Leto Vlil.
Maribor, dne 9. januarja 1908.
Štev. 2.
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 rodno vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 36 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in se ne vračajo.
Lurd-Rim-Dunaj.
Novo leto 1908., ki se nam je pravkar predstavilo, je leto znamenitih jubilejev. Ponosno in radostno nam kaže v svojem naročju dneve, ki so za nas pravi biseri, dnevi polni svetega navdušenja in veselja, kakor sv. Miklavž nudi nam tri zlata jabolka. Slovenci, verni katoličani smo in zvesti podaniki avstrijskega dvoglavega orla. Zato se bodo nemara letos od veselja iskrile naše oči, ko sel bodo dne 11. februarja ozirale v Marijin Lurd, dne 18. septembra v papežki Rim in dne 2. decembra v cesarski Dunaj. Takih jubilejev ob enem še svet ni obhajal in Bog ve, ali jih bo še kedaj.
Dne 11. februarja 1908. bo ravno petdeset let, kar se je brezmadežna Devica in nebeška Mati Marija prvič prikazala nedolžni, pohlevni- mlinarjevi hčerki Bernardki na masabijelski skali v Lurdu, malem mestecu na južnem Francoskem. Ce se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to gotovo ta dogodek svetne in nadnaravne imenitnosti. Pred 50 leti še neznatno, širnemu svetu nepoznano mestece Lurd v francoskih Pirenejah je danes največja in najimenitnejša Marijina božj i pot na svetu. Lurd je sedež Marijinih neštetih milosti, telesnih, še mnogo več pa duhovnih. Lurd je kraj neprestanih in neovrgljivih čudežev, kraj, kjer se nebesa vidno približujejo revni zemlji. Brezmadežna Devica se je 1. 1858. osemnajstkratf prikazala v skalni votlini ob šumečem Gavu. Cernu neki? Koje lurški župnik Peyramale zahteval čudež, da naj ob zimskem času razcvete divji čipek na skali resnici
v dokaz, se je Brezmadežna ljubko nasmehljabv, meneč, da se njena noga- ne dotika zemlje iz tako malenkostnega vzroka. Marijina želja ni, da so v Lurdu čudežno razcvetajo lepi čipki, marveč Lurd bodi kraj, kjer revni zemljani spoznavajo ljubeče materno srce Kraljice nebes in zemlje. V Lurdu naj so pozida cerkev, h kateri naj verniki iz vseh delov sveta hodijo v množicah, da prejmejo tam zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi! Naj prihajajo v procesijah!11 je naravnost sama želela in velevala. Petdeset let sem se nepregledne množice iz vseh narodov odzivajo maternemu vabilu ter vro tja leto za letom. Bog pa poveličuje ondi slavo Marijino z vedno novimi čudeži. Kdo naj našteje neštevilne čudeže,, hipna ozdravljenja najrazličnejših neozdravljivih bolezni, ki so se na priprošnjo Marijino zglodila v Lurdu? V bukvah življenja pa so zapisana imena vseh tistih, nam neznanih, ki so tamkaj kot izgubljene ovčice naMi zopet svojo vero in mir sveti, ki so ozdraveli na duši. Nimamo besed, da bi dopovedali, preokorno je naše pero, da bi moglo opisati, kakšna čustva so nas obdajala, ko smo leta 1906. v šmarnič-nem mesecu maju bivali ter opravljali svojo pobožnost na tem milosti polnem prostorčku solzne doline. Kleče pred čudežno votlino in sprehajajo se ob Gavu smo srčno želeli, da bi ta čuvstva in to nenavadno srečo mogli doživeti vsi naši vrli bratje in ljube sestre iz slovenskih dežel, kjer biva Marijin narod. Letos poromajo Slovenci prvikrat skupno k Mariji v Lurd. Otroci Marijini, vsi verni Slovenci, ki zmorete in utegnete, osrčite se. odločite se. vzdignite se v tem jubilejnem letu na lepo pot k beli Go-
LISTEK.
M. S. Muropoljski.
Na križevem potu.
Na sveti večer 1. 1844. sta v majhni alzaški vasici pri skromno pogrnjeni mizi sedela že priletna zakonska Božidar in Terezija. Nizka svetilka, postavljena na mizo je slabo razsvitljevala majhno stanovanje. Od priproste večerje je ostal na mizi le vrček s priboljškom in dva kozarda; zraven sta še ležala dva rožna venca z velikimi jagodami, ki sta pričala, da sta osivela zakonska ta sveti večer preživela v molitvi. Ravnokar sta bila skončala molitev in sta začela zadovoljno kramljati med seboj. In o čem bi se naj pogovarjala ta siveti večer, ako ne o njem, ki jima je bil najdražji, o dvojem sinku, ki je bival daleč tam za globokim morjem — v 'Ameriki ? Kmalu bo šest let, kar je njiju ljubljenec Roman bil zapustil rojstno hišo ter se podal na daljno, trnjevo pot, da postano misijonar v Ameriki. Že dalj časa nista dobila nik« kega poročila od njega, in ta negotovost, kako se mu neki godi v tujini, je kalila tiho zadovoljnost in srečo svetega večera.
„Veidno se bojim* 'da se mu godi Kudo“, prične
tožiti skrbna mamica. „Najbrž ni zdrav in leži sedaj bolan tam med tujimi ljudmi, morebiti je že umrl ali pašo ga Indijanci usmrtili.“ „Kaj? Indijanci?" se zasmeji mož. „Indijanci so srečni in mirni, če tujci belo-kožci mirujejo; toda kakor pri nas, tako je tudi v Ameriki dovolj hudobnih belili ljudij, katerih se nam je treba bolj bati nego divjakov. Ce le ti niso storili Romanu kaj žalega, potem je tako srečen. Sploh, kaj pa tudi pomaga najino ugibanje? Naš Gospod Bog in sveti angel varih čuvata Romana tam v Ameriki ravno tako, kakor tu doma in morebiti še bolj, saj je zapustil vse in se posvetil duhovskemu stanu, da bi oi/di oznanjal sveto vero."
„Naš dobri Roman je rojen pod neko posebno nesrečno zvezdo" je pripomnila mati. „Kako priden in miren je bil vedno in vendar ga je obiskalo zmiraj kako trpljenje. Leta in leta ga je mučil glavobol, da se ni mogel veseliti v družbi svojih tovarišev, in pozneje, ko je postal duhovnik, g'a jo mučil še prav posebno. Njegov škof v Ameriki! so mu dali dve leti dopusta, da sle ozdravi, prodno ga pos|voti(io v duhovnika. Toda že črez pol lelta so ga morali posvetiti in poslati takoj na najtežavnejšo službo, kor jim je primanjkovalo duhovnikov. Posebno trnjevo pot trpljenja je odločil ljubi Bog našemu Romanu,"
spej in Materi v Lurd! Kdorkoli pojde, more in mora imeti zavest, da tamkaj najde ljubeče, odprto materno srce, ki so mu sme zaupno približati. Lur-ška Gospa, privabi k sebi mnogo vernih Slovencev in Slovenk, blagoslovi pa tudi iz svojega krasnega svetišča vse tiste, ki bodo le hrepeneli v duhu klečati pred Teboj! Slovenci smo Ti, nebeška brezmadežna Mati, otroško udani, zvesti, in Tvoje pomoči in priprošnje silno potrebni!
Dne 18. septembra t. 1. se bodo naše oči obračale v večni Rim, kjer sedi v čolniču sv. Petra sivolas, a odločen krmar. Letos obhajajo sveti oče Pjj X. petdesetletnico mašništva, kar daje nam vernim Slovencem povod posebnega veselja. Ko je Kristus Gospod ustanovil sveto cerkev, ji ni postavil kakega svetnega mogočneža, ali učenjaka, ali bogatina za poglavarja, marveč ubogega ribiča Petra, ki ni bil ne mogočen, ne učen, uei bogat. Njemu je govoril večno pomenljive besede: „Ti si Peter, t. j. skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev. In peklenska vrata je ne bodo premagala.“ In ta skala stoji še danes nepremagljivo; zgodovina dolgih dve tisoč let dokazuje resničnost Odrešenikovih be-sdd. Doslej še nobena burja ni omajala te trdne skale, dasi so se tekom stoletij celi legijoni sovražnih duhov vzdigovali zoper njo, ter jo s peklensko besnostjo v besedi in v dejanjur hoteli razrušiti. Odkod ta nepremagljivost? Saj je to delo božje, pričeto in nadaljevano od Kristusa, živega Boga. Drugi vzrok je pa edinost, ki združuje vse vernike vseh časov in vseh krajev okrog ite nerazrešljive skale, na kateri sedaj stoji odločni Pij X., ki klu-buje vsem sovražnim navalom. Dasi starček, je vendar neupogljiv, ker sloni na mogočni roki nevidnega poglavarja svete cerkve in se kot dober oče katoličanov veseli edinosti in otroške ljubezni svojih otrok, ki se ga drže in osredotočujejo v njem kakor potoki v reki, kakor veje v deblu, kakor žarki v solncu. Sicer imajo sv. oče tudi bridke očetovske težave, če se ozirajo na Francosko, kjer se katoliška cerkev tako kruto preganja ter ropa njeno premoženje; krvavi jim srce, ko se zlasti med učenjaki najdejo možje, ki trosijo proticerkvene nazore v svet, takozvani modernisti, katerim so pisali pred kratkim resno, a blagohotno očetovsko svarilo. V Rimu samem sveti oče nimajo nič veselega. 'Jetnik
so v svojem Vatikanu in ker je Rim prod kratkim dobil nekega žida-Iramasona za župana, zato so sv. oče odsvetovali in odpovedali romanje v Rim, ker no morejo jamčiti za varnost pobožnil^ romarjev. Mi Slovenci pa jim ostanemo zvesti sinovi ter se hočemo v tem letu ob vseh priložnostih spominjati zlatega jubileja Njih Svetosti!
Prav nenavaden jubilej pa obhaja letos naša širja domovina, mnogolična Avstrija. Od juga do severa, od izhoda do zahoda' livstrijskega ozemlja so bo letos slovesno praznoval izredni, dijamantni jubilej, šestdesetletnica vladanja predobrotljivega očeta avstrijskih narodov, Njih Veličanstva, presvit-lega cesarja Franca Jožefa T. Svetovna zgodovina pozna doslej le dve glavi, ki sta tako dolgo nosili vladarsko krono. Francoski kralj Ljudevit XIV. je vladal 72 let (1643-1715) in angleška kraljica Viktorija pa 63 let (1838-1901). Ttema se častno sme prištevati naš slavni vladar, ki (nosi že 60. leto težko avstrijsko žezlo v svoji desnici. Tembolj moramo hvaliti Boga ob tej izredni priložnosti, če pomislimo iz ene strani, koliko moč je Bog dal našemu deželnemu očetu, da je mogel tako junaško prenesti grozovite udarce, s katerimi ga je preobilno obiskovala bridka usoda. Gledati je moral, kako so v bitkah avstrijski vojaki prelivali kri, slišati je moral toliko joka in žalovanja svojih podanikov ob mnogih nesrečah, ob potresih in uimah. In kje je kaka nesreča, ki ni zadela njegove drage obitelji? Ali mu ni bela žena, kruta smrt, pobrala blage soproge, cesarice Elizabete, cesarjeviča Rudolfa, bra<-ta Maksimilijana? On stoji sam, neupognjen med strtimi, podprt z neomajnim zaupanjem v Boga. Tn kako blagonosno je dolgoletno vladanje tega Ijudo-mfilega skrbnega očeta! Svojim narodom je dal ustavo, vsled katere so se mogli vedno bolj razvijati v novodobnem smislu. Kako jp( napredovala trgovina in obrt, promet in osobito šolstvo. Svetovna zgodovina bo Francu Jožefu I. nemara posadila zaslužene lavorike na glavo. Ce samo površno pogledamo sivega vladarja na habsburškem prestolu na Dunaju, se ga pač moramo iz srca veseliti, ga spoštovati in ljubiti. Pri raznih shodih, zabavah v društvih in zasebnih hišah se mi, vrli Slovenci, prav živo spominjajmo letos teh znamenitih jubilejev, -častimo nebeško Mater, a spoštujmo tudi duhov-
„Nič ne de, bo pa zato nazadnje z rožami posuta", tolaži jo oče. V mladosti se naj uči spoznavati življenje in prenašati njega težo."
„Kaka nesreča se mu je prepetila, ko je bil primicijant", je nadaljevala mati. „Nikoli na svetu so ni zgodilo nobenemu primicijantu kaj takega, da bi se na večer pred novo sv. mašo, ko se v molitev zatopljen pripravlja na preimenitni dan, zrušil nad njim cerkveni obok in ga ,skoro ubil, tako, da je moral drugi dan opraviti svojo najsvelojšo daritev na zapuščenem oltarju v borni kapelici!"
„Hvalimo Boga", je dejal starec, „da se Romanu ni prigodila hujša nesreča! Sploh pa to ni nobena nesreča. Tam v Ameriki zidajo taka poslopja vse drugače, kakor tu pri nas; v enem tednu so menda zopet postavili novo cerkev."
„Pa s tem še ni rečeno, da ga ne morejo zadeti druge nezgode," je zopet povzela Terezija. „Nekaj mi zmiraj pravi, da je Roman najbrž bolan, ali pa je že umrl in midva ne izveva ničesar o tem."
Na to ne odgovori mož nobene besede, ampak tiho vstane ter gre k omari, iz katere privleče staro veliko knjigo ter jo položi na mizo. Bilo je sveto pismo z razlago. V tej knjigi sta stara zakonska Božidar in Terezija iskala tolažbo ob tihih večerih.
Potem se starec zopet vsede ter veli' pomenljivo: „Sedaj hočeva poslušati, kako naju bo poučilo in potolažilo sv. pismo". Naredita križ izmolita tiho Očenaš, na kar stari mož razmakne debelo knjigo in začne Čitati na strani, ki se je slučajno odprla:
„Molitev Jezusa, sinu Sirahovega. Častim te o Gospod, o kralj, in te hvalim Boga svojega Zveličarja;!'dastim tvojo ime, ker si mi bil pomočnik in varih in si rešil moje telo pogina, iz zanjke krivičnega jezika in ustnic lažnjivcev, in si mi bil pomočnik zoper mojo sovražnike. Tn si me po obilnem usmiljenju svojega imena rešil rjovečih, ki so me hoteli požreti; iz rok teh, ki so zalezovali mojo dušo; iz nadlog, ki so me obdajalle; iz stiskajočega plamena, ki me jo obdajal, da nisem zgorel sredi ognja; iz globočine peklenskega žrela in nečistega jezika in ,
lažnjive besede, kralja hudobije in krivičnega jezika. Hvali do smrti, moja duša, Gospoda; zakaj moje življenje se je bilo približalo že peklu. Od vseh strani sem bil obdan in ni ga bilo, da bi mi bil pomagal; po človeški pomoči sem se oziral in ni je bilo. Spomnil sem se, o Gospod, tvoje milosti in tega, kar si mi od nekdaj storil, ker otmeš nje, ki v tebe zaupajo, o Gospod, in jih rešiš iz rok narodov. Povzdignil si na zemlji mojo hišo, ko som prosil odvrnitve smrti. Klical sem Gospoda, Očeta svojega Gospoda, naj me no pušča brez pomoči na dan moje nadloge in takrat, ko me prevzetneži preganjajo. Hvalil bom tvoje ime neprenehoma in ga častil z zahvalo, zakaj uslišana je bila molitev. Rešil si me iz pogube in me otel v hudem času. Zavoljo tega te bom častil in hvalil in blagoslavljal ime Gospodovo."
Globoka tišina je Zavladala zal trenotek v sobi, ko je mož prenehal čitati. Solza žalosti in ljubezni je lesketala v materinem očesu, ki je zvesto poslušala branje ter na to pripomnila: „Ce te besede veljajo našemu Romanu, potem še pač njegova trnjeva pot ni končana in nas vse še čakajo bridke ure, ako nam ne pomaga ljubi Bog. O najdražji Roman, ti si bil najpridnejši in najpohlevnejši izmed vseh in ravno ti moraš največ trpeti! Zakaj si nas vendar zapustil ter šel od doma?"
Oče Božidar skuša tolažiti žalujočo ženo ter ji pravi: „Daj si vendar dopovedati! Kdo pa trdi, da zadeva vse to, kar sva brala, ravno našega Romana? To je le splošna resnica, ki se utegne dogoditi vsak dan, ki pa se pri posameznih ljudeh lahko izteče najboljše."
Tako sta obhajala sveti večer naša znanca v majhni vasici v Alzaciji. Ko je potem pozno v noč ugasnila luč v njuni sobici in je blaženi mir svetega večera zazibal celo vasico v sladko spanje, tedaj so se sklenili koščeni prsti skrbno matere k molitvi in črez njene vsahle ustnice je šuštela vroča prošnja za ljubega sinka, ki je bival v tujini, morda nesrečen.
(Konec prihodnjič.)
nega in deželnega očeta, da se izpolnijo nad nami svetopisemsko besede: „Iz vsega srca spoštuj svojega očeta, da pride nad te njegov blagoslov, in da njegov blagoslov ostane do konca. “	jek.
Okoli po svetu.
Zdravje cesarjevo je stalno dobro. O Božiču jo celo nekaterim nadvojvodinjam naredil božične obiske.
Na Dunaju se je dne 21. dec.- pr. 1. dezerter, žid Leopold Goldsehmidt preoblekel v uniformo lajt-nanta ter ^ot tak dobil v arzenalu ključe od blagajne. Odnesel je blizu 30.000 K ter ušel. A bavarskim orožnikom se je posrečilo, ujeti drznega tička.
Nagodba z Ogrsko je sklenjena in od cesarja potrjena.
Kitajska namerava dati v kratkem državi ustavo. •Nemci nameravajo ustanoviti za celo Avstrijo nemški narodni svet' iJn nas pa so slovenski libe-ralcj še majiniega štajerskega podrli.
italijanski naučni minister Kava je nameraval odpraviti verouauk iz šol. 8 svojem predlogom je v državnem svetu pogorel. Ljudstvo ogorčeno na shodili po ceh Italiji ugovarja proti temu predlogu.
perzijski sali je ugodil zahtevam parlamenta, j|;| zato se vrača v .Teheran mir.
Nemški listi poročajo, da ne bo sklican deželni zbor štajerski v januarju.
Nov puik. Uaiauovi so nanovo štajersko koroški gors&i „opmuaraiu poiK.
Slovenci, — v Lurd! i. Kdaj pojdemoi' Odrinemo v ponedeljek dne 11. maj,a;	vrnemo se v
souoto 23, maja. Uomauje se bo torej vršilo v Ala-rijinem mesecu. .Trajalo bo 13 dm. .V Lurdu bomo 4 dni.
2,	Kje pojdemoi', P.o ti-le črti: Ljubljana—Beljak—iranzeiisiesie—lnomost—liiusiedelii — nuzern— Bern—Uenk-Lypn—Avignon—Cette—Toulouse — Xar-bes—Lourdes (Lurd),
Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Pourvier pri Lyonu,in P.a-ray,-ie-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in. ondi opravili svojo pobožnost,	*
4.	Koliko bo stalo?, L razred 520 K, ii. 400 K, 111, 260 K,
„V, tej svoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu: hrana (pdj liiomosta dalje, do inomosta nazajj, prenočišče, vozovi za romarja in njih prtljago itd., aj .V, vagonih bodo:
potniki 1, razreda po 4 v enem kupeju, potniki 11. razreda po 0 v enem kupeju, potniki 111. razreda po b v enem kupeju.
b) Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebej. .V. manjših krajih Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika m vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam.
ej Prenočevalo se bo v hotelih, in sicer: potniki 1. razreda imajo vsak svojo sobo, potniki II. razreda sta 2 v eni sobi, potniki III, razreda so 3—5 v eni sobi z ravno liko posteljami,
6) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se razredih^
Ker ima torej II. razred ne samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča II. razred.
5,	Obstal bo vlak nateh-le postajah: Ljubljana državni kolodvor (v Šiški)—Škofja Loka—Kranj—Lesce—Jesenice—Podroščica—Beljak. Na enem teh kolodvorov bo treba vstopitL
6.	Kje se je treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Uprav-ništvo „Slovenca11 v Ljubljani. Oglasiti se je treba do zadnjega sušca.
Kdaj in kako je treba plačati? Koj ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dve poštno-branilni položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto dopo-slati 10 K za pripravljalno troške, ostala glavna svota (po odtegnjenih 10 K) se pa mora doposlati vsaj do 15, aprila. Lahko se pa tudi cela sveta od-
šteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati.
Romarji zunaj avstrijskih mej, s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države.
Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo svota vrnila. Odtegnila se bo samo mala svotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj 3 dni prej brzojavno ali v priporočenemu pismu.
Liberalen list zaspal. Narodna napredna s ranka v Ljubljani je začela pred meseci izdajati tednik „Slovenijo,“ ki pa je sedaj mirno brez naročnikov zaspal.
Iz Amerike se trumoma vračajo delavci. Mnoga podjetja so se opustila, druga omejila svoj delokrog in za to se odpuščajo delavci v velikem številu. V Ameriko iti, se torej mora sedaj odločno vsakemu odsvetovati. Tudi c. kr. okrajno glavarstvo nam je poslalo odlok, ki v njem svari prod izseljevanjem v Ameriko. Kdor pa ne uboga, ga tepe nadloga.
V Trstu je začel izhajati nov list, ki bo urejevan v katoliškem in	slovensko-n a rodnem duhu.
Imenuje se „Zarja." Izhaja vsako soboto zjutraj s štirinajstdnevno prilogo „Društveni prijatelj." Stane 6 kron na leto.
Ječe pri okrožnih in okrajnih sodiščih. Pravosodno ministrstvo je ukazalo, da se ječa ne bo mogla več presedeti pri okrožnih in okrajnih sodiščih, ki nimajo za to pripravnih prostorov. „Ječa" se zamore v bodoče presedeti le po kaznilnicah.
Razgled po domovini, poslano.
Podpisana javno naznanita, da nista v nobeni zvezi s protiversko „Narodno stranko“ in od te stranke postavljenim kandidatom za deželni zbor. Slučaj, da sva brata od imenovane stranko postavljenega kandidata, ni nobeno priporočilo, in zato odločno ugovarjava, da se najino ime in stan zlorablja v agitatorične namene za „Narodno stranko11 in od nje postavljenih kandidatov.
Sv. Jernej, 28. decembra 1907.
franc Zdolšek, župnik.
Sv. Štefan, dne 28. decembra 1907.
Andrej Zdolšek, župnik. Imenovanje. Za glavnega učitelja na moškem učiteljišču v Mariboru sta imenovana dr. Frid. Nowotny in Gabrijel Majcen.
Vransko. C. kr. sodnijski oficial g. Matija Sevnik pojde v pokoj. Na njegovo mesto pride bivši narednik Grafenauer iz Maribora.
Laporje. Blizu Laporja so zasledili premog. Misli sc, da se raztega ta žila od Laporja črez Vrhole do Makol. Že pred mnogimi leti so našli na večih mestih premog. Zdaj so baje poslali premog na Dunaj, da se preišče, kake vrste da je in ali bi se izplačalo ga izkopavati ali ne.
Zavrč. Odslej se bo pri nas pošta raznašala po trikrat v tednu. Nabiralniki so v Goričaku, v Belskem vrhu, Gorenjskem vrhu iu Turškem vrhu.
V Laporski občini so bile dne 16. doc. volitve v občinski zastop. Izvoljeni so vrli narodni možje. 111. razred: Ašič Franc, Sušnik Fr., Medved Martin; II. razr. Sagadin Janez, Goloc Stef., Martinšok Štef.; I. razr.: Rak Lovro, Javornik Fr. in Kresnik Mih.
Studenice, v preteklem letu 1907. je bilo v naši župniji poročenih 8 parov. Rojenih je bilo 39. Umrlo jih je 25. Obhajancev je bilo 17.835.
Studenice. ITineskov „Čebelice" v teku enega leta je že nad 1000 K. „Čebelica" je torej res velikega pomena kot posredovalka k varčvanju, zlasti za mladino.
Mariborska policija je ob novem lotu dobila pruske pikelhavbe.
Zibika pri Šmarju 24. letni fant Anton Orač je vasoval pod oknom 22 let stare omoiene Ane Močnik. Trije fantje so ga zalotili in ubili. Fantje, ali vas zastonj svarimo pred ponočevanjem?
Gomilsko. Zjutraj, dne 30. dec. sta našla dva kmeta iz St. Jurija ob Taboru mrtvega človeka, ki je fežal za državno cesto. Poleg njega je\ ležal nabit revolver. Ponesrečenec ima prebito glavo. Star je okrog 30 let in je lepo oblečen. Ko so ga pozneje preiskali, niso načli pri njem nič drugega,, kakor robec, na katerem so bile začetne črke E, K» Prepeljali so
ga v mrtvašnico mt Gomilskem. Sumi se, da se je zgodil zločin, a najbrž je neznanec samomorilec'.
Od meje. Mi smo res srečen narod! Naši ljubeznivi prijatelji Nemci so nam kaj postrežljivi. Postavljajo nam šole, pošljejo svoje učitelje, samo deco jim moramo izročiti. Ponekod se ljudje res čutijo srečne, če jim ni treba na svoje stroške zi(dati dragih šolskih stavb. A navadno tudi prepozno spoznajo, da imajo pri svoji deci neizmerno škodo, ki se ne da več popraviti. Nedolžna slovenska deca pride v nemško šolo, kjer se jej vtepa v glavo okorna nemška beseda, a ker je ne razume, zgubi veselje do učenja in ostane navadno topa. Dejstvo, nepobito dejstvo je, da vzgajajo šulleranjske šole med slovenskim ljudstvom večinoma samo topoglave — analiabete; — Ob severno-vzhodni, slov. - nemški meji ob Muri ima „Schulver-eiu“ že več takih „zglednih" šol, n. pr. na Ščavnici, na Sladki gori pri Cmureku, vi St. liju in drugod. Na Sladki gori pri Cmureku ima „Schulver-ehr tako svojo mučilnico z<a tamošnjo slovensko deco. V to šolo so všolane občine: Sladka gora, polovica Selnice ob Muri, Silaški vrh in del Somarta. Slovenskih otrok v tej šoli je okrog 7G'—80 %. V tej šoli je slovenskim otrokom strogo prepovedano besedico slovenski izpregovoriti. In stariši vse to mirno gledajo. Vendar tudi tej potrpežljivosti mora biti enkrat konec! Z a s 1 o v e n s k e o t r o k e s 1 o v e n-skašola! — „Schulverein“ je to leto to svojo šolo povečal, da bi še več slovenskih otrok iz župnij Sv. Jakoba in Marije Snežne se tamkaj odtujevalo milemu maternemu jeziku. In sedaj gre baje sila trda za potrebni denar. Iz tega vzroka hoče „Schulverein" prisiliti pristojne občine, da bi mu pri stavbi pomagale. A tega nikar, slovenski kmetje! Raje si postavimo kje v bližini svojo pošteno šolo! Ti pa Slovenija hiti svojim obmejnim bratom na pomoč!
Volitev v deželni zbor! Dne 30. decembra so Vrli slovenski kmetje iz okrajev Celje, Vransko, Gornji grad, Laško, Šmarje, Konjice v Celju določili svojega kandidata za deželni zbor.
Po temeljitem posvetovanju se je postavil za kandidata slovenskih katoliških kmetov Alojzij Terglav,
kmet v St. Petru v Savinjski dolini.
Njegov čist značaj, njegova velika razumnost in njegovo trdno slovensko in katoliško prepričanje je daleč na okoli znano. Ko se je izvedelo v slovenskih kmečkih krogih za to kandidaturo, je šel en glas, namreč: Dobro ste izbrali!
Nasprotni stranki se jo vsilil za kandidata mož, ki še je pred letom in dnevom bil — Stajerči-janec. S tem je za slovensko in krščansko mislečega kmeta vse povedano.
Sedaj imamo katoliško-narodni kmetje svojega kandidata, sedaj pa tudi na delo.
Alojzij Terglav,
kmet v St. Petru v Savinjski dolini, je naš kandidat,, naj živi! Naprej do zmage!
Braslovče. Z navdušenjem pozdravljamo vest, da se vrli „Naš Dom“ razširi in nas ob novem letu obišče v večji obliki. Lep napredek, ki se ga vsak rodoljub lahko veseli! S ponosom lahko rečemo: „Mi gremo naprej".
„Slovenski Gospodar" naj imajo kmetje gospodarji a „Naš Dom" bomo imeli mi sinovi in hčere. Vsak zaveden fant ali dekle naj se naroči na njega.
Na noge torej slovenska mladina, razširjaj svoje glasilo. Vsak naročnik naj skrbi, da pridobi še vsaj dva druga.
Prepričana sem, da kdor se enkrat naroči na „Naš Dom", da ga gotovo ne opusti več, naj stane kolikor hpče. „Naš Dom" nam, kakor že ime pove, neti in krepi ljubezen do doma, do mile domovine in slovenskega jezika, ter deluje za mladinsko organizacijo. Zato pa vsem zavednim mladim rodoljubom kličem: „Agitirajte za njega!" Se z večjim ponosom bomo lahko rekli: „Mi smo prišli že daleč, a še gremo naprej, mi mladi!"
Vsem mladim rodoljubom iskren pozdrav in veselo novo leto želi
Zavedna mladenka.
Staj. deželni zbor bo tudi v letu 1908 priredil viničarske tečaje, na katerih se bodo temeljito izobrazili preddelavci in viničarji za amerikanske nasade in sadonosnike.
Tla sprejem v eniegia teh tečajev morajo prosilci vložiti do 16. januarja 1908. prošnjo na de-
želni odbor. V prošnji je natanko navesti, v kateri kraj želi prosilec. Prošnji je priložiti: 1. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, 2. nravstveno spričevalo od župnijskega urada, 3. dokazilo, da je star 16. let. 4. odpustno spričevalo iz ljudske šole.
Pri vstopu se mora vsak zavezati od 15. februarja do 1. decembra 1908 neprenehoma ostati v tečaju in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa navodila deželnih strokovnjakov.
Ormož. Gg. Pr. Košir in Ciril Bobič sta imenovana za suplenta na Runču: gdč. R. Majcenovič je nameščena kot suplentinja pri Vleliki nedelji; gospica Leonida Herzog na ormoški okoliški šoli.
Celjski okrajni zastop je po 20 letih padel zopet v nemške roke. Kam plovemo?
Jareninske novice. Dne 24. decembra je umrl pri nas dvorski gospod, ki je bil posebno priljubljen pri svojih podložnih. Bolehal je skoraj celo življenje. Vendar je dosegel 45 let. Zmerno življenje pač veliko pomaga.. Tudi jetičen človek lahko doseže visoko starost, samo paziti mora na se. j Na Steianovo je bil pogreb. Udeležilo se je pogreba 18 duhovnikov in nad 1000 ljudi. Pogreb je vodil ad-montski opat vlč. pater Oswin. Krasne besede na daleko znanega govornika vlč. g. profesorja dr. Medveda so segle vsem globoko v srce. Pri dvoru, v cerkvi in na pokopališču so mu zapeli v slovo naši slavčki pod vodstvom neutrudnega pevovodje g. Conča. Naj dragi gospod mirno počiva! — Zadnjo nedeljo lanskega letet smo imeli shod v Čitalnici. Deklamirala se je pesem „Prišel je kralj miru!" V, mladeniču Francu Spari smo spoznali vrlega • govornika. Gotovo ima on mnogo talentov za govornika. Naj jih nikar ne pokoplje. Kdor hoče govornik biti, mora se pač vedno vežbati in pridno brati. Zadnjo nedeljo meseca januarja, to je 26,, imamo zopet poučen shod. — Zadnjič smo poročali, da neki iz šole izstopli fant v Kaniži še ni krščen. Resnici na ljubo moramo to popraviti. Sodnija je sicer trdila tako, a župni urad je preiskal celo zadevo, in pokazalo se je, da je dotični fant kristjan, ne pa jucl ali hajd. — Velevažnega zadružnega tečaja v Mariboru se udeležita od nas dva mladeniča.
i
Koroške novice.
Celovec. Občni zbor kršč. soc. zveze za Koroško se vrši 12. t. m. Zvečer se bo v dvorani rokodelskega društva predstavljala Medvedova drama: „Za pravdo in srce."
Skocijan. Vsakoletni naš. narodni praznik — dan sv. Stefana — je dal domačemu „bralnemu društvu" zopet priliko zbrati svoje ude in somišljenike pod svojim okriljem. Vkljub skrajno slabemu vremenu je prehitelo prav mnogo občinstva domačega in sosednjega, na naš poziv k „Majarju". Šentjurski župnik g. Poljanec je zbranim opisal hrabro in domoljubno, pravično in verno življenje „očeta" Rade-kega, — Češkega rojaka in slavnega vojskovodja avstrijskega — katerega smrtni dan se ponovi dne 8. januarja 1908. že 50. Z glasnim pritrjevanjem in vidnim zanimanjem so poslušalci dokazali, da jim je bil govor zelo po godu. V sledečih igrokazih pa nas je najbolje kratkočasila naša mladina. Dekleta so uprizorila „Kukavica — modra ptica", fantje pa „Od hiše" in burko „Kmet in fotograf". In vse to so se igralci prav dobro naučili v dobrih dveh tednih. Slava jim! Istotako vsa čast društvenemu pevskemu zboru in hvala za sodelovanje! Pri odhodu smo si rekli: Na skorajšnje svidenje! — Bog daj!
Prste Si je odrezala s Htrojem za rezanje klaje gostilničarka Griinvvald v Št. Danijelu v Zgor. Ziljski dolini.
Celovec. Trafikantu Sova se je na novega leta dan spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je nogo zlomil. — Služkinja Marija Krasnik je na novo leto obhajala 50-letnico, odkar služi pri rodovini Pnk.
V Pliberku na Koroškem je prazno zdravniško mesto. Opozarjamo slovenske zdravnike na to važno mesto.;
Železniška nesreča na Silvestrov večer. Z vlaka,
ki odhaja iz Beljaka ob tričetrt 6 zvečer, je na Jezernici padel sprevodnik, ki jo hotel skočiti na vlak. Odrezalo mu je nogo nad kolenom. S prihodnjim vlakom so ga prepeljali v Beljak.
Železnični postajici Kotmaraves in Št. Janž v Rožni dolini sta se otvorili za osebni in prtljažni promet.
Št. Jakob v Rožu. Pri občinski volitvi so v vseh treh razredih izvoljeni slovenski možje.
Društvena kronika.
Konjice. Bralno društvo za konjiško okolico bo imelo svoj letni občni zbor 19. t, m. popoldan po večernicah v društveni sobi. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov, volitev novega odbora in sprejem novih udov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Laporje. Izobraževalno društvo pripravlja lepo igro „Božični večer “
Izobraževalno kmečko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico, priredi v nedeljo dne 19. januarja 1908. popoldne po blagoslovu svoje mesečno zborovanje, pri gosp. Fišerju v Št. Martinu. K obilni udeležbi vabi odbor.
V Trbovljah bo prihodnji mesec socialni kurz.
Ljutomer. „Slov. pevsko društvo" je k V. redni skupščini „Zveze slov. pevskih društev," ki se je dne 29. dec. pr. 1. vršila v Ljubljani, kot zastopnici odposlalo gospici Henrijeto Škrlec in Elzo Repič.
Sv. Miklavž blizu Ormoža. „Naš Dom“ in „Slov. Gospodar" kaj rada poročata o delovanju bralnih društev; torej boš ljubi „Naš Dom" gotovo z veseljem sprejel par vrstic o našem bralnem društvu! Kaj radi segamo po knjigah, sraj pa tudi dobivamo krasne povesti v „Ljudski" itn „Leposlovni knjižnici", kateri je naročil Oidbor, in katerih smo dobili dozdaj po 4 zvezke. Meni, tako moram reči, najbolj ugaja 4. zvezek „Ljudske knjižnice": „Zadnja kmečka vojaka", ker me vodi nazaj v tiste strašne čase, ko še kmet ni bil človek; pri tem hvalim Boga, da zdaj ni več tako! Pa tudi predavanju imamo iv našem bralnem društvu. Spominjam se z veseljem predavanja gospoda profesorja dr. Kovačiča, ki so nam ravno govorili o kmečkem vprašanju. Ne smete pa misliti, da je bilo prvo in zadnje predavanje, eno smo; imeli že prej v nedeljo po sv. Cirilu in Metodu, in novembra smo že zopet imeli tri predavanja. C. g. kaplan nam je govoril o državni ustavi in nam obljubil še več. Mla-denči, bodočnost je naša! Zato pa prihajajte k predavanjem, da spoznate našo državo, svoje pravice v njej in dolžnosti, katere bodote-morali menda v kratkem že izpolnjevati! No poslušajte tistih, ki, vas odvračajo od predavanj, to niso vaši prijatelji, kakor tisti ni prijatelj otroka, ki ga ne pusti v šolo!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Kaj veselo gibanje za vse dobro je zavladalo pri nas. Naše izobraževalno društvo je pričelo 10. nov. z izposoje-vanjem knjig. V prvih šestih tednih so si udje izposodili 300 knjig. To je gotovo krasen uspeh našega društva, ki šteje že 80 udov. Posebno se za društvo zanimajo mladeniči in dekleta. Naši mladeniči se že pridno pripravljajo na prvo mladeniško slavnost. Kaj bo vse na vsporedu takrat,, še sedaj ne izdamo. Pa nad vse lepo bo gotovo. — Dekliška Marijina družba že šteje 84 članic. Tretjo adventno nedeljo se je vpeljala mladeniška Marijina družba, h kateri že prav bridno .pristopajo mladeniči. — Po novem letu že začne delovati „Hranilnica in posojilnica" za našo župnijo. Snuje se tudi kmetijska podružnica za župnijo Sv. Peter, Sv. Emo in Zibiko. Naj Bog blagoslovi vsa ta koristna podjetja in potrebne naprave, da bodo lahko prav veliko koristile našemu za pravi napredek res vnetemu kmečkemu prebivalstvu.
Mladini.
Pismo slovenskim mladeničem.
i.
Predragi mladeniči! Nekaj mi zdaj leži o božičnih praznikih in ob novem letu posebnojna srcu In kaj bi bilo to? Ne bom takoj povedal. Predao sem začel pisati ta list, bral sem v nekem katoliškem dnevniku to le: V Berolinn imajo socialni demokrati jako razširjen list: Vorvvarts. Pred kratkim so napravili ti rdečkarji „rdečo nedeljo." Vsi pristaši organizirane socialne demokracijo so se ponudili uprav-ništvu „Vomiirts-a" v agitacijo za list. Cel dan, celo nedeljo so agitirali po vseh hišah v Berolinu za svoj list in pridobili več tisoč novih naročnikov. Kaka navdušenost!
Praški socialni demokratje so sklenili, da hočejo cele božične praznike samo za to porabiti, da bodo agitirali za svoj brezverski časnik „Pravo lidu." Cel teden bodo nosili od hiše do hiše ta časnik, da dobijo kjer le mogoče nove naročnike. Tisočeri so se oglasili za razširjevanje tega lista. Vsaka hiša ima že svojega določenega agitatorja. Nekaj enakega so že storili dunajski socialni demokratje za svoj brezverski dnevnik „Delnicke listy." Kaj ti ljudje storijo
za svoje časnike! Delavca, ki je v socialnodemokratični stranki, pa nima socialnodemokratičnega glasila, izbacnejo iz organizacije. Glejte, mladeniči, ti toliko storijo za razširjenje brezvorstva, mi pa bi naj roke križem držali! Ti toliko storijo za slabo stvar, mi pa nič nebi storili za dobro? Ali bomo mi imeli manje razuma ko ti? Ali si bomo dali predbacivati, da smo leni in da no razumemo velikih potreb današnjih časov?
Mladeniči slovenski, agitirajte zdaj ob novem letu za svoje dobro, krščanske liste! Razširjajte jih! Vsak naj gleda, da bo dobil vsaj enega naročnika za kak dober naš časnik. Nek veliki škof so rekli: „Dobre krščanske listo | razširjati je ravno tako dobro delo kakor molitev." Razšir-i jajte „Gospodarja," „Bogoljuba," Glasnik," posebno pa svoje glasilo mladin ski list „Naš Dom " Veselje je prešinilo moje srce, ko sem zvedel, da bo izhajal „Naš Dom" od novega leta naprej v večji obliki in da bo od i zdaj naprej zgolj mladinski list. Torej na delo za „Naš j Dom." To je zdaj Vaš list, fantje! Naj ne bo fanta ki j ga ne bi imel. Mladeniči, razvrstite se, in vsak izmed Vas j naj prevzame nekaj hiš in v to naj s;re agitirat za „Naš j Dom." Naj ga pokaže ljudem, naj jim kaj naprej bere in j naj jih navdušuje k naročit/i. Pred par leti sem navdušil j nekega fanta, da je šel od hiše do lihe agitirat za „Naš ! Dom." Prihodnjo nedeljo mi je prinesel 85 naročnikov. Glejte, kaj lehko stori mladenič, če le hoče.
Ne bom tega fanta nikdar pozabil. Dal sem mu ime „apostol dobrega lista." Nemški katoliški mladeniči imajo svoj izvrsten list „Edehveis." Nekateri fantje so v eni župniji pridobili listu po 100 naročnikov. Bili so v listu ti vrli apostoli imenoma našteti. List ima že nad 10.000 naročnikov. Torej fantje le na agitacijo! Vrli in dobri sto naši fantje. Pa veste, česa Vam včasi manjka? Poguma manjka, navdušenosti za dobro stvar manjka velikokrat 1 Nič se ne vstrašite nasprotnikov! Strah pred ljudmi je nespameten in sramoten.
Dragi mi mladi!
Sprejmite od svojega tovariša in sobojevnika iz Slov. goric najprisr-nejši pozdrav k novemu letu! Sprejmite pa i tudi nekoliko trdnih sklepov, po katerih se hočemo v novem ! letu ravnati in delovati, v korist svojo, versko, domovinsko in narodno!
1.	Širimo dobre slov. kat. časnike, med znanci, prijatelji, sorodniki, sedaj o novem letu naj ne bodo nobena hiša, ktera ne bi imela vsaj enega dobrega slovenskega časnika.
2.	Zatirajmo z vsemi močmi liberalno in protiversko ! časopisje.
3.	Nagovarajmo nezavedne in njih podučimo, kaj ko-; risti čitanje dobrih slov. kat. časopisov in knjig in nasprotno I kako škoduje slabo berilo. Vzbujajmo veselje do čitanja.
4.	Podpirajmo z besedo in vzgledom Družbo sv. Mo-i horja, ter nji nabirajmo novih udov.
5.	Ob volitvah neumorno agitirajmo za kat. in narod-| nega kandidata. Pokažimo si'oj o versko in narodno jirepri-} Čanje vsi od prvega do zadnjega, storimo svojo politično ! dolžnost.
6.	Dopisujmo marljivo v naše časnike, novice iz domačega kraja, zlasti take, ki se tičejo zavednosti in narodnosti v bodrilo mlačnežem in zaspancem. Sestavljajmo gospodarske izkušnje in članke v izobrazbo. Tekmujmo vtem, da ne bodo naši časniki prazni in nezanimivi.
7.	Komur je mogoče, naj vpliva na župane, bodisi z besedo ali z dejanjem, da bodo postali zavedni Slovenci, v uradovanju in javnih napisih. V tem oziru je dela še veliko.
8.	Izobražujmo se! Lepo priložnost izobraževati se imamo zlasti v naših društvih, v mladeniških in dekliških zvezah. Žal, da se te v mnogih krajih zanemarjajo. Zlati čas je nastopil sedaj, da si skrbimo za svojo korist za neprecenljivo samoizobrazbo. Samo volje in poguma je treba. Na delo, na delo torej!
9.	Nabirajmo novih članov in članic našim društvom med prijatelji in prijateljicami in sosedi, med znanci!
10.	Mladeniči udeležimo se v najobilnejšetn številu podučnih tečajev, katere priredi] Slov. kršč. soc. zveza v bodočem času.
11.	Podpirajmo slovenske dobrodelne namene in zavode z obilnimi prispevki!
12.	Podpirajmo slovenske narodne trgovce, ogibajmo pa se nemčurskih in liberalnih trgovin in gostiln ! V gostilnah zahtevajmo slov. časopise. Sveta dolžnost trgovcev in gostilničarjev pa je, da nam postrežejo z dobrim blagom in da ne zlorabljajo narodnosti v sebične namene.
13.	Pokažimo vedno in povsod da smo verni sinovi in hčere majke Slovenije in sv. vere.
14.	Svoje narodno prepričanje pokažimo povsod, tudi pred nasprotnikom. Mladenič, ko greš na nabor, v svet, v
tujino, ostani zvest Slovenec, dekle, zvesta Slovenka do groba!
vse svoje dohodjce in stroške. To je dandanes po-j treba, ako bodemo napredovati v kmetijstvu. Ce
Predragi mi! Pokažimo, da v naših žilah teče pogumna | vedno in vestno zapisujemo stroške in dohodke, potem kri, d davna, kri po napredku hrepeneča kri! Storite poteh j najlažje izračunimo, kaj nam več nese in se boljo iz-skromnih nasvet'h in postali bomo strah in trepet svojih ; plača pri gospodarstvu. To je pa prvi korak k na-
zatirdcev. „Naprej" bodi naše geslo, naprej čroz trupla j predku. Kajti umen gospodar bo opustil to, kar mu svojih narodomorcev do boljše bodočnosti! Vse za vero, j nič ali le malo nese, in se bo vrgel na to, kar mu dom, cesarja in za samoizobraibo.
Mladenič h lepih Slovenskih goric.
Premišljevanje slovenske mladenke. — Iz Mur-
največ nese. S takim zapisovanjem pa tudi izvemo, katerih stroškov se je treba izogibati. Redno zapisovanje je najboljši kažipot k varčnosti, ki je danskega polja. —,Sveti dan — popoldne Sama sem doma; j danes kmetu veliko bolj potrebna, kakor kedaj poprej.
vse je šlo k večernicam; jaz sem danes prevzela posel čuvaja. — Po opravljenem delu sedem v sobo k oknu.
Pred menoj na mizici lože časniki in knjige bralnega društva.
Vesehla sem se bila že čitanja. Začnem — a nič mi kaj ‘ ne gre. Razne druge misli in spomini mi rojijo po glavi. ’
Ne vem, zakaj se ravno danes že moram — nehote — j spominjati zadnjega svojega šolskega dneva. Res vršilo se
je takrat vse po navadnem redn. Sklep je bil razdelitev | o šk(Kll''7adr odj)Tsa'ld^dar so' namreč ‘podlaga'zir'po-odpustme — in nagovor učiteljice odhajajočim. Resne po- | jeptev podpor.
Pozor občine! V smislu naredb notranjega ministrstva, izdani Ji na podlagi posvetovanj v podpornem odseku državnega zbora, poživljamo občine, da vsa,k slučaj škode po uimah (po toči, mrazu, suši itd.) naznanijo politični oblasti in zahtevajo odpis davka, četudi je odpis malenkosten. Ce je manj kot !4 poškodovano, se davek ne odpiše. Uradne poizvedbe
meniji ve besede so nam vsem segale v srce. O celem govoru pa so posebno živo odmevale v meni te sklepne besede: „Deklica, ki stopiš sedaj v javno življenje, tebe opozarjam, da nikdar ne pozabiš, kdo da si. Ti si prvič krščansko dekle, ti si drugič — kmečko dekle, ti si tretjič — slovensko dekle. Kot krščansko dekle imaš dolžnost biti pobožna in vrla, imaš' pa tudi dolžnost, da zastopaš to svoje načelo povsod in vsikdar, da braniš z vso odločnostjo svetinjo svete vere! Kmečko dekle pa mora biti delavno dekle. Delavnost v vsakem ozirn pripelje kmeta do blagostanja, do sreče. Domača hčerka pa v dosego tega ci ja veliko pripomore. Ti si pa tudi slovensko dekle. Ti pripadaš narodu, na katerega si lahko ponosna. Ne sramuj se nikdar svojega materinega jezika; deluj v prospeh naroda kjerkoli le moreš! —• čitaj pridno primerne časnike in knjige; izo brazuj se v prostih uricah, posebno po zimi, da boš tudi ti zmožna stati na braniku tar pomagati bojujočemu se moštvu! — Bodi značajna, neupogljiva! Združujoč lastnosti krščanske, kmečke in slovenske mladenke boš ti ponos krščanskega slovenskega naroda!" Te besede torej mi danes rojijo po glavi. Ali setu se vedno po njih ravnala? — Ne vem; nimam menda popolnoma čiste vesti. — A v bodoče hoče biti v istim' pra\ o krščansko, kmečko, slovensko dekle
Mnropoljanka.
Zelenjava za bolnike in okrevajoče dobra in potrebna. Zdrav naj je vse, kar skrbna gospodinja pripravi; posebno otrhk ne navadi izbirati — drugače je pri bolnih. Pogosto je od postrežbe za časa bo'ozni odvisno celo pozneje življenje, zato je sveta dolžno t vaša, nič zanemariti in vse storiti, kar koristi bolniku. Kaj bi pripravila? zdravnik
večkrat ukazuje le pečeno meso — pa ali ga ni, ali ga j prisilnega postopanja
Razglas e. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 22. decembra 11107. štev. 34420 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v 1. četrtletju 1908. Tekom I. četrtletja 1908. postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1908, 2. mesečni obrok dne 29. februarja 1908, 3. mesečni obrok dne 31. sušca 1908. II. Občna pridobnina in pridobnina pod-jetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrt-letni obrok dne 1. januarja 1908. Ako sc navedni davki, oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. brej 17, tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1.3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z do-teklimi zamudnimi obrestmi vred potom predpisanega
sirota bolnik noče dolgo uživati. Menjaj hrano, posebno bolnemu, da se ne naveliča.
Res je meso tečno in redilno, za to pa le ne sme izostati zelenjava, ki je radi obilnih solij celo prepotrebna, ker tvorijo kri, vzhajajo občnt sitosti in pospešnjejo prebavo.
Posamezno vrste zelenjave posebno dobro uplivajo na nekatere organe: Špinača in regrat dobro npliva na ledvico, beluš ali šparge'j Čisli kri, zelena oživlja živce, repa bela in rumena in redkvica vibuja tek, salata in k umore hlade, česen pa, je zelo zdrav, ker oživlja kri, da se začne redno pretakati in izloča slino in žeiodični sok, ki pospešuje prebavo.
Najnavdnejša je špinača, ki ima poleg žvepla za živce obilo železa za kri. kar bledičnim nadmnestnje železne kapljice ir babice ali pilnle. Najboljše je za bolne z mlekom ali z juho zalita.
Beluš ali špargelj je že stari Plinij imenoval: „Najboljše za želodec." Zdravniki trdijo, da je zelo lahko prebavna jed. Kuha se v vodi, ohladi in osoli, potem se mu prilije žlico dobrega olja in malo limonovega soka.
Karfijol ali cvetača je najlaglje prebavno zelje. Pripravi se kot juha ali pa kot salata.
Pesa ali rona je lahko prebavna in redi in hladi kri. Kdor je bolen na želodca ali črevesu, naj jo je malo skisano brez otja.
Zelen grah je tudi lahka tečna jed. Z maslom vkuhan in z juho zu!i: je najboljši; ako ga ohladiš za salato, ne
okisaj ga z jesihom.
Glavata salata ima v sebi obilo železa — hladi in ugaja vsakemu bolniku, le prekisla ne sme biti. Okisaj jo z limono.
Najbolj priporočajo zdravniki rabarbaro, ker oživlja celo telo. Kuhati se ne smo v kovinasti ampak v lončeni posodi.
Rnzho blago.
Zapisujmo svoje dohodke in stroške pri go-spodarstvu. Kmetovalce, ki zna pisati naj zapisuje
Salata po zimi. Kiko željno pričakujemo čas, ko nam bo zopet mogoče dobiti salate. Niti najboljši kompot mi je popolnoma ne nadomesti. Zato se trudi vsaka dobra gospodinja tudi tedaj poskrbeti salate, ko je ni lahko dobiti; seveda to ni prava, ni ona hladilna voljna salata in vendar nam je dobro došla. Oglejmo si jo.
Zelena je povsod znana, če tudi ni povsod enako priljubljena. Korenine skuhamo, no preveč, potom jo narežemo v tanke liste, denemo v skledo polijemo z jesihom in oljem zmešamo in pretresemo s poprom.
Zelnata salata. Zelnato glavo zrežemo v tanke rezance. V jesih vržemo kos surovega masla in malo soli ter pustimo zavreti; kadar najbolj vre, denemo vanj zrezano zelje kuhat pa kmalu ga vzamemo ven in denemo v skledo, kjer ga malo popramo in polijemo s kuhanim jesihom ter toplo prinesemo na mizo. Iz ostankov govejega mesa ali sploh iz kuhanega mesa pripravimo lahko prav okusno salato. Meso zreži v kocke in ga zmešaj s čebulo, katero drobno izsekljaš in deneš v pripravljeno skledo. V kozarec deni dve žlici kisele smetane, malo olja, jesiha in popra primešaj še tri trdo rumenjake in s tem polij meso in pusti par ur pri miru. Beljake razsekljaj ali nareži in obloži z njimi rob sklede ali pa jih deni na meso.
Krompirjeva salata topla. Zreži kos slanine in pusti da se cvre, da ocvirki porujave; zdaj primešaj soli, popra, šalico kisele smetane v zmes pa naloži zrezanega krompirja in vroče serviraj.
Petrolej se je podražil za 50 h pri 100 kg. Tudi špirit je dražji. Vse se podražaje, le kmet bi ne smel s cenami svojih pridelkov kvišku, potem se naenkrat kriči nanj, da druge stanove oškoduje.
Uši pri svinjah niso le nadležne, ampak so tudi škodljive. Ušive svinje se slabo redijo, ker živali nimajo potrebnega miru, ampak tudi zaraditega, ker jih uši zajedajo. 'Najboljše sredstvo proti ušem pri svinjah je snaga. Gospodinja, ki' svoje svinje od časa do časa snaži in koplje in ki skrbi tudi s potrebnim
kidanjem in dobrim nastiljanjem za telesno snago, ne bo imela lahko ušivih svinj. Ce se je svinjai nalezla uši, jih je pokončati s tem, da se ušiva mesta po-Štupajo z mrčesnim prahom ali caherlmom.
Odbiranje kokoši za rejo. Crez zimo je imeti le toliko kokoši, kolikor jih potrebuje za nadaljno rejo. Dobre plemene kokoši naj so lepe rasti, naj so zdrave in posebno v zadnjem delu žilvota dobro razvite, biti morajo, globokega in zaokroženega života. Zdrava kokoš je živih oči, ima živordeč greben in ravnotak podbradek. Za rejo so dve in triletne kokoši najboljše. Take dajejo največ jajc in debelejša jajca, iz katerih se izvalijo tudi močnejša piščeta.
Smešnice. Opravičeni strah. Zdravnik zartjuje okrevajočemu bolniku:	Najhujše ste
srečno prestali, ničesar se vam ni treba bati. — To je vse lepo, odvrne bolnik, ampak strah me je vašega računa za zdravniško pomoč!
V šoli: Učitelj: Tone, zakaj se živo srebro vzdiguje, če potisnemo toplomer v vrelo vodo? — Tonček: Ker mu je spodaj prevroče.
Učitelj:	glavo računiti je veliko bolje kakoij
na tabli. Zakaj? — Jurček: Zato ker imamo glavo vedno s seboj, table pa ne.
Po prazniki h. Jakec: No, dragi Mihec, kako si kaj obhajal praznike? — Mihec: Dobro! Izvrstno smo se imeli in dobro jedli! — Jakop: Koliko pa vas je bilo? — Mihec: (Dva. — Jakec radovedno: I no, kdo pa? — Mihec: Jaz in puran.
Dva jeclajoča. Jože: V—v—v—veš ti si 0_o—o—osel! — Juri: Pre—kli—či! — Jože: S— s_s__s_em rad, da—da—da sem spra—spra—vil to besedo črez ograjo svojih zob!
Po ovinkih. A.: „Imate li še katero smodko one vrate, od koje ste mi včeraj jedno dali?“ — B.: „Seveda, tu jo imate." — A.: „Hvala, nameravam namreč odvaditi sina kaditi."
Proti jnim. Policist (na ulici ležečemu pijancu): „Kaj iščete tu?" — Pot domu. dragi gospod, pa gane najdem."
Na vsak način. „O, o, že zopet pijan; ti zapravljaš po gostilnah, žena in otroci pa trpe lakoto!" — „Da, da! to je že res, ah" če jaz od žeje umrem, jim tudi ni pomagano."
Iz otročjih ust. Mala Tonica: „Poslušaj mama, kako se zunaj vrabiči prepirajo, gotovo je prišel stari vra-bič včeraj prav pozno domov!
Književnost.
Ljudske knjižnice. 4. zvezek je prinesel krasno povest slovečega slovenskega pisatelja dr. Fr. Detela pod naslovom: Malo življenje. Malo tako mikavnopripo-vednih spisov imamo Slovenci, kakor je ta povest. Knjiga velja 1 K; po pošti 1T0 K; vezana 1'90 K; po pošti 2 K. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Popevke. Po muropoljskem ali panonsko-slovenskem narečju zložil Peter Skuhala, duh. n. v. r. in župnik veliko-nedeljski v pokoju Nevezan iztisstane 60 v; vezan PIO K; elegantno vezan 1 50 K. Naroča se pri založniku Pet. Skuhala v Ljutomeru ali pa v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
S. Gregorčiča „Poezije11 bodo prejeli člani Družbe sv. Mohorja že prihodnjo jesen 1908. Že danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila še nobena knj ga slovenskih pesmi. Obsegala bode 12 pol večje oblike (na pr. kakor knjiga „Pamet in vera") in bo imela 40 lepih izvirnih slik, večinoma na celi strani. Zasnoval in izdelal jih je domači umetnik, akad. slikar Anton Koželj, pesmi pa je izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok, da je nabral na pisani livadi poezij goriškoga slavca res najkrasnejše in najbolj duhiečc cvetke, tembolj, kor je smel izbirati čisto po svojem okusu. Knjigo bode krasila tudi podoba rajnega pesnika s posnetkom njegovega lastnoročnega podpisa in s posnetkom rokopisa krasne pesmi: „Mojo srčno kri škropite!" — To lopo knjigo prejmejo Mohorjani z ostalimi družbenimi knjigami vred; kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezavo z rdečo obrezo še K 1*—, za ele-gantnejšo vezavo z zlato obrezo pa še K 2‘—. Kar bode Sc ostalo izvodov te knjige v zalogi, se bodo prodajali po sledečih cenah: Navadna izdaja; Za ude: broš. K 3—, v prt vez. z rdečo obrezo K 4-—; za neude in po knjigarnah: kroš. 4-—; v prt vez. z rdečo obrezo K 5 20. Elegantna izdaja: za ude: broš. K 4-—; lepo vez. z zlato obrezo K 6'—; za neude in po knjigarnah: broš. K 5 40; lepo vez. z zlato obrezo K 7'80. — Nadejamo se, da od prihodnjo jeseni naprej ne bo slovenskega salona, niti police v slovenskem kmetskem domu — brez „Poezij S. Gregorčiča," ti se mora umiliti vsakemu slovenskemu srcu. —
Opozarjamo pa tudi na to, da zakasnolcem s to knjigo z drugimi vred za 2 kroni v jeseni 1908. ne bomo mogli postreči. Zato naj se vsak pravočasno oglasi za uda, kdor hoče biti deležen te knjige za navadno udnino 2 kron.
Cerkvene nadeve.
Duhovna gredica. Nastopil je čas, ko bo moral marsikateri slovenski mladenič storiti resen korak v življenje, marsikatera slovenska mladenka dati slovo lepemu, brezskrbnemu dekliškemu stanu. Mladenka, belo oblečena z mirtinim venčkom na glavi boš stopila pred oltar Gospodov in vpričo cerkve dala roko in srce mladeniču, ki ga spoznaš za vrednega, da je tvoj varih, tovariš, tvoj mož do hladnega groba. Mladina, ti stopaš v zakon. Prav tako, saj je to volja božja in sv. zakon imenuje sam sv. Pavel velik za krament. Prepričan sem, da si ne želita samo zakona, marveč da si želita srečnega zakona. Tu pa velja rek: 0 „Bodi sam svoje srečo ko/ačl" in drugi pregovor: „Pomagaj si sam in B.jg ti pomaga!" Na to, kako stopita v zakon in kako v njem živita, na to so opira vajina sreča za ta iu za oni svet. Zato pa se skrbno pripravita po navodila, kakor ga slišita prvo nedeljo po sv. treh kraljih iz prižnico. Da pa so moreta še luui doma poučiti o sv. zakonu, vama priporočam, da si naročita v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Katekizem o zakonu. Ako stopita dobro pripravljena v ta sveti, a težavni stan, vama Bog ne bo odtegnil blagoslova in srečo. Gospod /. vama!
Protestantski pastor je prestopil na sv. Gori v katoliško cerkev.
Zlata maša nadškofa Posiloviča. Zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič praznuje dne 8. avgusta 1908. svoj petdesetletni mašniški jubilej. Za to proslavo pripravljajo v celi nadškofiji velike svečanosti.
Duhovniško vesti. C. g. Jožef Trafenik je stopil v pokoj in dobil mesto koralista v stolnici v Mariboru. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef Po-platnik iz Sv. Urbana na Hajdino, Karol Malajner iz MaOšperga k Sv. Urbanu, Simon Petek iz Male nedelje v Majšperg. Pri Mali nedelji je nameščen 6. g. Fr. Lorbek.
P. Henrik Rešek umrl. IzJarenine nam poročajo: Po dolgi bolezni je umrl tu 24. decembra ob 3. uri zjutraj dvorski oskrbnik p. Henrik Rešek. Rajnki je bil admontski benediktinec in je bil rojen 16. aprila 1833. v Žetalah pri Rogatcu.
UfltnlcnMiprMVKliStva.
G. I. A. Sv. Urban! Prav nič se no hudujemo. Upamo, da še izpregledate. — Nekateri, ki se jim je zamerilo vzvišanje naročnine, so res odpovedali. A mesto njih smo pa dobili precej novih naročnikov. s Somišljeniki, le še bolj agitirajte!
Gradec
Dunaj
Loterijsko šla Tilk e.
Dne 28. decembra 1907.
39	22	63
24	89	76
81
32
18
13
Triu*
v Mariboru od 4. januarja (908.
Živila	100 kg	od k i r		do S | h	
Pšenica 			23	_		
rž			12	—	—	
ječmen			'9	—	—	
ovob				18	—	—	
koruza 			>6	• 0		
proGO 			17	—		
agda			19		-	
seno			7	60	—	
alama			6			
fižola		i kg		24		
				«2		
leča 			—	80	—	
krompir			—	G	—	
sir			—	St!	—	—*
surovo maslo 			2	50	—	
maslo			1	76		
špeb, svež 			1	40	—V	
zelje, kislo			—	30	~	
repa, kisla 			—	-	~	
mleko		1 lit.				
smetana, sladka				72	-	V...
n	kiehi				8,	...	
zelje		100 glav	i	-	1-	
iaj°® 		1 kom.	--	S j -		
Zahtevajte
lastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih nr, srebrnine in zlatnine.
Dokaz da
imam res fino in dobro blago je ta, da imam odjemalce v vseh deželah in glavnih mestih. — Za vsako nro se
__	jamči pismeno tri leta. — j
(■■MiniMiiiiM.in■'1 iini'wvs«sr«iwt3 Neprilično blago se lahko !
zamenja, a i pa vrnem kupnino. — Razpošiljam po poštnem j povzetju. — Nikel ure od gld 1.80. — Srebrne nre od gld. 3.50. i — Srebrne ženske ure od gld. 3.50. — Srebrne ank. Rem. ure od gld. 4.50. — Ure budilke od gld. 1.50. — Stenske ure ] od gld. i.50 naprej. — Špecijaina delavnica za najtežja popra- : vila ur, zlatnine in optičnih stvari.
■	Tis. Ft'lircnRssicli, ■
JN&jv ečjot, tovarniška zalogr«. wr
■	■■■ob ftUribor, H 6. a *§ e a ■ ■ j
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje Uborno, vepeh siguren. Cena jo franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
656	lekarnarja v Pakracu St. 201. (Slavonija.
Pristopajte h Kmečki zvezi!
__|H K
11»* v. us« o v 3 j. 1. IMNS.
z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formuiare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, eksponzarje, pobotnice Itd.
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporacije in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: i. t. d. :: :: ::
Itoroška cesta št. 5.
m
m
Naznanjam, da imam veliko število na snho cepljenih trt in sicer: Šipon (Moslor), Laški rizlec (VValschriesHng) in beli Burgundec, cepljene na Rip Portalis. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbana pri Ptuju. 9 (i)
V moji lekarn Ski praksi, katero izvršujem že 95 let, to mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljsi (luskin) na glavi, to je
Kapllor št I.
Cena je (franko na vsako pošto)) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo huda zima skrbite za
trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog,
lefiimi premog,
:: kovaško oglje, :: »eikaiM drva, rezana drva. 1
Vam postavi na dom
ANTON SERIANC
trgovec z lesom in premogom.


WC SKCKC
mr Tu se dobi tudi cement in apno.
VrtvlTMn šKtO.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
za-TT-ar-aJe
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja,
zvonove, premičnine in pridelke.
2.	Proti prelomom zvonove, in
3.	Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
Ste-oJI le s Tar o j im!
12-7