33 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust prvi dekadi septembra se je nadpovpreč no toplo vreme, ki je prevladovalo več ji del poletja za nekaj dni poslovilo, v sredini meseca pa je bilo spet nadpovpreč no toplo, nato se je mesec zaključ il z več inoma podpovpreč nimi temperaturami zraka. Kljub temu so bile vremenske razmere še ugodne za dozorevanje kmetijskih pridelkov, predvsem za zaključ no dozorevanje plodov sadnega drevja in poznejših sort grozdja, na kar kaže nadpovpreč na meseč na akumulacija efektivnih temperatur zraka (preglednica 3). Izjeme so bili le dnevi, ko sta prodor hladnega zraka in veter ohladila ozrač je pod 20 °C. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, september 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 4,3 5,8 43 4,0 5,2 40 3,4 5,3 34 3,9 5,8 117 Bilje 3,5 4,3 35 3,1 4,9 31 2,5 4,4 25 3,0 4,9 91 Godnje 2,6 3,3 26 2,2 2,6 22 1,6 2,1 16 2,1 3,3 64 Vojsko 2,0 3,2 20 1,6 2,1 16 1,2 1,9 12 1,6 3,2 48 Rateč e-Planica 2,3 4,1 23 2,1 2,6 21 1,4 2,1 14 1,9 4,1 57 Bohinjska Č ešnjica 2,0 3,5 20 1,9 2,6 19 1,5 2,5 15 1,8 3,5 54 Lesce 2,1 3,2 21 1,9 2,6 19 1,4 1,9 14 1,8 3,2 53 Brnik-letališč e 2,4 4,2 24 2,1 3,1 21 1,7 2,6 17 2,1 4,2 62 Topol pri Medvodah 2,2 4,5 22 2,0 2,9 20 1,4 2,2 14 1,9 4,5 56 Ljubljana 2,4 4,3 24 2,4 3,3 24 1,8 2,4 18 2,2 4,3 66 Nova vas-Bloke 2,3 4,2 23 2,1 2,6 21 1,3 2,0 13 1,9 4,2 56 Babno polje 2,2 3,3 22 2,1 2,7 21 1,3 2,0 13 1,9 3,3 56 Postojna 3,0 4,2 30 2,9 3,7 29 1,9 2,7 19 2,6 4,2 78 Koč evje 2,5 3,5 25 2,7 3,7 27 1,4 2,2 14 2,2 3,7 66 Novo mesto 2,5 5,2 25 2,5 3,3 25 1,5 2,5 15 2,2 5,2 65 Malkovec 2,4 3,9 24 2,2 2,9 22 1,4 2,1 14 2,0 3,9 60 Bizeljsko 2,4 4,1 24 2,4 3,1 24 1,9 2,6 19 2,2 4,1 67 Doblič e-Č rnomelj 2,2 3,4 22 2,2 4,7 22 1,3 2,2 13 1,9 4,7 56 Metlika 2,2 3,8 22 2,1 2,7 21 1,3 2,0 13 1,9 3,8 56 Šmartno 1,9 3,1 19 2,1 2,9 21 1,2 1,7 12 1,7 3,1 52 Celje 2,6 5,1 26 2,6 3,8 26 1,7 2,5 17 2,3 5,1 69 Slovenske Konjice 2,3 3,5 23 2,5 3,5 25 1,7 2,7 17 2,2 3,5 65 Maribor-letališč e 2,8 6,3 28 3,1 4,3 31 2,4 3,3 24 2,8 6,3 83 Starše 2,6 6,0 26 2,6 4,8 26 2,1 2,9 21 2,4 6,0 74 Polič ki vrh 1,8 3,4 18 2,1 2,7 21 1,3 1,9 13 1,7 3,4 52 Ivanjkovci 2,0 4,0 20 2,0 2,7 20 1,2 1,7 12 1,7 4,0 52 Murska Sobota 2,7 5,6 27 3,0 4,8 30 2,1 2,6 21 2,6 5,6 78 Veliki Dolenci 2,4 4,5 24 2,9 4,1 29 2,1 2,6 21 2,5 4,5 74 Lendava 3,0 4,9 30 3,2 5,7 32 2,3 3,6 23 2,8 5,7 85 V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Preglednica 2. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2015 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2015 I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Postaja Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 21,2 21,5 33,2 29,8 12,5 13,8 21,9 22,1 29,8 28,2 13,6 14,7 16,0 16,6 25,2 23,4 10,6 12,0 19,7 20,1 Bilje 22,3 22,2 38,1 34,1 12,9 14,3 22,1 22,0 32,3 29,4 14,3 15,5 16,9 17,4 30,7 28,2 10,3 11,5 20,4 20,5 Lesce 15,8 16,2 28,1 24,6 9,6 11,0 16,7 16,4 22,7 21,0 10,1 11,3 12,1 12,4 17,4 16,8 8,0 9,4 14,9 15,0 Slovenj Gradec * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Ljubljana 18,5 18,6 30,8 26,4 11,3 13,5 19,7 19,0 27,4 23,6 13,5 14,8 14,7 15,1 26,4 21,6 8,2 10,4 17,6 17,6 Novo mesto * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Celje 18,8 19,0 31,4 26,6 12,4 14,6 19,7 19,3 28,8 24,0 12,0 14,5 14,0 14,7 24,0 20,3 9,6 11,8 17,5 17,7 Maribor-letališč e 18,9 19,4 34,5 32,3 9,3 12,6 19,9 19,8 31,2 25,8 11,8 13,5 13,9 14,7 26,5 21,5 8,7 10,6 17,6 18,0 Murska Sobota * * * * * * * * * * * * 13,8 13,7 22,6 21,8 10,0 10,3 16,1 15,9 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2015 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Preglednica 3. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2015 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2015 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1.1.2015 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 195 220 168 583 12 145 170 118 433 12 95 120 68 283 12 4340 3006 1900 Bilje 191 206 155 552 47 141 156 105 402 47 91 106 55 252 47 4168 2877 1797 Postojna 152 176 118 446 36 102 126 68 296 36 52 76 20 148 32 3354 2172 1256 Koč evje 146 179 109 433 19 96 129 59 283 19 46 79 10 135 14 3186 2080 1182 Rateč e 121 145 86 352 8 71 95 36 202 8 26 46 1 73 10 2710 1727 908 Lesce 143 166 118 426 14 93 116 68 276 14 43 66 20 128 11 3278 2136 1233 Slovenj Gradec 147 179 109 435 29 97 129 59 285 29 47 79 10 136 22 3257 2138 1246 Brnik 153 173 114 441 20 103 123 64 291 20 53 73 17 144 17 3397 2260 1348 Ljubljana 169 194 133 495 31 119 144 83 345 31 69 94 33 195 29 3849 2630 1647 Novo mesto 166 199 130 496 50 116 149 80 346 50 66 99 30 196 47 3753 2564 1604 Č rnomelj 169 202 133 503 35 119 152 83 353 35 69 102 33 203 33 3875 2676 1688 Bizeljsko 166 193 140 499 40 116 143 90 349 40 66 93 40 199 38 3736 2538 1563 Celje 160 185 120 465 27 110 135 70 315 27 60 85 20 166 24 3534 2360 1419 Starše 168 197 131 495 44 118 147 81 345 44 68 97 31 195 42 3781 2576 1612 Maribor 162 194 129 486 30 112 144 79 336 30 62 94 29 186 28 3706 2505 1542 Maribor-letališč e 162 195 130 488 32 112 145 80 338 32 62 95 30 188 30 3632 2444 1498 Murska Sobota 164 196 132 492 51 114 146 82 342 51 64 96 32 192 48 3668 2482 1536 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec T ef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1961–1990) T ef > 5 °C * − ni podatka T ef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 Preglednica 4. Dekadna in meseč na vodna bilanca za september 2015 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. septembra 2015) Table 4.Ten days and monthly water balance in September 2015 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v september 2015 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2015–30. 9. 2015) Bilje 61,4 9,5 12,9 83,8 −4,9 Ljubljana 63,0 −15,2 38,0 85,8 19,3 Novo mesto 0,3 −21,5 22,7 1,4 −116,5 Celje 12,5 −22,3 37,6 27,8 −6,9 Maribor, letališč e 10,8 −27,7 25,0 8,1 −187,8 Murska Sobota 0,8 −25,0 36,7 12,5 −261,4 Portorož, letališč e −27,1 −38,3 18,8 −46,6 −560,2 Slika 3. Vodna bilanca v septembru 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1971–2000 (desno) Figure 3. Water balance in September 2015 (left) and anomalies from the longterm average (1971–2000) (right) Padavine so v prvi dekadi septembra v več jem delu države normalizirale preskrbljenost tal z vodo, kar je bilo ugodno zlasti za strnišč ne posevke in jesenske zelenjadnice na prostem. Tudi več ji del druge dekade septembra, ki je bila v več jem delu države skoraj brez padavin, je spravilo jesenskih pridelkov potekalo nemoteno, kmetijska tla pa so več inoma postala primerna za pripravo na jesensko setev ozimnih žit. Stanje se je precej spremenilo v zadnji dekadi septembra, ko je v severovzhodni Sloveniji padla nadpovpreč na količ ina padavin in dostop na orne površine s kmetijskimi stroji nekaj dni ni bil mogoč . Vremenskim razmeram primerno je moč no nihalo tudi izhlapevanje. Medtem, ko se je v posameznih dneh prve in druge dekade izhlapevanje še povzpelo nad 5,0 mm, ponekod v vzhodnem delu Slovenije celo do 6, 0 mm, je bilo v zadnji dekadi septembra izhlapevanje ob obilnih padavinah precej nižje. Niti najvišje vrednosti niso presegle 3,0 mm razen na Goriškem, kjer se je povzpelo nad 4,0 mm, na obalnem območ ju celo č ez 5,0 mm. Pogostejši so bili dnevi s šibkejšim izhlapevanjem, tudi meseč no povpreč je je temu primerno nižje, v hribovitih predelih in na jugovzhodu države nižje od 2,0 mm, drugod do okoli 2,5 mm, na severovzhodu do 2,8 mm in na Primorskem do skoraj 4,0 mm (preglednica 1). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 Skupaj je v več jem delu države izhlapelo od 50 do 70 mm vode, nad 80 mm na severovzhodu in od 90 do več kot 100 mm na Primorskem (preglednica 1). Meseč na vodna bilanca, z izjemo Obale, je pokazala presežke vode (preglednica 4, slika 3 levo). V septembru so bili primanjkljaji več ji kot obič ajno v vsej južni in severovzhodni Sloveniji, na severu in zlasti na severovzhodu pa so bili tudi presežki precej več ji od povpreč nih (slika 3 desno). Ob koncu septembra, ko se je zaključ ilo tudi vegetacijsko obdobje je bil vodno bilanč ni primanjkljaj največ ji na obalnem območ ju, kjer je bil celo vegetacijsko obdobje na ravni ekstremne suše in je ob koncu vegetacijskega obdobja znašal kar 560 mm. To je več od vegetacijskega primanjkljaja v letu 2013, ki je bil 452 mm, v letu 2003, ko je Primorsko pestila najhujša suša v preteklih petdesetih letih pa je bil primanjkljaj 550 mm. Obilne padavine v septembru niso mogle nadomestiti vegetacijskega primanjkljaja niti v nekaterih drugih območ jih Slovenije. Na severovzhodu je bil vegetacijski primanjkljaj vode 261 mm, na mariborskem območ ju 188 mm in na novomeškem območ ju 117 mm. Pravo nasprotje je bilo stanje v osrednji Sloveniji, kjer je vodna bilanca pokazala okoli 20 mm vodnega presežka in na Goriškem, kjer je bila vegetacijska vodna bilanca skoraj uravnotežena (preglednica 4). Na Primorskem se je povpreč na meseč na temperatura tal v globini 2 in 5 cm gibala med 19 in 21 °C, na Goriškem so bila tla še nekoliko toplejša, med 20 in 21 °C, drugod po Sloveniji so bile temperature tal za 3 do 4 °C nižje. V prvih dneh meseca so tudi v tleh vladale še povsem poletne temperaturne razmere, saj so se še ogrela nad 30 °C, na Goriškem celo do 38 °C. V drugi dekadi septembra so se tla postopno ohlajala in v zadnji dekadi septembra povpreč ne temperature tal niso bile več višje od 15 °C oziroma 17 °C na Primorskem (preglednica 2, slika 1). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Due to abundant precipitation in September monthly water balance resulted positive situation. The exception was the Littoral where the situation in the last decade of September temporarily improved, but on the monthly level climatic water balance persisted negative situation. Similarly the water deficit increased also on the level of vegetation period in the southwest and northeast areas while in the central part vegetation water balance was positive and in Goriška region nearly balanced situation.