144                                                 Razne stvari.
O izvirniku sodim, da ga je Pucher sam risal. Pucher je bil na Bledu kapelan od 1846. do 1853. 1. in je risal razne stvari, ki so mu tukaj ugajale. Skoro gotovo sta bila prijatelja z Ri-harjem, ker je tudi Pucher jako ljubil glasbo. Zato ga je pač narisal tako mično. Pozneje pa, ko je bil kapelan v Cerkljah, fotografoval je svojo sliko.
G. Iv. Kačar nam je sporočil, da je dobil podobo od svojega župnika Frančiška Ribarja, ki je dne 15. julija 1888 umrl v Planini, in sicer v neki knjižici, ki jo je prejel za spomin. Ker je bil ta Rihar v sorodu s skladateljem, ne čudimo se, zakaj jo je hranil v svoji molitveni knjižici.— «Dolina Bele Vode v Tatrach* (str. 113). To sliko popisujemo že drugodi. Zanimiva je tudi nasledna slika na str. 121, ki nam kaže popolnoma po istini pagodo (to je tempelj buddhovske vere) na otoku Cevlonu. Todi je nedavno potoval naš nadvojvoda Frančišek Ferdinand. — Egiptovskega podkralja mati (str. 129). V Egiptu mi je zatrdil kupec, kjer sem kupil izvirno sliko, da kaže ženo pod-kraljevo, pravo in prvo soprogo Tevfikovo, očeta Abbasovega. Jaz je nisem videl, torej ne morem biti za poroka, ali je res, ali ni. A jako verjetno se mi zdi, da me kupec ni prevaril, ker je prav tako prodajal tudi sliko podkraljevo. Kajpada je bila taka sedanjega podkralja mati tedaj, ko je bila mlada, čitatelji vidijo tu ono željo, da bi pokazala razkriti obraz, a brani ji njena vera. Torej le na pol, da se ustreže nekoliko Mohamedovi veri in ženski ničemernosti.
f Josip Marn.
Kar je že v poslednji štev. napovedoval naš gosp. sotrudnik, to se je zgodilo: prof.in kanonik Marn je umrl dne 27. pros. ob pol desetih dop. Ker je bila štev. 2. že dotiskana, tedaj nismo mogli v njej tega omenjati. Stolni kapitelj ljubljanski in naša «Matica» sta izdala mrtvaške liste. Mnogo ljudij je prihajalo kropit mrliča. Pogreb je bil v nedeljo, dne 29. pros. ob pol petih, veličasten, dasi je bilo vreme neugodno. Naša «Matica» se ga je udeležila z odborom, «Hrvatska Matica* in «družba sv. Jeronima* po zastopnikih. Blagoslovil je truplo mil. knezoškof, na pokopališče spremil g. stolni prost dr. Klo-futar, bogoslovci pa so mu pred stanovanjem, v stolnici in ob grobu ganljivo zapeli odhod-nico. Po končanem obredu mu je govoril gospod prof. Leveč kratko nagrobnico, slaveč ga kot vzgojitelja in književnika. — Pokojnik je poslednja leta večkrat bolehal. Odkar so ga dne 4. vinotoka m. 1. poslavili z viteškim križem Franc-Jožefovim, ni bil več zdrav. Lotila se gaje vodenica in tudi spravila pod zemljo. Koncem šolskega leta 1891/92. je bil stopil v pokoj po 35 letnem delovanju na tukajšnji višji gimnaziji, kjer je učil poprej krščanski nauk v prvih štirih, in slovenščino v višjih razredih; poslednji čas je učil samo veronauk. — S temi vrsticami dopolnjujemo življenjepis pokojnikov, ki ga je objavil naš list 1. 1891. v 3. in 4. štev. Pokojniku kličemo: Naj v miru počiva!             Dr. Fr. L.
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Ivan Pucher, svetlopisec.
(Sestavil dr. Fr. L.)
Kdo je bil Ivan Pucher? Mož, žal, preveč pozabljen po smrti, kakor je bil malo znan v življenju. Imel je pa duha, s katerim bi si bil v ugodnejših razmerah pridobil svetovno slavo. Če povem, da je bil naš rojak, Slovenec, umetnik, da je v fotografiji vsaj nekaj stvarij gotovo izumil, opravičil sem dovolj mali spis, ki ga posvečuje «Dom in Svet* njegovemu spominu.
Kolikor se spominjam, pravil mi je pokojni župnik Arhar v Repnjah pred petimi leti kot posebno znamenitost to, da je Pucher poskušal izdelovati fotografije z žveplom, in da je zaradi tega v njegovem stanovanju vedno smrdelo, še dolgo potem, ko je šel drugam in so njegove sobe prebelili. Arhar je Pucherja dobro poznal, bil je pred njim kapelan v Cerkljah.
Drugi, ki mi je pravil o možu in sicer pred tremi leti, bil je gospod G. Pire. Povedal mi je, da raziskuje o pokojniku, da je zvedel o svetinji z Londonske razstave, o neki diplomi in drugih stvareh, katere je dobil v roke rajni Dežman, a so potem nekam izginile. Prosil sem ga takrat, naj bi objavil v «Dom in Svet»-u, kar bi dognal, kar je on tudi prijazno obljubil. Kmalu potem dobim od g. Kačarja fotografijo, o kateri sem pisal malo poprej. Ljubljanski muzej je hranil par njegovih stvarij, a lani je dobil od gospe Polčeve, Pucherjeve sestre, jedno pismo, barvano risbo, fotografijo na steklo in slovensko pesem. To je napotilo muzejskega variha, gospoda Miillnerja, da je natančneje pozvedoval o pokojniku. Kar je zvedel, priobčil je s Pueher-jevo sliko vred v 1. štev. t. 1. svojega časopisa «Argo». Ta objava bode menda še bolj spravila v tir raziskovanje o znamenitem možu.
Pisatelju teh vrstic je res v srcu želja, da bi se kaj več zvedelo o pokojniku, in ni težko umeti, zakaj. Ne samo, da je bil duhovnik in navzlic dolžnostim svojega stanu deloval za vedo in umetnost, bil je tudi prvi kranjski «amateur-fotograf*. to je fotograf iz ljubezni do lepe te umetnosti; poleg tega je bil velik prijatelj umetnostim. Ko bi še živel Pucher, mislim, da bi bil našemu listu vnet podpornik in sotrudnik.
Glavne podatke o Pucherju sem doslej posnel po teh-le virih : Iv. Lavrenčič, «Zgodovina cerkljanske fare». str. 110; A. Miillner «Argo» 1893, str. 1 in 3; «Sitzungsberichte der ma-thematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften> VI. B. (!851), str. 43—46, kjer popisuje svojo iznajdbo, kako se narejajo z žveplom prozorne fotografične slike na steklo; Matija Koželj, slikar v Kamniku: pismeno in ustno poročilo o Pucherju, katerega je dobro poznal in s katerim je mnogo občeval; g. M. Koželj mi je na ogled poslal jedno fotografijo na papir, fotografijo na steklo in risbo s kredo na papir; gosp. Polec, sodnik v Kamniku: fotografijo na steklo, ki kaže Pucherja samega in po kateri je g. Koželj narisal portret za naš list. Ker se ga on spominja še dobro, kakšen je bil po obrazu, zanesljiva je njegova slika. Objavimo jo kmalu.
(Dalje.)
Tiska »Katoliška Tiskarna'!