Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES. 16. NOVEMBRA 1935 Štev. 105 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in e* celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjav. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: IZGUBLJENI SINOVI Kakor nam, tako se. bo gotovo tudi "ateljem zdelo skoro neverjetno: med "^jšnjinii našimi izseljenci iz Pri- '""fSke so se našli nekateri, ki so se '"'javili kot italijanski prostovoljci za Ujino proti Abesincem! V dolgem sez- "a"Hi tretjega oddelka "volontari; k' 8a je objavilo tukajšnje fašistično ^silo "M at ti no d'Italia", smo našli pol°g kakšnega Nemca (Hofer, Foer- tc'1') —- naslednja naša imena: Anton '^havac, Skuflič Martin, Ivan Nib- raill in Štefan Štrukelj; d poslednjih je Ni bran t (tako nas obveščajo) ,lotlla iz Kala pri Kanalu, Štrukelj p-i 12 Sekana. '•°Prav so se nam usta prvi hip na '"'^j odprla od začudenja, ni naš na "(ini da bi ta dogodek dramatizirali, ^ je naša dolžnost, da nanj op.izo- ',l10' Med mnogimi izseljenci, ki so Pustili Primorsko radi političnega j gospodarskega pritiska, katerega ^rri izvaja proti našim ljudem, se |N> najdejo tudi takšni, ki so radi ^Poselnosti, bede in stisk obupali tujino ter želijo vrniti se v domain i. M'aje. Da se pa najdejo takšni, ki sc, '•a izpolnitev svojih želja poslužijo '''like, ki jo nudi fašizem onim, ka- 1 hočejo prostovoljno tvegati lastno % v Abesiniji, to da vsekakor mislili, * mladem in zdravem slovenskem "J*Istrskem izseljencu, ki ima v sebi ^ trohico narodne zavesti, ne mo t'C k- "'ti obup nikoli tako velik, da bi ' Speljal v vrste fašističnih "volon- marveč je izgubljen sin našega "aroda. maloštevilnim našim ljudem , Primorskem, ki so se že doma pro- fU i. ' 1 fašizmu, ni bilo treba odpraviti «« v v svet iskat kruha. Za odpadnike jj ^'alijara vedno našli skorjo kruha. , ° te,n je dovoljeno sklepati, da zgoraj .. v°deni "volontari" niso bili "asimi- t 11 , ko so se odpravili v Ameriki', (j'več jc njihova asimilacija šele 'v k llt>i toliko napredovala, da so se ^j'iaznili z mislijo: postati fašistični if°voljci ter sodelovati v bojih, ki Hi ustvarijo fašistični imperij po na onega človeka, pod čegar vla-¡j so Jugoslovani v Italiji zgubi-(1(V-sako politično, kulturno in gospo-r'slio svobodo! 'i ♦ 'o je gotovo žalosten pojav. so pa vzroki? Ali ¡ü)( morda ne skrivajo v onem ilu:. llacionaliziranju, ki ga nekateri j l2seljenci s tako vnemo pridiga-,jf Ce8ar neizogibna posledica je za-j(; onega čuta narodne zavesti, ki sivemu človeku prirojen, kakor „ ll0Pokvarjenemu človeku priroje-C(iv^ružinski čut in ljubezen do svoj- ^ ''kateri, ki mislijo, da je za doseli SOf''alnih ciljev neobhodno potreb-I>féj(la V vsakem našem človeku naj-«to Ul,iiei° narodno čuvstvovanie. h0^0 zgrešeni poti, ki 60 jo že ^ '' »'azni delavski voditelji na Pri-» Posebno v Trstu, ki so po- Ccv ' ' (ia na tisoče naših delav-NifUt0nUo V valovih italijanskega ,J<;ttvanja ter so s tem pripravljali |icia Pozneiše podjarmljenje. Kdo jo ,¡ 0(1 tega koristi: slovenski delav-^v gotovo ne! Al' I ¡^ llaj tudi v izseljenstvu nadalju-fw Z zatiranjem narodnega čuta v j,,. ll Ijudech? Kakšne uspehe pa ro-j ukšno rokodelstvo? (¡j St>p'1 je ta: da imamo med fašis-| Ulmi "volontari" tudi naše ljudi! ABESINCI SE PRIPRA VLJA-JO NA VELIKO BITKO Položaj rta bojiščih-Zbiranje etiopskih čet južno odMakalléja, ki so ga Italijani zasedli - V poned, se začno izvajati sankcije Po daljšem odmoru, ki so ga d»' t-ma povzročili povsem nenavadni vi«I i vi izven abesinske deževne dobe, so Italijani prejšnji teden spel začel: z ofenzivo na eritrejski fronti. Napredovali so v smeri proti jugu ter i», t. m. zasedli mestece Makallé, ki leži v višini 2.040 metrov nad morjem in kjer Italijanski gen. A. Pizzio Riroti, čegar čete so zasedle Makallé ima svoj glavni stan ras Hailé Selassie Gugsa, kateri je prestopil, kakoi znano, na italijansko stran. Rimska vlada ga je nagradila s tem, da ga je preglasila za rasa pokrajine Tigre. Abesinci tudi ta krat niso skušali zadržali vpadniške vojske,marveč so se v redu umikali. Po tem je videti, da dosledno izvajajo svoje načrte, ki obstojajo v tem: pustiti, da zaidejo Italijani v vedno bolj negostoljubne kraje, kjer postajajo težkoče vedno večje radi neugodnega terena, počakati, da podnebne neprilike ter bolezni zlomijo italijansko napadalnost, in odpor nost ter potem napasti na takšnem kraju, kjer Italijani ne bodo mogli izrabiti vseh možnosti, katere jim nudi njihovo moderno orožje. Vkljub umikanju pa Abesinci stalno nadlegujejo italijansko vojsko z ne nadnkni napadi iz zasede, ki jih izvršujejo manjši oddelki večinoma ponoči, ko jih varuje tema. S posebno vnemo so se Abesinci spravili na italijanske transporte, ki dovažajo voju-joči se armadi municijo, orožje in m a terial. To kaže, da so se abesinski oddelki vrinili v ozefilje, ki so ga Italijani že zasedli. Položaj utegne postati za vpadniško vojsko zelo resen, če odgovarjajo dejstvom tudi zadnje vesti, ki pravijo, da se je abesinsko pre bivalstvo v krajih, katere so Italijani že podjarmili, začelo vpirati. Takšni, ki simpatizirajo z Abesii ei, napovedujejo, da še bodo v glavnem 1 cnovili dogodki,ki so se odigrali pred 3Í) leti. Tudi takrat so Italijani prodrli v notranjost Abesinije, zasedli A duo, Adigrat, Makallé itd., kakor sedaj, končno pa so doživeli hud poraz in so se morali v naglici umakniti v etiopske zemlje. Sov» da bodo Italijani sedaj mnogo bolj previdni, nego so bili pred 39 !o ti; tudi je njihova vojska neprimerno močnejša, nego je bila takrat, in neprimerno boljše oborožena. Vendar pp. tudi sedanjo abesinsko vojsko ni mogoče primerjati z nekdanjimi Merie-likovimi suličarji. Abesinsko re ino vojsko so izvežbali v zadnjih letih cv-r< i ski vojaški strokovnjaki in evropske tvornice municije so jo zalagale, ter jo še zalagajo, z modernim orožjem. Sedanji položaj na bojiščih je v glav nem naslednji: Na fronti v pokrajine Tigre nap:e- duiivo Italijani počasi in previdno. ..... Kraji so hriboviti in zelo ugodni za abesinsko geriljsko vojno. Nevarros' napadov iz zasede je velika in tuli vzdrževanje zvez z zaledjem je težko. Po zesedbi Makalleja se de Bonova voj ska le. počasi pomika proti jugu. Dosje', no rtkoro )ioldrugem mesecu operacij. in vdrla približno 100 km v notranjost Abesinije. Vse kaže, da bodo I!ali:.;ini kmalu naleteli na večji odpor Abesincev, ki so močno utrdili me steče Amba Alaži in zbrali v okolici veliko vojsko, ki jo italijanski letalci cenijo na več stotisoč mož. Pripravila se menda velike bitka, ki ima odločati o nadaljnjem poteku vojne v Abesiniji. Na jugu nepreduje Grazianijeva voj ska hitreje skozi ogadensko puščavo. Graziani se je v vojskovanju na peščenih tleh izuril \ Libiji in sedaj izkorišča svoje izkustva. Hitrejše na pre dovanje njegove vojske omogočajo tudi nekatere ceste, ki so jih bili zgradili Abesinci v smeri proti Somaliji Na južni fronti je italijanska vojska vrdla svojih .'100 km v notranjost K t i opij<\ Graziani se v veliki meri poslužuje letalstvom. Edino večjo utrd bo, do katere, je bil doslej prispel Girahei — je dal dva dni neusmiljeno bambardirati potom letal, preden je odredil naskok. Abesinci, ki so ime li že tekom obstrelovanja velike zgu-be ter so bili zgubili tudi svojega poveljnika, so se morali umakniti. Graziani ima lažji posel v primeru z De Bonom, ker je Ogadenska pkra-jina, skozi katero prodira, le redko naseljena in je prebivalstvo molíame danske vere ter se ne čuti vezano na koptske Ambare, ki gospodarijo v A-he.siniji. Več mohamedanskih veljakov jo celo prestopilo na italijansko stran, ker so jim Italijani obljubili nagrade v časteh in denarju. Grazianijeva vojska bo sedaj najbrž krenila proti Harrarju. Tudi tu zbirajo Abesinci v goratih krajih moč no vojsko, ki je deloma že zasedla uro bene od Zižiga do Sasa Bañé. Ti grebeni tvorijo nekako naravno utrd bp in njihova posest je važna za oV.-rambo edine abesinske železnice, ki veže francosko pristanišče Džibuti / glavnini mestom Addis Abebo. Vprav te dni je cesar Hajlé Sola ssie poslal i/. Addis Abobe proti ?.¡zi-pi spet 1-0.000 moderno oboroženih voj-ščakov ter je obenem izdal navodila za obrambo Zižige in džibutske železnice. V ponedeljek, 18. t. ni., bodo članice Zveze narodov, razen Avstrije in Mad žarske, začele izvajati gospodarske u-krepe proti Italiji. Prekinile bodo sleherno trgovanje z Italijo. Če so bodo sankcije strogo izvajale, bo morala I-talija prej ali slej popustiti, ker ji bodo začele primanjkovati sirovine za njene industrije in pa živež za prebivalstvo in vojsko. Poročali smo že, da so je Italija založila za približno tri mesece. Tja proti koncu januarja bodo zaloge izčrpane. Rimska vlada je odločno protestirala pri vseh vladah, ki so sklenilo iz- vajati sklepe ženevsko organizacije in zagrozila je tudi s protiukrepi. Skuša la je še prej potom svojih diplomatov doseči, da bi se izvajanje sankcij od-godilo, pa ni imela uspeha. Nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi je odvisen od tega, kako se bodo sankcije izvajale in pa od možnosti, Ras Nasibu poveljuje četam, ki imajo namen ustaviti prodiranje Italijanov v Hararr da pride na morju do kaksiini incidei) tov med Italijani in Angleži. Možnosti jo mnogo in baš radi tega bi bilo vsako ugibanje o nadaljnjem poteku dogodkov preuranjeno. NESREČA NA MORJU Turški parnik "Incbolu" so je potopil v bližini Smirne tekom hude nevihte. Okrog 00 oseb j^e utonilo, 111 potnikov pa jo rešila angleška ladje "Polo". NOV POLET V STRATOSFERO Severnoameriška letalca Stevens in Orvil sta se dvignila v Balonu "Explorer II" v stratosfero ter prekosila vse dosedanjo 'višinske rekorde. Prišla sta 22.500 metrov visoko ter sta po nekaj več ko 8 urah srečno prista- Obletnica premirja V ponedeljek, 11. t. m., je preteklo 17 let, odkar je bilo sklenjeno na evropskih bojiščih premirje, s katerim so jo zaključila štiri leta trajaj )ča svetovna vojna. V Londonu, Parizu in drugod so so s posebnimi svečanostmi «pomnili tega dogodka. Letošnja proslava premirja se je is vršila v času, ko so grozeči oblaki zbirajo na evropskem obzorju, pa se mnogi vprašujejo, ali bo Evropa tudi prihodnje leto še proslavljala spomin na zaključitev svetovne vojne, črnogledi napovedovalci bodočnosti menijo, da so no bo zgodilo, marveč da bo "stari svet" črez dvanajst mesecev spet zapleten v vojni metež... NOVA JAPONSKA AKCIJA NA KITAJSKEM V Honkevu, kitajskem delu šangaj-skega tuesta, jo neznan Kitajec umoril japonskega mornariškega vojaka. To jo dalo Japoncem povod, da so izkrcali v šangaju več tisoč mož, zasedli omenjeni okraj ter zagrozili z nadaljnjimi »opresalijami. POLET PREKO OCEANA Novozelandska letalka Joan je te dni preletela Južni Antlantik. To je prva ženska, ki se jo brez spremstva odpravila na tako nevarno pot. NEMIRI V EGIPTU V Kairu in drugih mestih so prista-gi wafdistske stranko Uprizorili resne izgrede, tekom katerih jc prišlo do spopadov s policijo. Bilo jo več ubitih in mnogo ranjenih. Pravijo, da imajo pri teli dogodkih Angleži svojo prste vmes. Wafditi so neprijazno razpoloženi napram Angležem radi njihovega vmešavanja v egiptovske zadeve. NESREČNA VOŽNJA Sloviti angleški letalec Kingsford Smith je bil prejšnji teden nastopil polet iz Anglijo proti Avstraliji. V Ben galijskem zalivu pa ga je presenetila huda nevihta in od takrat ni nobenega glasu več o njem niti o njegovem spremljevalcu. Mnogo letal ga je doslej zaman iskalo. Obupali to že, da bi ga našli, ker je letalo skoro gotovo padlo v morje, v omenjenem zalivu pa je mnogo morskih volkov. Kings ford Smith je bil eden izmed najbilj-ših angleških letalcev. AFRIŠKE 2RTVE Izmed delavcev, ki so odrinili v Afriko gradit barake, skladišča in cesto jih je od 1. marca dalje umrlo zaradi tropskih bolezni 211. VOLITVE NA ANGLEŠKEM V četrtek so se na Angleškem vršile splošno volitve. Potekle so mirno in po dosedanjih vesteh so si zagotovili zmago konservativci, dasi so močno nazadovali. Veliko uspehe pri volitvah so dosegli laburisti. Naznanilo Njegovo Veličanstvo, po režiserjevi milosti mogočni kralj palčkov je že mobiliziral ko odločbo, če je bila knjižica proglašena za izgubljeno); b) izkazilo o državljanstvu; e) izkazilo o izselje-ništvu. 5. Posebna državna komisija bo preiskala upravičenost prijav ter izda jala izplačilne naloge. Afcesinski vojščaki v strelskih jarkih Iz Ville Devoto Vse člane in prijatelje vabimo na demaČB zabavo, ki se bo vršila nocoj, 1C. novembra, od 3. ure dalje, v ul. Tisic.gasta 5180. Obenem naznanjamo članom, da bo jutri, ob 3. non . clan-ski sestanek. G. P. D. S. Pozor rojaki! Gospodarsko in podporno društvo Slovencev priredi v soboto, 21. dec 1 libra t. 1., svojo prvo prireditev z bogatim sporedom, kateri bo še pravočasno objavljen. Vršila se bo v dvo-ani ul. Alsina 2832. Vabljeni ste že sedaj vsi! Odbor. Sobotna prireditev 1. I). "Tabor" je imelo preteklo so loto v drovani ul. Alsina prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen tiskovnemu skladu našega glasila. Spored je bil pester, kakor na ma-lokateri naših prireditev. "Taborov" moški zbor je zadovoljivo zapel dvoje nesmi; slišali smo par deklamacij in se je ¡¿osebno mali Blaznikov tako odrezal, da ga je občinstvo spet priklicalo na oder ter je moral svojo "Otrok in domovina" ponoviti; ugajal je valček na Straussovo godbo in mnogo o-dobravanja so žele tudi simbolične va je Sokolskega društva Buenos \ires I, izvajane ob zborovem petju. Višek sporeda je tvorila res lepa spevoigra "Srce in denar", ki je bila dobro naštudirana, tako da je bila skladnost med-pevci in orkestrom popolna. Občint-Vo je sledilo igri z 11 ai-večjim zanimanjem ter je opetovano apiavdiralo izvajalce ob odprtem odru tekom igre. Vloge so bile, brez izjeme, dobro podane ter so žalostni in veseli prizori prišli popolnoma do veljave. Med prisotnimi smo opazili odpravnika poslov dr. Mišetiča, izseljenskega i d poslanca dr. Jelavica ler predstavnike raznih društev. Sicer pa je bila udeležba zmerna Po sporedu je sledila prosta zabava, ki je trajala ob najboljšem razpoloženju do jutra Pomoč bolnemu rojaku Kot pomoč bolnemu rojaku Mirku Budežu je bilo nabranih na sobotni piireditvi "Tabora" $ 17.05, potoni posebne nabiralne pole pa so darovali v ist¡ namen: Po $ 2.—: Anton in Leopold Ličen, Aloizij Birsa, Rafael Turk, Josip Bir-sa in Maks Bizjak; po $ 1.--: S. Pečenko, A. F url an, J. .Kodelja, L. Zavr-tanik, L. Šrbec, J. Vidmar, A. Ah ram, S. Erjavec, 1. Košuta, J. Milielj, L. Birsa. M. Kurlan, K. Bovcon, .1. Colja. A. Saksida, S. Milielj, A. Skrbeč; po 50 rtv.: .1. Pečenko, M. Kralj, P. Vidmar, ,1. Kodrič; f. Rogelj 30 stv.; Fiu-če in A. Kanister po 10 ctv. Vkupno: 8 48.55. M. Budež se trm potoni iskreno zahvaljuje cenj. darovalcem. za pomoč. KROJ ACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Rillinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) IZ CORDOBE K deseti obletnici naše slov. naselbine Deset let je že preteklo, odkar so naši prvi naseljenci iz tužne Primorske in tudi iz Jugoslavije prišli v córdoli-,sko kotlino ter se tu naselili. Mnogo je med njimi rojakov, ki so našli tu svojo srečo ter so si tekom desetih let svojega bivanja v tujini, s pridnostjo in varčnostjo, toliko pridobili, da so postali sami svoji gospodarji. Nič jih tie zavidam, marveč jim želim vse najboljše tudi za v bodoče. Lepo štev ilo pa je med nami tudi ro jakov-proletarccv, ki nam sreča ni bila mila; prišli smo v tujino nekoliko let prepozno: tik pryd nastopom svetovne krize, ki je s posebno silo udarila baš delavstvo. Tu životarimo sedaj iz dneva v dan, ker smo le deloma in nestalno zaposleni. Marsikateri izmed teh rojakov je vstopil v armado večnih popotnikov — po par mesecev na leto gre na deželo, ko je "cosecha" (žetev); pa se spet vrne izmučen in obnemogel od težkega dela v' mesto, kjer dolge tedne in mesece zaman išče zaposlitve; dokler ima v žepu So kak peso, katerega si je prislužil tekom žetve, takšen izseljenec še nekam životari, ko so pa prihranki pošli, si mora mnogo krat — za kosilo ali večerjo — stiskati pas. Kar izseljenca, ki ni sami 11a svetu, najbolj tare in muči, je žalostno dejstvo, da v tujini ni dosegel onega, kar ga je bilo zvabilo v svet: da bi z rednim zaslužkom našel sredstva za vzdrževanje svoje družine v starih krajih. Zavest, da se ti naši upi niso uresničili, je tem bridkejša spričo težkega položaja, v katerem žive naši ljudje v domovini, posebno v tužni Primorski, kjer je veliko pomanjkanja in bede ter se radi tega tudi širijo bolezni. Skoro vsa pisma, ki jih rojaki prejemajo z doma, se glase povečini enako, kot da jih je pisala ena sama roka. V pismih se dita: "...lepo te prosim, pošlji nam kaj malega, če le zmoreš, ker bomo drugače umrli od gladu. Beda je vsak dan večja in če pojdo tako daljo, ne more biti več daleč konec sveta"... Tako se glasijo pisma naših mater in očetov, žena in otrok... * Ob deseti obletnici ustanovitve naše tukajšnje naselbine pa sem, vkljub žalostnim prilikam, v katerih živi"10' slišal nekaj razveseljivega, kar nioi'8"1 — - 1Í tudi naši širši javnosti naznaniti: 1 deseto obletnico nastopijo naše org'1 nizacije solidarno na skupni prir^1 tvi, ki ge bo vršila na Silvestrov čer. Med D. K. D. "Iskro" in Jug0®1' podp. društvom je še pred nedav"'1" vladalo obžalovanja vredno nesog" 1 sje, katero so povzročali nekateri P samezniki iz svojih osebnih naspi'0'"' Nesoglasje je škodilo ne samo dr«5' tvorna, marveč tudi celokupni n»?el biiii, v splošnem. Zato je vest o' so*"1 lovanju tem bolj razveseljiva. Upam, da -bo sedaj, s skupnim !18 stopom obeh društev, izginilo sle'lCf t-sfi no nesporazumljenje ter da bo po v naselbini zavel nov duh izseljen^ vzajemnosti. V Čast in zasluga za to pomombno i!" ciativo gre v prvi vrsti odborom» članstvu vrlih društev, ko so s> ^ več letih bratsko podali roke. Čla^" in prijateljem obeh društev toplo P1' poročam, naj si vedno in povsod ^ do na roko drug drugemu. Ta Pr\ skupna prireditev naj bi rodila lepše uspehe na vseh poljih driiŠtv(>n vzajemnosti in bratske sloge! Držimo se vedno in povsod 1,csC našega pesnika Moleka: Jaz sama nič, ti sam nič, lili vsi moč, mi vsi bič! Proletary Krojaški mojstef Dipl. v Buenos Ai''''" Izdeluje obleke po »" novejšem kroju, iz Illl) , p1' boljšega blaga tei nizki ceni josip fagan^ SOLIS 1235 (blizu Constitución* U. T. 23—1696 .¿j 111 iitim 111....................................................... SVOJI K SVOJIM! Slov. Babic* Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. A'1^ 1915, zdravi bolne ženske. — Spr^6..,. porodnice v oskrbo z dežele in ¡,> Sprejema od 7. do 21.. ob nedelj11" praznikih pa do 20. ■ FILOMENA 6ENEŠ - BUKOVA LIMA 1217 u. T. 23-^ Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. V VSAKEM SLUČAJ^retJll. Ko čutite, da Vam zdravje n' v . 0e Našli boste v naši kliniki specM'*!^ zdravnike in najmodernejše K- naprave. — Upravitelj naš rojak VELJANOVIČ Naša klinika je edina Slovanska ki sprejema bolnike v popolno °s in sicer po jako zmernih cenah-Izvršujemo tudi operacije b(j|e2nl Poseben oddelek za vse ženske ^ In kozmetiko. Sprejemamo od 14- NOVI LIST Stran 3 SLOVENCI POMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE NAČTI VLADE Zagrebško ''Novosti" so objavile dalj sp izjave, ki jih je dal njihovemu za stopriiku minister za pravosodje dr. ^ Miškulin glede načrtov vlade ii; Političnih prilik v državi. Dejal je, da so notranjo prilike razbijajo v praven normalizacije, ki jo v'ada na vso moč pospešuje, izvršujoč 51 tem dane obljube, dasi je na drugi strani res, da se tu in tam pojavljajo Zi*preke, ki ovirajo splošno pomirjene. Po ministrovih izjavah izgleda, da v'ada za sedaj še ne misli na razpusti 'ev narodne skupščine tor na nove v'olitve, marveč hoče prej rešiti razia vprašanja, med njimi tudi takšna, ki so gospodarske in soeiafne naravo "i katerih rešitev je nujna. Vlada si prizadeva doseči, da bi čim Prej vstopil v veljavo zakon o neodvisnosti in neprcmestljivosti sodnikov ter še druge zakone, ki naj zagotovijo popolno enakopravnost vseh držav 'janov. Tudi osnutek zakona o korupciji je že sestavljen in se bodo njego-V(> strogo določbe vključile v kazenski zakonik. Mnogo opravka dajo vladi tudi sestavljanje uredbe o razdol-'•itvi kmetov. V splošnem je vlada zadovoljna tu-/. zadržanjem opozicije, ki na doste lpn način in z dobrimi nameni obravnava tudi na političnih zborovanjih važna ekonomska in socialna vprašanja. ZNIŽANA KAZEN Stol sedmorice v Zagrebu jo znižal (>'i letnemu posestniku Jakobu Budji iz Stare novo vasi pri Ljutomeru, ki je bil obsojen na smrt na vešalih, kazen na 20 let robije. Jakob Budja jo zasnoval grozovit /'ločin, ki sta ;.'¡i izvršila dne 10 februarja letošnjega leta Budjev sin I-van in rejonee Vincenc Kol)!, ko sta napadla -posestnika Vrhovnika v Nunski grabi ter ga ubila, njegovo ženo I a smrtno ranila. Dne 1!). junija ga je mariborski veliki senat" obsodil 'iii smrt na vešalih. VESTI S PRIMORSKEGA 1 LJUBEZENSKA ŽALOIGRA Na Spodnji Hudinji pri Celju se je odigral žalosten dogodek, ki je zahteval dvoje čleških življenj.-Na Sp. Hudi nji jo pri svojih starših'stanovala 22 letna šivilja Pepea Zupanz, za katero so je. žc nakej časa zanimal 26 letni kaplar obmejne četo Mirko Maksi-iiicvič, že oženjen in oče dveh otrok. Staršem ni bilo prav, da hči govori z Maks»tiovičem in so dekle posvarili, pa je tudi dekle samo dalo spoznati Maksimoviču, da ji ni priraste" k srcu. To je slednjega ujezilo, ker si je bil vtepel v glavo, da mora Pepea postati njegova. Ko je včeraj nekaj pospravljala v podstrešni sobi in se nato hotela vrniti nazaj v pritličje, jo naenkrat zagledala 'pred seboj j íad stopnicami Maksimoviča, ki jo brez besede pomeril samokres nanjo in jo ustrelil. Zadeta v srce, ie Zupančeva omahnila in strmoglavila po stopnji-cah v pritličje, kjer je obležala nezavestna. Makšiniovič si je po prvem strehi nastavil samokres na srce in drugič sprožil. Cmahnjl je na posteljo pri vratih in takoj izdihnil. Zupančevi in d nun stanovalci v hiši so takoj prihiteli dekletu na pomoč. Vsa prizadevanja, da spravijo Pepeo k zavesti, pa so hila zaman, Pepea jo v ^elrt ure podlegla. RAZVOJ LJUBLJANE Z ukazom o združitvi Ljubljane z okoliškimi občinami je Ljubljana pre (,ej pridobila na prebivalstvu. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1931 je i-'»elu Ljubljana 59.770 (1. 1921 53.298) |ebivalcev. Vič je imel leta 1931 prebivalcev, Šiška 3884, Moste ®?02 in Štepanja vas 1019 prebivalcev. S priključitvijo zgoraj omenjenih ob 111 je Ljubljana pridobila na prebival stvu 18.555 prebivalcev in to po šte-4i« iz leta 1931. V štirih letih pa je 'travni prirastek v mostu povečal vogal Cucha vtstH najdete veliko izbero vsako-'jev • nayadnih lin športnih črev-s(t¡L m copat po okusu. Zaloga šol-»na' Potrebščin in tobakarna. Spreje Uonrt n,ar°čila in popravila po najcenejših cenah. ALBERT BELTRAM TRUPLO STARKE V PREPADU Iz Novega mesta poročajo: Ker je vsled hude suše zmanjkalo vasem Jama, stranska vas in Lakonice vode, so se nekateri možje odpravili v kakih 35 m globoko podzemno jamo, na katere dnu teče voda. Zajeti so hoteli tam steklenico vode in jo dati v pregled zdravniku, če je to zdrava pitna voda in dobra za kuho. Silno so se pa možje začudili, ko so ob svutu plamenice zagledali na dnu jame popolnoma golo žensko truplo. Ko so truplo potegnili na suho, so v njem spoznali že nad eno leto pogrešano 89 let staro vdovo Marijo Hutevec iz vasi Rajnuše. Že od 16. julija lanskega leta so jo svoj ci pogrešali. Obenem z njo je izginilo tudi nekaj obleke in čevljev. Iskali so jo potem v vseh bližnjih in daljnih vaseh, po polju, po gozdu in drugod. Toda za njo ni bilo nikake-ga sledu. Hude globe Kakor v drugih mestih, tako so se tudi v Trstu vršili poskusi za obrambo v slučaju zračnih napadov. Okna jo bilo treba zastreti ter izpolniti še celo vrsto drugih predpisov, ki so jih izdale oblasti. Policaji in mpičniki so krožili po ulicah in nalagali tudi za najmanjše prestopke občutno denarne kazni. Oblasti so na ta način inka-sirale baje okrog 180.000 lir. Draginja Radi mednarodnih zapletijajev, v katere je zašla Italija, skoro vsak dan rastejo cene živil in drugih potrebščin. Ljudje se boje, da bo zmanjkalo živil, pa si zato ustvarjajo zaloge; seveda si to morejo privoščiti samo taki, ki imajo še kak krajcar. Kako strašno so cene poskočile, naj nam pokaže naslednji primer, izmed mnogih: kos navadnega mila, ki si ga pred meseci mogel kupiti še za 30 cen tesimov, stane danes — reci in piši: Lit. 1.30! ŽALOSTNA STATISTIKA Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo statistični pregled nesreč v rudniških in topilniških podjetih — pravo črno listo v zgodovini našega rudarstva. Ta statistika se nanaša na preteklo leto ter izkazuje 179 smrtnih nesreč, 320 hudih in 4.900 lažjih poškodb v vseh rudniških obratih. Za topilniško industrijo je navedena posebna statistika, ki kaže. da sta v teh obratih med letom dva rudarja po nesreči izgubila življenje, dočim jih je bilo 17 hudo, 527 pa lažje poškodovanih. KROJAČNICA " Triestina " izvrši obleike vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 Žalostna vest Naročnik nam piše: Pred nedavnim ste pisali v Novem listu o nesreči dveh slovenskih mla-deničev, ki sta hotela pobegniti preko meje v Jugoslavijo, nekje pri Pos tojni. Eden izmed njih, tisti kateremu je vlak odrezal nogo, se imenuje Just Čotar, doma pa je iz Robij pri Škrbini. Sedaj se nahaja v bolnišnici v zelo slabem stanju, ker mu gnije še ostali del noge. Nesrečni fant je pod stalnim nadzorstvom: podnevi in ponoči stojita .'ob 'njegovem zglavju dva karabinerja. Ker ima tu, v Buenos Airesu, tri sestre, več bratrancev in prijateljev, ki najbrž niso obveščeni o nesreči, bi pro sil, da to objavite v Novem listu. M. B. Odhod v Afriko V drugi polovici septembra je odpotovalo iz Gorice 300 vojakov, pripadajočih 23, in 24. infanterijskomu regimentu ter 6. topničarskemu p >lku. Fašistične organizacije so iirn na postaji priredile velike ovacije in prisoten je bil tudi nadškof Margotti. Po cenitvah in govoricah, ki se širijo po Goriškem, je bilo odposlanih v italijanske kolonije Vzhodne Afrike doslej že kakšnih 12.000 naših fantov. Seveda je pa težko reči, v koliko to število odgovarja dejstvom. Od mnogih naših mladih' ljudi, ki so že pred mnogimi meseci odrinili v Afriko, ni nobenega glasu več in tudi od oblastov ni nobenih pojasnil glede njih usode. krojač izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlaže fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—-1271 Abesinci čitajo cesarjeva navodila za slučaj zračnih napadov ★ ★ & ★ ü IZ BERISSA Grozna smrt dveh naših izseljencev Dne 3. oktobra, okrog 8. ure zjutraj, sta na tragičen in zagoneten način preminula v Berissu dva naša izseljenca: Stjepan Cicak in Mijo Katkič. Živela sta, skupno z nekaterimi drugimi prijatelji, v ulici Rio de Janeiro 4666. Kakor navadno, tako so tudi o-monjonega dne sostanovalci navedene dvojice odšli ob 7. zjutraj na delo. Cicak je ostal doma, ker je imel oditi na delo za 0. uro v tvornico "Swift", kjer je bil kot nadglednik zaposlftn v oddelku za milo. Katkič, ki je bil Cicaku svak ter zaposlen v istem oddelku, zadnjih dvajset dni ni delal, ker je bil dobil dopust radi bolezni. Oba sta torej ostala po 7. uri sama v stanovanju. Ni mogoče točno opisati, kako se je usodni prizor, ki je dovedel do tragedije, ker ni bilo nikakih prič, ki bi zna le kaj podrobnejšega povedati. Izgleda pa, da je Katkič napadel svaka, ko so je ta odpravil z doma, ter ga par krat zabodel z nožem v vrat tako, da je nemudoma izdihnil. Katkič je hotel nato pobegniti, ves oškropljen s krvjo, -vendar ga je pa prijel v bližini službujoči stražnik ter ga hotel odvesti na komisarijo. Sprva je morilec mirno sledil stražniku; iznenada pa se se ga je otresel, ga vrgel na tla, mu vzel nož ter ga nekoliko krat zabodel. Na stražnikovo vpitje so prihiteli v bližini se nahajajoči stražarji. Štirje so izvlekli sablje ter začeli udarjati po Katkiču, ker se pa ta ni hotel po-' dati, ga je eden izmed stražarjev u-strelil; čez par minut je Katkič izdihnil. Ta žalostni dogodek je globoko pre tresel vse, ki so oba izseljenca poznali; slovela sta kot poštena in marljiva človeka. Nikomur niso poznani razlogi, ki so Mijo Katkiča dovedli do straš nega dejanja; sostanovalci zatrujejo, da med svakoma nikoli ni bilo sporov in nikdar ni bilo slišati o njiju kaj slabega. Po vsej priliki se je Katkiču zmračil um, saj si drugače tragedije ni mogoče razlagati. Oba sta zapustila v domovini nepreskrbljene družine: Cicak ženo iri tri nedorastle otroke, Katkič pa ženo, dete in mater starko. Oba sta bila doma iz okolice Karlovca: Cicak iz sela Glavice, PriUšče Dolnje, Katkič pa iz sela Resnik — Bosiljevo. Cicaka je pokopalo Istrsko društvo vzajemne pomoči, katerega član je bil, na svoje stroške, za pogreb Katkiča pa so tovariši nabrali prostovoljne prispevke. Njihovi ubogi družini naj prejmeta izraze našega globokega sožalja, pokojnima pa naj bo lahka tuja argentinska zemlja! _ Nesreča Po neprevidnosti je doletela težka nesreča 10 letnega Viktorja Vižintina iz Opatjega sela. Splezal je na drog elektriške napeljave in ko se jo pribil .žal žicam, je udarila vanj močna iskra. Dobil je težke opekline in, napol mrtev od bolečin in strahu, jo padel še z droga tako, da si je zlomil nogo. V teškem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Našim izseljencem tudi ob tej priliki priporočam, da se združijo v podpornih društvih, ki so nad vse petre > na in zelo koristna izseljencu, kateri se nahaja v tujini brez sVojcev. V.slučaju bolezni ti huda prede, če si Ivez denarnih sredstev. Še tovariš ti nc bo mogel nuditi čašo vodo, marveč le bo moral pustiti ves dan samega, ako ne bo hotel zgubiti dela ter se s tem še sam izpostaviti bedi. Če si pa član podpornega društva, bo organizacija že našla način, da ti priskoči na pomoč ter to reši propasti. Ne smeš pa čakati, da bo prepozno, marveč vpiši se čim prej! Strankarske strasti puščajmo izseljenci na strani, ker nam nič no morejo koristiti; za vzajemno pemeč si podajmo roko, kakor brat bratu! Opazovalec. Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) ti * ti ★ ti * "Novi list" Rojakom \ Berissu naznan>a;c/ ti ni potoni, da ima naš list v razprodaji v njihovem kraju ruski priseljenec H. Georgij Nloženikin, razpmda-jalcc časopisov, nastanjen v ul. .Marsella S3, Beri:: so, PCS; ZA KRATEK CAS Menažerija Lastnik cirkusa je prišel v vas ter postavil šotor. Ženo pa je poslal v bližnji kraj z nekaterimi zvermi. Črez par dni, ko ni bilo več obiskovalcev, se je žena spet vrnila k možu s svojo menažerijo. Lastnik cirkusa je tedaj dal nalepiti po zidovih naslednji oglas: "Slavnemu občinstvu sporočam, da se je radi povratka moje žene povečala moja zbirka nevarnih zverin". Janezek Mati: Janezek, kdo je vzel breskev, ki je bila tu, na omarici? Janezek: Jaz, mamica. Dal sem jo ubogemu fantičku, ki jo bil lačen. Mati: Ti zlatkani otrok, ti! Kako si dobrega srca! Pa kdo je bil oni ubogi fantiček? Janezek: Jaz, mamica! ti * ti * ti * BLIŽA SE BOŽI Č... DA BODO TVOJI SREČNO PREBILI PRAZ NIKE IN SE TE RADOSTNO SPOMNILI Ker ti velika oddaljenost ne dovoljuje, da bi preživel v družbi svojih dragih Božične praznike, jim pa pošlji denarno nakazilo, s katerim jih boš spomnil nase ter jim omo" gočil, da veselo prežive te svete dneve. Da bodo tvoje nakazilo pravočasno prejeli, odpošlji denar potom oddelka za nakazila Banke Boston, kjer se nakazilo izvrši na udoben, hiter in varen način in, kar je pač poglavitno, izplača se ti. Črez nekoliko časa boš dobil, povratno pobotnico s pečatom dneva izplačila ter podpisano od osebe, ka" teri si denar nakazal. Naš JUG0SL0VENSKI ODDELEK je odprt vsak dan od 9. do 11. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Če ne morete priti osebno, obrnite se na nas pismeno. Še isti dan Vám odgovorimo. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON F L O R I D A 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 Córdoba 1223 (Avellaneda) (Rosarlo) * iir * * Ir ir ti ir ti -k ti VARNOST — HITROST — ZAUPANJE — VLJUDNOST Stran í NOVI LIST _ v\ yy\s/y\\yy\s/y\syy\s ZA POUK IN ZABAVO RAS GUGSA Hajle Selassie Gugsa, abesinslci de-žazmač, ki je prestopil na italijansko stran, da se bo borit proti svojemu ljudstvu, je pastal iz zakotnega etiopskega guvernerja kar črez noč znan po vsem svetu. Pretekle dni so ga I-talijani proglasili za rasa (guvernerja) pokrane Tigre, ki so jo že deloma zasedli. O Gugsi je zapisal naslednje zanimivosti neki ameriški poročevalec, ki ga je srečal v italijanski brivr.iei v Asmari. glavnem mestu Eritreje: "Gugsa je majhen možiček, drobnih oči. V briviiico ni prišel, da si obrije svoj kocinami obraz, temveč takoj, čim je stopil v brivnico, se je nosljajo približal parfumom in dišavam ter se dobro založil z njimi. Gugsa, ki je 2? let star ter na glasu kot babjel;, bo vse to reči najbrže vzel seboj, kadar se vrne v Makale, kjer se hoče upo-staviti kot "kralj" pod italijansko zaš čilo, da se z njimi prikupi zamorskim lepoticam, ki si drugače lase mažejo z ovčjo mastjo. Gugsa je na ogledu mesta spre-.nijal neki italijanski oficir, ki ni pustil, da bi kak korespondent govoril z njim. Oblečen je bil v moderno vojaško u-nifoiino khaki barve, preko rame in pasu je imel usnjen jeimen s samokresom in njegove hlače so bile deko ; rirane s široko rdeči porto. — Prejšnji dan se je Gugsa vozil po mestu v finem italijanskem avtomobilu. Njegov široki nasmeh je kazal, da zelo uživa italijansko "civilizacijo". Na zunaj ne izgleda nič važen in v Ameriki bi se ga vzelo za postreščaka v spalnem vagonu. Trenotno pa je zelo važen za Italijane, ki upajo z njegovo pomočjo prodreti brez boja tako globoko v Abesinijo, da bodo prišli v stiko z južno laško armado, ki prodira v Abesinijo iz Somalije." KAKO JE NASTALA ADDIS ABEBA Addis Abeba, abesinska prestolica . je nastala na zelo zanimiv način. Pod cesarjem Menelikom so na o-zemlju, kjer stoji danes veliko mesto, in ki je bilo takrat samo puščava, odkrili več rudninskih vrelcev. Mene-lika je to odkritje zelo zanimalo in je nekoč povedal cesarico k vrelcem. —. Vladarici so ti tako ugajali, da je pro sila moža, naj zgradi v njihovi bližini vrtno hišico. Menelik ji je željo izpolnil in cesarica jo od časa do časa obiskovala ta Ženski kotiček Nekaj misli o možu in ženi Ali je ženska »nanj vredna nego moški? . Kdor bi hotel odgovoriti na to vprašanje, hi moral tudi povedati, da-li je ogenj več vreden nego voda. Kdor misli, da je ženska napram moškemu duševno manj vredna, precenjuje razumsko plat. Nagonske sposobnosti so lahko dragocenejše od sodb, slutnja je često več vredna od dokazov. Moški je bolj produkt kulture nego ženska. Čemu bi ji vzeli ta naravni dih po vrtu, gozdu in travniku? Ženska čednost je požrtvovalnost, moška pa junaštvo. Kar je žensk', dm žest, je moškemu duh. Moški išče v ženski ljubico in dobi v nji v srečnem primeru ponovno mater. Ženska je prednica vseh ljudstev. hov kruha. Za te hlebe so vrši tekma. Hazdeljeni so v (iti vrst, a ocenjuje jih 22 sodnikov. Mister Artur Broley je predsednik toga razsodišča in je imel predavanje o kruhu v naši dobi '"Danes", je. dejal Broley, ''nimamo več "paradnega" kruha t. j. kruha, ki so ga slikali na reklamah in ki je bi! tako bel in popoln, tla ni imel nobenega okusa več. Ideal je danes dober, pošten kruh s svetlikajočo se sredico in /. okusom po orehih. S kruhom je treba znati ravnati. Že rezanje kruha je umetnost. Zahteva poznavalca in ostrega noža. Mnoge gospodinje, ki se pritožujejo, da dobivajo drobi ji v kruh, naj primejo 1" sebe in svoj topi nož." Ocenjevanje razstavljenih hlebov se vrši na ta način, da sodnik kruh prereže in pogleda naj prvo sredico. Biti i mira kremasto bela in enakomerna Skorja mora imeti temno zlato barvo. Najvažnejši pa je vonj kruha. Baš vonj je najboljši znak dobrega krih'a in ima pri oceni odločilno moč. OPEKLINE RAZSTAVA KRUHA Na razstavi pekov in slaščičarjev v Islingtonu mi Angleškem si ljudje lahko ogledujejo tisoče in tisoče hle- kraj, pozneje je ostajala tam tudi dalj časa. Tedaj so ji zgradili namestil hišice lep grad, v katerem je prebila cesarica s svojim spremstvom večji lel leta. Vse, kar se je, ponašalo s činom in imenom, se je začelo zbirati okrog vladarice in v bližini gradu so rasle krasne palače. Trgovci so začeli odpirati trgovine, ljudje so se naseljevali v novi kraj in Addis Abeba je zrasla iz puščavnega peska v lepo mesto. Opekline so pogoste zlasti pri ženskah, ki imajo opravka ob ognjišču in v gospodinjstvu sploh. Že majhna o-pcklina lahko povzroča neznosne bolečine in ima liude posledice. Večkrat zapuščajo opekline trajne poškodbe in nakaze; ako so bile zelo razširjene, na lahko celo končajo s smrtjo. lzvzemši one primere, kjer nastanejo opekline pc nezgodah, ki jih ne mo remo preprečili, povzročajo take nesreče prav pogostokrat malomarnost, nevednost in nepaznost. Razun z ognjem in kropom se ope-čejo ljudje tudi s kislinami ali lugi. Zato treba vse take tekočine shranjevati na varnem, zlasti da ne pridejo otroci do njih. Na steklenicah z jedko tekočino morajo biti nalepljeni napisi, ki opozarjajo na jedkost vsebine. Ako se je kdo oparil, ožgal z ognjem ali kislinami, oblijemo opekline hitro z mrzlo vodo, potem pa jih na-mažemo z oljem ali kako drugo čisto maščobo. Na kmetih je marsikje v na- vadi, da polagajo na sveže opekline pajčevino. prst, pesek, žaganje, mah. Vse naštete tvarine seveda ne vsebujejo nikakih zdravilnih snovi. Dobro na njih je edinole to, da ščitijo opek-iine zraka, ki bi povzročil vnetje, in se tako bolečina poleže. Nasprotno pa lahko postane tako "zdravljenje" opek lin prav usodno. Pajčevina prst. žaganje i. dr. prav lahko povzroče 7a-strupljonje krvi. in smrt je čestnkrat neizbežna Da zabranimo dostop zraka k opeklinam, jo najbolj priporočljivo namazati na čisto krpico kako čisto maščobo: olje, presno maslo ali kaj po dohnega in s to krpico zavezal1 rano. c.ini večji je obseg opekline, tem liuj ši jo in tem težje je ozdravljiva Odrasel človek lažje prenese opeklino kakor otrok... Tudi pri neznatnejši opeklini potrebuje telo miru. Bolnik mora dosti piti da so na ta ua-'in porabljene tvarine hitro izločajo iz telesa. Hrana hodi lahka: mleko, zelenjava, sadje, malinovec, limonada. Mesna jedila niso priporočljiva. V težkih primerili ugodno vpliva prenos Krvi. Seveda je treba pri količkaj hujšem primeru skrbeti za zdravniško pomoč. Zdravnik bo vsekakor najhitre.o in najuspešneje pomagal, kolikor se sploh da pomagati. Brazgotine, nastale po opeklinah, zahtevajo »osebno strokovno lečonje: * **************************** X * ¥ 5¡( i Zobozdravnika * Dra. Dora Samojlovich de * * Falicov I I * I Dr. Félix Falicov * S Dentista * $ Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 I.«. Paternal 1721 u BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31 3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v< s e h vrs't Velika izbora modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires PRIPOROČAJTE Novi list! ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefri prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL iíiMíiixwsti^mSS'i Polaganje verig, s katerimi so zaprli malteško pristanišče ■Wis........ ,, ««« - MODAS WILMA Nudimo cenj odjiemal- kam veliko izbero klobukov. torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 10. Augustus, Jamaique in H, Princem 19. Gral. Osorio in Alcantara 20. Massilia Proti Evropi odplovejo IS). Augustus 20. Aim. Star 21. C. Quilates 22. Massilia, Alcantara in Gral. S. Martin VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 8.30 100 lii- 29.80 100 šilingov 71.50 100 mark 149.50 1 funt št. 18.155 100 fr. frankov 24.50 100 čsl. kron 15.40 100 dolarjev 371. KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Rs. Aires (Paterual) MALI OGLASI Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Docego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 U TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — l|2 litra piva: 0.30. — črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 ele Mavo 666 SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tra ductora Pública Nacional, Tucumán 58¿' U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebn? dokumente iz Evrope,, posredujem pr' nezgodah na delu, za potovanje ali prihoo iz Evrope, sestavljam prošnje ter °ba. vljam prevode, ki so pravomočni Prl tukajšnjih oblastih. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj zna'3* svoje doboče in preteklo življenje, nSŠ m obrne na priznanega grafologa. 7" Zadostuje napisati lastnoročno ime priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson iii Sal»' Lerry. — Clínica General de Niños-Tinogasta 5744 UT. Liniers 54« NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka' kor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za m atari®0' nios, služkinje, sobarice itd. BERT^ CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre °d Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 35# ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA 'Dobro! Začni torej v redu pripovedo vati, kaj se je dogodilo. Ali .si prejol moje pismo?" ''Moja prisotnost na tem mestu ti jasno odgovarja na lo vprašanje. Prejel sem tvoje pismo in, kakor si želel, sem šel v Kunsak in sem prispel v vas tako potihoma, da nisem zbudil niti enega samega ptička. Ahmed kan ki je bil doma, ko sem dospel na njegov dom, je zdrav; vprašal je po tebi ter začel potem majati z glavo. Vpra šal me je nato, ali morda rabiš kolovrat, da boš prel svilo v Derbentu. Kanova žena, ki te smatra že za svojega zeta, li pošilja tisoč prisrčnih in ljubeznih pozdravov..." "In... Sultaneta?" "Sultancta, dragi brat," je odgovoril Neftalí ter še sam globoko vzdili-nil, "Sultaneta me je bila skoro objela. Seveda sem ji v tvojem imenu povedal mnogo sladkih stvari ter sem ji zagotovil, tia umiraš od velike ljubezni do 'nje." "In kaj ti je dejala?" "Nič; jokati je začela." "Oh, srček blagi, srček ljubezni! In kaj ti jo naročila zame?" "Bolje bi storil, ko bi me vprašal, kaj mi ni naročila, ker bi ti prej dopovedal". "Oh, le enkrat da bi jo še videl, potem bi rad umrl!" "Pojdi, no!" .je odvrnil Neftalí, "videti jo in živeti! Nikoli si človek ne želi življenja bolj, nego ko jo gleda". "Ali si ji povedal, zakaj mi je nemogoče izpolniti mojo najbolj vročo željo?" Toliko stvari sem ji povedal, da bi me bil ti gotovo smatral za dvornega pesnika perzijskega šaha, ko bi me bil slišal. Ubogo dekle! Tako zelo je jokala, ko me je poslušala, da so ji zmanjkale solze". "Ne bil bi ji smel vzeti slehernega upanja, Neftalí; morda se bo pozneje lahko zgodilo 0110, kar je sedaj nemogoče. Vzeti ženski upanje, pomeni vzeti ji ljubezen... Ženska, ki nima več upanja, preneha kmalu ljubiti". "To so besede, Ammalat! Za zaljubljence je upanje kakor klopčič, ki nima konca. Sultaneta je prepričana, da bi ti celo groba vstal, da prideš k njej". "Derbent je zame isto ko gi'ob, Neftalí: moje mrtvo telo je v Derbentu in moja duša v Kunsaku'. "Kje je pa tvoj duh? Zdi se mi, da svobodno kroži. To je že res, da je Sultaneta zelo lepa deklica; Verkovski pa je dober, in prijateljstvu pač lahko žrtvuješ majhen delec ljubezni." "Ali ga morda ne?", je vzkliknil A-mmalat. "Toda — joj! Ko bi ti vedel, kako težko je to! Zdi se mi, kakor da tržem od svojega srca ono, kar dajem Verkovskemu." "Ali' si polkovniku kdaj govoril o Sultaneti?", je vprašal Neftalí, potem ko je bil globoko vzdihnil". "Nikoli si nisem upal govoriti mu o tem. Pomisli, da je polkovnik zaljubljen v žensko, s katero so ga skupno zredili in s katero se je nameraval po ročiti. Leta 1814, za časa vojne s Francijo, pa so ga bili proglasili za mrtvega, in ženska, ki se je morala že prej dolga tri leta boriti, ako je hotela ohraniti srce Verkovskemu, se je vdala, ko je bila prepričana, da je umrl, pa se je poročila z drugim. Ko se je polkovnik vrnil leta 1815, je našel svojo Marijo poročeno. Jaz bi bil na njegovem mestu posilil nezvesto žensko ter ji potem prebodel srce s handža-rjem. Verkovski pa ni naredil tega: izvedel je, da je njegov nasprotnik spodoben človek, kakor oni pravijo, pa je ohranil toliko mirnosti, da je ostal še nadalje prijatelj svoje bivše zaročenke ter jo je obiskoval, ne da bi bil oba, njo in njenega moža, prebodel z bodalom". "Tako nenavaden človek mora biti zvest prijatelj", je dejal Neftali. "Da. Kot ljubimec pa ne velja prav nič. Dasi se je zelo dostojno in oprezno vedel, je Marijin mož.postal ljubosumen. In kaj je storil Verkovski? Prišel je službovat v Kavkaz. Srečen ali nesrečen slučaj je hotel, da je so- prog umrl; polkovnik pa tedaj ni 0-sedlal konja ter oddirjal, marveč je ostal tu, ali dva, ali tri, marveč za dva najst mesecev, kar pomeni cel vek, celo večnost. Svoji ljubezni daje duška na papirju vsakih osem dni, ko odha-ji', pošta. Sedaj ti bo jasno, da bi Verkovski no mogel razumeti moje ljubezni, pa naj bo še tako dober človek". "Zelo si čuden", je žalosten dejal Neftali, "Verkovskega ne ceniš vprav zato, ker bolj nego kdorkoli zasluži spoštovanje in ljubezen". "Kdo pravi, da ga ne spoštujem?", jo vzkliknil Ammalat, skoro hud. "Nasprotno: moja dolžnost je, da ga ljubim kot svojega rešitelja, kot človeka, ki me je ugrabil smrti. Ah, odkar poznam Sultaneto, imam rad vsakega svojega bližnjega; z rožami bi hotel pokriti zemljo ter spremeniti ves svet v en sam velik vrt". "Imeti rad ves svet pomeni nikogar ne ljubiti, Ammalat!" "Nimaš prav, Neftali! Tudi ko bi * ^ ves svet pil iz čaše aloje ljubezni, vkljub temu bi bila vedno vrhana", je dejal Ammalat z nasmeškom. Ker se jima je začela bližati tedaj skupina zaostalih lovcev, sta prijatelja zajahala konja ter krenila v gozd. X POLKOVNIK VERKOVSKI SVOJI ZAROČENKI Derbent, aprila 1820. Pridi k meni, draga Marija, duša moje duše, pridi k meni in občuduj z menoj prekrasno dagestansko noč! Ves sem vzhiien, kadar mislim na trenutek, ko te bom spet videl: štejem ure, ki naju še ločijo, in verste, ki so med nama. Ko prideš v juniju letovičit na kav-kaško obalo, naju bodo ločili le nekateri s snegom pokriti vrhovi granitnega gorovja — in tedaj: kako blizu in kako daleč bova drug od drugega, duša moja! Cela leta svojega življenja bi dal za to, da bi za nekoliko ur mogel pospešiti trenutek najinega srečnega svidenja! Ammalat se še vodno noče razode-ti; vedi pa, da ga ne obdolžujem, ker vem, kako težko je, ali skoro nemogoče spremeniti navade, ki jih je človek vsesal z materinim mlekom v deželi svojih očetov. To ti razlagam, duša zlata, da ne boš obsojala Ammalata. Poleg tega pa so azijski običaji tako zélo različni od naših, da jih je treba vsak hip razlagati onemu, ki jih ne pozna. "Poldrugo leto je Ammalat živel v moji hiši, pa nisem še vedel, kako se imenuje ženska, katero ljubi, dasi so je. on zavedal, da nisem samo iz radovednosti skušal izvedeti za skrivnosti njegovega srca. Končno mi je nekega dne,povedal vse in opisati ti hočem, kako se je to zgodilo. Odšla sva bila na sprehod v <*eI" bentsko okolico, v smeri proti hribo«1' oddaljevala sva se vedno bolj od <®c6'. ta ter prihajala v vedno višje le£e' pa so znašla, ne da bi se bila zaveda' la, pred vasjo Kemmek. Prejezdila sva bila kakšne tri verste dospela do vrat ter krenila s severfle' ga dela proti južnemu po neke vrstc hodniku, pokritem z vejevjem ter P0' sejanem s travami in koreninami. Kakšnih dvajset korakov daleč tega hodnika sva naletela na šest h''1' bovcev, ki so ležali v senci blizu sv"' jih konj, kateri so se mirno pasli- Tedaj sem se zavedel, kako nep'e vidno je bilo, da sem se brez spi'*"11 stva toliko oddaljil od Derbenta. Radi kamenja in grmičevja íe '" beg nemogoč, na drugi strani Pa Je us* lo tudi nemogoče, da bi v dveh z pehom mogla napasti šestorico. Vkljub temu sem zgrabil za Tedaj pa me je Ammalat, kater' ^ bil takoj prevzel vodstvo, zgi'»1"1 ■ 'roko, me prisilil, da sem *spraV^' rožje, ter mi potihoma dejal: • šitv" "Pusti pištolo, ali pa ni več ^ , za naju: dobro pazi name in stori, bom jaz storil!" • • ;() i" KO so naju tolovaji zapazili, s skočili na noge ter zgrabili za Pu Leno je,ležal še dalje v travi ^ eden izmed njih; dvignil je glavo, ju pogledal ter dal svojim PttJ .¡¡( znamenje, da so naju takoj 0' IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.