slil sem, da je bilo to takoj potem, ko sem legel,
a je bilo sredi noči, pet ur pozneje) in Egon je nekaj
časa govoril, da nimam čuta za dolžnost, da sem pre-
varal prijatelja, da sem vreden najhujše graje in naj
se spomnim na vse to, če se bo njemu, Egonu, kaj
hudega zgodilo. Pogovor je začel z besedami »kurba
nesramna«, končal pa ga je z »jebem ti grob«.
Potem sem spal kako uro. Zbudil sem se zaradi
občutka, da me nekdo gleda. Res je ležala na drugi
postelji moja teta Roza z odprtimi očmi, uprtimi
vame. »Vedno me nadzoruješ,« sem rekel, »kdaj se
bo to končalo?« Teta Roza je skomignila z rameni
in ni odmaknila pogleda od mene. »Kdaj si sploh
prišla v sobo?« sem vprašal. Vem, da je odgovorila,
a je nisem razumel. »Pojdi se solit,« sem rekel, »naj-
brž že odkar sem živ, ležiš tamle ponoči, ko spim.«
»Zakaj si tako oduren,« je odgovorila ona. Skušal
sem se vrniti v spanje, pa me je preveč motilo, ker
me je teta Roza ves čas gledala. Imela je vedno večje
oči in zato sem si mislil; »zato ima take oči, da ji
ne bi ušla ena sama moja kretnja.« Nisem hotel po-
kazati, kako sem jezen, čeprav me je od tega začela
kuhati vročina. Vražja ženska niti za hip ni zaprla
oči, nasprotno, vedno bolj jih je odpirala, imela jih
je že do pol čela in na drugi strani do polovice lic.
Mislil sem si, naj kar gleda, če ji je to v veselje, ne
bom ji dal priložnosti, da bi zares morala uporabiti
svojo prisotnost zato, da bi mi nudila kakršnokoli
pomoč. Popolnoma sem se zbudil in se na silo trudil,
da bi imel oči zaprte, pa so se mi neprestano same
od sebe odpirale in gledale proti teti Rozi, ki je med-
tem postala večja, roke je molela izpod odeje, na
njih je imela velike, debele prste s kremplji in njen
obraz je rastel proti moji postelji, kot da hoče nad-
zorovati moje spanje, nagnjena nadme. S kotičkom
pogleda sem ošinil okno, da bi videl, če bo kmalu
dan, kajti podnevi mora teta Roza v službo, jaz pa
lahko svobodno spim celo dopoldne. Bilo je malo,
majceno modro, a še vedno tako temno, da je manj-
kalo najmanj še kaki dve uri do pravega dneva. Teta
Roza je zrasla do take velikosti, da je bilo njeno telo
že samo kak decimeter od mojega, z glavo pa se je
nagibala nad moje desno uho. Potem je morala priti
na misel, da leže name in me pokrije kot pišče, kajti
začela se je dvigati s svoje postelje in se valiti name.
»Ne, tega pa ne,« sem vzkliknil, »zdaj je pa res do-
volj!« Sunkovito se je odmaknila od mene in se
pomanjšala v prejšnjo velikost. »Kaj praviš?« je
vprašala. »Dovolj mi je tega! Pojdi spat drugam.
Jaz znam spati sam. Nikogar ne potrebujem, da
bi me cele noči ogledoval!« »Kako si neprijazen.
734
kaj sem ti le naredila?« je rekla teta Roza in se
obrnila v steno. »Pojdi stanovat drugam,« sem rekel.
Medtem se je zunaj že precej zdanilo. Na okenski
polici so sedeli trije golobi in gledali noter. Eden od
njih je nosil naočnike.
Bife, v katerem sem sedel in pisal pismo, je imel
dve veliki polkrožni okni in je bil s pročeljem obrnjen
v veliko hišo na drugi strani ceste, tako da je sončna
svetloba prihajala do oken le skozi ozko režo med
strehama in se potem lomila še v šipah, zaradi česar
je bil svetal samo ozek dvojno-polkrožni pas tik ob
oknih, ostalo pa je bilo polmračno. Zato so tam po-
dnevi in ponoči gorele medle neonske luči. Najbrž
prav zato smo imeli vsi radi tisti prostor; v njem smo
bili skriti in vami pred vsemi lastnostmi zunanjega
prostora. Zato sem tam pisal pismo, ki je bilo važno,
saj je v njem pisalo o mojih nagnenjih in strasteh da
neke osebe, ki je bila daleč. Ko sem pismo dokončal,
sem se zaljubil vanj; bilo je spretno napisano in naj-
raje bi ga poslal samemu sebi namesto osebi, ki ji
je bilo namenjeno. Zalepil sem kuverto in odšel po
polkrožnih stopnicah, mimo točilne mize, v senčnato
cesto. Na križišču, kakih dvesto metrov daleč, sem
opazil gručo ljudi, ki se je zbirala okoli nekega sre-
dišča. Medtem ko sem se približeval s pismom v roki.
je gruča brstela in se širila do središča ceste. Pridru-
žili so se ji policaji s svojimi avtomobili, katerih mo-
dre luči so utripale na množico. Prišli so, kot je bilo
videti, zadnji, in so morali s plavalnimi kretnjami
odrivati ljudi, da so prodrli v sredino, kjer so mi jih
zakrili hrbti v raznih plaščih in suknjičih. Ko sem
prišel zraven, sem jim pridružil svoj hrbet, da bi vi-
del, kaj se je zgodilo. Znotraj kroga je stal neki
avtomobil, na tleh je ležalo motorno kolo, bicikel in
človek. Iz glave mu je tekla kri in se razraščala v
krakasto obliko, ki se je spodvijala nogam pod čev-
lje ali jih oblivala. Človek je trzal in se napenjal,
živel pa ni več. Da ne bi postal lačen, sem se iztrgal
iz kroga glav s stegnjenimi vratovi in se oddaljil od
dogodka, nisem pa si mogel kaj, da ne bi nekajkrat
pogledal nazaj. Tedaj sem se znašel pred- pročeljem
poštnega poslopja in sem dvignil roko, da bi se s pis-
mom pred seboj približal nabiralniku, ampak pisma
nisem imel v roki. Ozrl sem se in opazoval cesto do
daljave kakih pet metrov; ker ga tudi tam ni bilo,
sem usmeril korak proti bližjemu bistroju in sem na
pismo pozabil, kot da ni niti najmanj važno in niti
najmanj uspešno napisano.
Tisto popoldne sem si zaželel iti v kino in sem
izbral film »Pozabljeni Oktober«. Kino je bil nasproti
restavracije, v kateri sem popil žganje, preden sem se
postavil v dolgo vrsto pred blagajniškim okencem.
Ker se je obetalo dolgo čakanje, sem si prižgal cigaro
in se zabaval z oblikovanjem likov iz modrega dima.
Vrsta se je pomikala počasi in v prostoru je bilo
vroče in smrdljivo, ker je poleg mene še nekaj mož
kadilo cigare ali pipe. V zdolgočasenem popotovanju
mojega pogleda po hrbtih in profilih ljudi, sem se
tedaj ustavil na pcxlobi stare, malo grbaste ženske, ki
je bila že tik pred okencem. Pomislil sem, če se ne
bi splačalo stopiti do nje in jo prositi, da vzame še
eno karto zame. Nisem vedel, ali sem se že odločil
za ta korak ali ne, a v vsakem slučaju je bilo pre-
pozno, kajti ženska je naenkrat začela lesti navzdol
in je sedla na da. Moški, ki je stal za njo, je rekel
»hopla« in jo je skušal prijeti pod pazduho, ona pa
mu je zdrsnila iz še ne začetega prijema in se popol-
noma stegnila po tleh. Mene je v istem hipu močan
tobak od cigare zvil v črevesju in začutil sem, da se
vroča tekočina približuje zadnjemu izhodu iz mojega
telesa, zato sem stopil iz vrste. Pogled na ležečo žen-
sko pa je bil tako privlačen, da sem se sklenil še to-
liko zadržati, da vidim, kaj je z njo. »Kap,« je rekel
nekdo, »pokličite rešilni avto.« Nekaj ljudi je odhi-
telo proti vratom, tam pa so hoteli drug drugemu dati
prednost; »pa pojdite vi, jaz bom pa pomagal ženski«
(čeprav je bila mrtva) in »ne, ne, pojdite vi,« ali
»bom pa jaz stopil po kozarec vode« in »ne, vi ste
že pri vratih« in »pa dajte vi, ki ste mlajši«. Tedaj
sem začutil mokro vročino, ki je hotela priti iz mene
in sem stekel čez cesto v restavracijo. »Ta vsaj teče,«
je rekel nekdo za mojim hrbtom. Malo pozneje sem
ugotovil, da hodim po makadamski cesti nekje v
predmestju in da sem namenjen k prijatelju, ki tam
stanuje, pozabil pa sem na film »Pozabljeni Oktober«.
Zakaj sem šel prav k temu prijatelju? Saj res, te
dni enkrat bi moral dobiti otroka. Najbrž me je za-
nimalo, če ga že ima. Pozvonil sem pri vratih stano-
vanja, v katerem je živel z ženo. Odprla je njegova
mama. »Igor še leži,« je rekla, »imel je hudo noč.«
Pokazala je z roko, češ, naj grem kar gor k njemu
in je stala pod stopnicami, po katerih sem se vzpe-
njal in je gledala za menoj, kar se mi je zdelo zelo
čudno. Ponavadi sem stopil v njegovo sobo brez trka-
nja, to pot pa sem iz neznanega razloga potolkel s
členkom po vratih, nisem pa čakal, da bo kdo rekel
»naprej«. Igor je ležal v postelji in je bil bled kot
smrt. »Kaj te je porod tako zdelal?« sem vprašal.
»Mojo ženo in otroka še bolj,« je rekel brez vsakega
smisla za šalo. »Pa ne da je kaj...« sem rekel in že
je prikimaval; »oba sta umrla. Otrok se je zadušil
s popkovino, ona pa je izkrvavela.« »Grozno,« sem
rekel. Povabil me je, naj sedem zraven postelje. »Da-
nes sem videl prometno nesrečo in neko žensko, ki
je stala pred menoj v vrsti, je zadela kap,« sem rekel,
misleč, da ga bo to potolažilo. »Si bral današnji ča-
sopis?« je rekel Igor. »Nisem,« sem odgovoril. Po-
tegnil je časopis izpod vzglavja in ga odprl na strani,
kjer so osmrtnice. »Glej!« UMRL JE NAŠ DRAGI
SIN SERGEJ. »Pa ne Sergej...« »Prav on,« je rekel
Igor, »prometna nesreča.« »Kje?« »Hotel se je pe-
ljati domov z avtostopom. Ustavil mu je neki športni
avtomobil, potem pa se je po eni minuti vožnje zale-
tel v telegrafski drog. Sergeju je počila lobanja, one-
mu pa je volan prebodel trebuh.« Da ne bi več govo-
rila o tem, sem vprašal: »Imate spodaj v hladilniku
kaj za pod zob?« »Pojdi dol, ti bo mama dala.«
Zapustil sem sobo in šel dol, vendar sem se namesto
proti kuhinji obrnil proti izhodu. Vrata so bila od-
klenjena in odšel sem iz hiše ter po luknjasti cesti
proti trolejbusni postaji. Nenadoma se je s ceste
dvignil veter, kot da je na njej ležal in spal, pa so
ga pohodile nepričakovane noge. Dvignil je v zrak
vse, kar ni bilo težje od papirja, med drugim megle-
nega dojenčka, za katerim se je vlekla popkovina in
prozorno belo ženo brez določnega obraza ter še
vrsto podobnih lahkih, prozornih stvari brez pomena.
Namesto da bi se peljal s trolejbusom, sem šel peš
in sem hodil do središča mesta dobro uro. Šel sem
v gostilno, v katero smo vedno hodili, da bi videl
735
znane obraze in slišal znane glasove. Tam so sedeli
Fjodor, Ivan, Edvard, Pavel in Frančišek. Sedel sem
k temu in prvo, kar mi je povedal, je bilo, da so
Egona zaprli, ker je do smrti povozil nekega otroka.
Naročili smo belo vino in se zgražali nad druščino
pri sosednji mizi, ki je bila prehrupna in iz južnejših
krajev. Eden od njih je imel na glavi slamnat klobuk
z zavihanimi krajci, na nogah okovane škornje in je
bil oblečen v plave kavbojke in karirasto srajco. Imel
je naprej štrleči arkadi in globoko v glavo potisnjene
majhne oči, ki so izžarevale komaj toliko osebnosti
kot najneumnejša opica v najbolj nerazvitem predelu
Afrike. Med njihovim in našim omizjem se je nemu-
doma ustvarila napadalna napetost, ki jo je pri nas
netil Fjodor, pri njih pa mož s kavbojskim klobukom.
Napetost je trajala nekaj ur, ves čas, ko smo mi in
oni praznili steklenice vina in lajali opazke drug v
drugega. Frančišek nas je skušal pomiriti in je govo-
ril: »Dajte jim mir, pustite jih. ne vtikajte se vanje,«
mi pa ga nismo poslušali. Začelo se je, ko je šel
Fjodor na stranišče in je mimogrede snel kavboju
klobuk. Kavboj je planil s stola in se obesil Fjodoru
na hrbet. Fjodor ga je stresel s sebe in položil klobuk
na prazno mizo na drugi strani prehoda. Kavbojev
prijatelj je zagrabil stol, ga dvignil nad glavo in ga
spustil na Fjodorjev hrbet. Ivan je pograbil steklenico
in skušal z njo udariti kavboja, a ga je zgrešil in jo
razbil ob mizi. Tedaj smo vsi planili skupaj in se
spremenili v prerivajočo gnečo, v kateri ni bilo mo-
goče narediti učinkovitega zamaha z roko, pač pa je
bilo mogoče uporabiti nož. Uporabil ga je kavboj.
Zaklal je Frančiška, ki je omahnil med naše noge in
smo ga še nekaj časa brcali in hodili po njem. dokler
niso kavboji zbežali. Tudi sam sem se napotil proti
izhodu in le enkrat pogledal nazaj, potem sem odšel
po temnih ulicah, skozi katere je pihal prašen veter,
domov.
Nisem še odšel spat, ko je pozvonilo nad vrati.
Pogledal sem skozi linico in videl v njej Filipovo rde-
čo brado. Odprl sem, čeprav se ga nisem posebno
razveselil, ker sem vedel, da je prišel jest, »Imaš kaj
v hladilniku?« je vprašal še preden je prišel v notra-
njost. Pokazal sem mu, naj gre v kuhinjo in si vzame,
kar hoče. »Še več,« je rekel nadalje, »rad bi tudi spal
pri tebi.« »Tudi lahko.« sem odgovoril. »Imaš kaj
tobaka?« je vprašal. »Imam.« sem odgovoril in mu
pokazal škatlo. »In pijače?« »Bolj malo. samo umetni
rum.« »Dobro bo,« je rekel. Vzel je steklenico, škatlo
in zavitek s hrano in šel v mojo sobo. Tam je vse
razpostavil po postelji, ki sem mu jo pokazal. Slekel
je hlače in suknjič in ostal v srajci in spodnjih hla-
čah, ki so bile med nogami rumene od svinjarije in
srajca polna potnih svaljkov. Z nožem je rezal sla-
nino in zraven grizel čebulo, kruh pa je drobil vse-
povsod in kožo od slanine je spustil za posteljo. Začel
me je premagovati spanec, Filipova prisotnost pa me
je utrujala in povzročala v meni napetost. »Filip, jaz
grem spat, ti pa kakor veš,« sem rekel in slekel dnev-
na oblačila. Oblekel sem svežo pižamo in se spravil
v posteljo. Najprej sem se moral siliti, da sem držal
zaprte oči, potem pa me je utrujenost premagala in
mi vzela zavest. Ko sem čez nekaj časa odprl oči, jo
bila v sobi poltema, luči niso gorele, rahlo svedobo so
dajale le oddaljene cestne svetilke. Ne da bi pogledal
na uro, sem vedel, da je že zelo pozno, da je noč na
sredini, v svojem najpopolnejšem stanju. S pogledom
sem skušal razločiti spečega Filipa na sosednji po-
stelji, ki pa se mi je zazdela prazna. Približal sem si
sliko in nenadoma zagledal Filipov obraz tik ob mo-
jem, s široko odprtimi (ičmi, ki so zrle naravnost v
moje. Nisem se premaknil, ker sem bil čisto otrpel,
pač pa sem spravil iz sebe nekaj glasu: »Kaj počneš?«
Filip je imel usta od ušesa do ušesa. Izza hrbta je
potegnil nož, s katerim je prej rezal slanino. Še vedno
sem bil otrpel. »Kaj boš spet jedel?« sem rekel. »Ja,«
je odgovoril, »jedel bom tvoja ušesa, tvoje prste, tvo-
je oči, tvojega klinca.« Z roko, v kateri je imel nož,
je naredil hitrejšo kretnjo, ki me je spravila v gibanje.
Skočil sem s postelje in se pritisnil ob steno. »Teta
Roza!« me je prešinilo, kje je teta Roza, velika, veli-
kanska. velikanka Roza? Filip je stopil z eno nogo
na posteljo. Najprej sem se počutil zgubljenega, po-
tem sem opazil, da se je stena za mano umaknila, da
je v njej nastala nekakšna niša, v katero se lahko
umaknem. Hodil sem ritenski, Filip pa ves čas za
menoj z ostudnim nožem za slanino. »Obleci se, zate
sem organiziral eno majhno sranje nocoj,« je nena-
doma spregovoril. Podal mi je obleko in oblekel sem
se brez ugovarjanja. Šla sva iz stanovanja in Filip
me je vodil skozi središče do bolj oddaljenih ulic
starega mesta. »Tu si včasih stanoval!« sem rekel, ko
sva se ustavila pred eno od starih, visokih hiš. »Še
stanujem tu. Greva gor.« V majhni vdolbini ob vra-
tih je imel spravljeno baterijo, ki jo je prižgal in nama
z nio svetil pot po ozkih stopnicah do vrha hiše. Tam
je bilo polno majhnih obokanih vrat. tako nizkih, da
si se moral pripogniti, če si hotel noter, ne da bi se za-
del z glavo v obok. Odprl je vrata, za katera sem se
spominjal, da vodijo v njegovo stanovanje. Notranjost
je bila razsvetljena s petrolejkami, v njihovem siju pa
se je svetilo mnogo obrazov, kot bi prišel v kadilnico
opija. Med njimi je bila ena sama ženska, tista, ki je
prodajala rože po gostilnah in je neprestano trzala
z glavo. V zadnjem času je bila tudi noseča. Na nizki
mizi sredi sobe je stala steklenica žganja, skozi kate-
rega so petrolejke od vseh strani pošiljale oranžne
žarke. »Njena bo, ko gremo vsi čez,« je rekel Filip,
»začenjam.« Prijel je žensko za roko in šel z njo do
nizkih vrat v zadnji steni, pravzaprav niso bila vrata,
ampak pokrov, ki je bil naslonjen na meter in pol
visoko odprtino v steni. Tja noter je odšel, mi pa smo
sedeli v krogu po tleh ali na pručkah in kadili cigare
in pipe ter si podajali steklenico močnega žganja,
Filipa ni bilo nazaj pet minut, potem se je prikazal
v temni odprtini, brada mu je stala postrani, v roki
pa je stiskal svojega mokrega tiča. »Težko je, ko jo
tako ogabna, a vseeno gre,« je rekel in se počasi
oblačil. Nekdo je kot senca hušknil v odprtino, še
preden sem ga lahko videl v obraz. Tudi ta je prišel
ven v petih minutah. Za njim je šinil v luknjo droben
fantiček. Medtem sem skušal šteti ljudi v sobi. a ker
so ves čas vstajali, odhajali na hodnik, se vračali, se
menjali v odprtini, v kateri je bila ženska, nisem
mogel utrditi nobenega števila. Potem, ko sem poka-
dil že mnogo pip in naredil mnogo požirkov žganja,
me je nekdo sunil pod rebra in ne da bi spraševa"
sem vedel, da sem na vrsti. Ugasnil sem cigaro in
odšel v odprtino, kot bi vkorakal v razkošno posteljo
z baldahinom. Vsa svetloba, kolikor je je bilo v luk-
nji. je prihajala iz sprednje sobe. zato sem žensko
736
komaj videl. Otipal sem si njeno glavo s sprijetimi
mokrimi lasmi, njene rame in trebuh, šel sem s prsti
preko nog, tako da sem si ustvaril sliko telesa, na
katerega sem legel. Vse je bilo zelo mokro in se je
lepilo na kožo in na obleko, bilo je spolzko in ne-
konkretno, cmokalo je in spuščalo od sebe zrak. Pri
tem se sploh ni premikalo. »Fuksa, zgani se,« sem
rekel med zobmi in odmaknil obraz od nje. Medtem
so se mi oči privadile na temo in sem lahko videl, da
ima oči na široko odprte, prav tako usta, ki pa ne
dajejo od sebe nobene sape. Odmaknil sem se z vsem
telesom in se otipal, da sem ves moker, ves spolzek,
ves lepljiv, ves krvav. Iz sprednje sobe sem slišal
glasove topotajočih nog, padanje stolov, prevračanje
pručk in nazadnje tresk vrat. Ne da bi pogledal, sem
vedel, da so vsi zbežali. Prijel sem žensko za nogo
in zadenjsko zlezel iz luknje, tako da sem jo vlekel
za seboj. Vlekel sem jo samo z eno roko, ker je bila
majhna in kilava, z drugo pa sem pobral z mize ste-
klenico žganja, ki ji je pripadalo. S komolcem sem
odprl vrata in vlekel tovor čez hodnik do stranišča.
Spet sem s komolcem odprl vrata in zvlekel žensko
noter. Začasno sem postavil steklenico na prag vrat,
da sem lahko z obema rokama posadil truplo na
školjko. Naslonil sem jo na zid, tako da je sedela
pokonci in ji postavil steklenico pred noge. Potem
sem odšel. Zadnje, kar sem videl, so bile njene noge,
ki so bingljale s školjke, vsaka na eni strani stekle-
nice. Nekdo me je potrepljal po hrbtu, a ko sem se
obrnil, ni bilo za mano nikogar.
Ves dan je rahlo padal dež, zato je bila cesta mo-
kra in moral sem paziti pri zaviranju in v ostrejših
ovinkih, da me ni zaneslo. V avtu je bilo udobno
toplo in iz radia so prihajali mehki zvoki lahke glas-
be, ki so jih od časa do časa prekinili s poročili. Med
zadnjimi vestmi so povedali, da je neznanec skočil z
najvišje stolpnice v mestu, a to sem poslušal že z enim
samim ušesom, kajti iz deževne sivine ob cesti se je
izluščila postava dekleta z dvignjeno roko. Ker me
je presenetila, sem prenaglo zavrl, tako da me je
zanašalo prav do nje, me skoraj vrglo s ceste in bi
jo skoraj zadel. Odprl sem ji vrata in sedla je zraven
mene, v šelestečem mokrem dežnem plašču. »Ste dol-
go čakali?« sem vprašal. »Pol ure. Močno me je že
zeblo,« je odgovorila. Imela je od prehlada zamašen
nos in je oddajala močan vonj, za katerega se nisem
mogel odločiti, ali je prijeten ali zoprn. Najbolj je
spominjal na znojenje. »Skoraj bi vas zadel z avto-
mobilom,« sem rekel. »Nič zato,« je odgovorila. »Ka-
ko nič zato? To pač ne bi bilo prijetno za vas.« »Pa
tudi važno ne bi bilo.« »To je pa vaša stvar,« sem re-
kel. Začel sem jo opazovati od strani. Imela je dolge
plave lase, zelo mehke, čeprav sem vedel, da so po-
barvani. so mi bili všeč. Iz profila je imela nekoliko
kriv nos, pa je ni kazil. Ustnice so bile rahlo upog-
njene navzgor, kar ji je dajalo videz, da se neprestano
smehlja. Njena koža je bila zelo bela, skoraj prozor-
na in ob ušesih pokrita z mehkimi, skoraj nevidnimi
zlatimi dlačicami.
Takrat sem dokončno pozabil tisto, zaradi česar
sem bil na poti s tem najetim avtomobilom in na kar
od trenutka, ko sem zagledal dekle, nisem več mislil;
sporočilo za nadškofa. Ustavil sem avto in obrnil tako
hitro, da nisem vedel, ali je dekle to videlo ali ne.
Vozil sem nazaj v mesto. »Bi bili za sliko na naslovni
strani ,Strelovoda'?« sem vprašal. »Zakaj pa ne,« je
odgovorila ženska. »Torej greva k meni domov.«
Ustavil sem pred hišo, šel iz avta na drugo stran in
ji odprl vrata. Ko je izstopila, sem videl, da je neko-
liko večja od mene, hkrati se mi je vzbudil sum, da
je pod plaščem naga. Šla sva gor. Stanovanje je bilo
mračno, okna niso dajala skoraj nobene svetlobe, le
sivo barvo in zvok dežja, ki so ga prepuščala. V večji
sobi sem prižgal vse luči in reflektor in vzel v roke
fotografski aparat. Rekel sem ji, naj sleče plašč in
sezuje škornje. Obotavljala se je, jaz pa molčal; konč-
no je rekla: »To je nerodno. Spodaj sem namreč
naga. V avtomobilu, s katerim sem se peljala pred
vami, sem pusdla vso obleko.« »Nič zato,« sem odgo-
voril, »jaz imam nekaj za vas.« Šel sem v omaro iskat
ženska oblačila, ki so se sčasoma nabirala v njej. Dal
sem ji prozorno belo bluzo in črno usnjeno krilo, na-
mesto perila pa rumene svetlikajoče se kopalne hlačke
in modrček. Najprej je nekaj časa otipavala oblačila,
potem si je počasi odpela pas plašča, nato zadrgo;
pokazalo se je belo meso, vonj po znoju pa se je
razširil. Položila je plašč čez naslonjalo stola, tako
da se je pod njim takoj naredila luža, in vzela v roke
modrček. Nekaj časa ga je otipavala med blazinicami
prstov, potem si ga je nataknila na prsi, napela ela-
stični trak in ga zapela na hrbtu. Prsi so ji stopile
pokonci, ker je modrčku do njihove velikosti manj-
kala dobra številka. Potem je vtaknila noge v odprti-
ne hlačk in jih potegnila nase, da so se kot vlite opri-
jele njenih bokov. Medtem sem že nekajkrat sprožil
aparat. Ona je nadaljevala. Z bluzo v roki je nekaj
časa hodila gor in dol po sobi, jaz pa sem jo lovil
z objektivom in pritiskal sprožilec. Da bi bil aparat
čim mirnejši, sem vsakič, preden sem sprožil, zadržal
dih, kar me je upehalo in povzročilo, da sem se ozno-
jil. Zato sem slekel suknjič in odpel ovratnik srajce.
Dekle je navlekla nase prozorno bluzo in jo počasi
zapenjala. »Če nimate nič proti,« sem rekel in slekel
srajco. Vzela je v roke krilo in si ga pritisnila ob
trebuh, kot bi hotela primerjati dimenzije, preden ga
obleče. Števec slik na aparatu je kazal že osemnajst
posnetkov in ker sem jih delal po vseh kotih sobe in
celo s stolov in s postelje, mi je bilo čedalje bolj vroče
in vedno bolj mi je bilo srce, zato sem slekel hlače.
Ona je začela vleči krilo nase in ker je bilo nekoč last
neke manjše ženske, se je je oprijelo, kot bi jo oblil
s črno smolo. Slika je bila sedemindvajseta in ona je
ponovno obuvala škornje. »Tu, stojte tu,« sem vzklik-
nil in jo postavil v temen okvir, med vrata moje
zatemnjene sobe. »Roke nad glavo, prosim — na
boke — primite se z eno roko za trebuh, z drugo pa
za bok — sklenite roke na krilu spredaj — šestintri-
deset!« Približal sem se ji na korak in jo gledal v oči.
Govoril sem besede, ki so imele pomen, vendar jih
nisem slišal, dekle pa se je pred njimi pomikalo v
temo druge sobe. Aparat sem odložil in šel s prsti za
telesom, ki se je umikalo v temo. Nisem se zavedal
smeri, v katero sem šel, sledil sem le trdni snovi, ki
je bila pred menoj. Na določenem kraju sva se pre-
stavila v vodoravnost, tesno oprijeta drug drugega,
sprijemajoč se vedno bolj v mehek, a trden užitek.
Tedaj pa so se na ulici prižgale luči, ki doslej niso
gorele, niti prej nisem nikdar opazil, da bi bile tako
močne. Niso povsem razsvetlile sobe, a temo so raz-
redčile in naredile stvari vidne. Hotel sem videti oči
737
v telesu pod seboj, ampak oči, ki sem jih zagledal,
niso bile tiste, ki sem jih pričakoval; bile so bolj mot-
ne, tičale so v porumeneli gubasti koži, »Teta Roza!«
sem zakričal z glasom, ki sem ga sproti dušil in zbiral
iz grla, »Teta Roza, Ti!« Zvalil sem se z nje moker
in masten, kot bi zlezel iz posode z oljem, Občepel
sem ob postelji, »Glej, da nikomur ne poveš! Da ni-
komur ne poveš!« Odvrnil sem obraz od nje proti
oknu, tam pa zagledal nekega človeka, ki je z balkona
p(xlil golobe.
Rozin pogreb je bil tak kot vsak drug pogreb in
predvsem tak, kot je vsak sorodniški pogreb. Vlekli
smo se po pokopaliških stezicah kot črna kača, jaz
edini nisem imel temne obleke, ker je sploh nikoli
nisem imel, zato pa sem imel ogromen črn dežnik.
Najprej je imela govor neka bivša kolegica iz službe,
ki je predavala o vestnosti in nesebičnem značaju, ki
ga je posedovala pokojnica, potem je duhovnik pel
litanije in nekaj govoril, skoraj, kot da ne bi premikal
ustnic. Ves čas nas je pral dež in prav dež je povzro-
čil, da pogreb vsaj zame, le ni bil tak kot vsi drugi,
Spral je namreč z nas vso črno barvo in obstali smo
pred grobom pisani kot družba pristaniških kurb ali
pustnih veseljakov, dežniki pa so večinoma postali
prozorni. Seveda ni nihče pokazal znamenja, da je
opazil nenadno razliko, vse glave so bile ponižno
sklonjene, nekaj oči je pretakalo solze, ki so z njih
odnašale barvo, tako da so vsi gledali prozorno in
motno, kot bi bili zelo pijani. Ko je bil obred končan,
smo se trudili čimprej zapustiti pokopališče, zato je
bila v avtobusu precejšnja gneča in avtomobili so
napravili na cesti prometni vozel. Sam sem šel peš in
hodil toliko časa, da ni bilo nikjer več sledu o dežju,
niti o kaki mokroti, le dežnik je ostal prozoren. Ko
sem prišel domov, sta bila oče in mati že tam in sta
mi izročila nek listek, s sporočilom, ki naj bi ga nesel
v sosednjo stolpnico. Onadva, sta rekla, bosta med-
tem najbrž že odpotovala na vikend.
Odklenil sem vrata in stopil v stanovanje vedoč,
da je popolnoma prazno. Šel sem skozi vse sobe, v
katerih je bilo pohištvo nenavadno razredčeno, do
svoje sobe in od tam na balkon, da bi videl, kakšen
je postal oblak. Nahajal sem se v tretjem nadstropju,
oblak pa je bil šele nekje pri osmem. Pač pa je tisti
kos, ki se je odtrgal od glavne gmote, plaval mnogo
niže nad ulico in se vrtel okrog samega sebe, vedno
bolj ploščat in širši. Pod njim je zračni vrtinec pre-
metaval cestno umazanijo, ki se je čedalje hitreje
nabirala in je vsebovala že lepo število crknjenih,
ožganih golobov. Čutil sem pritajeno bojazen za svo-
jega prijatelja, goloba z očali, ki ga najbrž čaka po-
dobna usoda in ta žalost se je presenetljivo večala
in me pahnila v sentimentalno razpoloženje ter mi
vdihnila misel, da gre vse proti koncu, da se končuje
nekaj zanimivega, da se bo nekaj odtrgalo in odšlo,
da me bo vse, česar sem bil poln, zapustUo. Da bi
se odtrgal od teh misli, sem vzel v roke knjigo si sli-
kami Rubber Nurse, legel z njo na posteljo in si z
njenim glasom zapel uspavanko, medtem ko je go-
spod Ocvirk na drugem koncu mesta jedel mojega
goloba z očali, s sporočilom, ki ga je prinesel na no-
žici. vred.
738
PROBLEMI
časopis za mišljenje in pesništvo
letnik VII, leto 1969
Poezij a
Brvar Andrej: Popevke...................533
Cundrič Valentin: Apatrid.......'...........175
Grafenauer Niko: Risbe...................515
Jerman Vladimir: Pesmi...................198
Kava denikotin.....................203
Jesih Milan: Pesmi ki....................725
Kocbek Matjaž: Ciklus o Satanu................553
Medved Andrej: Po poti vrnitve po poti bega...........179
Murovec Marjan: Na robu..................201
Polanšek Valentin: Tri pesmi.................185
Povše Janez: Iskanje prvega rojstva..............720
Slana Miroslav: Tri polovice.................194
Babičina »svetinjica«...................195
Svetina Ivo: Julija maja..................551
Vegri Saša: Konstelacije II . . ,...............515
Zagoričnik Franci: Pesem zemlja zrak.............187
Izid.........................188
Les tourbillons.....................192
Proza
Dolenc Mate: Oblak smrti..................733
Gajšek Vladimir: Razodetje.................137
Hof man Branko: Ideali...................163
Hudnik Marko: Izhodišče: Dizzy................703
Potočnik Lojze: Kandrij...................723
Rožanc Marjan: Rojevanje..................538
Rupel Dimitrij: Muholjubje..................152
Pohodite panje.....................677
Šeligo Rudi: Ali naj te z listjem posujem.............708
Švabić Marko: Kvinta kvarta.................685
Zagoričnik Franci: Concerto grosso...............728
Zidar Pavle: Sončna tihota..................207
Njeni prostori.....................210
Tri sestre.......................212
Germán.......................705
Dramatika
Gradišnik Branko: Oto in homunkulus..............558
Jovanović Dušan: Znamke, nakar še Emilija...........518
Literarna teorija
Derrida Jacques: Semiologija in gramatologija...........502
Donat Branimir: Za prakseologijo kritike.............394
Inkret Andrej : Janko Kersnik in začetki slovenske leposlovne proze . . .	427
Kermauner Taras: Tradicionalna megasitruktura slovenske poezije 338,	405
Kristeva Julia: Današnja lingvistika in semiologija v ZSSR......493
Maeherey Pierre: Za teorijo literarne produkcije..........384
Medved Andrej: Ideološki princip v literarni teoriji kot znanosti ....	301
Medved Andrej: D. T. Esej o »slikani plastiki« Dušana Tršarja.....477
Pirjevec Dušan: Ivan Cankar in literatura............312
Rožanc Marjan: Travma Tarasa Kermaunerja...........369
Rupel Dimitrij: Idealist brez idealov..............464
Vigorelli Giancarlo: Manzoni in tišina ljubezni..........374
Filozofija
Bibliografija.......................299
Despot Branko: Filozofija, možnost in dejanskost.........664
Gadamer Hans Georg: Moč uma................293
Hegel G. W. F.: Cas....................667
Heidegger Martin: § 82. Razmejitev eksistencialno-ontološke sovisnosti
časovnosti, tubiti in svetnega časa od Heglovega dojet j a med časom
in duhom.......................671
Hribar Tine: Cas in usoda..................262
Cas kot delovni čas...................604
Kolibaš Darko: Bog in človek v procesu sveta...........252
Tel quel.........................297
Urbančič Ivo: Pajkova praktična filozofija............217
Ontološki pomen potrebe v Marxovi prevratni metafiziki.....579
Žižek Slavoj: Spraševanje gotovosti П..............277
Spraševanje gotovosti П1.................654
Sociologija
Hribar Spomenka: Vrednote mladih...............113
Jerovšek Janez: Teoretske osnove strukture vpliva v občini............2
Kerševan Marko: Slovenski gimnazijci in tradicionalna religioznost ...	93
Klinar Peter: Federacija kot družbena skupnost....................17
Mlinar Zdravko: Izobraževanje in usklajevanje konfliktnih interesov v
socialistični družbi...................25
Možina Stane: Kreativnost vodilnih delavcev in stališča do sprememb,
ki vodijo k učinkovitosti pri delu..............58
Vindišar Pavel: Družbeni standard, politika, mnenja........35
Zupan France: Masovna kultura — strip.............63
Likovni prispevki, strip
Pogačnik Marko: Tinza...................692
Sedej Maksim ml.: Ideja o dobrem in zlu.............253
Polet na Luno.....................257
Kongres.......................258
Portret dr. Dušana Pirjevca................259
Leninovo obzorje I...................260
Leninovo obzorje II...................261
Tršar Dušan: Odmev V...................483
Peščena ura......................484
Zatišje II.......................485
Prehod II.......................486
AKTUALNOSTI
1969
Atentant pri Borovickih vratih............................št. 76,	str. 7
Bergant Evgen: Kaj pa menažerji?..........................št. 80,	str. 27
Blažič Viki: Slovenska knjiga v slovenski politiki..............št. 76,	str. 10
Imaginarna založba.................št'. 78—79,	str. ■ 5
Brejc Tomaž: Komentar k zagrebški razstavi . •................št. 75,	str. 32
Opombi k prvi razstavi v Ateljeju 69....................št. 77,	str. 26
Težave in upi umetnosti računalnikov....................št. 80,	str. 15
Použivanje slike...................št. 81—82,	str. 15
Brilli Anton: Osebnost in razvoj sodobne družbe.......št. 78—79,	str. 16
En masse, prosperiteta sodobne družbe....................št. 80,	str. 6
Brun Miha: Nekaj o oblikovalcu Sreču Draganu........št. 83—84,	str. 29
Dedijer Vladimir: Židovsko vprašanje........................št. 75,	str. 4
Razgovor s sinom Markom............................št. 76,	str. 4
Kiss of Death....................................št. 77,	str. 2
Dekleva Jože: Smučarski fenomen..........................št. 77,	str. 32
Dolinar Darko: Univerza na razpotju........................št. 76	str. 14
Dolinar Dušan: Strah pred belim suknjičem..................št. 75,	str. 17
Nič več zlati lesk....................................št. 76,	str. 8
Politični denar...................št. 78—79,	str. 2
Janusov lik informacij................................št. 80,	str. 4
Forstnerič France: Razdrobljenost in omejenost informacij ....	št. 77,	str. 4
Reintegracija slovenske kulture?............št. 83—84,	str. 10
Geister Iztok: Vrtičkarstvo................št. 81—82,	str. 21
Avša in nevarnost..................št. 83—84,	str. 30
Gliha SlaA'ko: Kmetov apel socializmu............št. 81—82,	str. 3
Grafenauer Niko: Svet sovraštva............................št. 75,	str. 29
»Estetska« poezija....................................št. 76,	str. 27
Na sledi biti........................................št. 77,	str 23
Inkret Andrej : Kako se utemeljujemo........................št. 75,	str. 38
Prof. dr. Vladimir Kralj..............................št. 76,	str. 20
Zgodovina — igra....................................št. 77,	str. 21
Kri je voda....................št'. 81—82,	str. 17
Kako živi Agata Schwarzkobler..........................št. 80,	str. 19
Jovanović Dušan: Kriza občinstva, ansambla, vodstva, gledališča .	št. 75,	str. 36
Štirje elementi krize sodobnega gledališča..................št. 76,	str. 29
Kermauner Taras: Maska prenovljenega socialnega humanizma . .	št. 75,	str. 25
Radikalizacija človeškega smisla........................št. 76,	str. 22
Literarna kritika in njena kriza........................št. 77,	str. 19
Poezija in branje..................št. 78—79,	str. 25
Trpljenje kot ideologija in trpljenje kot eksiistenca..........št. 80,	str. 10
Prodržavni in antislovenski feljton...........št. 81—82,	str. 10
Sprehodi po slovenskem knjižnem časopisju........št. 81—82,	str. 15
V navzkrižjih antipluralizma..............št. 83—84,	str. 15
Kesić Ante: Kaj so izrazili študentje z gesli na zidovih Sorbone,
Nant'erra, Odeona litd. v letu 1968 ............št. 83—84,	str. 1
Kreft Ivan: Cena življenja................................št. 76,	str. 8
Razbita znanost...................št. 78—79,	str. 19
Genetika danes...................št. 81—82,	str. 5
Križnik Franc: Katoliški dialog v Sloveniji....................št. 77,	str. 17
Kure Janez: Nerazvitost — novo vprašanje v vrsti nerešenih ...	št. 81—82,	str. 1
Lakota Božidar: Za ustvarjalno orientacijo politične kulture — za
kulturno politiko..................št. 83—84,	str. 6
Lehrman Niko: Kamena doba komercialne politike............št. 75,	str. 19
Alpski turistični center Bovec..........................št. 77,	str. 7
Lokar Aleš: Naš dialog s svetom............................št. 76,	str. 26
Nekaj misli o dialogu med znanostjo in kulturo......št. 81—82,	sir. 8
Luks Benjamin, Pogačnik Marko: Juno...........št. 78—79,	str. 30
Kaj Romeo in Julija delata z broško......................št. 80,	str. 21
Mao Ce Tung: Zoper liberalizem............................št. 75,	str. 12
Marusic Ziuko: 10 minut z MTT..............št. 81—82,	s'jr. 22
Sojuz I II III....................št. 83—84,	str. 31
Medved Andrej: Das Umgreifende Karla Jaspersa (1883—1969) . .	št. 76,	str 17
Reinterpretacija (Pirjevčevili) Hlapcev..........št. 78—79, str. 21
Radikalizirano \'prašanje o bistvu (novodobne planetarne)
tehnike......................št. 83—84, str. 17
Razlikovanje med starim in novim...........št. 83—84, str. 24
Močnik Rastko: Vizija zgodovine in moda....................št. 75, str. 41
Telo..............................................št. 76, str. 32
Mrak Ivan: Radikalizacija človeškega smisla — Da — Toda? ...	št. 78—79, str. 13
Trpljenje kot eksistenca — da, trpljenje kot ideologija — ne!	št. 83—84, str. 19
Ošlak Vinko: Ob Vidmarjevem Napoleonu..........št. 78—79, str. 15
Tipizacija ljudi, postavljanje spomenikov itd........št. 81—82, str. 12
Petan Žarko: Prepovedane parole..........................št. 76, str. 35
Topografsika satira..................št. 78—79, str. 32
Pintar Milan: Ob dvanajstih naj bo svet urejen!..............št. 75, str. 21
Mišljenje in ideologija................................št. 77, str. 10
Pirjevec Dušan: Slovenci danes............................št. 75, str. 23
Slovenske ideologije..................................št. 77, str. 13
Pisanski Tomo: O množicah in novejši matematiki..............št. 77, str. 12
Pismo Vladimiru Dedijeru................................št. 75, str. 11
Pivec Franci: Beograjski, zagrebški ali ljubljanski študentski
avantgardizem?......................................št. 80, str. 1
Pogačnik Marko, Luks Benjamin: Juno...........št. 78—79, str. 30
Kaj Romeo in Julija delata z broško......................št. 80, str. 21
Požamik Hubert: Psihologija in politika...........št. 83—84, str. 8
Rizman Rudi: Studentski protest............................št. 75, str. 2
IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije................št. 76, str. 2
Intelektualci v politiki................................št. 77, str. 1
Vprašanje ob funkciji marksizma v politiki........št. 78—79, str. 1
Za nov odnos med politiko in komunikacijskimi sredstvi ...	št. 83—84, str. 5
Rotar Braco: Britanska skulptura šole St. Martin's..............št. 77, str. 30
Dviženje in moderna umetnost v Sovjetski zvezi......št. 78—79, str. 26
Razstava v Postojni.................št. 78—79, str. 28
Rožanc Marjan: Košarka in hokej »družbeno problematična« ...	št. 75, str. 42
Duša moštva........................................št. 76, str. 33
Revolucija in Usoda.................št. 78—79, str. 12
Kriza ideologije in ne poezije.............št. 78—79, str. 19
Revolucija kot nezaveden si>or s samim seboj.......št. 83—84, str. 22
Ali je smrt — smrt?.................št. 83—84, str. 28
Rupel Dimitrij : Zažigalna vrvica............................št. 75, str. 13
Proletkult (Vprašanja za novo kulturo)..................št. 76, str. 16
Tradicija..........................................št. 77, str. 15
Marksizem v umetnosti................št. 78—79, str. 9
Beležke za družbeno kritiko............................št. 80, str. 7
Revolucija brez tovarišice usode............št. 81—82, str. 7
Politika in kultura..................št. 83—84, str. 14
Sedej Ivan: Naivci......................................št. 75, str. 34
Plagiat?............................................št. 75, str. 35
Angažma na pločniku................................št. 76, str. 24
Pesnik, novinar, slikar, grafik in kipar Mario L. Vilhar ...	št. 76, str. 25
Likovna recenzija ali borzno poročilo....................št. 77, str. 25
Simčič Samo: Veda o dramski igri.............št. 81—82, sttr. 17
Gledališče je kreacija socialnih miljejev.........št. 83—84, str. 25
Sitar Sandi: Klik klak roman..............................št. 80, str. 14
Šeligo Rudi: Za grupe in jasne meje............št. 81—82, str. 13
Stegu Primož: Kaj je z organizacijo našega zdravstva?..........št. 76, sitr. 1
T. U.: Klasični humanizem in kibemetika....................št. 80, str. 9
Vodopivec Peter: Prispevek k razpravi o študentskem ne-gibanju
na ljubljanski univerzi................................št. 80, str. 3
XIV. seminarju »Univerza danes« na rob.........št. 83—84, str. 12
Vtisi z razstave »Atelje 69«................................št. 77, str. 28
Wolf Tatjana: »Grupa 69«................................št. 80, str. 17
Zvezno financiranje znanosti in Slovenija..........št. 78—79, str. 4
Žagar Primož: Kovinski obraz, videz ali resnica?..............št. 80, str. 24
Revolucionar izganja Mesijo..............št. 81—82, str. 24
Ali je v veri garancija?................št. 83—84. str. 34
Zelimir Zilnik: Tri vprašanja in trije odgovori Zelimira Zilnika .	št. 81—82, str. 19
Zigon Fedor: Sokreacija — uvod v »novo« področje dela ....	št. 75, str. 15
Težave propagande..................................št. 77, str. 8