Leto Vlil. Maribor, dne 9. januarja 1908. Štev. 2. „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 rodno vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 36 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in se ne vračajo. Lurd-Rim-Dunaj. Novo leto 1908., ki se nam je pravkar predstavilo, je leto znamenitih jubilejev. Ponosno in radostno nam kaže v svojem naročju dneve, ki so za nas pravi biseri, dnevi polni svetega navdušenja in veselja, kakor sv. Miklavž nudi nam tri zlata jabolka. Slovenci, verni katoličani smo in zvesti podaniki avstrijskega dvoglavega orla. Zato se bodo nemara letos od veselja iskrile naše oči, ko sel bodo dne 11. februarja ozirale v Marijin Lurd, dne 18. septembra v papežki Rim in dne 2. decembra v cesarski Dunaj. Takih jubilejev ob enem še svet ni obhajal in Bog ve, ali jih bo še kedaj. Dne 11. februarja 1908. bo ravno petdeset let, kar se je brezmadežna Devica in nebeška Mati Marija prvič prikazala nedolžni, pohlevni- mlinarjevi hčerki Bernardki na masabijelski skali v Lurdu, malem mestecu na južnem Francoskem. Ce se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to gotovo ta dogodek svetne in nadnaravne imenitnosti. Pred 50 leti še neznatno, širnemu svetu nepoznano mestece Lurd v francoskih Pirenejah je danes največja in najimenitnejša Marijina božj i pot na svetu. Lurd je sedež Marijinih neštetih milosti, telesnih, še mnogo več pa duhovnih. Lurd je kraj neprestanih in neovrgljivih čudežev, kraj, kjer se nebesa vidno približujejo revni zemlji. Brezmadežna Devica se je 1. 1858. osemnajstkratf prikazala v skalni votlini ob šumečem Gavu. Cernu neki? Koje lurški župnik Peyramale zahteval čudež, da naj ob zimskem času razcvete divji čipek na skali resnici v dokaz, se je Brezmadežna ljubko nasmehljabv, meneč, da se njena noga- ne dotika zemlje iz tako malenkostnega vzroka. Marijina želja ni, da so v Lurdu čudežno razcvetajo lepi čipki, marveč Lurd bodi kraj, kjer revni zemljani spoznavajo ljubeče materno srce Kraljice nebes in zemlje. V Lurdu naj so pozida cerkev, h kateri naj verniki iz vseh delov sveta hodijo v množicah, da prejmejo tam zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi! Naj prihajajo v procesijah!11 je naravnost sama želela in velevala. Petdeset let sem se nepregledne množice iz vseh narodov odzivajo maternemu vabilu ter vro tja leto za letom. Bog pa poveličuje ondi slavo Marijino z vedno novimi čudeži. Kdo naj našteje neštevilne čudeže,, hipna ozdravljenja najrazličnejših neozdravljivih bolezni, ki so se na priprošnjo Marijino zglodila v Lurdu? V bukvah življenja pa so zapisana imena vseh tistih, nam neznanih, ki so tamkaj kot izgubljene ovčice naMi zopet svojo vero in mir sveti, ki so ozdraveli na duši. Nimamo besed, da bi dopovedali, preokorno je naše pero, da bi moglo opisati, kakšna čustva so nas obdajala, ko smo leta 1906. v šmarnič-nem mesecu maju bivali ter opravljali svojo pobožnost na tem milosti polnem prostorčku solzne doline. Kleče pred čudežno votlino in sprehajajo se ob Gavu smo srčno želeli, da bi ta čuvstva in to nenavadno srečo mogli doživeti vsi naši vrli bratje in ljube sestre iz slovenskih dežel, kjer biva Marijin narod. Letos poromajo Slovenci prvikrat skupno k Mariji v Lurd. Otroci Marijini, vsi verni Slovenci, ki zmorete in utegnete, osrčite se. odločite se. vzdignite se v tem jubilejnem letu na lepo pot k beli Go- LISTEK. M. S. Muropoljski. Na križevem potu. Na sveti večer 1. 1844. sta v majhni alzaški vasici pri skromno pogrnjeni mizi sedela že priletna zakonska Božidar in Terezija. Nizka svetilka, postavljena na mizo je slabo razsvitljevala majhno stanovanje. Od priproste večerje je ostal na mizi le vrček s priboljškom in dva kozarda; zraven sta še ležala dva rožna venca z velikimi jagodami, ki sta pričala, da sta osivela zakonska ta sveti večer preživela v molitvi. Ravnokar sta bila skončala molitev in sta začela zadovoljno kramljati med seboj. In o čem bi se naj pogovarjala ta siveti večer, ako ne o njem, ki jima je bil najdražji, o dvojem sinku, ki je bival daleč tam za globokim morjem — v 'Ameriki ? Kmalu bo šest let, kar je njiju ljubljenec Roman bil zapustil rojstno hišo ter se podal na daljno, trnjevo pot, da postano misijonar v Ameriki. Že dalj časa nista dobila nik« kega poročila od njega, in ta negotovost, kako se mu neki godi v tujini, je kalila tiho zadovoljnost in srečo svetega večera. „Veidno se bojim* 'da se mu godi Kudo“, prične tožiti skrbna mamica. „Najbrž ni zdrav in leži sedaj bolan tam med tujimi ljudmi, morebiti je že umrl ali pašo ga Indijanci usmrtili.“ „Kaj? Indijanci?" se zasmeji mož. „Indijanci so srečni in mirni, če tujci belo-kožci mirujejo; toda kakor pri nas, tako je tudi v Ameriki dovolj hudobnih belili ljudij, katerih se nam je treba bolj bati nego divjakov. Ce le ti niso storili Romanu kaj žalega, potem je tako srečen. Sploh, kaj pa tudi pomaga najino ugibanje? Naš Gospod Bog in sveti angel varih čuvata Romana tam v Ameriki ravno tako, kakor tu doma in morebiti še bolj, saj je zapustil vse in se posvetil duhovskemu stanu, da bi oi/di oznanjal sveto vero." „Naš dobri Roman je rojen pod neko posebno nesrečno zvezdo" je pripomnila mati. „Kako priden in miren je bil vedno in vendar ga je obiskalo zmiraj kako trpljenje. Leta in leta ga je mučil glavobol, da se ni mogel veseliti v družbi svojih tovarišev, in pozneje, ko je postal duhovnik, g'a jo mučil še prav posebno. Njegov škof v Ameriki! so mu dali dve leti dopusta, da sle ozdravi, prodno ga pos|voti(io v duhovnika. Toda že črez pol lelta so ga morali posvetiti in poslati takoj na najtežavnejšo službo, kor jim je primanjkovalo duhovnikov. Posebno trnjevo pot trpljenja je odločil ljubi Bog našemu Romanu," spej in Materi v Lurd! Kdorkoli pojde, more in mora imeti zavest, da tamkaj najde ljubeče, odprto materno srce, ki so mu sme zaupno približati. Lur-ška Gospa, privabi k sebi mnogo vernih Slovencev in Slovenk, blagoslovi pa tudi iz svojega krasnega svetišča vse tiste, ki bodo le hrepeneli v duhu klečati pred Teboj! Slovenci smo Ti, nebeška brezmadežna Mati, otroško udani, zvesti, in Tvoje pomoči in priprošnje silno potrebni! Dne 18. septembra t. 1. se bodo naše oči obračale v večni Rim, kjer sedi v čolniču sv. Petra sivolas, a odločen krmar. Letos obhajajo sveti oče Pjj X. petdesetletnico mašništva, kar daje nam vernim Slovencem povod posebnega veselja. Ko je Kristus Gospod ustanovil sveto cerkev, ji ni postavil kakega svetnega mogočneža, ali učenjaka, ali bogatina za poglavarja, marveč ubogega ribiča Petra, ki ni bil ne mogočen, ne učen, uei bogat. Njemu je govoril večno pomenljive besede: „Ti si Peter, t. j. skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev. In peklenska vrata je ne bodo premagala.“ In ta skala stoji še danes nepremagljivo; zgodovina dolgih dve tisoč let dokazuje resničnost Odrešenikovih be-sdd. Doslej še nobena burja ni omajala te trdne skale, dasi so se tekom stoletij celi legijoni sovražnih duhov vzdigovali zoper njo, ter jo s peklensko besnostjo v besedi in v dejanjur hoteli razrušiti. Odkod ta nepremagljivost? Saj je to delo božje, pričeto in nadaljevano od Kristusa, živega Boga. Drugi vzrok je pa edinost, ki združuje vse vernike vseh časov in vseh krajev okrog ite nerazrešljive skale, na kateri sedaj stoji odločni Pij X., ki klu-buje vsem sovražnim navalom. Dasi starček, je vendar neupogljiv, ker sloni na mogočni roki nevidnega poglavarja svete cerkve in se kot dober oče katoličanov veseli edinosti in otroške ljubezni svojih otrok, ki se ga drže in osredotočujejo v njem kakor potoki v reki, kakor veje v deblu, kakor žarki v solncu. Sicer imajo sv. oče tudi bridke očetovske težave, če se ozirajo na Francosko, kjer se katoliška cerkev tako kruto preganja ter ropa njeno premoženje; krvavi jim srce, ko se zlasti med učenjaki najdejo možje, ki trosijo proticerkvene nazore v svet, takozvani modernisti, katerim so pisali pred kratkim resno, a blagohotno očetovsko svarilo. V Rimu samem sveti oče nimajo nič veselega. 'Jetnik so v svojem Vatikanu in ker je Rim prod kratkim dobil nekega žida-Iramasona za župana, zato so sv. oče odsvetovali in odpovedali romanje v Rim, ker no morejo jamčiti za varnost pobožnil^ romarjev. Mi Slovenci pa jim ostanemo zvesti sinovi ter se hočemo v tem letu ob vseh priložnostih spominjati zlatega jubileja Njih Svetosti! Prav nenavaden jubilej pa obhaja letos naša širja domovina, mnogolična Avstrija. Od juga do severa, od izhoda do zahoda' livstrijskega ozemlja so bo letos slovesno praznoval izredni, dijamantni jubilej, šestdesetletnica vladanja predobrotljivega očeta avstrijskih narodov, Njih Veličanstva, presvit-lega cesarja Franca Jožefa T. Svetovna zgodovina pozna doslej le dve glavi, ki sta tako dolgo nosili vladarsko krono. Francoski kralj Ljudevit XIV. je vladal 72 let (1643-1715) in angleška kraljica Viktorija pa 63 let (1838-1901). Ttema se častno sme prištevati naš slavni vladar, ki (nosi že 60. leto težko avstrijsko žezlo v svoji desnici. Tembolj moramo hvaliti Boga ob tej izredni priložnosti, če pomislimo iz ene strani, koliko moč je Bog dal našemu deželnemu očetu, da je mogel tako junaško prenesti grozovite udarce, s katerimi ga je preobilno obiskovala bridka usoda. Gledati je moral, kako so v bitkah avstrijski vojaki prelivali kri, slišati je moral toliko joka in žalovanja svojih podanikov ob mnogih nesrečah, ob potresih in uimah. In kje je kaka nesreča, ki ni zadela njegove drage obitelji? Ali mu ni bela žena, kruta smrt, pobrala blage soproge, cesarice Elizabete, cesarjeviča Rudolfa, bra<-ta Maksimilijana? On stoji sam, neupognjen med strtimi, podprt z neomajnim zaupanjem v Boga. Tn kako blagonosno je dolgoletno vladanje tega Ijudo-mfilega skrbnega očeta! Svojim narodom je dal ustavo, vsled katere so se mogli vedno bolj razvijati v novodobnem smislu. Kako jp( napredovala trgovina in obrt, promet in osobito šolstvo. Svetovna zgodovina bo Francu Jožefu I. nemara posadila zaslužene lavorike na glavo. Ce samo površno pogledamo sivega vladarja na habsburškem prestolu na Dunaju, se ga pač moramo iz srca veseliti, ga spoštovati in ljubiti. Pri raznih shodih, zabavah v društvih in zasebnih hišah se mi, vrli Slovenci, prav živo spominjajmo letos teh znamenitih jubilejev, -častimo nebeško Mater, a spoštujmo tudi duhov- „Nič ne de, bo pa zato nazadnje z rožami posuta", tolaži jo oče. V mladosti se naj uči spoznavati življenje in prenašati njega težo." „Kaka nesreča se mu je prepetila, ko je bil primicijant", je nadaljevala mati. „Nikoli na svetu so ni zgodilo nobenemu primicijantu kaj takega, da bi se na večer pred novo sv. mašo, ko se v molitev zatopljen pripravlja na preimenitni dan, zrušil nad njim cerkveni obok in ga ,skoro ubil, tako, da je moral drugi dan opraviti svojo najsvelojšo daritev na zapuščenem oltarju v borni kapelici!" „Hvalimo Boga", je dejal starec, „da se Romanu ni prigodila hujša nesreča! Sploh pa to ni nobena nesreča. Tam v Ameriki zidajo taka poslopja vse drugače, kakor tu pri nas; v enem tednu so menda zopet postavili novo cerkev." „Pa s tem še ni rečeno, da ga ne morejo zadeti druge nezgode," je zopet povzela Terezija. „Nekaj mi zmiraj pravi, da je Roman najbrž bolan, ali pa je že umrl in midva ne izveva ničesar o tem." Na to ne odgovori mož nobene besede, ampak tiho vstane ter gre k omari, iz katere privleče staro veliko knjigo ter jo položi na mizo. Bilo je sveto pismo z razlago. V tej knjigi sta stara zakonska Božidar in Terezija iskala tolažbo ob tihih večerih. Potem se starec zopet vsede ter veli' pomenljivo: „Sedaj hočeva poslušati, kako naju bo poučilo in potolažilo sv. pismo". Naredita križ izmolita tiho Očenaš, na kar stari mož razmakne debelo knjigo in začne Čitati na strani, ki se je slučajno odprla: „Molitev Jezusa, sinu Sirahovega. Častim te o Gospod, o kralj, in te hvalim Boga svojega Zveličarja;!'dastim tvojo ime, ker si mi bil pomočnik in varih in si rešil moje telo pogina, iz zanjke krivičnega jezika in ustnic lažnjivcev, in si mi bil pomočnik zoper mojo sovražnike. Tn si me po obilnem usmiljenju svojega imena rešil rjovečih, ki so me hoteli požreti; iz rok teh, ki so zalezovali mojo dušo; iz nadlog, ki so me obdajalle; iz stiskajočega plamena, ki me jo obdajal, da nisem zgorel sredi ognja; iz globočine peklenskega žrela in nečistega jezika in , lažnjive besede, kralja hudobije in krivičnega jezika. Hvali do smrti, moja duša, Gospoda; zakaj moje življenje se je bilo približalo že peklu. Od vseh strani sem bil obdan in ni ga bilo, da bi mi bil pomagal; po človeški pomoči sem se oziral in ni je bilo. Spomnil sem se, o Gospod, tvoje milosti in tega, kar si mi od nekdaj storil, ker otmeš nje, ki v tebe zaupajo, o Gospod, in jih rešiš iz rok narodov. Povzdignil si na zemlji mojo hišo, ko som prosil odvrnitve smrti. Klical sem Gospoda, Očeta svojega Gospoda, naj me no pušča brez pomoči na dan moje nadloge in takrat, ko me prevzetneži preganjajo. Hvalil bom tvoje ime neprenehoma in ga častil z zahvalo, zakaj uslišana je bila molitev. Rešil si me iz pogube in me otel v hudem času. Zavoljo tega te bom častil in hvalil in blagoslavljal ime Gospodovo." Globoka tišina je Zavladala zal trenotek v sobi, ko je mož prenehal čitati. Solza žalosti in ljubezni je lesketala v materinem očesu, ki je zvesto poslušala branje ter na to pripomnila: „Ce te besede veljajo našemu Romanu, potem še pač njegova trnjeva pot ni končana in nas vse še čakajo bridke ure, ako nam ne pomaga ljubi Bog. O najdražji Roman, ti si bil najpridnejši in najpohlevnejši izmed vseh in ravno ti moraš največ trpeti! Zakaj si nas vendar zapustil ter šel od doma?" Oče Božidar skuša tolažiti žalujočo ženo ter ji pravi: „Daj si vendar dopovedati! Kdo pa trdi, da zadeva vse to, kar sva brala, ravno našega Romana? To je le splošna resnica, ki se utegne dogoditi vsak dan, ki pa se pri posameznih ljudeh lahko izteče najboljše." Tako sta obhajala sveti večer naša znanca v majhni vasici v Alzaciji. Ko je potem pozno v noč ugasnila luč v njuni sobici in je blaženi mir svetega večera zazibal celo vasico v sladko spanje, tedaj so se sklenili koščeni prsti skrbno matere k molitvi in črez njene vsahle ustnice je šuštela vroča prošnja za ljubega sinka, ki je bival v tujini, morda nesrečen. (Konec prihodnjič.) nega in deželnega očeta, da se izpolnijo nad nami svetopisemsko besede: „Iz vsega srca spoštuj svojega očeta, da pride nad te njegov blagoslov, in da njegov blagoslov ostane do konca. “ jek. Okoli po svetu. Zdravje cesarjevo je stalno dobro. O Božiču jo celo nekaterim nadvojvodinjam naredil božične obiske. Na Dunaju se je dne 21. dec.- pr. 1. dezerter, žid Leopold Goldsehmidt preoblekel v uniformo lajt-nanta ter ^ot tak dobil v arzenalu ključe od blagajne. Odnesel je blizu 30.000 K ter ušel. A bavarskim orožnikom se je posrečilo, ujeti drznega tička. Nagodba z Ogrsko je sklenjena in od cesarja potrjena. Kitajska namerava dati v kratkem državi ustavo. •Nemci nameravajo ustanoviti za celo Avstrijo nemški narodni svet' iJn nas pa so slovenski libe-ralcj še majiniega štajerskega podrli. italijanski naučni minister Kava je nameraval odpraviti verouauk iz šol. 8 svojem predlogom je v državnem svetu pogorel. Ljudstvo ogorčeno na shodili po ceh Italiji ugovarja proti temu predlogu. perzijski sali je ugodil zahtevam parlamenta, j|;| zato se vrača v .Teheran mir. Nemški listi poročajo, da ne bo sklican deželni zbor štajerski v januarju. Nov puik. Uaiauovi so nanovo štajersko koroški gors&i „opmuaraiu poiK. Slovenci, — v Lurd! i. Kdaj pojdemoi' Odrinemo v ponedeljek dne 11. maj,a; vrnemo se v souoto 23, maja. Uomauje se bo torej vršilo v Ala-rijinem mesecu. .Trajalo bo 13 dm. .V Lurdu bomo 4 dni. 2, Kje pojdemoi', P.o ti-le črti: Ljubljana—Beljak—iranzeiisiesie—lnomost—liiusiedelii — nuzern— Bern—Uenk-Lypn—Avignon—Cette—Toulouse — Xar-bes—Lourdes (Lurd), Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Pourvier pri Lyonu,in P.a-ray,-ie-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in. ondi opravili svojo pobožnost, * 4. Koliko bo stalo?, L razred 520 K, ii. 400 K, 111, 260 K, „V, tej svoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu: hrana (pdj liiomosta dalje, do inomosta nazajj, prenočišče, vozovi za romarja in njih prtljago itd., aj .V, vagonih bodo: potniki 1, razreda po 4 v enem kupeju, potniki 11. razreda po 0 v enem kupeju, potniki 111. razreda po b v enem kupeju. b) Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebej. .V. manjših krajih Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika m vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam. ej Prenočevalo se bo v hotelih, in sicer: potniki 1. razreda imajo vsak svojo sobo, potniki II. razreda sta 2 v eni sobi, potniki III, razreda so 3—5 v eni sobi z ravno liko posteljami, 6) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se razredih^ Ker ima torej II. razred ne samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča II. razred. 5, Obstal bo vlak nateh-le postajah: Ljubljana državni kolodvor (v Šiški)—Škofja Loka—Kranj—Lesce—Jesenice—Podroščica—Beljak. Na enem teh kolodvorov bo treba vstopitL 6. Kje se je treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Uprav-ništvo „Slovenca11 v Ljubljani. Oglasiti se je treba do zadnjega sušca. Kdaj in kako je treba plačati? Koj ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dve poštno-branilni položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto dopo-slati 10 K za pripravljalno troške, ostala glavna svota (po odtegnjenih 10 K) se pa mora doposlati vsaj do 15, aprila. Lahko se pa tudi cela sveta od- šteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati. Romarji zunaj avstrijskih mej, s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države. Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo svota vrnila. Odtegnila se bo samo mala svotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj 3 dni prej brzojavno ali v priporočenemu pismu. Liberalen list zaspal. Narodna napredna s ranka v Ljubljani je začela pred meseci izdajati tednik „Slovenijo,“ ki pa je sedaj mirno brez naročnikov zaspal. Iz Amerike se trumoma vračajo delavci. Mnoga podjetja so se opustila, druga omejila svoj delokrog in za to se odpuščajo delavci v velikem številu. V Ameriko iti, se torej mora sedaj odločno vsakemu odsvetovati. Tudi c. kr. okrajno glavarstvo nam je poslalo odlok, ki v njem svari prod izseljevanjem v Ameriko. Kdor pa ne uboga, ga tepe nadloga. V Trstu je začel izhajati nov list, ki bo urejevan v katoliškem in slovensko-n a rodnem duhu. Imenuje se „Zarja." Izhaja vsako soboto zjutraj s štirinajstdnevno prilogo „Društveni prijatelj." Stane 6 kron na leto. Ječe pri okrožnih in okrajnih sodiščih. Pravosodno ministrstvo je ukazalo, da se ječa ne bo mogla več presedeti pri okrožnih in okrajnih sodiščih, ki nimajo za to pripravnih prostorov. „Ječa" se zamore v bodoče presedeti le po kaznilnicah. Razgled po domovini, poslano. Podpisana javno naznanita, da nista v nobeni zvezi s protiversko „Narodno stranko“ in od te stranke postavljenim kandidatom za deželni zbor. Slučaj, da sva brata od imenovane stranko postavljenega kandidata, ni nobeno priporočilo, in zato odločno ugovarjava, da se najino ime in stan zlorablja v agitatorične namene za „Narodno stranko11 in od nje postavljenih kandidatov. Sv. Jernej, 28. decembra 1907. franc Zdolšek, župnik. Sv. Štefan, dne 28. decembra 1907. Andrej Zdolšek, župnik. Imenovanje. Za glavnega učitelja na moškem učiteljišču v Mariboru sta imenovana dr. Frid. Nowotny in Gabrijel Majcen. Vransko. C. kr. sodnijski oficial g. Matija Sevnik pojde v pokoj. Na njegovo mesto pride bivši narednik Grafenauer iz Maribora. Laporje. Blizu Laporja so zasledili premog. Misli sc, da se raztega ta žila od Laporja črez Vrhole do Makol. Že pred mnogimi leti so našli na večih mestih premog. Zdaj so baje poslali premog na Dunaj, da se preišče, kake vrste da je in ali bi se izplačalo ga izkopavati ali ne. Zavrč. Odslej se bo pri nas pošta raznašala po trikrat v tednu. Nabiralniki so v Goričaku, v Belskem vrhu, Gorenjskem vrhu iu Turškem vrhu. V Laporski občini so bile dne 16. doc. volitve v občinski zastop. Izvoljeni so vrli narodni možje. 111. razred: Ašič Franc, Sušnik Fr., Medved Martin; II. razr. Sagadin Janez, Goloc Stef., Martinšok Štef.; I. razr.: Rak Lovro, Javornik Fr. in Kresnik Mih. Studenice, v preteklem letu 1907. je bilo v naši župniji poročenih 8 parov. Rojenih je bilo 39. Umrlo jih je 25. Obhajancev je bilo 17.835. Studenice. ITineskov „Čebelice" v teku enega leta je že nad 1000 K. „Čebelica" je torej res velikega pomena kot posredovalka k varčvanju, zlasti za mladino. Mariborska policija je ob novem lotu dobila pruske pikelhavbe. Zibika pri Šmarju 24. letni fant Anton Orač je vasoval pod oknom 22 let stare omoiene Ane Močnik. Trije fantje so ga zalotili in ubili. Fantje, ali vas zastonj svarimo pred ponočevanjem? Gomilsko. Zjutraj, dne 30. dec. sta našla dva kmeta iz St. Jurija ob Taboru mrtvega človeka, ki je fežal za državno cesto. Poleg njega je\ ležal nabit revolver. Ponesrečenec ima prebito glavo. Star je okrog 30 let in je lepo oblečen. Ko so ga pozneje preiskali, niso načli pri njem nič drugega,, kakor robec, na katerem so bile začetne črke E, K» Prepeljali so ga v mrtvašnico mt Gomilskem. Sumi se, da se je zgodil zločin, a najbrž je neznanec samomorilec'. Od meje. Mi smo res srečen narod! Naši ljubeznivi prijatelji Nemci so nam kaj postrežljivi. Postavljajo nam šole, pošljejo svoje učitelje, samo deco jim moramo izročiti. Ponekod se ljudje res čutijo srečne, če jim ni treba na svoje stroške zi(dati dragih šolskih stavb. A navadno tudi prepozno spoznajo, da imajo pri svoji deci neizmerno škodo, ki se ne da več popraviti. Nedolžna slovenska deca pride v nemško šolo, kjer se jej vtepa v glavo okorna nemška beseda, a ker je ne razume, zgubi veselje do učenja in ostane navadno topa. Dejstvo, nepobito dejstvo je, da vzgajajo šulleranjske šole med slovenskim ljudstvom večinoma samo topoglave — analiabete; — Ob severno-vzhodni, slov. - nemški meji ob Muri ima „Schulver-eiu“ že več takih „zglednih" šol, n. pr. na Ščavnici, na Sladki gori pri Cmureku, vi St. liju in drugod. Na Sladki gori pri Cmureku ima „Schulver-ehr tako svojo mučilnico z6 • 0 proGO 17 — agda 19 - seno 7 60 — alama 6 fižola i kg 24 «2 leča — 80 — krompir — G — sir — St! — —* surovo maslo 2 50 — maslo 1 76 špeb, svež 1 40 —V zelje, kislo — 30 ~ repa, kisla — - ~ mleko 1 lit. smetana, sladka 72 - V... n kiehi 8, ... zelje 100 glav i - 1- iaj°® 1 kom. -- S j - Zahtevajte lastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih nr, srebrnine in zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago je ta, da imam odjemalce v vseh deželah in glavnih mestih. — Za vsako nro se __ jamči pismeno tri leta. — j (■■MiniMiiiiM.in■'1 iini'wvs«sr«iwt3 Neprilično blago se lahko ! zamenja, a i pa vrnem kupnino. — Razpošiljam po poštnem j povzetju. — Nikel ure od gld 1.80. — Srebrne nre od gld. 3.50. i — Srebrne ženske ure od gld. 3.50. — Srebrne ank. Rem. ure od gld. 4.50. — Ure budilke od gld. 1.50. — Stenske ure ] od gld. i.50 naprej. — Špecijaina delavnica za najtežja popra- : vila ur, zlatnine in optičnih stvari. ■ Tis. Ft'lircnRssicli, ■ JN&jv ečjot, tovarniška zalogr«. wr ■ ■■■ob ftUribor, H 6. a *§ e a ■ ■ j Pozor! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje Uborno, vepeh siguren. Cena jo franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 656 lekarnarja v Pakracu St. 201. (Slavonija. Pristopajte h Kmečki zvezi! __|H K 11»* v. us« o v 3 j. 1. IMNS. z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formuiare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, eksponzarje, pobotnice Itd. Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za razne korporacije in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: i. t. d. :: :: :: Itoroška cesta št. 5. m m Naznanjam, da imam veliko število na snho cepljenih trt in sicer: Šipon (Moslor), Laški rizlec (VValschriesHng) in beli Burgundec, cepljene na Rip Portalis. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbana pri Ptuju. 9 (i) V moji lekarn Ski praksi, katero izvršujem že 95 let, to mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljsi (luskin) na glavi, to je Kapllor št I. Cena je (franko na vsako pošto)) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo huda zima skrbite za trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog, lefiimi premog, :: kovaško oglje, :: »eikaiM drva, rezana drva. 1 Vam postavi na dom ANTON SERIANC trgovec z lesom in premogom. WC SKCKC mr Tu se dobi tudi cement in apno. VrtvlTMn šKtO. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19. za-TT-ar-aJe 1. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2. Proti prelomom zvonove, in 3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina domača, slovenska zavarovalnica. Ste-oJI le s Tar o j im! 12-7