Gospodarstvo. VINOGRADNIKI IN KMET0\ ALCI, POZOR! Pred nekaj tednl sem Vam orisal škodljivca na senožetih, namreč zelo strupeno rastlino podlesek, čmeriko ali divjo turscino, ki je zelo nevama živini. Kdor me je ubogal, ga ne bode glava bolela zraven poginelega živinčeta. Danes Vam pa prav imjno priporočam, škropite krompir in sicer z 1% galico, pomešano z apnom, ravnotako narejeno kot za vinograd. Da je to zelo velike važnosti in koristi, so se lansko leto do dobra prepricali isti, ki so to storili. Pisec teh vrstic je imel na malem prostoru mnogo več in lepšega krompirja, nego oni na pet in še večjih prostorih. Ta bolezen, krompirjeva rja, znanstveno imenovana phitopthora infestans, je zelo podobna oni na trsju ter je z drugimi dobrimi in slabimi stvarmi privandrala iz Seveme Amerike. Pri nas je nastopila prvič leta 1845. Bolezen se prvo pokaže na perju od izdolej, postane plesnjivo ter se grozno hitro širi, da v par dneh uiiiči ves nasad. Listje postane črno, snnrdečega duha, potem odpade in tisti trosi preidejo po velem debeljcu v zemljo na krompir, ki postane črnopegast in trd ali pa poone gniti. Tak ikrompir pa tudi dalje ne raste in pozimi spravljen gnjije. Kdor je tak krompir sadil, prenesel je to hudo bolezen spet na njivo in pri prvem neugodno mokrem vremeim se prične stara muzika: krompir je v par dneh vel, črn in popolnoma okužen. Pozivljam resno vse povprek, ne opustite letos škropljenja, da bomo imeli prihodnje leto spet zdrav krompir! 0 tej prvi bolezni mi je še ddbro v spoaninu zgodba od mojega starega očeta: Leta 1844 je bilo bojda zelo veliko krompirja. Bil je izvanredno roden, tako da iso ga komaj paspravili, zraven pa obilico preklinjali, ker so se ga navolili spravljati in glejte, prihodnje leto pa ga je rja skoraj vsega uničila in tako so moj dedelk rekli, da je Bog mevredneže kaznoval, ker so sveti blagoslov prejšnjo leto proklinjali. Vinogradarji, naredil sem nalašč poskušnjo, utrgal sem nalasc trsovo mladiko, pustil njo pod trto in glejte, po prvem dežju je bilo listje od peronospore oilcužeiio in tudi zgoraj na doticnem trsu, zatorej plevači, vsak utrgan list skrbno poberite in ga nesite iz vinograda, ne puščajte ne. lističa v vinogradu še manj pa blizu trsja, ker se s tem odtrganim listoin, ako je v par dneh dež in še posebno, 6e je na kupckih in se <ne more hitro posušiti, daje prehitro življenje pogubonosni rji. Sadjerejci, pazite na drevesca, posebno na mlada ter pridno zatirajte listno in jkrvno ušico, prva ustavlja in zamuja bujno rast, a druga, krvna, ta pa je gotova smrt za drevesca, ako se ob pravem času ne zamori. Ta povzroci odprti rak in vejica za vejico je v par letiih suha, tudi deblo do!bi globoke rane in drevesa je konec ob času, ko bi ravno moglo početi najbujnejše roditi. Prosim, ne pojdite mimo teh vrstic, ki čitate našega častitljivega starino »Slov. Gospodarja«, hladne ikrvi in še opozorite one, ki ga ne čitajo! Kdor hoče videti lepo in zdravo drevesnico, naj si isto ogleda v Makolah v posojilničnera vntu, Id jo oskrbuje vzor vzgojitelja v cerkvi in zunaj cerkve! Strokovni ekonom Vatro Kosi. Nadaljnji poskusi s konserviranjem (okisanjem) zelene krme. Udeležil sem se lansko leto tečaja za novodobne zboljšave kmetijstva v Admontu na Zgornjem Štajerskem, ter sem pri tej priliki s posebnim zanimanjem zasledoval prve poskuse avstrijskega kmetijsiko-preiskusnega zavoda z ansiliranjem zelene krme v betonskem in Ž6leznem silu. Z ozirom na moje poizvedbe, kako je to ansiliranje uspelo, sem pTejel pravkar od dr. mž. Kurt Liebsoherja, direktorja kmetijske kemične preskusne postaje na Dunaju, naslednje porocilo: »Naši poizkusi z okisanjem zelene krme so vsi prav dobro uspeli. Ugodne uspehe beležimo pri kon serviranju zelene detelje, ajde, krmske mešanice in prav posebno pri sveži travi. Trava je izredno prikladna za ansiliranje. Novi poizloisi se bodo letos napravili z dodatkom mleonokLslioosikih glivic, da se že v naprej zagotovi Ciato mlecno-ikislinsko kipenje. Leseni silo se v splošnem ne obnesejo pri nas, Tazun pri okisanju koruze, ker jih je jako težko napraviti popolnoma nepropustne za zrak in vodo. Dober in priporočljiv je betonski Ifla-silo, kojega stiskalnica je prikladna tudi za lesene naprave. Zanimalo Vas bo mogoce, da smo letošnjo zimo pitali z okisano krmo šest volov z jako dobrim uspehom. Dnevni prirastek na živi teži je anašal pri vsaki živali nad 90 dkg.« — K temu poročilu še pripominjam: Iz izvajanj dr. inž. Liebscherja sledi, da je ansiliranje v betonskih in železnih stolpih pri pravilaem polnjeinjii in stiskanju knme povsem sigurno, dočim 90 bila dosedanja Iesena sila valed nepopolne konstrutkcije nezanesljiva. Radi tega posehno podarjam, da je leseni silo, ki ga je konstruiral g. Korošec in sem ga opisal v »Kme tovalcu«, teoretično dober in sicer iboljši, kakor že preiskušeni Koflerjev sistem, vendar pa Koroščev silo še ni preizkušen v praksi ter bo letos napravil eventualno ansiliranje v njem vsalkdo še na svoj riziko. Kdor se hoče temeljitejše poučiti o okisanju zelene krme, naj preštudira tozadevne številke letošnjega in lanskega »Kmetovalca«. F. Wemiig, Laško. Mariborski trg, dne 11. junija 1927. Ta trg je bil vsled lepega Tremena (+ 20° C) jako dobro založen in tudi prav dobro obiskan. Sl&ninarjev je bilo vsled rastoče vročine samo 15, ki so prodajali meso in slanino po 9 do 22 Din kg na drobno, po 15 do 17 Din pa na defjbelo. Domači mesarji pa so ostali pri svojih dosedanjih ccnah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem in kokošem 12.50 do 50, racam in gosem pa 50 do 100 Din komad. Domačim zajcem 12.50 do 35, kozličem 50 do 70 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo komaj 6 vo^ov, ki se je prodajal po 9 do 11 Din mernik ozir. 1.50 do 2 Din kg, letošnji pa po 6 do 7 Din kg, solata 7 do 10 Din kg, ozir. 1 do 2 Din kupček in glavnata solata 1 do 2 Din komad. Kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, čebula 5 do 7, česen 10 do 15, maslo surovo 40 do 45, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 40 Din kg. Ohrovt 1.50 do 2, karfiol 5 do 15 Din komad; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din, oljčno olje 28 do 38, bučno olje 16 do 20 Din liter. Sadje: Jabolka 5 do 12, suhe slive 10 do 12, črešnje so se znatno ceneje prodajale, in sicer po 5 do 14 Din kg, jagode 15 do 18 Din liter, pomaranče 1 do 4, limone 0.75 do 1 Din komad. — Cvetlice: 1 do 6, klinčki Tzgojeni 3 do 6 Din komad, drugače pa so se cvetlice prodajale v ioncih po 25 do 50 Din komad. Lončena in lesena roba 1 do 100 D komad, lesene grablje 6 do 9, lesen vile 8 do 10, brezove metle 2.50 do 5, leseni vozički 150 do 300 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V soboto, 8. junija je bilo 9 vozov sena, 1 voz otave in 6 slame, v soboto, 11. junija pa 14 voz sena, 5 otave in 9 slaine na trgu. Cene so bile senu: 50 do 80 Din, otavi 60 do 65, slami 25 do 35 Din za 100 kg; slami tudi 1.25 do 1.75 Din za snop. Za ozdravljenje obolelih živali po metljavosti je najboljši distol; le žal, da s tem dragim sredstvom delajo špekulacije proizvajatae tvornice s tem, da ne dajo vedno najboljšega materijala in zraven ne dovolj točnega navodila, kako se rabi. Radi kaikovosti naj se zahteva od tvornice garancija. Rabi se pa sledeče: Na 50 kg teže bolane živali (govede) se vzameta dve goveji kapsuli (kroglici) distola (torej 50 kg težko tele bi dobilo 2 kroglice, sesajoče tele navadno ne o-boli, dalje 100 kg težko 4, 200 kg 8, 500 kg 20 fcroglic itd.). Določena množina kroglic se razdeli na 4 dele in daje v štirih obrokih. Primer: 450 kg težko živinče doibi 18 kroglic in to prvi dan 4, drugi dan 4, tretji dan 5 in cetrti dan 5. Daje se v jutro na tešče; vsako najmanjšo količimo krme se mora zvečer iz jasli pomesti, da čez celo noč prav nič ne je; dajati se pa mora distol tako, da pride kroglica, ki je iz želatine, cela v živalski želodec, ne da bi se v požiralniku predrla ali stisnila, iker sicer trpi njena učinkovitosit, četudi bi vseeno vsa kolicina prišla v želodec (vamp). Za tako dajanje distola so pa potrebne posebne poniklane klesče, s katerimi se kroglica prime, porine preko malega jezika in klešče hitro zopet potegnejo ven. Tudi po dajanju ne sme žival jesti 2—3 ure ne. Za ta posel pa je treba precej spretne roke in oni, ki je dobil vajo y tem, lahko obavlja ta posel po celi vasi, odnosno v precej širokem okolišu, kjer razsaja metljavost. Kdo ima še bolano živino, naj nemudoma seže po tem sredstvu.