COLOliEVE
■nrO^lilAGiE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COLOR MEDVODE LETO XX._________SEPTEMBER 1991_ ,265560_§t- 7(220>
V proizvodnji so se morali zelo potruditi, da smo pravočasno izdelali barvo za ruskega naročnika...
Izobraževanje v novem šolskem letu
Kdor misli eno leto naprej, poseje žito;
kdor misli deset let naprej, posadi drevo;
kdor misli sto let naprej, se izobražuje.
(Kitajska modrost)
Čas dopusta je za nami in naši delavci že pridno iščejo dodatna znanja na različnih seminarjih in tečajih.
Že v začetku oktobra bomo nadaljevali s tečajem angleščine in nemščine.
Prav tako bomo nadaljevali z izobraževanjem delavcev iz varstva pri delu.
Več delavcev seje odločilo za nadaljevanje študija ob delu, predvsem v kemijski usmeritvi. Ob delu se izobražuje že 44 delavcev.
V letošnjem šolskem letu so se vklju-
čili v vrste naših štipendistov trije novi učenci, tudi na kemijski usmeritvi.
Skozi vse šolsko leto bomo srečevali v podjetju nove mlade obraze. To pa ne bodo novi delavci, ampak učenci na obvezni šolski praksi. K nam prihajajo na prakso učenci Srednje kemijske šole, pa tudi ekonomske, administrativne...
Vsem skupaj zaželimo uspešno šolsko leto!
R.B.
24. MOS Celje
Velik, širok in hudo razraščen kolektiv smo postali v teh desetletjih obstoja. Kakor da posameznik nič več ne pomeni. Važni so sektorji, oddelki, mikroor-ganizacijske celote, Človeka bi v našem organizacijskem “konceptu" težko našli.
Zakaj tako, kdaj drugič: morda pa bo kdo ob teh vrsticah že našel pot do odgovora.
Danes smo v živo na, lahko bi rekel, najbolj živahnem sejmu na domačih tleh.
Radio Celj, sejemski studio Golovec, simpatična voditeljica, vsaj po glasu sodeč in prijazen sogovornik. Oddaja “MAVRICA", pogovor pa teče o čem drugem kot o barvah — sestavinah mavrice — o naših proizvodih, seveda. Da velja pogovorom prisluhniti, je jasno že po uvodnih stavkih.
Prvo, kar poslušalca preseneti, je u-mirjenost in strokovna podkovanost — širina sogovorca — njegovo poznavanje problematike barvanja. Beseda teče o programu za široko potrošnjo s posebnim poudarkom na naših proizvodih, ki so namenjeni “samovcem" med ktere se vse bolj vključuje tudi lepši spol. Posebno pomembno mesto zavzemajo ekološka prizadevanja — usmeritev k naravi, okolju in človeku prijaznejšim programom.
Kje smo, kje nas dobite, kdo prodaja?
Med živahno glasbo se prepleta pogovor, ki na nevsiljiv način odkriva naš program, razvojna prizadevanja in uspehe.
Brez napihnjene hvale — dejstva, ki poslušalca-kupca prepričajo, da po tehničnem sodelavcu firme govorijo izkušnje, stroka in prepričanost — tega, kar nam tudi zaradi znane “fovšarije" v vsakdanjih odnosih presneto manjka.
Kar naenkrat smo pri novih mešalnih sistemih naše firme:
Colomixu — avtoreparaturnem sistemu, kjer iz 18 osnovnih “stamm" lakov niansiramo nebroj tonov kvalitetnih emajlov UNI in Color sistemu, ki je namenjen pokritju celotnih potreb po premazih v gradbeništvu oz. široki potrošnji — torej površinski zaščiti treh podlag: kovine, lesa in mineralnih osnov. Finska licenca Tikkurila, 6 sistemov — od tega: lazure za lesene podlage v inte-rierju ali zunanje površine na vodni osnovi ali org. topilih, disperzijske barve — in pigmentirani emajli za kovinske ali lesene podlage na topilih ali vodni osnovi.
Strokovno razlago spet preglasi glasba. Pogovor se počasi preveša v drugo
polovico. Ekologija je dandanašnja top tema in jasno je, da se ji tudi tokrat ni mogoče izogniti.
Pa kaj cvikaš, bi rekla Zvezdana, saj tehničnemu sodelavcu ni treba več zardevati.
Aquales bo ravnokar v prvem razredu, saj šteje že 6 pomladi.
Aquacol se prebija — za tiste Color-jevce, ki ga še ne poznate, nam razlaga gost Mavrice, da je to akrilni vodotopni emajl za kovino in les brez škodljivih organskih topil ali nestrupenih pigmentov.
Na vrata lesne industrije trka Ekol sistem za industrijsko zaščito stavbnega pohištva in ekološko neoporečna lužila.
Beseda teče dalje — tudi kakega zagrizenega nasprotnika naših razvojnih prizadevanj bi prepričala. Še zahvala z dobrimi željami in nasvidenje gospod ... Andrej Golubovič.
Hvala, prijetno te je bilo poslušati in s ponosom smo hodili po sejmu kot Co-lorjevci — tudi po tvoji zaslugi.
Morda misel za epilog, da bi morali takim večkrat prisluhniti tudi tisti z vrha, ne bo odveč.
PS
Ker že govorimo o besedi, še ena ali dve o reklami — propagandi — zlasti tisti pred, med ali po dnevniku, ki kotira med 5 in 6.000 din/sek. Sektor široke potrošnje je letos “pokuril" cca 90% sredstev za ekonomsko propagando — in efekt? dobrih 100 ton prodanega Le-sola v 9 mesecih. Za primerjavo jemlje sapo blizu 2000 ton Bel sitema Belinke.
Najbrž efekt prodaje ni premo sorazmeren s sekundno ceno emitiranja televizijske reklame, obstajajo tudi cenejši in uspešnejši načini prepričevanja kup-
Sinteza še ne obratuje s polno močjo, vendar prvi izdelki kažejo, da bomo lahko izdelovali izredno kakovostne smole...
Sprejeta je bila podjetniška kolektivna pogodba in podpisane pogodbe o zaposlitvi
V letošnjem letu je bilo veliko sprememb na delovnopravnem področju.
Z zakonom, splošno kolektivno pogodbo in branžno kolektivno pogodbo, smo uskladili naše interne akte tako, da smo sprejeli in podpisali podjetniško kolektivno pogodbo. V imenu delavcev stajo v začetku julija podpisala predstavnika obeh sindikatov in predsednica delavskega sveta kot predstavnik podjetja oziroma delodajalca.
Pogodbo o zaposlitvi je delavski svet podpisal z direktorjem podjetja, ta pa z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in z vsemi ostalimi zaposlenimi v podjetju.	.
S seje delavskega sveta, na kateri je bila podpisana podjetniška kolektivna pogodba...
Pogodbo sta podpisala oba predstavnika sindikatov in predsednica delavskega sveta...
Stanovanjski zakon —
(Prodaja — nakup družbenih stanovanj)
26. septembra se predvideva dokončen sprejem Stanovanjskega zakona. Ker smo vas o predlaganih spremembah že pred časom seznanili, vas želimo z današnjim prispevkom seznaniti kako bo z odprodajo oz. nakupom stanovanj v družbeni lastnini. O tem nas v zadnjem času marsikdo povprašuje.
Najemnik (imetnik stanovanjske pravice) ima predkupno pravico na stanovanju, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oz. občina v primerih, ki jih določa zakon. Lastnik, ki namerava prodati stanovanje, ga mora ponuditi po pošti s povratnico ali z vlogo po sodišču naprodaj predkupnemu upravičencu in mu sporočiti ceno ter druge prodajne pogoje. Če tisti, ki mu je stanovanje ponujeno naprodaj v 60. dneh od prejema ponudbe ne izjavi, da ponudbo sprejema, lahko proda ponudnik stanovanje drugemu, vendar samo pod enakimi ali manj ugodnimi pogoji. Če stanovanja ne kupi predkupni upravičenec, se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati.
Lastnik je dolžan prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oz. ožji družinski član ima pri nakupu pravico do popusta v višini 30% od vrednosti stanovanja, zmanjšane za njegov lastninski delež (lastna vlaganja v stanovanje, izvršene s soglasjem lastnika, ki se izražajo v povečani vrednosti stanovanja, lastna udeležba).
Preostala vrednost je t.i. POGODBENA CENA, ki jo mora kupec poravnati:
1.	15% od pogodbene vrednosti v 60. dneh po sklenitvi pogodbe,
2.	preostali del pa v 20. letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas plačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja.
Kupoprodajno pogodbo je lastnik stanovanja dolžan skleniti najpozneje v 30 dneh po vloženi zahtevi.
V primeru, da kupec stanovanja pogodbeno ceno odplača v enkratnem znesku v 60 dneh po sklenitvi pogodbe,
nadaljevanje na 5. strani
Več iz žepa za zdravstvo...
Zdravstvo je iz dneva v dan bolj siromašno, zato nič ne preseneča, da so se zvišali zneski participacije.
Od 1. septembra 1991 je za različne zdravstvene storitve in pripomočke potrebno
plačati naslednje zneske:	v din
•	Prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene
dejavnosti, tudi v zobozdravstvu	50,00
e Ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti,
vendar za največ tri preglede, ki sledijo prvemu	40,00
e	Prvi obisk pri specialistu, tudi pri zobozdravniku specialistu	160,00
e Ponovni obisk pri specialistu, vendar največ za tri obiske po
prvem	90,00
•	Prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med
22. in 6. uro	90,00
e	Obisk zdravnika na domu	160,00
e	Obisk zdravnika na domu med 22. in 6. uro	310,00
•	Storitve zdravljenja zob:
—	slikanje zob, navadni posnetek — tudi odčitanje posnetka
(vsaka ekspozicija)	30,00
—	panoramska dentalna radiografija	40,00
—	zalitje fisur na kočnikih — po zobu	50,00
—	odontomija fisur na kočnikih — po zobu	30,00
—	impregnacija ali zaščita zob — po zobu	30,00
—	zalivka na 1 ploskvi	50,00
—	zalivka na 2 ploskvah	50,00
—	zalivka na 3 ali več ploskvah ali
—	dograjevanje zobne krone z obročkom
—	oziroma nadzidkom, dentinskim vijakom	50,00
—	poliranje zalivke	30,00
—	uporaba koferdama (dodatno)	30,00
—	jedkanje zobne površine brez predhodne
—	zaščite dentina	30,00
—	indirektno kritje pulpe	30,00
—	direktno kritje pulpe	30,00
—	vitalna amputacija	50,00
—	mortalna amuptacija pulpe stalnih zob	40,00
—	mortalna ekstirpacija pulpe stalnih zob in polnitev	50,00
—	vitalna ekstirpacija in polnitev posameznega kanala pri
osebah, starih nad 15 let	90,00
—	zdravljenje gangrene in polnitev kanala pri osebah, starih
nad 15 let	130,00
—	provizorična zapora zoba z	zdravilom pri prvi pomoči	40,00
—	čiščenje zobnega kamna	90,00
•	Za vse zobno-protetične storitve znaša participacija 55 % cene posamezne storitve
e Zdravila s pozitivne liste zdravil in sanitetni material	60,00
e Mehanična kontracepcijska sredstva	190,00
•	Umetna prekinitev nosečnosti	400,00
e Reševalni prevozi
—	nujni	80,00
—	nenujni	310,00
—	lokalni	190>oo
e Ortopedski čevlji	320,00
•	Rokavice — navleka	100,00
•	Proteze	100^00
•	Kilnipas	100,00
•	Bergle	90,00
•	Aparat za glasni govor	250,00
•	Slušni aparat	250,00
•	Invalidski voziček	490,00
•	Električni stimulator	610,00
•	Očala	250,00
—	slepi, slabovidni (60% slepota)	90,00
e Kontaktna stekla	490,00
e Očesna proteza	90,00
•	Oskrbni dan v bolnišnici
•	do 10 dni	100,00
e nad 10 dni	80,00
# Isti znesek (100,00 ali 80,00 din) plača bolnik pri nadaljevanju
bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču, e Oskrbni dan v zdravilišču: 50% hotelskega dela cene oskrbnega dne (ob napotnici, če ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja).
e Medicinske storitve v bolnišnici in zdravilišču (bolnik plača
ob začetku, ne glede na vzrok in trajanje zdravljenja).	160,00
•	RTG slikanje — posnetek (bolnik plača participacijo največ
za štiri posnetke na isti dan).	30,00
•	EKG	40,00
•	Ultrazvok	90,00
'• Drobljenje ledvičnih kamnov z UZ	790,00
•	CT	370,00
e Pregled pred letovanjem	30,00
e Pregled pred srednjo šolo	50,00
e Laboratorij — največ trikrat pri isti	diagnozi	30,00
•	Administrativne storitve	20,00
e Prva obravnava pri psihologu, logopedu, defektologu	100,00
e Funkcionalna testiranja	100,00
•	Ortopedski vložki	90,00
•	Fizioterapija ob začetku, ne glede na	trajanje	70,00
•	EEG	100,00
•	Fertilizacija in vitro (umetna oploditev):
— ampulirano zdravilo pri umetni oploditvi plača pacientka v višini 60% cene zdravila.
Socialno ogroženi zavarovanci in nekateri drugi zavarovanci so, kot doslej, še vedno oproščeni plačevanja participacije, vkolikor še vedno obstajajo pogoji, zaradi katerih so oproščeni teh zneskov. Potrdila o oprostitvi participacije izdajajo socialno ogroženim zavarovancem centri za socialno delo. Tudi za zavarovance, ki so oproščeni participacije iz drugih razlogov, še velja dosedanji način dokazovanja upravičenosti. Pojasnila o oprostitvah participacije za zdravstvo dobijo zavarovanci na območnih enotah Republiške uprave za zdravstveno varstvo.
nadaljevanje s 4. strani
ima pravico do popusta v višini 60 % od vrednosti stanovanja.
Do dodatnega popusta ima pravico tisti kupec, ki želi predčasno odplačati stanovanje in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, tako da se pogodbena cena zmanjša za 1,5% za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5 % pogodbene cene stanovanja.
Kupec, ki je tako pridobil stanovanje, ga ne sme odprodati ali s kakšnim drugim pravnim poslom med živimi, odtujiti pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja.
Prepoved odtujitve nepremičnine se vknjiži v zemljiško knjigo v korist prodajalca.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oz. njegov ožji družinski član lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Kuralt J.
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk: Tiskarna PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Vse
za narodov blagor
Stroški, stroški...
V letošnjem avgustu smo za pisarniški material porabili 291.406 dinarjev. Vode je steklo čez naše števce za 246.969 dinarjev.
Elektrike smo porabili za 719.372 dinarjev.
Telefon je stal 236.220 dinarjev.
Materiala za čiščenje prostorov smo kupili za 132.832 dinarjev.
Tistih, najvišjih stroškov tukaj nismo zapisali, ker pogled nanje jemlje sapo, to pa bomo še potrebovali...
J.P.
Mleko zna biti škodljivo! Videti je, da je kravam, ki so Colorje-vim delavcem dajale mleko ob tem spoznanju od groze le-to usahnilo. Zagotovo je najbolj odleglo tistim, ki so zaradi občutljivih želodcev ob klobasah in drugem iz dneva v dan mlatili kruh in mleko. Niso vedeli kakšnemu zlu se izpostavljajo. Kravam pa namig. Ob razširjenosti kemijske industrije bo potrebno prestrukturirati proizvodnjo. Priporočamo Renski rizling.
Rešeni uživalci mleka
V____________________________________J
UPOKOJILO SE JE VEČJE ŠTEVILO NAŠIH SODELAVCEV
V pokoj — z nasmehom...?
Odhod v pokoj je za nekoga lahko rutinska zadeva, ali pa tudi ne. Če vzamemo, da “ima“ Color že kar 218 upokojencev, potem bi lahko rekli, da je to pač samo ena od postaj v človekovem življenju, ki se jo človek zapomni tako ali drugače. Seveda, tisti, ki ostajamo, jo občutimo drugače, kot tisti, ki odhajajo. Načini slovesa se spreminjajo in marsikdo je že dejal, da tudi to ni več tisto, kot je bilo nekoč. V eni od ljubljanskih velikih delovnih organizacij so po 40 letih dela ali ob odhodu iz podjetja dajali “Bata" copate, da so čimbolj neslišno šli iz podjetja. Tudi Color ni izjema med ostalimi tovarnami, glede na položaj gospodarstva, so takšne slovesnosti vse bolj skromne, a zato toliko bolj prisrčne.
Tako je bilo tudi lepega sončnega dne, v torek, 10. septembra, ko naj bi se zbralo kar 19 “novih" upokojencev, prišlo jih je le sedem, kar nam je pomenilo, da so ostali že “pravi" upokojenci in tudi za kratko slovo od firme že niso imeli več časa. Pa nič zato. Naša neumorna Marinka Burgar, ki vedno poskrbi, da
je slovo kar najbolj prisrčno, je tudi tokrat v kratkem predstavila delovanje firme, in z veseljem smo ji prisluhnili. Večina prisotnih pa je izrazila željo, da bi bili radi še vnaprej v stikih s tovarno, s tem, da se jih povabi npr. na ogled nove sinteze, sicer pa preko tovarniškega časopisa, ki pa zadnje čase iz nerazumljivih razlogov zamuja z izhajanjem. Mogoče takšna srečanja premalo izkoristimo, saj ljudje, ki so toliko let preživeli v tovarni ob takšnih priložnostih povejo marsikaj koristnega, pridejo z odkrito besedo na dan — kakšen njihov nasvet bi marsikomu prav prišel, toda za takšne stvari ponavadi zmanjka časa, saj se nam vsem še vedno kar nekam mudi. Doklej še?
Ob tako prijetnem srečanju, vedrem razpoloženju, je bilo kar nekam neprijetno siliti v sogovornike, naj kaj več povedo o svojem delu v Colorju. Takole so nam pripovedovali:
ANDREJ HOJKAR: “Ja, 4. februarja 1959 sem prišel v Color v transport. Vse smo na rokah in na ramah prenašali, na
srečo je šel razvoj naprej in vse manj je bilo tega težaškega dela. Kar 14 let je minilo, da sem presedlal na sortiranje embalaže, kasneje pa sem bil na pranju embalaže. Z velikimi težavami sem se sedaj invalidsko upokojil, prejel že prvo “penzijo" in sem kar zadovoljen. Preživel sem vsa ta leta v dobrem sodelovanju s sodelavci, kar malo dolgčas mi je po tovarni, toda, tudi doma je lepo, dela pa tako nikoli ne zmanjka."
PAVLE ZALOŽNIK-"ATI": V Colorju sem se zaposlil 1. marca 1969, delal eno leto v skladišču v Rakovniku, nato pa sem šel v proizvodnjo za izdelovalca lakov, barv, razredčil in točenje. To so bila fizično težka dela, slabi delovni pgoji — plini, smrad, dvigovanje, oziroma nakladanje sodov je bilo ročno. Pozimi smo vedno morali najprej očistiti sneg, da smo lahko začeli s proizvodnjo. Zunaj mraz, znotraj pretoplo — toda vse smo zdržali. Večkrat smo morali ’na posodo’ delat v Presko. Sem pa tudi kar tri požare 'preživel’, kar se ne pozabi tako hitro. Je pa tako, da smo se
s sodelavci dobro razumeli in smo navkljub težkim pogojem za delo zdržali."
MARI DEŽMAN: “V Color sem prišla 3. maja 1973. leta, prej sem bila pet let doma. Sprejel me je kadrovnik Viktor, delati pa sem začela v Rakovniku. 'Malo boste točili barvo", mi je dejal Viktor. Vratar se meje kar ustrašil: 'Kaj boste tukaj delali?’ Prvi dan je bilo zelo težko, kar bruhala sem od barve. Toda, sodelavci so mi dajali korajžo. Po treh letih pa sem že presedlala v pisarno, zamenjala kar dva šefa. Prvi je bil hud, drugi nežen. Bili so lepi trenutki, toda kaj, ko je vedno manjkalo dela, tako, da sem pogostoma morala v Presko. Ko sem enkrat omenila, da vedno čutimo pomanjkanje, so mi rekli, da so pač moški v Rakovniku zanič. Kar niso hoteli, da smo radi delali, saj smo se dobro razumeli, pa je tudi hitro čas minil. Sem pa v obratu Rakovnik delala prav vse, od svojega “pravega" dela, do čiščenja, kuhinje itd. Moram priznati, da se bom z veseljem spominjala preživetih 18 let v Rakovniku."
FANI RADOMA: “Čisto po naključju sem prišla v Color. Delala sem v kranjskem Tekstilindusu na tri izmene, pa sem si zaželela spremembe. Prva tovarna kjer sem vprašala za delo, ko sem se pripeljala z avtobusom iz Kranja, je bil Color. Kadrovnik Srečko Kušar mi je takoj obljubil večji zaslužek in delo v dveh izmenah. Že tretji dan sem tako začela delati v Colorju, bilo pa je to 14. maja 1964. Začela sem v mešalnici, kjer je smrdelo — doma sem s kmetov in nisem bila navajena na take “vonjave", delala sem na strojih, kasneje pa sem bila v laboratoriju, kjer mi je preglavice delal lug, nato na mlinu v laboratoriju, vmes pa sem naredila kvalifikacijo za laboranta. Luštno je bilo, ker pa nikoli nisem hotela nobenemu ostati dolžna, smo se kdaj tudi skregali, saj sem vedno trdila, da je moje delo enakovredno ostalim. Rada sem delala, v spominu mi je ostalo veliko lepih trenutkov. Krivice nikoli nisem trpela, zato sem se vedno oglasila, pa če je komu bilo všeč ali ne. Kaj naj rečem, v Colorju se preživela celih 26 let, delo sem imela blizu in sem kar zadovoljna ob odhodu v pokoj."
RUDI ŠUNKO: “V Color sem prišel 1970. leta, začel sem s težkim delom, saj sva na transportu bila samo dva delavca. Ni bilo še viličarjev, zato smo 50--kilogramske vreče morali še nositi, sedaj je tudi vse na paletah. Ob težkem delu je bila edina prednost v tem, da sem bil na svežem zraku. Poškodoval sem se z motorjem, bil skoraj leto dni v
bolniški, posledice imam še sedaj, saj sta mi na desni strani tako sluh kot vid odpovedala, toda bo že kako!"
NADA ČULUM: “V Color sem prišla 1. avgusta 1978 in vseskozi delala v finančni operativi — tri dni m anj kot 13 let. Delo v financah žal nikoli ni bilo dovolj cenjeno, čeprav te delo samo sili, saj moraš biti z vsemi podatki na tekočem. Nesreča v letu 1984 me je oddaljila celih 15 mesecev od službe, zato ni čudno, da sem si jo spet tako želela. Nekaj časa sem še delala po 4 ure, sedaj pa sem se invalidsko upokojila. Priznati pa moram, da kot sem šla rada v službo, sem sedaj tudi rada šla v pokoj."

:•:
$
S
S
n
*:
UPOKOJENSKA
V službo sem rad hodil, tudi domov sem rad hodil, samo delo mi ni preveč dišalo.
I
SS6SS®SM8S$S!$M¥S»4»WM:S*:i68SS®5S®!iSS^
VIKTOR VELKAVRH: “V Color sem priel 17. januarja 1950. leta, ko sem končal šolo in sem dobil izkaznico za službo. Marinko Zdravko me je sprejel, bil pa sem prvi kemijski tehnik v tovarni. Sodelavci so se kar spraševali kakšna 'žival' pa je to? Takrat pripravniške dobe še ni bilo, bili pa so sodelavci vedno za šalo in tudi to je bilo treba preživeti. Takrat smo bili še skupaj s Heliosom, šef laboratorija pa je bil inž. Janko Čuček, za katerega mislim, da še vedno sodeluje z Donitom. Takrat smo bili še vsi na eni lokaciji, častnik tovarne je bil še Medič, bilo pa je veliko reda v tej tovarni. Beži, da te šef ne vidi, je bila takrat parola in mnogi so to bojazen obdržali vse do današnjih dni. Medič je imel takrat tovarno tudi v Domžalah in neposlušnost te je drago stala, saj si bil lahko naslednji dan že premeščen v Domžale — potem pa zgodaj zjutraj hajd na kolo. Ja, drugačni časi so bili takrat. V zadnjih 40 letih je bil dosežen velik napredek podjetja, to je uspeh vseh generacij. Vsak je po svoje nekaj prispeval, vseskozi se je delalo, ustvarjalo. Nikomur ni bilo lahko, le včasih se je lažje prodajalo, danes pa je v komerciali verjetno zelo težko prodajati. Začenja pa se obdobje kakovosti, ki bo za tehnični kader zelo težko (pogrešali bodo prejšnje čase). Odvisno je seveda od posameznika, saj lahko kot mlad strokovnjak, ki pride v podjetje, zgradi uspešno piramido. Včasih smo imeli veliko izletov, veselic, srečanj, skratka veliko lepih trenutkov. Trdim pa, da je počutje odvisno od mikro klime. V firmi sem delal veliko stvari, verjetno bi danes to opravil drugače. Toda, bili so takšni časi..."
MARIJA LUŠTREK je prišla v Color leta 1961 po dobrih štirih letih dela v Rašici. Delala je v plansko-analitskem oddelku. Nato v tehničnem sektorju kot statistik-administrator in nato kot statistik. V letošnjem aprilu se je upokojila.
FRANC JENE je prav tako prišel v podjetje leta 1961. Leta 1966 je opravil interno kvalifikacijo. V letu 1969 je bil predstavljen invalidski komisiji in dobil III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Kot laborant in nato kot izdelovalec premazov v polindustrijskem laboratoriju, po reorganizaciji podjetja pa v mali proizvodnji, je delal ves čas v proizvodnem sektorju. V letu 1991 je bil zaradi zdravstvenih težav ponovno predstavljen invalidski komisiji in bil v maju tega leta invalidsko upokojen.
LAVRIČ IVAN je nastopil delo leta 1964. V letu 1970 je opravil interno kvalifikacijo. Ves čas je delal kot šaržer. Z dokupom zavarovalne dobe se je v maju predčasno upokojil.
MARIJA POTOČNIK je prišla v podjetje leta 1960. Pred tem je delala nekaj dni v Torbici. V Colorju je opravljala delo upravljalca ribalnega stroja vse do svoje predčasne upokojitve.
LOVRO BELČIČ je nastopil delo v Colorju leta 1966 potem ko je imel več kot 10 let dela v različnih podjetjih. V podjetju je opravil interno kvalifikacijo in izpit za voznika viličarja. Kot voznik viličarja se je v avgustu na svoj rojstni dan tudi predčasno upokojil.
OSMAN HALKIČ je v podjetju od leta 1958. V tem času je opravil izpit za voznika viličarja in šolo za voznika motornih vozil C kategorije. Kot voznik viličarja se je v avgustu predčasno upokojil.
MARIJA ROT je nastopila delo v podjetju leta 1959. Delala je v komercialnem sektorju kot administrator. Spremenjena obdelava podatkov v komerciali je pripeljala do sprememb dela — kot operater na računalniku je svoje delo v podjetju zaključila in se v avgustu predčasno upokojila.
FRANJO HORVAT je prišel v Color leta 1965, delal je na različnih delih v skladišču. V letu 1987 je postal invalid II. kategorije invalidnosti, to pomeni, daje delal polovični delovni čas in s 25. 1. 1991 se je invalidsko upokojil.
VENČESLAVA KURALT se je zaposlila v podjetju leta 1960. Delala je kot kuhinjska pomočnica, nato kot pomožni laborant. Leta 1975 je opravila interno kvalifikacijo in bila premeščena na delovno mesto laborant. To delo je opravljala vse do upokojitve februarja letošnjega leta.
Družbena prehrana...
Lansko leto nam je zaradi požara spodletel načrt za izgradnjo nove menze, tako da ta dolgoletni Colorjev problem še naprej ostaja odprt in vsak dan težje rešljiv.
Ni pa problem samo v nesporno nemogočih delovnih pogojih zaposlenih v kuhinji, prevozu hrane in razdeljevanju, ampak tudi v vrsti drobnih pomembnosti, ki tako ali drugače vplivajo na razpoloženje zaposlenih.
Mleko je eno od večnih tem.
Vedno so se našli zagovorniki, da je mleko nenadomestljivo zdravilo za delavce, ki prihajajo v stik s topili, nasprotno trdijo zdravniki, da sicer pogreto mleko prav dobro de praznemu želodcu, da pa njegova maščoba hitro raztopi vse strupe in jih raznosi po telesu.
Drugi so spet opozarjali, da zaradi izpada jutranjega mlečnega obroka nikakor ne morejo ujeti pravega delovnega zagona.
Tretji v podjetju niso prenesli, da je sodelavec svoje, pozabljene ali odstopljene “tetrapake" nosil domov.
Skratka, zapleteno. Kako rešiti, da bi bilo za večino sprejemljivo.
V pokoj — z nasmehom...
nadaljevanje s 7. strani
MARIJA DOLINAR je bila sprejeta na delo leta 1975 kot komisionar. Kot kvalificirana trgovka je kmalu pričela opravljati dela skladiščnika in ob povečanem obsegu dela je leta 1974 prišla v operativno pripravo dela kot planer materiala. Na tem delovnem mestu je bila vse do svoje upokojitve februarja tega leta.
ANA JARC je prišla v podjetje kot nekvalificirana delavka v letu 1980. Ves čas svojega dela je bila polnilec v obratu I. Ob težavah, ki so jo spremljale je bila predstavljena v letu 1991 invalidski komisiji in postala invalid I. kategorije invalidnosti ter se marca invalidsko upokojila.
ZDENKA PIPAN je po končani ekonomski srednji šoli prišla v podjetje 1977 leta kot pripravnik. Po opravljenem pripravniškem izpitu je začela delati kot saldakonist. Zdravstvene težave so jo pripeljale najprej do dela s polovičnim delovnim časom, nato pa do I. kategorije invalidnosti, tako, da se je 31. 3. 1991 invalidsko upokojila.
Vairanta s termos posodami po obratih je bila skrajno nehigijenska rešitev. Nepopito mleko se je sesirilo, če pa je delavec pozabil zapreti pokrov pa je še dišalo, vsi vemo po čem. Mleko ob malici, to spet ne gre. Piscu teh vrstic so večkrat telefonirali, da ga vabijo v Presko, kjer mu bodo za malico postregli “ta trdo" endivijo, ki jo bo lahko poplaknil s pravkar pogretim mlekom.
Je rešitev v ukinitvi? To spet ne gre.
Vrnili se bomo k razdeljevanju v menzi. Vsem sicer ne bomo ustregli,
mleko pa bomo vendarle imeli.
Naslednji večji problem je prehrana delavcev z različnimi zdravstvenimi težavami. Nekaj jih je v podjetju, ki imajo potrdilo zdravnika, da morajo uživati hrano, ki pa je na našem rednem jedilniku največkrat ni.
Na priporočilo zdravnice bomo v najkrajšem možnem času poskrbeli, da bo za te na voljo večja izbira hladnih obrokov.
J.P.
Energetski objekt je plod trenutno najmodernejše tehnologije...
Letos je bila prodaja hidrocola precej nad pričakovanji...