K sliki levo:
Priobčujemo posnetek v jutru po nesreči. Poleg »Zagreba« so dobro vidne posledice katastrofe, ki jo je utrpel parnik »Franchet d' Esperey«,
Leto Vil.	V Ljubljani, dne 19. marca 1931.	13. štev.
11. t. m. le poteklo 10 let, odkar je umrl prvi starosta jugoslov. Sokolstva, zdravstveni šef Slovenije in ustanovitelj Oražnovega .akademskega doma v Ljubljani, br. dr. Ivan Oražen.
Prizorišče katastrofe na Dunavu pri Pančevu
Grajsko selišče Brunov grad ali po dom. Plumperk pri Žalcu prevrejajo v hiralnico za blazne
Kraljica Marija na kotorski obali
Ob desetletnici smrti dr. Ivana Oražna
K poročilom o prvi vožnji naše prekomorske ladje S. S. »Kraljice Marije« priključujemo tale uspeli posnetek iz Kotora, kjer je velikanska množica naroda iz bližnjih in daljnih krajev pričakovala Nj. Vel. kraljico in ponosno ladjo njenega imena. V jutranji megli, katero pa je že izpodrivalo solnce, so se pokazale najprej silhuete naših torpedovk, za njimi pa ogromna silhueta našega broda, ki je ponosno vil zastavo kraljevskega doma. Ko se je mogočna ladja usidrala, je priplul motorni čoln vojne mornarice, da se je Nj. Vel. kraljica s svojim spremstvom pripeljala k obali. Zbrana ogromna množica bi bila gotovo priredila presrčno in bučno manifestacijo vladarici, 6e ji ne bi bila sporočena njena želja, naj to izostane zaradi potresnih nesreč v Južni Srbiji. Slika predočuje kraljico pri sprejemu na kotorski obali. Na levi je zetski ban dr. Uroš Krulj, na desni pa kotorski župan Kamberg, čitajoč pozdravni govor.
S potresnega ozemlja
Potres v Južni Srbiji, ki je zahteval razmeroma veliko število človeških žrtev in napravil ogromno materialno škodo, je zadel ozemlje, ki je znanstvenikom znano kot pas napetosti v zemeljski skorji. Središče katastrofe je bilo na črti Valandovo—Pirova—Karadjordjevo—■
Mirovče.
Razvaline hiš v Karadjordjevu
Razdejana ulica v Pirčevu
Prizorišča iz potresne pokrajine: Zgoraj pogled na Dojran, v sredini trg v Drami, spodaj ulični prizor iz Strumice, kjer je poškodovanih skoraj 1000 hiš, od teh je 20 popolnoma porušenih in je tudi število človeških
žrtev znatno
Ruševine cerkve in drugih poslopij v Pirovi
Poškodovana hiša v Strumici
davno umrle posestnice in gostilničarke gospe Frančiške Brišarjeve, v najlepši dobi svojega življenja. Zaradi svoje skromnosti in velikodušnosti in drugih lepih lastnosti je bila vzor vsej okolici. Ko je ob prevratu razdivjana sol-dateska divjala in ropala, je Nana s svojo materjo z največjim pogumom in odločnostjo nastopila proti divjanju ter organizirala vaško obrambo. Pri tem je stavila svoje življenje na kocko.
Jubilej dolenjskega starčka
Dobrodušni in živahen starček je Janez čampa, ali kakor mu vsi pravijo Straški Janez, ki mu je pred blizu 85 leti tekla zibelka na prijaznem hribčku Shor pri Prečni. 16 let je bil mlinar, potem pa gostilničar v Prečni. Za življenjsko družico si je izbral Šenicovo Urško iz Sel pri Toplicah in si je kupil v Dolnji Straži hišo, kjer je vodil gostilno in malo trgovino. Dobra soproga mu je že umrla, smrt mu je ugrabila tudi hčerko in živi naš starček sedaj s svojim zetom v najlepši slogi.
Smrt starega slovenskega korenjaka
Najstarejši mož v vsem hrastniškem okolišu Jakob Draksler, p. d. čederčan, v Dolu, ki je dosegel starost nad 94 let, je 12. t. m. umrl. Slika ga predočuje, kako je še pred kratkim krepko drva cepil. Mož je bil nad 40 let cerkveni ključar in dolgo tudi občinski odbornik. Z ženo Marijo, ki je bila iz Zagorja, sta 1911 obhajala zlato poroko, pred 10 leti diamantno in bi letos praznovala tudi železno, če ne bi bila usoda ukrenila tako, da je žena umrla leto dni po zlati poroki, starček pa ji je danes sledil v večnost.
Vseh potomcev njegovega zakona je 119, najmlajši je prapravnuk, dočakal je torej 5 rodov.
Ob sedemdesetletnici sklada* telja p. H. Sattnerja
Med Čehoslovaki imamo Jugosloveni mnogo prijateljev, ki neumorno delajo za medsebojno spoznavanje obeh narodov.
Med temi poedinci zavzema gotovo najodlič-nejše mesto dr. Boliuš Vybral, ravnatelj Študijske knjinžice v Olomoucu. Dvajset let je preteklo, odkar je ta odlični poznavalec slovenske literature izdal prvi svoj prevod slovenske knjige — Cankarjevega Kurenta. V teh dvajsetih letih je izdal skoro dvajset slovenskih knjig v češkem prevodu.
Preko meje so dobili na Jesenicah bivajoči primorski rojaki žalostno vest, da je umrl v Gornjem Cerovem pri Gorici goriški realčan Miroslav Brezovšek. Mlademu dijaku je stekla zibelka leta 1917 v Št. Janžu na Dolenjskem, kjer so med vojno bivali njegovi starši kot begunci. Po vojni se je družina vrnila v rodne kraje in je dobil oče službo učitelja v Gornjem Cerovem. Miroslav je pred dvema letoma bil
sprejet v goriško realko. Z nekaterimi drugimi mladimi dijaki je bil lani 13. decembra aretiran ter je prestal dobrih 5 tednov v goriških zaporih, od koder se je vrnil domov zelo bolan.
Bruhal je kri in po petih tednih je umrl.
Sedemdesetletnica kanonika Josipa šiške
V Trojanah, tam nad slovitim Črnim grabnom, domuje že 75 let g. Fran Konšek, daleč naokrog znana in ugledna osebnost. G. Konšek si je uredil lepo posestvo in gostilno. — V sredi slike vidimo starega vzornega gospodarja, ki pa je sedaj svoje posestvo in gostilno že prepustil sinu, a se skrbno in živahno še vedno za vse zanima. Zadaj za njim stoji njegova druga soproga, s kat,ro bo v nekaj tednih obhajal 25-letnico srečnega zakona, ostali pa so njegovi zvesti služabniki, ki delujejo z njim že nad 25 do 30 let. To so Franca Goričanova, Florijan Zlokernik in Janez Lebar.
Smrt zavedne Slovenke
Iz Grahova ob Bači je dospela žalostna vest, da je nedavno umrla zadeta od srčne kapi Nana (Marija-Ana) Brišarjeva, hčerka šele ne-
Novembra letos bo naš znani in priljubljeni skladatelj pater Hugolin Sattner proslavil svojo osemdesetletnico. Kot uvod v to proslavo je pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice izvajal 12. t. m. v »Unionu« jubilantovo kan-tato »Oljki« za soli, zbor in orkester. 18. t. m. pa je ravnotam podalo pevsko društvo »Maribor« enak velik oratorij »Vnebovzetje«.
Dr. Bohuš Vybiral
Tragična smrt mladega goriškega dijaka
Družina jubilantov
Tiho in skromno praznuje 70-letnico svojega rojstva ljubljanski stolni kanonik g. Josijp Šiška. Nesebični jubilant, ki mu je poleg dušnega pastirstva pri srcu zlasti slovensko zadružništvo, uživa velike simpatije ne le pri ljubljanskem prebivalstvu, temveč tudi izven Ljubljane v vsem širokem krogu, ki pozna in ceni njega in njegovo delo.
Najlepše oči v Parizu.
Prestolnica najrazličnejših lepotnih konkurenc je priredila novo tekmovanje za najlepše oči. Dame so si morale zakriti spodnji del obraza, da so mogli sodnikt nemoteno Izbirati med lepimi očmi.
Poplava v Romuniji
Tajajoči se sneg je povzročil velikanske poplave v spodnjem teku Donave oh Izlivu v Črno morje. Vsi otoki med posameznimi rokavi veletoka so bili po<| yodo. Slika kaže, kako zapuščajo prebivalci Valkova svoje poplavljene domova.
Dijaški izgredi v Varšavi. Policija razganja demonstrante z brizgalkami pož. brambe in s plinom za solzenje.
Najbogatejši mož v Evropi umira
Skrivnostni evropski denarni mogotec Bazil Zaharov umira v Monacu. Njegova akutna kronična bolezen se je v zadnjem času tako poslabšala, da imajo zdravniki zelo malo upanja na ozdravljenje. Zanimivo je, da leži Zaharov zdaj v Monacu, kjer je pred leti osnoval znano igralnico in od koder so ga na zahtevo francoske vlade nedavno vrgli iz odbora delniške družbe.
Tovverski most v Londonu. Po vsej Evropi vlada že delj časa v tej dobi nenavaden mraz. Južno Anglijo, kjer je v tem času običajno že toplo pomladansko vreme, pokriva gosta snežna odeja. Slika kaze znameniti most v snežnem
metežti.
Slika levo:
V Alabami, v južni pokrajini Zedinjenih držav, je ponesrečil ekspresni vlak. Strojevodja je sicer še pravočasno opazil, da je privzdižni most preko veletoka Mississippija odprt, vendar ni mogel več preprečiti nesreče. Lokomotiva in prtljažni voz sta padla v valove, osebni \ gon pa je po naključju ostal na robu. štirje železničarji so postali žrtev nesreče.