Gospodarskj in političen list za KorošKe Slovence. .. " * ''.n-.-nBaaggaaaMB i , i mi ' i 11 - . T-nin-r- ■. i.;r. ,.i..-., Štev. 7. V Celovcu, v soboto, dne 1. aprila 1911. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v Krauju (tiska in izdaja tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju, odgovorni urednik Mirosl. Ambrožič) Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina inin-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Leto IV. Zanimiva porotna obravnava. i. Pred poroto v Celovcu se je vršil* razprava proti tBonsignoru Kayierju in njegovemu kompanjonu Palese radi raznih sleparij, katerih sta obdoUena. Moasigoor Weiss, ki bi moral tudi sedeti na zatožni klopi, je pred časom pobegnil. It obtožnice posnemamo tole: Prelat Kayier je začel svoje delo z ustanovitvijo sirotišnice v Ftldkircbnu. Pod pretvezo, da skrbi za katoliške sirote, je pobiral milodare, in to nabiranje je tako uspevalo, da je dobil na mereč po 10.000 K. S temi milodari za sirote si je prelat K*y«er knpil več posestev, katera je obdeloval ■ sirotami, tako da ga delavske moči niso skoro n*ö veljale. Vzlic lepim dohodkom je 1. 1906. pristopil lesotržoi f rmi Palese kot kompanjon. Vložil je 60.000 k, ki mu. jih je dal prelat Weiss iz blagajne zadružne zveze, ter si izgovoril 5#/, obresti, mesečno plačo 400 K in polovico čistega dobička. Firma Palete in Kayier se je spuščala v velike kupčije, denar pa ji je dajal prelat Weiss iz sredstev zadružne zveze. Firma je kupila pre-mogokop Sonnberg za 270.000 K. Denar je posodila Banca Frinlana v Gorici. Ker bi se pa podjetje le tedaj obrestovalo, če s* investira velik kapital, si je tvrdka od zgoraj omenjene banke izposodila ie oadal.ns vsote. Tako j» imela banka končno terjati 1.100 000 kron. Za poslednjih 400.000 je jamčila zadružna zveza. L. 1908 je tvrdka sezidala v Feldkirbnu velik hotel in pivovarno. Zgradba hotela je etala 317.711 K, pivovarna pa 497.699 K. Tvrdka je kupila v Tribohn parno žago za 38.000 K. V tem leta se je začela denarna kriza za tvrdko. Bogate darove za sirotišnico so večinoma PODLISTEK. Damjan: Pravica. V jutru, ko se je pričela daniti, ee je zasvetlilo na alomenn Lužarjevega hleva. Takoj je bilo vae v ognju, kajti vode je manjkalo, niti za kuhanje jo ni vedno zadostovalo. Ljudje e celega Vrsnika so ae zbrali pred Lužarjevim hlevom, ali pomagati ni mogel nihče. V par urah je bil Lužarjev Tone ob pol premoženja, katero je pristradal njegov oče v štirideretih letih. Pred tednom je bilo na* tanko pol let«, kar mn ja prepustil oče svoje imetje, rekoč: «Sile ti menda ne bol Ne bo se ti treba klatiti po svatu kskor deseti brat Svetlo prijazno solnce ti bo aijalo nad življenjem, samo če bol sam hotel. Mirno in trezno moral delati, nikjer se ne smel prenagliti in morda se la dobro oženil 1» Kadar se je spomnil očetovih besed, mn je bilo lahko pri ercn. Vedel je, kako hodijo dragi po tujih krajih, po nerodnih potih, spe po tujih posteljah, zakopani v uboštvo in žalost. On pa je dobil krasen dom, da mu ga ni enakega na Vrsnika. Danes pa so ga sklicali žs navsezgodaj; govorili in kričali so čndne, nepojmljive besede. Lužar ni vedel, ali je resnica ali laž. Hkratu'se js prestralil. Morda pa je resnica, da gori njegov hlev. Vsedel se je v seno in pretvarjal obraz v čndne gube, nič mu ni bilo povelji, da so ga zbudili. Ali ljudje ne nehajo kričati. Tone vzdigne glavo, upre oči v streho in vidi, kako se ovija porabili ra potrebščine l,wdke. Otroci niso dobi* vali zadosti hrane, stanovanja so bila nezdrava in je morala sanitetna oblast opetovano nastopiti. Dražba je morala napeti vse svoje moči, da je pokrivala tekoče izdatke. Se niso bile končane investicije za premogokop, in že je bilo porabljenih 1.600.000 K. Od nižjeavstrijske zadružne centrale je takrat dobila dražba 200.000 K posojila. V tistem času je celovška zadružna zveza izpotodila tvrdki Palese in Kayser ogromne svote. L. 1909 je bila pivovarna dodelana in je dobila sveti naslov: «Antoniusbrauerei». Delala je pa le z izgubo. Neka celovška banka je posodila 100.000 K, jamč ti pa je moral krški škof. Tudi društvo sv. Jožefa in opat na Tančji gori sta jamčila za nadaljne kredite. Dosedanje poslovanje tvrdke Palese in Kayser se more zaznamovati še za trgovsko dopustno. Kmalu se je pa to delovanje izpremenilo v čisto navadno goljufijo: Na zahtevo msgr. Gabriela Weissa so sklenili z banko Suppan dozdevno pogodbo. Ta banka je zadružni zvezi otvor.la konto-korent za več nego 1,350.000 K. S to vsoto je pa obremenila tudi tvrdko Palese in Kayser. Zadružni zvezi je izdala banka tri kontrolne knjižice po 500.000, 500.000 in 350.000 K. Te takozvane «vložne knjižice» si je pa dala zveza samo v to svrhe izdati, da je mogla geljufati. L. 1909 so ustanovili s pomočjo nekega Wyiba angleško delniško dražbo, in sicer v ta 'namen,' da kupijo rudokop Sonnberg. Akcijski kapital naj bi znašal 6 milijonov frankov in razventega naj bi izdali obligacij na hipoteke zft 7 milijonov frankov. Od teh milijonov naj bi dobila 5 mil. Kayser in Palese kot nagrado, 3,900 000 pa ostali posredovalci. Toda tndi to ni šlo. Toda Kayser je bil zelo premeten. Z^čel je izdajati deleže za obrtna podjetja, ki naj vzdržujejo sirotišnic) sr. Antona, plamen okoli slame. Takoj plane kvišku in skoči vnn med množ:co. Vaški žnpnik, ki je bil tndi prišel s sosedi k nesreči, skoči k Toneta in ga prime za roko. Tone pa ga preplašen debelo pogleda. «Ne etraii se, Tone!» mu reče narahlo župnik. «Ne bodi žalosten, vse se bo napravilo, da si opo-mortž. Včasih se človeka slabo godi, vdrugič pride zopet boljše. Človek ne sme obupati. Korajžnim ljudem se siplje denar v roke, mevža pa ne pride nikamor. Težko bo seveda, obrniti se boi moral k ljudem in prositi, ni drugače I» Tonetu je bilo nekaj časa, kakor bi ga bil božal po licih, tako blagodejno ko ’• vplivale nanj župnikove besed?. Neka mehkoba ga je objela, toda ko mu je rekel žnpnik, da bo moral beračiti, so se mn začele dvigati is njegovega obraza težke aence, kakor katnan težke misli, velike temne oči pa so se vsesale v župnikov obraz kakor bi bilo prikovane. Tone ga je poslušal zmerom bolj začudeno, da mn je bilo nazadnje ie zoprno. Obrnil se je od njega, v oči mn je prišla solza, glavo je sklonil in se naslonil na najbližje jabolko. Svoj čas je sanjal morda lepe sanje o svetli in jasni pri-hodojosti, o lepi beli cesti, katero nameri morda v poznejših letih; vse pojde lepo in gladko, celo življenje; mladost izkoplje is blata, njegovemu življenja pa zasijejo lepi dnevi. Toplo solnce mn bo ogrevalo dnio, da bo vedno zadovoljen. — Ali vse aanje so bile samo slepilo, samo varanj«, vsa sreča mu je padla v blato in se poisgubila za vedno. , • «Nihče mi ne obljubi boljšega, nego beraško palico. O, kakšni obrazi hodijo tam okoli 1 Kako stiskajo ustnice, da bi jih ne spoznal, da se smejo 1 in pa zadolžnice o posojilih, katere je obljnbil obreitovati s 4%, in ki bili 1. 1912 izžreban*. Ker so klerikalni listi delali veliko reklamo, je dobil okoli 100.000 K. Dopisi. Celovec. (Hlačno krilo.) Neka tuja dama je šla v Celovcu po Glavnem trga v hlačnem krilu. To je seveda celovško inteligenco strašno razburilo in moški so se vedli pri tem posebno galantno. Zbijali so sirove šale in nadlegovali damo s svojo nesramno radovednostjo tako, da se je morala zateči v neko kavarno. Velikovec. (Smrtno se je ponesrečil) Na državni cesti v Velikovec ae je smrtno ponesrečil hlapec Polutnik iz Velikovca. Najbrže je bil malo pijan, ko se je z vozom vrsčal iz Celovca ter je zaspal. Pri Korpičevi hiši Na brezah se je konj splašil ter prevrnil voz. Pri tem ja Polutnik padel tako nesrečno na cesto, da mu je počila lobanja, vsled česar je v par minotah umrl. Bil je 56 let star in vdovec. Beljak. (Električna naprava.) Novo električno napravo so si zgradili v Beljaku, pa imajo, še pred no so začeli proizvajati električni «tok staro šaro, povsod zakrpano in brez garancij, da be tetko imelo mesto kdaj kaj od naprave. To je namreč usoda skoro vseh električnih naprav. Lepo se da izračunati dobiček na papirju, kadar pa pride do izvršitve, se pokaže povaod, da ao bili računi aamo na papirja in da je resnica še mnogo bolj bridka, kakor najbolj pesimistična pričakovanja. Klasičen izgled za to nam je lahko električna naprava za Beljak. Betonska struga je razpokala pri zadojdm poizkusa na več krajih in so jo morali popraviti. Pred par doevi so zopet napeljali vodo v strogo, toda niso se upali aporabiti vse vodne sile, ker so imeli že od prvič preslabe izkužnje. Klub tema pa je betonska straga zopet počila. Tako bodo morali zopet preložiti otvoritev električne naprave, ki je bila določena izprva za 23. februar in bodo morali zopet začeti s popravili. To zaostajanje pa Ej, oni tam, ona šleva me je klicala še včeraj, naj trčiva s kozarcem, danes pa se reži, ko vidi, da mi gre krnh v zrak. Proč grem od tukaj, da jih ne vidim! Kdor čuti s menoj — bog naj mn je milosten, proč grem, vse naj zgori 1» Skrbi so ga dušile, grenke skrbi so ga podile po cesti, po klanca, kakor burja, neprenehoma naprej, bogvekam ... Vzdignil bi pest in udaril naenkrat po vseh, da bi se jim zdrobile glave, vsem, ki se mu reže ... Sam se je čutil zaničevanja vrednega. Ljudje so hiteti mimo njega, ga pozdravljali in ga vpraševali, kam beži; Tone pa ni zinil besede, okrenil se je vedno in šel dalje. Zopet pa se je čutil močnega in nenstrašnega, ker je vedel, da je bil zmirom polten, da ni delal nikomur krivice, drugi bi mn jo pa radi sipali z merniki... Z upognjenim hrbtom in i žalostno nagubanim obrazom je prišel slednjič k Časnikarja, da se je napil žganja. Skrbi so ga polagoma zapuščale, obhajala ga jo polagoma mehkota in mu zalila dušo s sentimentalnostjo. Uničil je a sanjami svojo pretsklost ter se vrnil nazaj pred pogorišče. Mil« in težko mu ja prišle, ko se je spomnil na svojo Csnko, na svojo sloko devojko na Poklonu. Vesela je prišla vedno na njegov dom, s smehljajem na ustnih se je od njega poslovila. Sedaj pa ee morda vae obrne: x'zaničevalnim pogledom ga mogoče pogleda, kadar ga sreča, niti govoriti ne bo hotela ž njim . . . Včasi sta se izprehajala po klancu; koliko je bilo tako lepih večerov, sedaj se nič več ne vrnejo ... • Tako se je bil zamislil Lužarjev Tone. Kakor okamenel je ital pred razintim hlevom. S sključenim telesom, s rokami v žepu je razmišljal zopet ni tamo kalamiteta m opravo električne naprave in neprijetno za one, ki to računali a tem, da dobe koncem februarja električni tok, marveč stane mesto samo vsak dan, počenSi od 23. fd« bruarja približno 1000 E ne glede na izgubo dobička, s katerim je mesto računalo. Iz Borovelj. Nemžki nacijonalci se grozno jeze na razumnem skupnem delu Slovencev in so-cijalistov pri borovskem komumu. Pri malenkostnem slučaju, ki se je pripetil naiemu bivžemu konzumnemu predsedniku g. Mišicu — namreč aespora-zumljenju s konzumnim nadzorstvenim svetom — so izkušali nacijonalci izbiti zase mnogo profita. Urezali pa so se pošteno. Gospod Miš'c je tožil prvo osebo, neko gospo Elaus, ki si je upala čvekniti o njem neprevidno besedo. Obravnava, ki se jo nato vršila pri sodišču v Borovljah, je podala g. Mišicu sijajno zadoščenje. Obtožena Eiaus je izjavila, da ni nikdar niti od daleč smatrala za mogoče, da bi g. Mišic ne bil ravnal kot predsednik konzumnega društva v vsakem oziru pošteno in da je ona sama izrečno trdila, da smatra razširjene govorice za izbruh šovinizma nemških naci-jonalcev. V tem smislu je izpovedala tudi edina dejanska priča g. Valentin, ki pa je prej informiral g. M:šca v tem smislu, da je obtožena izrekla naravnost kažnjivo obdolžitev. Vse na to zaslišane priče, sovražniki in prijatelji g. M šica, so izpovedali zanj sijajno: vsi so mu dali izpričevalo rednega in vseskozi poštenega moža. Obtožena je bila oproščena, ker se ji kaznjivega dejanja ni dokazalo, ampak je nasprotno obtožena g. Mišica po izpovedi priče g. Valentina pohvalila. Eljub temu pa je dobil g. Milic potom te obtožbe od obtožene aame in posebno še vsled izpovedb zaslišanih prič tako zadoščenje, da ae borovski nem-škutarčki kar grizejo jeze, da jim je izpodletel njihov maščevalni naklep — Slovenci in »očija-liati v Borovljah pa bodemo delevali v skupnih vprašanjih tudi naprej skupno — sebi v korist — nemčurčkom pa v jezo in žalost. G. M'š'ca je zastopal dr. Müller, ki se je zanj prav pošteno potrudil ter dosegel tudi lep uspeh. Borovlje. Nekega Ivana Nagelesa, ki je bil rojen lt>ta 1880 v Bjrovljab, išča c. kr. deželno sodišče v Celovcu. Ou je bil svoj čas puškar in je baje napravil nekaj, kar postava prepoveduje, in potem je izginil nezuaoo kam. Prevalje. (Nevarnosti strojev.) Dandanes je treba v življenju mnoga več pazljivosti kakor svoj čas. Posebno delavci, ki imajo opraviti s «troji, morajo paziti na svoje roke. Pred kratkim je mizarski pomočnik Jakob Petrovič priael z levo roko tako nesrečno v neki stroj, da je dobil tetko poškodbo. Zg. Jezero. (Rop.) 37letni čevljar Josip Po-Isjuar je hotel nedavno obiskati svojo sestro in je šel fz Zgornjega Jezerskega na Koroškem čez Tupaliče. Pri neki gostilni se mu je pridružil neznan fant. Pila sta do 4. popoldne in šla potem v Bašel. Spotoma ga je zagrabil fant od zadaj za vrat, ga vrgel na tla ter mu vzel denarnico z 9 E. Napadalec je izpraznil denarnico in jo vrgel stran, potem pa pobegnil v bližnji gozd. Neznanec je 25 let star, močan in je imel plave brke, podolgast, bled obraz, dobre zobe in je bil obrit. Oblečen je bil v sivo Črtano obleko, ki pa je bila že precej obnošena ter je imel zelen klobuk a širokim trakom. o bodočnosti, ki je bila tako negotova kakor smit. Težko se je zdelo Lužarjevemu Toneta napraviti se v mladih letih na pot, po kateri ie ni nikdar iel. V poslednjem trenotko svojega življenja, in človek more nameriti trnjevo cesto kakor največji grešnik, kakor irguanec ... Z groso in bojaznijo je mislil na negotovo bodtčaost, ki je bila strašna in nejasna; padel bi pred vse ljudi na kolena in jih prosti miloščine ... Ali že naprej je videl, keke so za njim ljudje režali in pljuvali; nekateri so se veseliti, da je izgubil vse premoženje, kazoč ta njim e prstom, češ, dolgo si grabil, a nazadnje si vendar ob vse. Dalje prih. Kako je Hanjžek videl morje. Zgodovinska črtica. — Spisal Ferdo Plemič. IV. S tem, da je udrla avstrijska pomožna vojska v Trst, ie nista končala stiska in težava. Benečani niso odnehali. Prišle so jim nove čete na pomoč, in zopet so zgrabiti ubogo mestece od vseh strani. Meščani pa so se sedaj le hrabrejše branili, saj ao jim stati ob strani naši junaki s planinskih detel. Celo iz mesta so fiesto planih v beaečaoski tabor. Hanjžek je stal tudi za obzidjem in čvrsto se je držal, da ga je vse občudovalo. Bil je tudi toli srečen, da ga ni zadelo sovražno orožje. Hrane mn ni primanjkovalo, in — kar je bilo poglevitno zanj — daazadnevom jo zri z obzidja dol na morsko gladino, kmalu ravno kot zrcalo, kmalu razburkano in pokrito z belim priičem. Same to ga je jezilo, da prav do obrežja ie ni prišel, da bi Orabžtanj (Dve nesreči.) Ponesrečila sta se v Grabštaaju Valentin Novak iz Kazaz, nazadije hlapec pri Lojketu v Velikovcu, in Matej Sorza iz St. Petra na Vašinjah, nazadnje delavec pri Krištofu na Bregu. Prvi je padel z voza in si zlomil tilnik, drugi pa je iz dosedaj še neznanih vzrokov prišel ponoči na železniški tir in ga je iz Maribora prihajajoči tovorni vlak prijel. Razbil mu je črepinjo in ga vrgel po železniškem nasipu v jarek. Spodnji Dravograd. (Sejmsko poročilo) Sejem, ki se ja vršil v Spodnjem Dravogradu je bil zelo živahen in to zlasti zaradi tega, ker so se bile odprle mej« vsleJ prenehanja kuge na gobcu in parkljih. Na sejmu je bilo 388 žival', in srcer 246 solov in 122 krav in tetic. Cene so bile 100 do 102 E žive težke za metrski stot. Konji so šli s 400 do 1200 E, ovce in koze pa z 20 do 40 E. Mnogo je prišlo kupcev iz Tirolskega, Solnogra-škega in tudi Štajerskega. Prodali so 200 komadov. Prihodnji sejem bo 9. maja. Komellše pri Suarjeti v Rožu. Žalost, bridka žalost, je prešinila vse, posebno pa tukajšnje narodnjake, novica, ki se j« š:rila dne 15. t. m., da je umrl Luka Jagovc, po dom. Jagovčev Luka. Rajni je bil v najlepši dobi življenja, kajti bii je atar šele okoli trideset let. Sicer je bolehal že dalj časa na pljučih, ali ravno z ozirom na njegova leta je upal ou tam in ž njim še marsikateri drugi, da bode ozdravel. Toda: upanje je bilo zastonj 1 Britko žalujmo vsi. Posebno pa je zgubila ž njim narodna atvar trden in krepak steber! Govoril ni posebno veliko, a zato je veliko bral in — mislil. Bil je narodnjak skozinskoz in vedel je tudi, kaj je narodnost. Znal je dobro razločevati klerikalizem od narodnosti in je stal visoko s svojimi nazori. — Vse na svetu premine. Pre-miuul si tudi ti, dragi Luka! Ali veliki duhovi, pravi pesnik, ne umrjejo. In tudi ti nisi umrl. Usoda, večna postava, je sicer zahtevala tvoje truplo nazaj, ali tvoj duh živi med nami in bodi živel na vselej, kajti tebe, draga dušica, nikdar ne bodemo pozabiti 1 Globasnica. Zupanom je bil izvoljen gospod Ferdo Krajger, po dom. Zlokar, posestnik in gostilničar v Stebnu. Iskreno čestitamo 1 — Nemškutarji so pa dobiti zasluženo plačilo za njih grdo delo. Podjuna. Pri po dom. Kranjcu so cepiti hlode. Ker se niso dati cepiti drugače, zabijati so morali kline. Tak (železen) klin pa odleti in zad ene domačo hči, ki je mla tam blizo, v glavo. Naše •ožalje narodni rodbini in želimo hitro ozdravljenj« 1 Dobrova pri Dobrllvasl. Tako priljubljenega po dom. Spotkovega očeta je ralel nrtvoud, ravno tedaj, ko so pokladali živini. Mati pa so se radi tega tako uitrašili, da so zboleli. Narodne zadeve. Promocija. V torek, dne 21. bo na staro-alavni Karla Ferdinandovi češki univerzi v Pragi promoviran starešina akad. društva «Ilirije» g. R u-dolf Ravnik, koroški rojak, doktorjem prava. Iskreno čestitamo 1 Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je vršit v soboto, 4. t. m. v Celovcu se megel tudi sam prepričati, jeti morje res slano, kakor pravijo. •Ati», si je mislil Hanjžek, «kar ni, pa lahko le bo». In res je dočakal tudi to. Cesar Friderik je sklenil mir s Benečani, in ti ao slednjič odšli aa ovojih ladjah izpred Treta. Meščani se se oddahnili. Ko so se nato zopet odprla meatae vraat, je Haajžek bil eden prvib, ki ae pohiteli do morskega obredja. In tam je zajel z obema rokama morske vode ter jo aesel do nit, ves arečea kot otrok, da čuti elani nkuz. In v mali čoln je stopil ter prijel za vesla in vez dan ae je zibal na morskih valovih. In tako tndi dragi in tretji dan; Hanjžek ae ni mogel dovolj naveseliti morja. A pričel je daa, ko je poveljnik Hanjžekove čete zbral tvoje vojake ia jih preitel, In tedaj se je videlo, da marsikaterega junaka ni bilo več med živimi. In naznanil je poveljnik, da je prišel čas odhoda ter vrnitve v domovino. Veaelo «o zankali fantje, le Hanjšek‘ai vedel, ali naj bi ae veselil, ah šalostiL Ljubil je svojo domovino in njena sinja jezera ia njene temne gozdove, ati morje ga je povsem očaralo. Vrati bi ie že domov, a sedaj ie ne. Zato ae je kaj vzradoetil, ko je poveljnik dalje še dejal: «Potrebno pa je, da ostane le mala četa V tržaškem grada kot posadka. Siliti ne maram nobenega. Kdor žeti ostati, naj se javi prostovoljno 1» In tedaj je etopil Hanjžek brez obotavljanja iz vrate in za njim le nekaj drugih. Poveljnik pa Poietili ao ga razven domačih Slovencev goatje iz Spitala, Velikovca in Jesenic. Poročilo blagajnikovo je dokazalo veliko požrtvovalnost celovških Slovencev za Ciril-Metodovo družbo. V novi odbor so se izvoliti: dr. Anton Gosak za predsednika; dr. Marko Stajnko, Jisip Štuhec, pl. Kapus, Ivan Weber za odbornike. — Po zaključ:tvi oficijalnega dela je poročal dr. Gasak o 25'einem delovanju družbe sv. C rila in Metoda. K temu predavanju ja sledila prav živahna zabava. Večer je bil v vsakem oziru prav dobro uspel ter je pridobil na slavnostnem značaju • tem, da se je obenem slavila SOletnica obstoja trgovine pridnega in vzornega narodnjaka, trgovca Franca Sadnikarja. Za dražbo se je nabralo 50 kron. Svetovna politika. K položaja. Državni zbor je odgođen. Krožijo pa tudi veiti, da bo parlament razpuščen. Gosar se dosedaj še ni odločil za razpust. Ministrski predsednik uvažuje dejstvo, da bi morebitne nove volitve prinesle še radikalnejšo zbornico, kakor je dosedanja in bi od razpusta zbornice ne imel nikakih koristi. Važen Boolalnopotitlfisn itkon V poslanski zbornici je podal dr. Rybaf iniciativen predlog, ki je naperjen proti izkoriščanju najemnikov od strani lastnikov hiš. Država naj poseže nadzorovalno in represivno vmes ter razveljavi najemniške pogodbe, ki kažejo na sebi znake oderuštva. Davek na žginjo. Kakor znano, namerava finančni minister povišati davek na žganje. Ta davek prinaša dandanes državi 65 milijonov kron na leto. Kako je 2e žganje obremenjeno, je razvidno iz sledečega vzgleda: denatnriran špirit, to je neužiten, ki se da uporabljati samo za tehniške namene, stane danes na Dunaju v trgovini na drobno liter 54 viu. Užiten špirit pa stane liter K 210, seveda je vštetega že 20 vin. mestnega davka. V finančnem načrtu se je nameravalo zvišati davek za 50 K, to je od 90 K na 140 K za hektoliter. Finančni minister bo pa predlagal zopetno zvišanje za 10 K, torej od 90 na 100 K, Državi bi nesel potemtakem davek nä žganje 18 mil. več. Oboroževanje. V angleški zbornici je govoril Grey o razmerju Anglije do tejib držav. O oboroževanju držav je rekel: Breme oboroževanja je bolj nevarno, kakor vojna. Današnje oboroževanje pomeni izkrvarljenje narodov in držav v mirnh časih. V dogovoru bi mogle država martikaj doseči in obraniti državljane od nezndsnih stroškov. Zato se je koncem govora Grey zavzel za mirovna sodišče, kakor ga je mislil prezident ameriških Združenih držav Taft, ko se je letos o tem govorilo. Grey je za mirovno sodišče in je rekel, da bi angleška vlada z veseljem pozdravila načrt, ki bi bil dalekosežaega pomena. Zoornica je sprejela to izjavo z navdušenjem na znanje in se sodi, da se mirovno sodišče morda kmalu uresnič'. Prepreden upad na španskega kralja. Na kolodvoru v Sevih so prijeli nekega anarhista, ki je hotel umoriti španskega kralja; kralj se je imel namreč ravno pripeljati z vlakom. Anaih «t se je botul obesiti v ječi, a so mu to pravoeamo za- je še javao pohvalil vse oae, si so se med hrambo mesta izkazali, posebno Haujžka, ter jim je v imenu tržaškega župana izročil darove v denarja. Ni bilo ravno mnogo, kar je Hanjžek sprejel, a njemu ie je zdelo že lepo premoženje. Denar v omh časih je bila pač bolj redka prikazea. Nato je vi* vojaka posedla krog mit, kjer se ji postregli meščani s dobrim kosilom. Potem pa so zapiskal* piščali in zaropotati bobni, in vriskajoči vojščaki so krenili iz mesta, ki ga prej mogoče niso nikoli videli* posneje pa menda tndi ne več. Hanjžek je zaostal s tovariši v Trsta. Sprva mu je potekalo življenje kaj enakomerno. A čez nekaj čas* ie je to spremenilo. Z« prihodnjega let« je namreč prišel v Trst sam cesar Friderik. Z velikim veseljem so pozdravili Tržačani cesarja, ki jih je pohvalil, da so ostati zvesti svojemu gospoda tndi v težkih dneh. Zato jo potrdil mesto stare pravice in mu podelil še novih, ter mn dovolil tndi nov mestni grb, ki ga nosi mesto Trst ia dandanes. Hanjžek tndi ni ostal pozabljen. C esar je kaj rad čul o njegovem junaštva in mu je ponudil častniško službo v svoji vojski. Hanjžek je to ■lužbb tudi sprejel. Pravijo, da je poetal slednjič slovit stotnik. Kot tak je obiskat svoj rojstni kraj, in Osojiki menihi so se čudili, ko so spoznali v junaškem korenjaku svojega nekdanjega drvarja. Kaj se je dalje zgodilo s Hanjžkom, ae vem, ker o tem nič ne govore store bukve. . k branili. Varovati fa morajo angleški detektivi, ker domači policiji ne tanpe. Je pač žalostno biti Span* »ki kralj._________________________________ Raznoterosti. Glmnaii|ac umoril gimn. ravnatelja. Iz Varšave poročajo: Gimnazijikega ravnatelja Atbane-siew v Kielcu je ustrelil osmošolec Poljak Wa-zesnicwski. Domnevajo, da je morilec član tajne zveze «poljskih maščevalcev». Zakon, kako m imajo oblafiltl molki In ženike, so napravili skrbni očetje amerikanske države Nova Karolina. Moda se prepogosto menja ter je pri tem tako draga, da povzroča velike nepotrebne atroSke ter je pravi atentat na žepe očetov. Zakonski predlog se glasi, da se enkrat za vselej točno določi kroj za obleko rnoSkib, ženskih in otrok, in to brez ozira na imetje in družabni položaj posameznika v državi. Iziaoa. LastnoroCno podpisana Ana Vričko, posestnica v Klančah pri Galiciji, globoko obžalujem lažnjivo obrekovanje, s katerim sem obdolžila Jožefa Pušlja, posestnika v Klančah in Heleno Petek, posestnico ravnotam, prešestvovanja. Izjavljam, da mi Jožef Pušl in Helena Petek nista v prav nikakem oziru dala opravičenega povoda za to lažnjivo govoričenje. Zahvaljujem se obema, da sta odstopila od tožbe ter mi kazen odpustila. Zavežem se plačati: 1. ) vse stroške; 2. ) za Ciril in Metodovo družbo 10 kron — oboje do 1. aprila 1911, v roko nasprotniškemu zastopniku g. dr. Ferdinandu Müllerju, odvetniku v Celovcu. — Končno dovoljujem, da se ta izjava objavi na moje stroške v »Korošcu* in »Miru*. V clnvn 1 *er se,B odpotoval v daljno' tujino in se nl- V SlUVU* gem mogel osebno posloviti od vseh, klijem tem potom vsem znancem in prijateljem krepak «Na zdart» Borovlje, 8. marca 1911. Valentin Vertič, puškar. 3 Jako zanimiv^ zabaven in poučen list s slikami je .JlnstroVatti tdnilf ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le I krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! , .' Naslov: »Ilustrovani tednik“, Ljubljana. 5 Lovske puške vseb sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška dražba j Peter Werulg 86-7 družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ^ Obvestilo. .1 i v. I aiOi Y . < * < v O imovini »Glavne posojilnice v Ljubljani*, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji, se je razglasil dne 13. februarja 1911 honhurz. Konkurzni komisar: C. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: Dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji v sobi št. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji, v izbi štev. 123 pred konkurznim komisarjem. Podp in prida mp. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani Doberiavas, dne 24. marca 1911. oddelek III., dne 13. februarja 1911. Akcijski kapital K 5,000.000. fiuervnl zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po 00 dne vloge do dneva vzdlga. K Kolodvorska oesta št. 37. * Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnOV-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške in ženltnlnske kavcije. Eskompt In inkaiso monio. Borna naročila. Prodili nek mt md pipirlev proti gotsvioi po doemtn kurzu. Centrala V £inbl)a«i- ?odr#žui« V Spljcto, j Trsta, Sarajevu i0 Gorki. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Olavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8*— za komad. 1 26—6 Tiske srečke s d0/« obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. N)a mesečno vplačevanje po K 10 — za komad. Mestna hranilnica v Radovljici )e prvi, najvarnejši in n&jvečjl denarni zavod za nalaganje denarja ix a Ooreixj «Ixem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 V* od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisale doakrat Bi leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c, kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil MF" tnesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici dale največjo varnost za hranilne vloge izmed vseb dragih denarnih zavodov na Gorenjskem. Bate nalagalo c. kr. Okrajna sodišča in dragi c. kr. nrali vsa vloge nedolethlk otrok in druge denarje le pri te] mestni hranilnici. Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obre-4$ * štovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vi, 197*, “ 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vrdčilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasi plača v celi dobi že za 97 vin. man|. Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. za posojila je Mestaa hranilmoa v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti.kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje OSah dan od pol 9. do 12. Mre dopoldne In od pol 3. do S. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih ^Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. Ljubljanska kreditna banka Ljubljana CStri tar jeva ulica, lastna Hiša) Aktiv« Čista bilanca k dne 31. decembrn 1910. p« 1. Blagajna........................... 2. Valute............................. 3. Menice In devize................... 4. Predujmi na vrednostne papirje 5 Vrednostni papirji................. 6 Dolžniki: a) denarni zavodi . . . . b) pokritje v vrednostnih papirjih, hipotekah, blagu i. t. d......... c) transito računi podružnic d) ostali dolžniki . . . . 7. Inventar ................... . . 8. Realitete................... . . . Krone 6,012.487 63811 1 1,259.254 6,784.268 3,046.600 1,698.871 24 5 49 26 23 152.306 96 625 87 6,076 29839 2,335.40874 1818.111 12,788.994 69.207 09 925.865 24,262.817 49 1. Delniška glavnica: 75G0?delnic (ä 400 K, kupon 1910) . . . 500 delnic (ä 400 K, s kuponom za 1. 1911)............. 2. Rezervni zaklad ................. 3 Pokojninski zaklad.................. 4. Vloge: a) na knjižice.............. b) na tekoči račun.......... 5. Upniki (inkl. transito stavk podružnic) 6. Transito obresti................. 7. Nevzdlgnena dividenda.............. 8 Dobiček: a) prenos iz leta 1909 . . _______ b) dobiček za leto 1910 . Krone 493.464 64.600 74 80 6,699.629! 4,364.509 1 31 440 326 832 57 1 99 73 3.000. 000 2.000. 000 558.065 11,064.138 7,195.350 86.651 338 358.273 24,262,817 68 33 22 49 V Ljubljani, dne 31. decembra 1910. Ladislav Pečdnka 1. r., ravnatelj Alojzij Tyka£ 1. r., ravnatelj S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Josip Lavrenčič 1. r., predsednik. Vit Hrdlna 1. r., Robert Kollmann 1. r., Fr. Wally 1. r., Ubald pl. Trnköczy 1. r., člani izdatki Račan dobička In Izgnbe k 3L decembra 1910. Prejemki Krone K r 3 n e 1. Obresti reeskoraptne In transltne . 361655 58 1. Obresti vrednostnih papirjev . . . 75114 29 2. Obresti vlog na knjižice,,, . 276 064 51 2 Obresti menic 678.544 91 t. 3. Obresti vlog na tekoči račun .'. . 463 690 72 1,101 410 81 3. Obresti predujmov in tek. računov 696 195 05 1449.854 25 4. Upravni stroški 81.135 67 4. Iznos bančnih poslov 256.079 87 5. Plače in stanarine . . ^ . 144.540 73 - 5. Iznos realitet 30.172 36 6. Davki la pristojbine 68 762 70 6. Prenos dobička Iz leta 1909 . . . 31.440 99 ! 7. Odpis Inventarja .......... 9.397 42 8. Odpis negotovih terjatev 2? * Cf sjL Migif • 4 026 42 M- ff j 9. Cisti dobiček za leto 1910 Inki. prenos Iz 1. 1909 358 273 72 1,767 547 47 1,767.547 47 V Ljubljani^ dne 31. d lecembra 1 1 901. iniijrobsJ! Ladislav Pečdnka 1. r., ravnatelj Alojzij Tykač 1. r. ravnatelj t, t» •a .rJ u a,» mL S knjigami primerjali in v soglasju našli: rfjia tri ego iv ssr je Nadzorstveni svet: Josip Lavrenčič I. r., predsednik. Vit Hrdlna I. r., Robert Kollmann l.t., Fran Wally 1. r., UbaM pl. Trnköczy l.r., člani. •.00$ .- j:' i.«bsa jižcos W •.(nobclius fnirmoset mitov» ui insitn^oAteia aittov* p. a-mlhi • XI. redni občni zbor je sklenil dne 7. marca t 1. izplačevati za leto 1910 7°/o dividendo (28 K na delnico) ih dodeliti rezervnim in pokojninskim fondom kron 71.934*46 in prenesti na novi račun K 50.290*15. r ividenda za leto 1910 se izplačuje pri blagajnah centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Serajevu in Gorici. Rezervni in pokojninski fond banke znaša sedaj jii.iU- noči K OLO.OOO* Skupni promet banke v letu 1910 je presegel svoto lOOO milijonov. g Upravni svet.