. ' u  'r

h f r

D' u


' *■** $W Lt/r



,'Tv'

SVOftiVIVA

devetnajstiga stoletja

od

1801 - 1ML

Za duhovne, deželske služabnike in
kmete.

Poleg n e m š k i g a.

Tretjiga natisa.

Popravljena in pomnožena.


1  LJUBU ANI, 18®®.

Na prodaj pri L e o p o 1 d u K r e in ž e r j i, bukvovezu
in kupčevavcu z bukvami.

Natisnil J. Rud. Milic,

H&BDGOTOK

k tretjimu natisu Stoletne Pratika.

a so bukvice Stoletna Pratika, ki so bile
pervič iz nemškiga v naš slovenski jezik prestav¬
ljene, in v letu 1840 natisnjene, na vse plati
koristne, nam ne bo treba po dolgim in širokim
razkladati in jih Slovencam s posebno hvalo pri-
poročevati. Da so res slovenskim bravcam všeč,
se že iz tega povzame, ker so bile v tako krat¬
kim času poprodane, da se je mogel drugi  na¬
tis  osnovati in natisniti dati, ki je prišel po¬
pravljen in z mnogoverstnimi, koristnimi in pod-
učljivimi sostavki pomnožen leta 1847 na svetlo 5
in ker se je tudi ta že zdavnej spečal, in ker
slovensko ljudstvo vseskoz po omenjeni Stoletni
Pratiki poprašuje, je bilo treba za tretji natis
skerbeti, kteriga mu tukaj tudi nekoliko pomno-
ženiga z veseljem podamo. In res, skorej de si
upamo reči, de ne bo nihče rekel, de bi se mu ne bile
te bukvice popolnoma prikupile, če jih je le nekoliko
preberal; posebno pa zato, ker mu ne bo treba, če
si jih je enkrat omislil, skorej celi čas svojiga
življenja po drugi pratiki popraševati, kakor po
navadi le tisti bravci delajo, kterim se vedno sline
cidijo po novini, ako nad njo nič druziga ne dobe,
kakor dostikrat le, če smem reči: pogreto jed.

V Stoletni Pratiki se med drugimi korist¬
nimi rečmi zve: Ce je leto navadno ali pre¬
stopno, kaj je lunini in kaj sončni krog in
kako se najde; kterim praznikam se pravi
prestopni, kterim pa neprestopni prazniki;
nekoliko od planetov ali premičnic; kako
se da solnčna ura na zidu napraviti, da bo
poldne natanko kazala; vidi se v nji krasni
spominek, ki so gaLjubijanČanje slavnemu c. k.
maršalu Jožefu Radecki-mu na sv. Jo¬
žefa dan v zvezdnem drevoredu postavili; bere
se v nji od vremenskih znamenj, od opravil
za vsaki mesec celega leta itd.

Bere se v nji dalje cesarska postava za¬
stran živinske kupčije, kakor tudi poduk,
kako se more človek zdrav obraniti in
življenje si zboljšati in se v sili oteti;
od opravila, sprehoda, počitka in spanja.
— Kako gre utonjenca in zmerznjenca, za-
dušeniga, od strele zadetiga, obešeniga
ali zade rgnj eniga oživeti, kako od kače
pičeniga ozdravljati itd. — Poslednjič od
sejmov na Krajnskim in Sajarskim in
še od več znamenitih in koristnih reči.

Kdor si jo bo omislil, bo vidil, de je še
večjiga priporočila vredna, kakor smo ji ga tukaj
izrekli.

ki je pred našlo vam ali nadpisam teh bukev:

Podoba nasitili osolncja.

V sredi tiste podobe je zarisano solnce, ki ima svojo
lastno svetlobo, in jo naši zemlji in vsim drugim zvezdam,
ktere se okrog njega sučejo, pošilja. Po uku vsih učenih
zvezdogledov solnce zmerej na tistim kraji neba stoji, in
nam se le zdi, de solnce izhaja ali zahaja, ker se naša
zemlja okrog njega verti, in zvezdogledi vse to s prav
močnimi dokazi spričujejo, kterih pa tukej razkladati ne
moremo. Okrog solnca je sedem krogov zarisanih. Na
slehernim izmed teh krogov se ena zmed unih zvezd verti,
ktere obsolnčnice ali planete imenujemo. Obsolnčnice ali
planeti so tedej vse tiste zvezde, ktere se okrog sebe sko-
rej tako, kakor kolesa na vozu, pa tudi okoli solnca sučejo
in le od njega svetlobo dobivajo. Tacih zdaj nam znanih ob-
solnčnic je enajst, (pa ni davno, kar so zvezdogledi še
eno na nebu zapazili} in so te le: Merkuri, Venera, Zem¬
lja, Mars, Cerera, Palada, Junona, Vesta, Jupiter, Sa¬
turn in Uran. Na pervim krogu od solnca se suče okrog
sebe in potem tudi okrog solnca Merkuri, na drugim Ve¬
nera , (Venera včasih zjutrej pred solnčnim izhodam prav
lepo na nebu sveti in tedaj se Danica imenuje, včasih pa
zvečer po solnčnim zahodu, in tedej se ji Večernica
pravi), na tretjim krogu se suče naša Zemlja, na četer-
tim Mars, na petim Jupiter, na šestim Saturn in na sed¬
mim Uran. Za une obsolnčnice, ki so zgorej še imeno¬
vane bile, na ti podobi krogov ni zarisanih. Nektera zmed
teh obsolnčnic ali planetov ima pa še okoli sebe nekoliko
krogov zarisanih, in ti krogi naznanujejo pote, po kterih se
ravno toliko lun okrog obsolnčnice verti, kolikor krogov
okoli sebe zarisanih ima. Naša Zemlja ima en krog okoli
sebe, tedej eno luno; Jupiter ima štiri kroge, tedej tudi
štiri lune; Saturn ima sedem krogov, tedej sedem lun.
Tudi okoli Urana se šest lun suče, desiravno ni na ti po¬
dobi okoli njega krogov zarisanih.

Še druge zvezde ima naše solnce, ki se tudi okrog
njega sučejo, tode ne po tako okroglih potih, kakor ob-
solnčnice, ampak gredo po grozno dolgih potih, ki so tudi
na ti podobi podolgasto zarisani; zato jih malokdej in le
takrat vidimo, kader se k naši zemlji nekoliko bolj pri¬
bližajo, in jih od druzih zvezd lahko po tem razločimo,
ker svetle repe imajo, in zato jih tudi repaste zvezde,
repke ali komete imenujemo.

Vse te zvezde, namreč: obsolnčnice in planeti, ki
se okrog našiga solnca sučejo, in svetlobo od njega do¬
bivajo (same na sebi so pa kakor naša zemlja temne),
store s sobicam vred neko sostavo ali skupejstavo, ki jo
naše osolnčje imenujemo, zato ko se naša zemlja, ki je
obsolnčnica ali planet, k njemu prišteva, — in podobo
tega osolnčja pred seboj imaš.

Vse druge zvezde, ki so zunej našiga osolnčja v
nezmernim prostoru, kterih je na milijone na nebu, in še
vsih zavolj njih prevelike daljave od nas z golimi očmi
viditi ne moremo, desiravno so veliko večje od našiga
sobica, se imenujejo stavne zvezde ali stavnice, in sicer
zato, ker se ne sučejo v krogih, kakor obsolnčnice ali
planeti, ampak enako našimu solncu stoje, in svojo lastno
svetlobo imajo; so tedaj v resnici solnca, in vsaka zmed
njih ima svoje obsolnčnice in lune, ktere obseva in ogre¬
va; tedej vsaka stavnica sama za se svoje osolnčje stori,
enako našimu osolučju.

Dalje se na imenovani podobi vidi kača, ki je okrog
našiga osolnčja v svitek zvita, ter s svojim žrelam svoj
rep deržl, tedaj nima nikjer ne konca ne kraja; zato so
jo že stari za podobo večnosti imeli, ki tudi nima ne kraja
ne konca. — Roka, ki iz oblakov moli, in kačo za vrat
derži, je podoba vsigamogočnosti božje, ki milijone osoln-
čij zmirej v enakim redu vlada in ohrani, in nobeno se
brez božje volje iz svojiga kraja premakniti ne sme. Včs-
voljni svet so bukve, ktere vsak brati zna, desiravno no¬
bene čerke ne pozna; le pogostoma pogleduj v te bukve
s svojimi očmi proti nebu obernjen, in bral boš v njih:


eto v splohnjim pomenu je neki daljši odlo-
ček časa, ki okrog leti, in se mu mende
ravno zato, ker leti, leto pravi. Vsako leto,
če dni in noči štejemo, pride v 12 mescih,
ali v 52  tednih in enim dnevu, ali v 365
'f' dneh okrog, in se pratikno ali navadno leto
imenuje. Solnce pa potrebuje nekoliko več časa
kot 365 dni, de svoj tek po naši dozdevi dopolni,
prav za prav ga le zemlja potrebuje, de okrog
solnca pride, in ta čas znese 365 dni, 5 ur,
48 minut in 48 trenutkov ali sekund. {Vsaka ura
ima 60 minut, minuta pa 60 trenutkov ali sekund.)
Solučno leto je tedaj 5 ur, 48 minut in 48 trenutkov
daljše, kakor je navadno leto, in ta razloček med
navadnim in solnčnim letam znese v 4 letih 23
ur, 15 minut in 12 trenutkov, tedaj skorej en
cel dan, v 8 letih še enkrat toliko, v 400 letih
96 dni, 21 ur in 20 minut. Iz tega se vidi,
de se navadno leto tolikanj delj od solnčniga
odmikuje, kolikor več let preteče. Iz tega vzroka
bi se lahko zgodilo, de bi po več preteklih letih
v pratiki že poletje kazalo, ko bi po solncu še
zimo imeli.

10

Ta razloček med navadnim in solnčnim letam
so že stari zvezdogledi spoznali ; toraj so se
mnozih pripomočkov poslužili, pratikno leto po
solnčnim vravnati. Juli Cezar, višji zapovedova-
vec v Rimu, učen mož in grozno prebrisane glave,
kakor tudi serčen vojšak, je 47  let pred Kristu¬
sovim rojstvam pratiko zboljšal in popravil, ker
je dva mesca brez imena med listopadam in grud-
nam v pratiko postavil, eden teh dveh mescov je
imel 34, drugi pa 33 dni, in tako je tisto leto
14 mescov dolgo bilo in spet po solnčnim vrav-
nano. De bi se pa sčasoma pratikno leto od
solnčniga spet ne ločilo, je Juli Cezar ukazal,
vsako četerto leto med 23. in 24. svečana en
dan v pratiko vložiti ali vmes djati, de je tako
vsako četerto leto 366 dni imelo, in tako leto
mi prestopno imenujemo. Te od Julija poprav¬
ljene in zboljšane pratike, ki se je po njem Ju-
lijeva pratika imenovala, so se tudi vsi kristjani
v Evropi do leta 1582 po Kristusovim rojstvu
posluževali.

Ker pa solnčno leto 365 dni, 5 ur, 48 mi¬
nut in 48 trenutkov obseže, tako te ure, minute
in trenutki v štirih letih le 23 ur, 15 minut in 12
trenutkov zneso; toraj je Juli Cezar, ko je vsako
četerto leto en cel dan v pratiko vložil, v sled¬
njih štirih letih 44 minut in 48 trenutkov preveč
k letu pridjal, in ta majhna pomota je v l29 le¬
tih toliko nanesla, de je v letu 82 po Kristusovim
rojstvu že en cel dan v Julijevi pratiki preveč
bil, in v druzih 129 letih sta že dva dneva v
pratiki preveč hodila, in iz te majhne Julijeve
pomote je prišlo, de so v 16. stoletji dnevno in
nočno enakost, ki je po solnčnim hodu zmirej

11

21. sušca, že 11. sušca imeli. Ko bi se bili po
Julijevi naredbi, vsako četerto leto en cel dan
pratiki prid jati, ravnali; bi bili sčasoma že v sve¬
čanu in potem v prosencu v svojih pratikah
dnevno in nočno enakost imeli, desiravno sta si
noč in dan, po solncu rajtati, zmerej le 21. sušca
enaka. To pomoto odverniti, so papež Gregori
XIII. ukazali pratiko popraviti, ter iz Julijeve pra¬
tike 10 dni zbrisati, de je dnevna in nočna ena¬
kost tudi v pratiki spet na svoje pravo mesto, to
je: 21. sužca, prišla. Dnevi pa, ki so jih papež
iz pratike zbrisati ukazali, so bili med 4. in 15.
kozoperska leta 1582. Tako so tedaj tisto leto
od 4. precej na 15. kozoperska preskočili, de so
solnčno leto došli. De bi se pa pratikno leto
sčasoma od solnčniga leta spet ne ločilo, in de
bi se prihodnje čase dnevna in nočna enakost
iz svojiga mesta v pratiki, to je: od 21. sušca
ne premaknila, so papež zapovedali, de se mo¬
rajo pratiki dnevi takole pridevati, ali kar je vse
eno, prestopne leta narejati: 1) Tri leta zapore¬
doma naj so navadne leta po 365 dni, in vsako
četerto leto naj je po Julijevi naredbi prestopno
leto po 366 dni. 2j Zadnje leto tristoletja naj
je navadno leto , in zadnje leto četertiga stoletja
pa prestopno leto.

Po tej papeževi naredbi se tedaj v 400 le¬
tih po tem le številu dnevi v pratiki vmes devajo:
v penim stoletji 24 dni, v drugim 24, v tretjim
24 in v četertim 25, vsih skupej 97 dni. Ker
je pa solnčno leto 5 ur, 48 minut in 48 trenut¬
kov daljše, kakor pratikno leto; in ker se te ure,
minute in sekunde v vsakih sto letih za 24 dni,
5 ur in 20 minut narastejo, v 400 letih pa

12

96 dni, 21  ur in 20  minut zneso'; po Gregorjevi
naredbi pa se v 400 letih 97  dni vmes dene;
se iz tega razvidi, de se v vsakih 400 letih 2
uri in 40 minut preveč priloži. Tudi ta majhni
razloček se v devetkrat 400 letih, to je, v 3600
letih, za en cel dan naraste, ker devetkrat po 2
uri in 40 minut ravno 24  ur, to je, en cel dan
znese; zato je treba v vsakih 3600 letih en dan
preč spustiti, če se namreč zadnje leto 3600
letja, ki je po papeževi naredbi prestopno leto,
.za navadno leto naredi. Če se tedaj pri nare-
janji pratike tako ravna, potem še ie pratikno
leto s solnčnim letam prav stikoma hodi.

Tukaj še opomnim, de so vsi katoliški
kristjani od papeža Gregorja XIII. v letu 1582
zboljšano in po solnčnim hodu vravnano pratiko
sprejeli, le samo nekatoličani, Luterani in drugi
krivoverci, Greki, Rusi in drugi razkolniki, je
niso hotli sprejeti, ker tem ljudem njih napiih in
terma močno branita je sprejeti, naj je še tako
koristna, dobra in potrebna, če le od papeža, ki
ga za svojiga dobrotljiviga očeta spoznati nočejo,
pride. Ker so tedaj krivoverci in drugi razporniki
v svojih pratikah 10 dni za nami ostali, je gotovo
to veliko zmešnjav v zadevi vsakdanjih opravil,
ki so jih katoličani in nekatoličani med seboj
imeli, naredilo, in se je še večjih pomotij in
zmešnjav bati bilo; zato so se nekatoličani v
nemških deželah v letu 1700 vdali, ter so od
papeža Gregorja zboljšano in popravljeno pratiko
sprejeli, in so 11 dni v svoji pratiki, namreč od
18. svečana na 1. sušca preskočili, in se v oziru
leta z nami zedinili. Poznejše so se tudi An-
glijani in »vedi naše pratike poprijeli. Le samo

13

Greki, Rusi in drugi razkolniki se še Ju lije ve
pratike derže, in so v svojih pratikah še 12  dni
za nami. Če hoče kdo zvediti, kteri dan Rusi
danes po naši pratiki imajo, naj po naši pratiki
12  dni nazaj šteje; če pa iz staroverske pratike
dan po naši pratiki zvediti želi, naj k njih pra¬
tiki 12  dni doslej e.

Kako koristna in še celo potrebna je pratika,
mi pač ni treba skazovati, kar že vsak sam iz
svoje lastne skušnje spoznaj ker iz nje zve leto,
mesce, tedne in dneve po Kristusovim rojstvu;
nedelje, praznike in druge posebne čase v letu;
mraknjenja solnca in lune, i. t. d. Če nam pra¬
tika vse to le samo za eno leto pove, se ji pravi
letna pratika;  če nam pa sto let naprej pove,
se imenuje stoletna pratika.

§• 2 .

Kako se da zvediti, ali je to in uno leto navadno
ali prestopno?

Če je to ali uno leto navadno ali prestopno,
prav lahko takole zveš: razdeli zadnje dve šte¬
vilki tistiga leta, od kteriga to zvediti želiš, s
številko 4; če se te dve številki v enake dele
brez vsiga ostanka razdeliti daste, je tisto leto
prestopno; če pa kaj ostane, kar pa nikoli čez

3 ostati ne sme, je navadno leto, in ta ostanek
pokaže, ktero navadno leto je to od zadnjič pre-
tekliga leta. Tako je bilo, postavim, leto 1848 pre¬
stopno, ker, če zadnje dve številki 48 s številko

4 deliš, nobeniga ostanka ne dobiš. Nasproti
pa bo leto 1863 navadno leto, in sicer tretje po
zadnjim prestopnim letu 1860, ker, če zadnje

u

dve številki 63 s številko 4 deliš, v ostanek 3
dobiš.

Ste pa zadnje dve številki kakošniga leta
dve ničli (00), ktere leta se stoletja imenujejo;
takrat pa perve dve številki s številko 4 razdeli,
in leto je prestopno, če ti per tem deljenji nič
ne ostane; če ti pa kaj ostane, je navadno leto.
Tako je bilo leto 1600 prestopno, ker perve dve
številki 16 s številko 4 deljene ne daste nobe-
niga ostanka; nasproti pa je bilo 1800 navadno
leto, ker 18 s 4 deljeno 2  v ostanek da. Leto
1900 ne bo prestopno, 2000 pa bo.

§• 3 .

v

Casniški krogi.

Oasniške kroge imenujejo pratikarji to ali
uno versto let, pa tudi dni. ki se spet od konca
začnejo, kader okrog pridejo, in imena teh čas-
niških krogov koj v začetku svojih pratik posta¬
vijo, zraven njih pa tudi število, ktero pokaže,
koliktero leto že teče v časniškim krogu. Imena
teh časniških krogov so naslednje:

Rimska obrestna številka,

Lunini krog, zlata številka.

Solnčni krog,

Nedeljska čerka in
Lunino kazalo (Epakta).

Kaj de so imenovani časniški krogi, in kako
de se ali s pomočjo nekterili tablic, ali pa s prav
lahkim rajtanjem najti dajo, bo od vsaciga pose¬
bej govorjenje.

15

§• 4 .

Kaj je rimska obrestna številka, ali napovedni
krog, in kako se najde.

Rimska obrestna številka je versta petnajstih
let, ktera, kader mine, se spet od konca začne.
Nekdanji Rimljani so navado imeli, na koncu
vsaciga petnajstiga leta nektere davke (jobresti,
činže, kazni) napovedovati, in zato se tudi čas
petnajstih let rimski napovedni krog imenuje. V
starih časih, posebno v grajšinah, je bilo pri vsih
sodniških opravilih in pravdah v navadi, zraven
letniga števila po Kristusovim rojstvu tudi rimsko
obrestno število pristaviti, kar je še zdaj pa le
v tistih krajih v navadi, kjer se rimskih pravic
derže, in od tod je prišlo, de so jo v pratike
postavljali, in jo večidel še postavljajo. Nekdaj
je bilo že bolj potrebno vediti, ktero leto v rim¬
skim napovednim krogu že teče, posebno ko je
že proti koncu šel, de se je vsakter zastran na¬
povedanih davkov preskerbeti vedil; zdaj pa ga
nam ni treba vediti; vender pa hočem zavolj po¬
polnosti pratike pokazati, kako se da zrajtati,
ktero leto teče v rimskim napovednim krogu.
Ker se je rimski obrestni krog 3 leta pred Kri¬
stusovim rojstvam začel, prištej k danimu letnimu
številu po Kristusovim rojstvu številko 3, in raz¬
deli dobljeni znesek s številko 15. Če je de¬
ljenje brez ostanka, tako je 15 rimska obrestna
številka, tedaj zadnje leto v napovednim krogu;
če je pa kak ostanek, je ravno ta ostanek rimsko
obrestno število. V letu 1842 je bilo 15 rimsko
obrestno število; ker 1842 in 3 znese 1845, in

16

ta znesek s številko 15 deljen nobeniga ostanka
ne da. V letu 1851 je bilo pa 9. rimsko obrestno
število, ker 1851 in 3 znese 1854, in ta znesek
s številko 15 deljen, da 9 za ostanek.

§• «•

Kaj je lunini krog in zlata številka, in kako se
da najti?

Gas 19 Julijevih let, ktere, kader minejo,
se spet od konca začnejo, in potem mlaji spet na
tiste dneve v mescu padajo, na ktere so bili pred
19 leti padli, se imenuje lunini krog. Število pa,
ktero kaže, koliktero leto v luninim krogu že
teče, se imenuje zlata številka. Neki Grek, po
imenu Meton, je v letu 433 pred Kristusovim
rojstvam narpervi zapazil, de po 19 letih mlaji
spet na ravno tiste dneve padati začnejo, in je
število, ktero kaže, koliktero leto luniniga kroga
ali 19 let že teče, z zlato številko v kamen za¬
risal, zato se tedaj zlata številka imenuje. Zlata
številka se pa takole najde: Misli si, de so eno
leto pred Kristusovim rojstvam leta po luninim
krogu šteti začeli; toraj prištej k letnimu številu,
od kteriga zlato številko zvediti želiš, številko 1,
in potem razdeli dobljeni znesek s številko 19.
Ge ti pri tem deljenji nič ne ostane, je 19 zlata
številka, tedaj zadnje leto luniniga kroga; če ti
pa pri deljenji kaj ostane, je ravno ta ostanek
zlata številka. Ge hočeš zvediti, ktero leto lu- „
niniga kroga bo teklo, ali kar je vse eno, ktera
bo zlata številka v letu 1861; tako prideni k let¬
nimu številu 1861 številko 1, kar znese 1862,

17

in ta znesek razdeli s številko 19, in najdel boš,
de se 1862 v enake dele brez vsiga ostanka
deliti da, tedaj bo v letu 1861 zlata številka 19.
Nasproti pa je bila v letu 1854 zlata številka
12, ker 1854 in 1 znese 1855, in ta znesek
1855 v 19 delov razdeljen za ostanek 12 pusti.

§. 6 .

Kaj je solnčni krog, in kako je najti?

Solnčni krog je čas, ki obseže 28 let, ktere
leta, ko minejo, se spet od konca šteti začnejo,
in dnevi v tednu spet na tiste dneve v mescu
padajo. Ako bi vsako leto navadno bilo, bi se
to že po vsakih 7  letih zgodilo; ker je pa vsako
četerto leto prestopno, se še le po 28 letih zgodi.
Ker se je štetev let tega solnčniga kroga 9 let
pred Kristusovim rojstvam začela, zatorej ni
težko zvediti, koliko tacih krogov po 28 let je
že minilo, in ktero leto v tem krogu ravno zdaj
teče. Prištej tedaj k letnimu številu številko 9,
in znesek tega deli s številko 28; če se ta zne¬
sek v enake dele brez vsiga ostanka razdeliti
da, je 28 število solnčniga kroga, uni razdelki
pa, ki si jih pri deljenji dobil, ti kažejo, koliko
tacih krogov po 28 let je že dosihmal od deve-
tiga leta pred Kristusovim rojstvam preteklo. Ako
se pa letno število v enake dele razdeliti ne da,
ampak pri deljenji nekaj ostane, ti ravno ta osta¬
nek kaže, koliktero leto solnčniga kroga zdaj
teče; razdelik pa ti pove, koliko solnčnih krogov
je že od devetiga leta pred Kristusovim rojstvam
do leta, od kteriga solnčni krog išeš, preteklo.

48

Če hočeš postavim zvediti, ktero leto solnčniga
kroga je v letu 1839 teklo; tako prištej k 1839
še 9, kar ti znese 1848, zdaj razdeli 1848 v
28 delov, in potem dobiš v razdelik 66 , in ravno
ta razdelik ti pove, de je od 9tiga leta pred Kri¬
stusovim rojstvam do leta 1839 že 66  solnčnih
krogov preteklo 5  ker pa pri tem deljenji ni bilo
nobeniga ostanka, tako je delivec sam, namreč 28,
leto solnčniga kroga, ali zadnje leto 66 tiga soln¬
čniga kroga.

§• 7 -

Kaj je nedeljska čerka, in kako se najde?

Nedeljska čerka je ena zmed pervih 7  čerk
v abecedniku, ktera nedelje celiga leta kaže,
in zato se ji nedeljska čerka pravi. Ce pervih
7  dni prosenca s 7  čerkami zaznamovaš, ter
k pervimu dnevu A, k drugimu B, k tretjimu C,
k četertimu D, k petimu E, k šestimu F in k
sedmimu G postaviš; in če potem ravno te čerke
in v tem redu na vse druge dni celiga leta po¬
staviš, de bo vsak dan eno unih zaporedoma
postavljenih čerk imel; tako je v slednjim navad¬
nim letu tista zmed 7  čerk nedeljska čerka,
ktera zraven perve nedelje prosenca stoji. Če je
postavim četertiga prosenca nedelja, tako je cerka
D nedeljska čerka. In če si unih 7  čerk zapo¬
redoma na vse dni celiga leta po mescih prav
razstavil, boš koj vidil, kteri dan v slednjim mescu
je nedelja; tisti dan je namreč nedelja, kjer boš
nedeljsko čerko D zagledal. Dobro je nedeljsko
čerko rudečo pisati, de se ložej zagleda, ali pa

19

druge čerke v tednovih dnevih majhne, in le ne¬
deljsko veliko spisati, takole postavim: a, b, c,
D, e, f, g.

Ker ima prestopno leto le en dan več, ka¬
kor navadno, ter se med 23tiga in 24tiga sve¬
čana en dan vmes dene, tedaj se temu vmesdja-
nimu dnevu, to je, 24. svečanu, ravno tista
čerka da, ki jo 23 .  svečan ima, in potem ni
več tista nedeljska čerka, ki je do 23. svečana
bila, ampak una, ki pred njo stoji. Je bila po¬
stavim do 23. svečana nedeljska čerka C, po
23. svečanu ne bo več C nedeljska čerka, am¬
pak una, ki pred njo stoji, namreč B. Iz tega
se vidi, de ima vsako prestopno leto, v kterim
svečan 29 din’ šteje, dve nedeljske čerki, eno
do 23. svečana, in drugo, ki je pred njo, po
23. svečanu. Ker je vsako leto ena zmed pervih
7  čerk v abcedniku nedeljska čerka (jv pre¬
stopnim letu pa ste dve), jo je pratikarju za
vsako leto posebej vediti treba, de z njo vse ne¬
delje celiga leta, in po nji tudi druge dni v tednu
vravnati zamore.

Ako hočeš tudi ti za vsaktero leto devet¬
najstega stoletja nedeljsko čerko zvediti, zapiši
pervih 7  cerk v abecedniku eno za drugo, in
pod vsaktero postavi zaporedoma eno pervih 7
številk, postavim takole:

A. B. C. D. E. F. G.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7 .

Potem razdeli tisto letno število, od kteriga
nedeljsko čerko zvediti želiš, v 4 razdelke; če
ti pri tem deljenji kaj ostane, ter se namreč letno
število ne da v štiri enake dele razdeliti, ne po-
rajtaj tega ostanka, ampak le samo razdelek ali

20

četerti del letniga števila k celimu letnimu šte¬
vilu prištej, in ta znesek v 7 delov razdeli, zdaj
pa nič ne glej na razdelek, ki ga pri deljenji
dobiš, ampak pazi le samo na ostanek te delitve,
ter ta ostanek od števila 8 odštej ali preč
vzemi, in ravno ta številka, ki ti je pri tej od-
štetvi ostala, ima nad seboj nedeljsko čerko, ki
jo zgorej v uni versti, kjer je 7  čerk zapore¬
doma postavljenih, pod njimi pa 7  številk, zagle¬
daš. Če je pa zadnja delitev s številko 7  brez
vsiga ostanka, tedaj je A nedeljska čerka tistiga
leta, od kteriga jo išiš.

Dam ti izgled: Ko bi ti nedeljsko čerko leta
1873 zvediti hotel, razdeli tedaj 1873 v 4 dele,
in pri tej delitvi 468 v razdelek dobiš; zdaj osta¬
nek, ki je številka 1, vnemar pusti in samo raz¬
delek 468 k letu 1873 doštej, in to ti skupej
znese 2341, in ta znesek 2341 s številko 7
razdeli, pri tej delitvi dobiš v razdelek 334, in
nič na-nj ne porajtaj, le samo na ostanek glej,
ki je številka 3, ter jo od številke 8 odštej, ali
preč vzemi, in ti ostane številka 5, in glej zgo¬
rej nad številko 5 dobiš nedeljsko čerko E za
leto 1873.

Ker nedeljsko čerko E za leto 1873 naj¬
deno imaš, zdaj lahko vidiš, de bo tisto leto 5tiga
prosenca perva nedelja po novim letu, in če od
5tiga prosenca, to je, od nedelje dni nazaj šte—
ješ, najdeš, de bo tisto leto v sredo novo leto.

Če hočeš, za leto 1854 nedeljsko čerko
najti, ravno tako ravnaj , kakor sim ti že zgorej
razložil; razdeli namreč 1854 v 4 dele, razde¬
lek 463 prištej k 1854, znesek 2317 razdeli v
7 delov, in ker pri tej zadnji delitvi nič v osta-

21

nek ne dobiš, bo v letu 1854 A nedeljska čerka,
tedaj perviga prosenca, ali na noviga leta dan
nedelja, in po tej nedelji lahko vse druge nedelje
v mescih vravnaš.

Če pa od kakiga prestopniga leta, ktero,
kakor že veš, dve nedeljske čerki ima, imeno¬
vane čerki išešj de eno nju najdeš, ravno tako
ravnaj, kakor je zgorej rečeno bilo, in tako naj¬
dena nedeljska čerka ti bo kazala vse nedelje od
prestopniga dneva, to je, od 23. svečana do konca
letaj čerka pa, ktera v zgorej poštavljeni versti
za najdeno stoji, ti kaže nedelje od začetka leta
do prestopniga, ali vmesdjaniga dne, to je, do
24. svečana.

Če postavim išeš nedeljske čerki od pre¬
stopniga leta 1864, razdeli 1864 v 4 razdelke,
prištej razdelek 466 k 1864, razdeli znesek 2330
v 7  razdelkov, ta razdelitev ti da v ostanek šte¬
vilko 6, odštej jo od številke 8, in v ostanek do¬
biš številko 2, nad številko 2 stoji v zgorej po¬
stavljeni versti nedeljska čerka B, koj za njo stoji
čerka C, tedaj ste C in B nedeljske čerki leta
1864, in sicer C od začetka leta do prestopniga
ali vmesdjaniga dne, B pa od prestopniga dneva
do konca leta.

Če pa ta rajtenga koga plaši, in se mu to¬
liko porajtovati ne ljubi, naj pa po solnčnim krogu
nedeljske čerke iše, ki se veliko ložej najde.

Ako hočeš postavim od leta 1864 nedeljsko
čerko najti, poiši narpred leto solnčniga kroga,
kar se prav lahko zgodi, kakor je bilo v §. 6.
rečeno. Leto solnčniga kroga bo v letu 1864
petindvajset (2o),  zdaj poglej v naslednjo tablico,
ter boš zraven števila solnčniga kroga, ki je 25,

22

najdel nedeljske čerki C B: iz tega tudi vidiš, de
je leto 1864 prestopno, ker ima dve čerki, perva
C kaze nedelje od konca leta do prestopniga dne,
druga B pa od prestopniga dneva do konca leta.

Nedeljska čerka od leta 1801 do 1000.

§■ 8 -

Kaj je lunino kazalo (Epakta), in kako se najde?

Lunino kazalo, kterimu Latinci in tudi drugi
narodi Epakta pravijo, je število dni, kteri od
zadnjiga mlaja v mescu grudna do perviga pro-
senca ali noviga leta minejo. Število teh dni, to
je lunino kazalo, pratikarji z rimskimi številkami
pišejo, zato de jih ložej in hitrejše že v pervim
pogledu od družili številk razločijo. Tako po¬
stavim je bil v letu 1846 mlaj 18tiga grudna,

23

zato je perviga prosenca leta 1847 lunino kazalo
XIV., ali kar je vse eno, luna je na noviga leta
dan 14 dni stara, ker je od zadnjiga mlaja, 18.
grudna, do noviga leta 14 dni preteklo. Pred
ko je v mescu grudna mlaj, več dni je potem luna
na noviga leta dan stara, ali večje je tudi lunino
kazalo; večje pa kakor XXIX, vender nikoli ni,
zato ker v 29tih dneh in pol že drugi mlaj na¬
stopi; toraj tudi drugo lunino kazalo. Če je pav
kterim letu perviga prosenca, ali na noviga leta
dan mlaj, tistikrat je lunino kazalo ničla (0), to
je, luna ni se nič, še dneva ne, stara, kar pra-
tikarji s tem le znamnjem * naznanijo. Iz tega
se vidi, de ima lunino kazalo devetindvajset rim¬
skih številk, od I. do XXIX., vsako leto eno
zmed njih, ali pa ničlo, to je #, kolikor dni si
je že luna na dan noviga leta stara.

Ker je pa solnčno leto 11 dni daljše, ka¬
kor lunino, odtod pride, de lunino leto, po mlajih
rajtati 11 dni pred okrog pride, kakor solnčno,
in se zadnji mlaj v mescu grudna vsako leto 11
dni od noviga leta nazaj odmakne, ali kar je eno,
luna je vsako leto perviga prosenca 11 dni starši,
kakor je v poprejšnjim letu bila; toraj se tudi
lunino kazalo vsako leto za 11 naraša, in sicer
tako dolgo, dokler se ta mlaj delj kot 29 dni
in pol od noviga leta ne odmakne; če se že čez
29 dni odmakne, potem spet drugi mlaj pred no¬
vim letam nastopi, toraj tudi drugo lunino kazalo.

Tako postavim, če je v pervim letu noviga
leta dan mlaj, tedaj je lunino kazalo ničla ali *,
to je mlaj ni v tim letu nič od noviga leta odmak¬
njen ali luna še dneva ni stara; v drugim letu
se pa mlaj že 11 dni od noviga leta odmakne,

24

toraj je lunino kazalo XI., to je, luna je perviga
prosenca druziga leta 11 dni' stara; v tretjim letu
se spet 11 dni delj nazaj pomakne, tedaj skupej
22 dni, toraj je lunino kazalo XXII. V četer-
tim letu se mlaj enako drugim letam spet za 11
dni nazaj pomakne ali postara, tode če 11 dni
tega leta k unim 22tim tretjiga leta prišteješ,
33 dni v znesek dobiš, toliko dni pa nikdar ni
luna stara, ker je v 29tih dneh in okoli pol dneva
že drugi mlaj; toraj je treba, če po tej štetvi
lunine starosti večje število dni kot 29 dobiš,
30 dni odvreči, in število unih dni, kar ti jih
še ostane, je lunino kazalo. Ce tedaj v četertim
letu 33 dni v znesek dobiš, odverzi 30 dni, in
potem ti ostanejo 3 dni, in glej, ravno število III.
je lunino kazalo, ali luna je v četertim letu na
noviga leta dan 3 dni stara. V petim letu se
luna spet 11 dni postara, ali od noviga leta nazaj
v mescu grudna 11 dni odmakne; 11 dni tega
leta in 3 dni poprejšniga leta znesejo 14 dni, tedaj
je v petim letu število XIV lunino kazalo. V
šestim letu se spet 11 dni k unim poprejšnjiga
leta prišteje, in znese število XXV, kar je tega
leta lunino kazalo. Ce v sedmim letu spet 11
dni k unim 25 dnem prišteješ, dobiš v znesek 36
dni, tukaj odverzi 30 dni, potem ti jih še 6 ostane,
in ravno število VI je lunino kazalo. V osmim
letu prištej 11 dni k unim 6, in dobiš lunino
kazalo XVlI. In tako se zmerej naprej prerajtuje
in lunino kazalo dobiva. Ce po tej štetvi še
dalje do 19. leta luniniga kazala išeš, v kterim
letu luna svoj krog dopolne, ali ko je 19 zlata
številka luniniga kroga, in ko potim luna spet od
konca svoj krog začne, in potem mlaji spet na

25

tiste dneve pridejo, na kterih so v pretečenim lu¬
ninim krogu bili: če tedaj, pravim, do 19tiga,
to je, zadnjiga leta luniniga kroga prideš, in
število XVIII za lunino kazalo dobiš, in če zdaj
za naslednje leto, to je. za pervo'leto luniniga
kroga, luniniga kazala išeš, ker po navadi k
luninimu kazalu XVIII še 11 dni prišteješ, in
število 29 v znesek dobiš; nikar ne misli, de
je 29  lunino kazalo perviga leta luniniga kroga,
ker ni; v taki prigodbi odverzi število vsih 29  dni,
in potem pravo lunino kazalo dobiš, ktero je ničla
ali *, zakaj če si vsih 29 dni odvergel, ti ni celo
nič ostalo. Ko bi pa v tej prigodbi ne bilo pervo
leto luniniga kroga, ali če bi ne bila zlata šte¬
vilka 1, ampak kaka druga, bi se ne smelo uno
število XXIX odvreči, ker bi tisto leto lunino
kazalo bilo.

Letno lunino kazalo 19tiga stoletja se takole
dobi: poiši najpred zlato številko luniniga kroga,
kakor je v §. 5 rečeno bilo; najdeno zlato šte¬
vilko za enojko (1) pomanjšaj, za enojko po¬
manjšano zlato številko s številko 11 pomnoži, ali
llkrat vzemi, in potem tega pomnoženca, ali za
enojko pomanjšano in llkrat pomnoženo zlato
številko s številko 30 deli, in številka, ki ti
po delitvi ostane, je lunino kazalo ali Epakta
tistiga leta.

Če bi postavim rad zvedil lunino kazalo leta
1849, iši narpred po §. 5 zlato številko, in
najdel boš, de je 7, pomanjšaj zdaj 7  za enojko,
in dobiš 6, pomnoži 6 z 11, in dobiš 66, po-
moženca 66 deli z 30, in potem v ostanek dobiš
6, in glej, ravno VI bo lunino kazalo ali Epakta
leta 1849.

2

26

Če bi pa rad zvedil lunino kazalo leta 1862 ,
iši po §. o zlato številko, in boš najdel, de bo
tisto leto zlata številka 1, in glej, kader je zlata
številka 1, je tisto leto lunino kazalo ničla ali *.

Kdor pa tudi tega prerajtovati noče, naj pa
samo po §. 5  zlato številko daniga leta poiše,
in ko jo najde, naj v naslednjo tablico pogleda,
kjer bo zraven zlate številke Epakto ali lunino
kazalo najdel. Če postavim za leto 1851  zlate
številke po §. 5  išeš, boš število 9 najdel, in
zdaj poglej v naslednjo tablico, kjer boš zraven
zlate številke 9 Epakto ali lunino kazalo XXVIII
najdel.

fipakta ali lunino kazalo od leta 1801  do 1 . 1900 .

§■ »•

Kdaj je velika noč praznovati?

V pervili časih keršanstva so tisti kristjani,
kteri so pred Judje bili, in se še nekterih judov-

27

skih šeg d e rž ali, veliko noč tisti čas praznovali,
ob kterim so Judje praznik opresnih kruhov ob¬
hajali. Uni kristjani pa, kteri so pred maliko-
vavci bili, in do judovskih šeg celo nič serca niso
imeli, niso hotli z Judi vred ob enim času velike
noči obhajati. Toraj je med kristjani vstal velik
prepir: kdaj naj bi veliko noč praznovali.

Poglavitni nicejški cerkveni zbor je v letu 325
po Kristusovim rojstvu razsodil, de naj kristjani
ne praznujejo velike noči tačas, kader Judje praz¬
nik opresnih kruhov obhajajo. De bi velika noč
in praznik opresnih kruhov skupej ne zadela, so
zastran velikonočniga praznika naslednje postave
postavili.

1. Spomladanska dnevna in nočna enakost
(noč in dan enako dolga) naj je za vselej na

21. sušca odločena.

2.  Velika noč je vprihodnjič le v nedeljo
praznovati, in sicer

3. tisto nedeljo, ki po penim šipu ali p er vi
polniluni spomladanske dnevne in nočne enakosti
pride.

4. Ako bi pa ta šip ravno v nedeljo biti
vtegnil, je tedaj velika noč prihodnjo nedeljo praz¬
novati.

Ako bi 21. sušca, ko sta ta dan po misli
nicejškiga zbora noč in dan enako dolga, ravno
sabota bila, zraven pa tudi šip ali polnaluna; tako
bi precej drugi dan, ki je perva nedelja po šipu
dnevne in nočne enakosti, velika noč bila, to je

22.  sušca. Če bi pa nasproti 20. sušca sabota
bila, zraven pa tudi šip, tedaj je ta šip en dan
pred dnevno in nočno enakostjo, toraj se ne sme
po njem velika noč vravnatij tukaj je treba dru-

2 *

28

žiga šipa, ki po dnevni in nočni enakosti, to je,
po 21 .  sušen pride, in na 18. malitravna pade,
počakati, in potem se mora velikonočni praznik
vravnati. Ko bi pa 18. malitravna ravno ne¬
delja bila, tedaj bi veliko noč še le drugo nedeljo,
to je, 25 .  malitravna praznovali, zakaj postava
je, velika noč je pervo nedeljo po šipu dnevne in
nočne enakosti praznovati. Iz vsiga tega se
lahko razvidi, de se velika noč pred 22 .  sušcam
praznovati ne more, pa tudi ne poznejše, kakor
25 .  malitravna, in de celili pet tednov prehodi,
včasih je pred, včasih poznejše, kakor že polna
luna ob dnevni in nočni enakosti nanese. V letu
1818 je bila velika noč nar bolj zgodej, namreč
22 .  sušca, kar se v tem stoletji nič več ne bo
primerilo 5  in samo v letu 1886 bo velika noč
nar bolj pozno, namreč 25 .  malitravna. Neka
latinska prerokva pravi:

Ouando Marcus pascha dabit,

Antonius pentecostabit,

Joannes Christi Corpus adorabit:

Totus mundus vse clamabit.

To je:

Kdar veliko noč bo Marka dal,
Padovanski Anton pa binkoštval,

Janez molil svet’ Telo kleče:

Tedaj bo vpil celi svet gorje.

§. 10.

Kako se velikonočni šip ali polnalnna in veliko¬
nočni praznik najde?

Če hočeš zvediti, kdaj bo v tem ali v unim
letu velikonočni šip ali polnaluna, in potem tudi

29

velikonočni praznik, moraš narpred za nedeljsko
čerko in lunino kazalo tega leta zvediti. Poiši
tedaj nedeljsko čerko daniga leta, kakor je bilo
v §. 7 rečeno, in ko jo najdeš, si jo v spomi-
nji ohrani. Potem iši Epakto ali lunino kazalo
ravno tega leta, kakor je v §. 8 povedano bilo,
in si jo spet dobro zapomni. Potem v naslednjo
tablico, ter v pervim razcepu tisto zmed Epakt
ali luninih kazal poiši, ktero si že pred za dano
leto najdel, zraven Epakte boš najdel v drugim
razcepu dan velikonočniga šipa, fkteri je v
mescih sušca ali pa malitravna, sušic pomenite
čerki s-c., malitraven pa čerki m-t.) od naj-
deniga velikonočniga šipa pojdi s perstam na
desno v druge razcepe, ter v tistim razcepu ob¬
stoj, nad kterim boš nedeljsko čerko zagledal,
ker pod nedeljsko čerko je dan velikonočniga
praznika zapisan.

C e bi postavim rad zvedil, kdaj bo v letu
1850 velikonočni šip in velikonočni praznik; po¬
iši nedeljsko čerko tega leta po §. 7, potem pa
Epakto po §. 8, in če si prav rajtal, boš naj¬
del nedeljsko čerko F in Epakto XVII., poiši
zdaj to Epakto XVII v naslednji tablici v pervim
razcepu, precej zraven te Epakte v drugim raz¬
cepu, boš najdel dan šipa 27 .  s-c., to je, 27ti-
ga sušca; pojdi zdaj s perstam po ravno tej versti
skozi vse razcepe, de v tistiga prideš, nad kte¬
rim je čerka F. zapisana, in tam boš najdel 31.
s-c., to je, velikonočni praznik bo v letu 1850
31. sušca.

Je pa leto prestopno, od kteriga velikonočni
praznik vediti želiš, in ker ima prestopno leto dve
nedeljske čerki, perva kaže nedeljo od začetka

30

leta do 24.  svečana, druga pa od 24.  svečana
do konca letaj toraj moraš po §. 7  druge ne¬
deljske čerke iskati, de ti bo velikonočno nedeljo
pokazala.

Kdaj bo v letu 1856 velika noč? Nedeljske
čerki tega leta ste F E, Epakta ali lunino ka¬
zalo je XXIII. Poglej zdaj v naslednjo tablico,
kje je Epakta XXIII. Perva številka je v per-
vim razcepu, zraven nje v drugim razcepu je
velikonočni šip 21.  sušca, pod čerko E v sed¬
mim razcepu je velikonočni praznik 23.  sušca.

t

Velikonočni šipi in velikonočni prazniki od leta 1801 do 1900.

31


32

33

§. 11 .

Kako se z Epaktami mlaj daniga mesca in drage
spremembe lnne najdejo?

Epakte ali lunine kazala, kakor smo
vidili, so za iskanje velikonočniga šipa in veliko-
nočniga praznika zlo potrebne 5  pa zraven tega
so še za drugo rabo, ker se z njimi tudi mlaj
daniga mesca  in tudi druge spremembe
lune  najti dajo. Zatoraj vsih 12  mescov zapo¬
redoma zapiši in pod vsakiga posebej številke
v sledečim redu:

Pi •osenec. — Svečan. — Sušeč. —

11 . 12  1 .

Malitraven. — Velikitraven. — Rožnicvet —

2 .  3. 4

Maliserpan. — Velikiserpan. — Kimovec. —
5. 6 . 7.

Kozopersk. — Listopad. — Gruden. —

8 . 9. 10.

Potem soštej po §. 8  najdeno letno Epakto
ali lunino kazalo s številko tistiga mesca, kteriga
mlaj išeš. Je znesek najdene letne Epakte in
številke pod meseam manjši od 30, odvzemi ta
znesek od 30 5  je pa večji, ga pa od 60 vzemi.
Ostanek ti da v obedveh potih dan mlaja, kteriga
si iskal. Došteješ temu 7, 14 ali 21  dni. dobiš
tudi dan perviga krajca, šipa in zadnjiga krajca.
Tukaj pa se mora paziti, če se vse to za mesca
prosenca ali svečana iše, de se mora Epakta
poprejniga leta vzeti. Dam nektere zglede:

2 **

34

Kdaj nastopi mlaj velikiserpana 1839?

Letna Epakta XV s številko pod velikiser-
panam 6  sošteta, da 21 5  od 30 odvzeto da 9,
in to je dan mlaja velikiserpana.  Zato
je pervi krajec  16., šip 23. in zadnji krajec
30. velikiserpana.

Kteriga dne je bil mlaj v listopadu 1832?

Letno lunino kazalo XXVIII s številko 9
listopada sošteto da 37, to pa od 60 odvzeto,
da ostanek 23, in to je dan mlaja listopada. Pervi
krajec je bil tedaj 30. listopada, šip 6 . grudna,
in zadnji krajec 13. grudna.

Kteriga dne je bil mlaj v prosencu 1839?

Tukaj se mora lunino kazalo IV. poprejšniga
leta 1838 lltirnu prosencu prišteti; tako se dobi
15, to od 30 odvzeto, da 15. Je bil tedaj 15.
prosenca mlaj, pervi krajec 22., šip 29. prosenca,
in zadnji krajec 5. svečana.

§. 12 .

Epakte aii lunine kazala na vse dni v mescih.

Kdor nerad rajta, temu se naslednje tablice,
polne Epakt ali luninih kazal, v roke podajo, iz
kterih bo brez velike teže zvedil, lunine spre¬
membe, to je: mlaje, perve krajce, šipe in zad¬
nje krajce. Pa tudi tukaj se vsiga rajtanja ogniti
ne more, tode prav lahko je. Oe hočeš zvediti,
kdaj bo tega ali uniga leta, v tem ali unim mescu
mlaj, ali pa tudi kdaj je že bil, poiši Epakto ali
lunino kazalo ravno tega leta po poduku §. 8

33

in ko jo najdeš, poiši ravno to Epakto v nasled¬
nji tablici, in sicer v tem mescu, od kteriga mlaj
zvediti želiš, in glej zraven te Epakte je dan,
na kteriga je tisto leto mlaj. In kader si dan
mlaja najdel, lahko zveš, kdaj bo pervi krajec,
6 e od dne mlaja 7  dni naprej šteješ 5  potem kdaj
bo šip, če od dne mlaja 14 dni naprej šteješ;
in zadnjič kdaj bo zadnji krajec, če od dneva
mlaja 21  dni naprej šteješ.

Ktere dni v mescih bo mlaj v letu 1849?

Poiši Epakto tega leta po §. 8 . Glej tega
leta Epakta je VI, in zdaj iši ravno to Epakto
VI v naslednjih tablicah, in kjer jo boš najdel
zraven nje stoji dan mesca, in tega dne bo mlaj,
namreč 25 .  prosenca, 23. svečana, 25. sušca
i. t. d. Po mlaji pa tudi druge spremembe dune
lahko prerajtaš, če od dneva mlaja ali 7, ali 14
ali 21  dni naprej šteješ.

36

Popolna pratika Epakt ali luninih kazal.

37

38

39

Število 25 zraven nekterih Epakt je zato, ki se lunini mesci v 29teh in
30teh dneh premenvajoj število 19 zraven Epakte XIX hi pa
mlaj 30. grudna zdajniga, ne pa 1. prosenca prihodnjiga leta dalo.

40

§• 13 .

Kako se pratika nareja?

Pri narejanji pratike je narpervo, de se leto
v 12 mescov, mesci pa v dneve, kolikor jih vsak-
kteri ima, razdelijo. Mesci so naslednji s svojimi
dnevi: I. prosenec ima 31 dni, II. svečan ima
v navadnjim letu 28, v prestopnim pa 29 dni,
III. sušeč ima 31 dni, IV. malitraven ima 30 dni,
V. velikitraven ima 31 dni, VI. rožnicvet ima
30 dni, VII. maliserpan ima 31 dni, VIII. veliki-
serpan ima 31 dni, IX. kimovec ima 30 dni, X.
kozopersk ima 31 dni, XI. listopad ima 30 dni
in XII. gruden ima 31 dni. Dnevi v mescu se
s številkami 1. 2. 3. 4. in tako dalje zapišejo.
Narbolje je, de se ob strani ena pod drugo za¬
pišejo , de se potem poleg njih prazniki in vse
drugo, kar se po navadi v pratike stavi, zapišejo.
Kader je to storjeno , je treba po §. 10 veliko-
nočniga praznika iskati, na kteri dan de tisto leto
pride, in ko je najden, se precej tje na svoje
mesto, to je, k dnevu mesca postavi. Zdaj se
koj ve, de je ta dan v mescu nedelja, ker je
velika noč le samo v nedeljo praznovati pripu-
šeno. Od velikonočne nedelje se gre nazaj proti
začetku leta po dnevih v mescih, ter se vsakih
7  dni nedeljska čerka po §. 7  najdena, postavi.
Ravno tako se tudi od velikonočne nedelje do
konca leta vsakih 7  dni nedeljska čerka zapiše. Pri
kterim dnevu v mescu tedaj nedeljska čerka stoji,
ta dan je nedelja. Ko je tako vsa pratika z ne¬
deljami osnovana, se jim potem še posebne imena
dajo, če jih imajo; potlej se prazniki na svoje
dneve postavijo, in drugi spominja vredni dnevi

41

zaznamvajo. Od vseh teh nedelj, praznikov in
posebnih dni, kjer se v pratiki zaznamvajo, ali
■ pa v njo vredijo, bo v naslednjim §, 14 posebej
povedano.

Tukaj le samo to še opomnim, de se v ka¬
toliški cerkvi skoraj vsak dan spominj kakiga, pa
tudi več Svetnikov, ali pa njih god praznuje.
Prazniki se razdelijo 1. v prestopne, 2.  samo
včasih prestopne, in 3. v neprestopne.

§• 14 .

I. Prestopni prazniki in drugi spominja vredni
dnevi.

1. Ocl velike noči proti začetku leta.

Prazniki, h kterim se tudi nedelje prištevajo,
in nekteri drugi znamenitneji dnevi, ki ne pridejo
vsako leto na ravno tisti dan v mescu, ampak
se na kakiga drugiga premaknejo ali pre¬
stopijo , se imenujejo premakljivi ali prestopni.
Pervi in nar imenitneji vsih prestopnih praznikov
je velika noč, po kteri se vsi drugi premakljivi
prazniki in dnevi prestopijo in ravnajo; in kader
je velika noč za tisto leto na svoj dan terdno
postavljena, se od nje nazaj proti začetku leta,
vsi drugi premakljivi dnevi in prazniki lahko vre¬
dijo, kteri so:

Velika sabota, en dan pred veliko nočjo.

Veliki petik, dva dni pred veliko nočjo.

Veliki četertik, tri dni pred veliko nočjo.

Cvetna nedelja, VI. v postu.

Marija VII žalost v petik pred cvetno ne¬
deljo.

42

Tiha fčerna) nedelja, ali V. v postu.

Sredpostna nedelja, ali IV". v postu.

Brezimena nedelja, ali III. v postu.

Kvaterna nedelja, ali II. v postu.

Pepelnična nedelja, ali I. v postu.

Pepelnica, začetek 40danskiga posta.

Pust, v torek pred pepelnico.

Pustna nedelja, ali III. predpepelnična.

II. predpepelnična nedelja.

I. predpepelnična nedelja.

Po teh nedeljah pridejo nedelje po razglašenji
Gospodovim, ali po svetih treh Kraljih, kterih je
včasih manj, včasih več, kakor je že velika noč,
ali bolj zgodaj, ali pa bolj pozno, in te nedelje
se zaznamjejo I., II., III., IV. i. t. d. po raz¬
glašenji Gospodovim, ali po svetih treh Kraljih.
V II. nedeljo po razglašenji Gospodovim je praz¬
nik presvetiga imena Jezusa. Če pride v praz¬
nik razglašenja Gospodoviga, to je, 6. prosenca
nedelja, je še le una nedelja, ki 13. prosenca
pride, perva po razglašenji Gospodovim. Ne¬
delja pa, ki je med Gospodovim razglašenjem
in novim letam, se imenuje nedelja po novim letu.

2. Od velike noči proti koncu leta.

Od velikonočne nedelje do konca leta so na¬
slednji prazniki in drugi dnevi prestopni:

Velikonočni pondeljk je zapovedan praznik.

Bela nedelja, ali I. po veliki noči.

Za njo pridejo: II., III., IV. in V. nedelja
po veliki noči. Za V. nedeljo nastopi križev
teden.

V pondeljk, torek in sredo so procesije.

Četertek je god Kristusoviga vnebohoda.

VI. nedelja po veliki noči.

Saboto pred binkoštno nedeljo, post.

God binkoštne nedelje.

Binkoštni pondeljk zapovedani praznik.

Kvaterna sreda, petek in sabota, post.

Praznik presvete Trojice, nedelja I. po bin¬
koštih.

Praznik presvetiga rešniga Telesa v četer¬
tek po I. nedelji po binkoštih.

II. nedelja po binkoštih.

V petek po tej nedelji presv. Jezusovo Serce.

Potem nasledovajo vse druge nedelje po bin¬
koštih do Adventa, kterih nedelj je včasih več,
kakor si je bila velika noč, ali bolj pozno ali pa
bolj zgodej. Tudi te nedelje se s številkami III.,
IV., V. i. t. d. po binkoštih zaznamvajo, de se
koj vidi, ktera že teče, i. t. d.

Prestopni prazniki v nedelje po binkoštih.

Praznik angeljev varhov, ali angeljska ne¬
delja, je tista v  nedelja, ktera je pervimu kimovcu
nar bližej. Če je nedelja pred pervim kimovcam
bliže njega, kakor una, ki po njem pride, je ona
angeljska nedelja; če je pa una po pervim ki¬
movcu bliže njega, je pa ona praznik angeljev
varhov.

Praznik svetiga imena Marije je pervo ne¬
deljo po malim Šmarnu ali godu rojstva Marije
device.

Kvaterna sreda je perva po dnevu povišanja
svetiga Križa, ali po 14. kimovcu. Ko bi bil sv.
Križ v sredo, ni ta sreda kvaterna, ampak perva

44

po sv. Križu, tedaj je še le drugi teden kvatern,
v sredo, petek in saboto zapovedani post.

Praznik Marije device svetiga roženga kranca
je pervo nedeljo kozoperska — roženkranska ne¬
delja.

God obletnice posvečenja vsili cerkev je tretjo
nedeljo kozoperska.

Zahvalna nedelja je perva nedelja po vsili
Svetnikih.

Za nedeljami po binkoštih pridejo štiri ad¬
ventne nedelje na versto, ki se tudi s številkami
I., II., III. in IV. zaznamvajo. (jAdvent je la¬
tinska beseda, in se po našim pravi prihod , in
sicer zato, ker ob tim času obhajamo veseli spo-
minj prihoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa
na svet.)

Perva nedelja v adventu je tista, ki je sve-
timu Andreju aposteljnu 30. listopada nar bližej.

Kvaterna sreda v adventu je perva sreda po
13. grudnu, in je po navadi, kakor v drugih kva-
ternih tednih, v sredo, petek in saboto zapovedani
post. Tudi je v adventu vsako sredo in petek
zapovedani post.

Če je ktera nedelja med svetim božičnim
praznikam in novim letam, ali praznikam obrezo¬
vanja Jezusa Kristusa, Gospoda našiga, se ta
nedelja „po božiču,“ ali pa tudi „pred novim le¬
tanj imenuje.

II. Včasih prestopni prazniki.

Sveti Matija je v navadnim letu 24. sve¬
čana, v prestopnim letu pa 25.; zato ko se v
prestopnim letu med 23. in 24. svečana en dan
vloži, toraj se sveti Matija na 25. premakne.

45

God včlovečenja Sina Božjiga in oznanjenja
device matere Marije je po navadi 25.  sušca.
Ce se pa primeri, de na ta dan veliki petek, ali
pa velika sabota pride, se ta praznik na pondeljk
po beli nedelji preloži, in je ta dan zapovedan
praznik.

Dan spominja vsih vernih mertvih je 2  listo—
padaj je tega dne nedelja, se spominj vsih ver¬
nih duš drugi dan, to je v pondeljk obhaja.

III. Neprestopni prazniki.

a) Zdaj zapovedani.

1. Obrezovanje Jezusa Kristusa, Gospoda na-
šiga (novo leto) 1. prosenca.

2.  Razglašenje Gospodovo, ali svetih 3 Kra¬
ljev god je 6. prosenca.

3. Darovanja Jezusa Kristusa god, očiševanje
device matere Marije, ali Svečnica je 2.
svečana.

4. Svetiga Ježefa, ženina device matere Marije,
in Patrona krajnske dežele je 19. sušca.

5. Včlovečenja Sina Božjiga god in oznanjenja
device matere Marije je 25.  sušca, če je pa ta
dan veliki petek, ali pa velika sabota, se
praznuje v pondeljk po beli nedelji.

6. Svetih aposteljnov Petra in Pavla god je
29.  rožnicveta.

7.  Velika Gospodnica, velika Maša ali veliki
Šmaren, ali god vnebovzetja Marije device,
je 15. velikiserpana.

8. Mala Gospodnica, mala Maša ali mali Šma¬
ren, ali god rojstva Marije device, je 8,
kimovca.

46

9. Vsili Svetnikov god je 1. listopada.

10. Spočetja device matere Marije god je 8.
grudna.

11. Sveti božični praznik, ali rojstva Gospoda
našiga Jezusa Kristusa je 25.  grudna.

12.  Svetiga Stefana, perviga marternika praznik
je 26.  grudna.

Opomba.  Memo štiridesetdanskiga posta, štirih kvater in
postov v adventu, so še nekteri predprazniški dnevi
zapovedani posti, in sicer: Sabota pred binkoštmi, dan
pred praznikam svetih aposteljnov Petra in Pavla, pred
veliko Gospodnico ali velikim Smarnam, pred vsimi
Svetniki, pred godam spočetja device matere Marije
in predbožični dan. Ce se primeri, de predprazniški
postni dnevi v nedeljo pridejo, se na saboto prelože,
ker cerkev noče, de bi se kdo Gospodov dan ali v
nedeljo postil.

6) Le v posameznih deželah zapovedani
prazniki.

Vsaka dežela si je kakiga Svetnika za pa-
trona ali svojiga posebniga pomočnika in varha zvo-
lila, kteriga praznik s posebno častitostjo obhaja
in se njegovi priprošnji pri Bogu priporoča. V
deržavah Avstrijanskiga cesarstva so naslednji
sosebni pomočniki dežela zvoljeni:

Sveti Marka, evangelist, 25.  malitravna, na
Beneškim.

Sveti Karol Boromej, kardinal, veliki škof, 4.

listopada, na Lombardiškim.

Sveti Leopold knez, spoznovavec, 15. listopada,
na Avstrijanskim.

Sveti Štefan, ogerski kralj, spoznovavec, 2.  ki-
movca, na Ogerskim.

4 ?

Sveti Janez Nepomučan, marternik, 16. veliki—
travna, in sveti Venceslav vojvoda, marter¬
nik, 28. kimovca, na Češkim.

Sveti Ladislav, kralj, 27 .  rožnicveta, na Er-
deljskim.

Sveti Stanislav, škof in marternik, 7 .  veliki—
travna, na Poljskim.

Sveti Mihael, veliki angelj, 29. kimovca, na Ga-
liškim.

Sveti Ciril in Metod, škofa in oznanjevavca ker-
šanske vere med slovanskimi narodi, 9. sušca,
na Moravskim.

Sveti Elija, prerok, 20. maliserpana, in sveti
Rok, spoznovavec, 16. velikiserpana, na
Hrovaškim.

Sveta Hedviga, vdova, 17 .  kozoperska, na Sle-
ziškim.

Sveti Spiridion, škof, 17 .  grudna, na Dalma¬
tinskim.

Sveti Rupreht, škof, 24. kimovca, na Salis-
burškim.

Sveti Tilen, opat, spoznovavec, 1. kimovca, na
Koroškim.

Sveti Jožef, 19. sušca, in sv. Virgili, 26. rožni¬
cveta, na Tiroljskim.

Sveti Just, marternik, 2. listopada, v Terstu.
Sveti Jožef, 19. sušca, na Krajnskim in Šta¬
jerskim.

Pravijo, de je še več druzih Patronov krajn¬
ske dežele: Sveti Juri, marternik, 24. mali-
travna 5  sveti Kancian, marternik, 31. veliki—
travna; sveti Hermagor, škof in marternik in sveti
Eortunat, diakon marternik, 12 . velikiserpana.

48

cj Nekdaj zapovedani prazniki zdaj pa de¬
lovniki.

zaročenja Device Marije 23. prosenca.
spreobeimjenja sv. Pavla ap. 25. prosenca.
stola sv. Petra v Antiohii 22. svečana.
S. Matija ap. 24.  ali 25.  svečana.

S. Gregorja pap. cerk. ne. 12.  sušca.
S. Jurja 24.  v nekterih deželah 23.
mali travna.

S. Marka evang. 25.  malitravna.

SS. ap. Filipa in Jakoba 1. veliki-
travna.

Znajdenja sv. Križa 3. velikitravna.

S. Antona Padovansk. 13. rožnicveta.
S. Janeza Kerstnika 24.  rožnicveta.
Obiskanje sv. Marije Device 2.  mali-
serpana.

S. Marije Magdalene 22.  maliserpana.
S. Jakoba ap. 25.  maliserpana.

S. Ane, matere Marije D. 26.  maliserp.
S. Petra ketne 1. velikiserpana.

S. Marije Snežnice 5. velikiserpana.
Spreminjenja Jezusa Kr. 6. velikiserp.
Obglavjenja sv. Jan. Kerst. 29. veliki¬
serpana.

S. Štefana, ogerskiga kralja 2.  kimovca.
Povikšanje sv. Križa 14. kimovca.

S. Mihaela, veliciga angelja 29. kimovca.
SS. ap. Simona in Juda 28. kozoperska.
Spominja vernih duš 2. listopada.
Darovanje Marije Device 21. listopada.

S. Katarine D. M. 25.  listopada.

49

27 .  Dan sv. Andreja aposteljna 30. listopada.

28. „ sv. Janeza ap. in evang. 27 .  grudna.

29. „  ss. nedolžnih otrok 28. grudna.

3

50

§. 15 .

Neprestopni prazniki leta.

51

3 *

52

53

54

36

§• 16 .

Nedeljski evangelii.

58

59

60

v.

Jezus je rekel svojim učencam: Ako bote

Očeta kaj prosili v mojim imenu, vam bo
dal. Prosite, in bote prejeli, de bo vaše
veselje dopolnjeno. Oče sam vas ljubi, ker
ste vi mene ljubili, in ste verovali, de sim
jest iz Boga izšel; sim na svet prišel, ga
spet zapustim, in grem k Očetu. (Jan. 16,
33 — 30.)

VI.

Jezus je rekel svojim učencam: Kader pride
učenik, kteriga bom vam jest poslal od
Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta iz¬
haja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi
bote pričevali, ker ste od začetka per meni.
Ura pride, de bo vsak, kteri vas umori,
menil, de Bogu službo stori. (Jan. 16,
26 — 37; 16, 1—4.)

Binkoštna

nedelja.

Jezus je rekel svojim učencam: Ako me kdo
ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče
ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in
pri njem prebivala. — Učenik sv. Duh pa,
kteriga bo poslal Oče v mojim imenu, on
vas bo učil vse, in vas opomnil vsiga, kar
koli sim vam rekel. (Janez 14, 33 — 31.)

I. Nedelja po Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen,
binkoštih. Ne sodite, in ne bote sojeni; ne pogubljujte,
in ne bote pogubljeni; odpustite, in vam bo
odpušeno. Dajte, in se vam bo dalo. Z
kakoršino mero bote merili, s tako se vam
bo odmerjalo. — Kaj vidiš pezdir v očesu
svojiga brata, bruna pa, ki je v tvojim oče¬
su, ne čutiš? Hinjavec! izderi poprej brun...
(Luk. 6, 36 — 42.)

61

62

63

64

65

66

67

I. Nedelja Jezus pripoveduje nektere zuamnja ob koncu
v adventu. sveta in sodbi, rekoč: Znamnja bodo na

68

m

Evangelii ob zapovedanih praznikih.

70

71

72

73

pušena, to je: Va.še mesto bo razdjano, vaš
tempelj bo podert, vaš rod bo po vsim svetu
razkropljen, brez tempeljna, brez altarja, brez
daritev. (Mat. 23, 34 — 39.)

74

§• 17 -

Od sedemletne raznesti vremena.

Ze odnekdaj so pratikarji v navadi imeli,
vreme prerokovati, in so se v to raznih (zdaj teh,
zdaj unih) pripomočkov posluževali. Nekteri so
vreme tega leta z vremenam druzih let priličevali
ali priglihovali, in so iz tega priličevanja zapa¬
zili, deje vsako leto zastran svojiga vremena sed¬
mima preteklimu letu zlo enako. Po njih misli in
skušnji so si leta v naslednji versti: i., 8., 15.
in 22. leto, zastran vremena med seboj zlo enake;
in tako tudi 3., 10., \ 7 .  in 24. leto: potlej 4., j
11 ., 18. in 25. leto, in tako dalje. V starih ča- |
sih si tega, de namreč po sedmerih letih skorej
ravno tako vreme sedem let zaporedoma nastopa,
nisovedili drugači razložiti, kakor de so sizmislili, de
sedem planetov zaverstjo vreme vlada ali regira,
de namreč vsak planet eno celo leto, od začetka
sušca tega leta do konca svečana druziga leta
vlada, in potem vladarstvo svojimu nasledniku
prepusti. Mislili so si, de naslednji planeti v tem le
redu vladajo: 1. Saturn, 2. Jupiter, 3. Mars,
4. Solnce, 5. Venera, 6. Merkuri in 7 .  Luna.
Pa kako narobe in kriva je misel njih bila, se že iz
tega kaže, ker so tudi solnce med planeti šteli,
in ako bi to res bilo, de solnce le vsako sedmo
leto vlada, kako slabo bi bilo za nas! Kdo bi neki

75

šest let zemljo razveseljeval in ogreval? Dalje
tudi ni res, de bi le sedem planetov bilo, ker zvez¬
dogledi še pet družili poznajo, in so ti le: Uran,
Cerera, Palada, Junona in Vesta. In ni davno,
kar so zvezdogledi še eniga prav nanovo zapazili.
Ako bi tedaj uni sedmeri planeti zares vladali, bi
mogli tudi ti poslednji vladati; in potem takim bi
se enako vreme ne povračevalo vsakih sedem
let, ampak vsacih dvanajst, ali pa še več let,
ker je več ko sedem planetov.

Nekteri pratikarji pravijo, de je sedem let
vsako leto vreme drugačno, in de po sedmerih
! letih skorej tako vreme druzih sedem let nasledva,
kakoršno je v poprejšnih sedmerih letih bilo, de-
siravno sedmeri planeti ne vladajo; toraj leta za¬
stran njih vremena v sedem redov (klasov) raz-
dele in tem redam, de jih ložej od enega drugega
razločimo, imena planetov po nekdanji navadi dajo,
pa kako silno se pratikarji v ti reči motijo, se vsak
lahko prepriča, če sedmere leta zastran njih vre¬
mena z drugimi sedmerimi le nekoliko priličuje;
saj se še v sto letih ne naključi, de bi kako leto
kakimu drugimu popolnoma enako bilo, koliko
manj, de bi po sedmerih letih spet tako vreme
nasledovalo, kakoršno je v poprejšnih letih bilo.
C'e pa tukaj vreme sedmerih letnih planetov po¬
pišem, to ljudem le v kratek čas storim, ne pa de
j bi v tako prazno vražo svojo vero stavili.

Pervi planet ali premičnica — Saturn: Mer-
zel in moker. Drugi planet — Jupiter: Srednje
topel, pa bolj moker kot su. Tretji planet —
Mars: Bolj suh kot mokerh, pa bolj topel kot
merzel. Četerti planet — Solnce:  Srednje gorko
pa skozi suho. Peti planet — Venera:  Bolj

4 *

76

v

mokro ko suho, pa zlo gorko leto. Sesti planel
— Mer k uri:  Bolj suh kot moker, pa tudi bolj
merzel kot gorek 5  toraj malokdaj dobra letina.
Sedmi planet — Luna:  Bolj mokro kot suho
leto, pa bolj toplo kot merzlo. Ti sedmeri letni
planeti se med seboj verstijo, de vsak zmed njih
na eno ali drugo leto pride 5  ali če po nekdanji
prazni veri govorim: vsako leto eden zmed sed¬
merih planetov vlada ali regira.

-

§. 18.

Popisovanje sedmerih letnih planetov ali 'sedmeril
premičnic.

L premloRioa — Saturn.

Saturnovo leto je merzlo in mokro; desiravno 1
je včasih tudi suho,  vender le večidel dežuje; J
toraj je sploh merzlo in mokro.

77

e i Spomlad je prav suha, in do velikitravna

,]j! zlo merzla; de si je malitravna nekteri dan
a  prav toplo, pa kmalo spet merzlota nastopi. Ve-

10  likitravna so dnevi lepi, noči pa prav merzle;
n i toraj suša, včasih slana, trava majhna, cvetlice
ih pozne.

jjj Poletje je hladno in deževno; torej slaba letina.
|. Le polovica maliserpana je prav lepo in vroče,
sicer pa skorej zmerej dež, vihar in ploha.

Pa tudi jesen je mokra in merzla, 13. in
14. kimovca že slana rada pada, lotiga je jasno in
toplo, 16. in 17. oblačno , 18, megla, in potem

11 do konca mesca veter in slana. Od 1. do 9.
kozoperska dež in vihar, 10. in 11. jasno, od
12. do 22 .  oblačno in dež, 24., 25. in 26. megla
in deževno, od 27. do konca megla in zmerzuje.

Zima je terda. Od začetka večkrat dežuje,
proti božiču sneg zamerzne, in se do malitravna
ne otaja. Od 21. prosenca do 10. svečana čez-
dalje hujši mraz prihaja, de v kletih ali keldrih
) zmerzuje, in veliko žival od mraza pogine.

Ker je v Saturnovim letu spomlad merzla,
f se z nekterimi sadeži ne sme prehiteti, de jih
poznejše slana ne vzame. V tem letu se mora
j sočivje v bolj plitvo zemljo saditi ali sejati, de
poleti, ki je preveč mokro, ne poleže, sognjije,
ne cimi ali kali. Lan in konoplje so tako
tako. Ječmen se dobro obnese, pa je treba hi¬
teti , de se ob pravim času domu vzame, ker
potem kmalo deževati začne. Sena je srednja
r eč, tode podvizati se je treba, ga v lepih dneh
J maligaserpana spraviti, sicer je zamujeno. Otave
:  je obilno. To leto je treba sena in slame pri-

78

hraniti, ker zna naslednji dve leti klaje zlo pri—
mankovati.

Pridelek ozimine setve je pičel. Pšenica je
nekoliko kolji kot rež. Lepi dnevi, domu ju
vzeti, se ne smejo zamuditi. S klajo za ovce
in koze se dobro preskerbi, ker zavoljo terde zime
ne bojo mogle dolgo nič zunaj dobiti. Pa tudi
derv ne zamudi, ker zima bo huda in dolga.

Gzimino rež in pšenico bolj zgodej sej, de
se dobro obraste, in ovac nikar na njo ne spušaj,
de je ne omulijo; zakaj ozimina se to leto nebo
kaj posebno obnesla.

Sadja je še zadosti veliko, posebno hrušk
in češpelj, orehov pa prav nič.

Terta spomladi še dosti lepo kaže, tode vse
cvetje ji odpade j pa naj ga veliko ali malo na terti
ostane, saj popolnoma ne dozori. Vender se
mora ob pervim času tergati, ker kozoperska
že nekoliko zmerzuje.

Repe in zelja je dovelj, tode kmalo gnjiti
začne. Gnjilobo lepo otrebi, de se ti zelje v
kadeh ne vsmradi.

Jesen tega leta so posebno te le bolezni ne¬
varne: Merzlica, griža, naduha, kašelj, opoteče,
jetika, zlatenca i. t. d. Ozdravnika nikar ne
zamudi!

79


KS. praujtmi.co.

Vnaslednjih

0

1805,1812,
1819. 1826,
1833, (840,
1847,

letih vlada:
1854, 1861,
1868,1875,
1882,1889,

1896.

Jupiterjevo leto je še koj dobro, vender le
i bolj mokro kot suho; ker je pa zavolj poprejšniga
Saturnoviga leta zima dolgo terpela, je to leto
med bolj pozne prištevati; če ni velikitravna lepo
in gorko, vse kake tri tedne bolj pozno dozori.
Spomlad je bolj med merzle in mokre prištevati.
Do velikitravna je še kaj merzlo. Pa od 2. veliki¬
travna do 22. je prav lepo in gorko', le včasih
grom in ploha; od 23. do 29. neprijetno, oblačno
in merzlo. Perve dni rožnicveta do 8. slana
in mraz, potem pa do 21. prav lepo, potem ve¬
ter in dež, 24. jasno in slana, potlej vročina.
Včasih je pa vender ves velikitraven prijeten in
gorak.

Poletje je v začetku bolj mokro in hladno,
potem pa prav vroče, veliko gromenja. Od 9 .
do 12. maliserpana lepo vreme, potem suša na-

80

stopi in do konca tega mesca terpi. Od 1 . do
11. velikiserpana neprijetno, potlej do 30. lepo
in potem gerdo do 10. kimovca, do 14. lepo', po¬
tem 3 dni dež, 3 dni lepo, od 21. do 25 .  dež,
potem do zadnjiga lepo.

Jesen pa skorej zmirej dežuje. Kozopersk
se z lepim vremenam prične, je do 8 . dne lepo,
potem oblačno, 15. in 16. jasno, 17 .  slana, 18.
zmerzuje, od 19. do 21 .  lepo', od 27 .  do zad¬
njiga oblačno, dež. Listopada se vjasni do 7.,
potem dež, od 11 . do 16. dež ali sneg, potem
3 dni lepo, potlej spet gerdo'.

Zima je v začetku prav merzla, veliko snega.
Od 1. do 10. grudna megla, sneg, potlej do
18. suho vreme, potem merzlo do 28., 29. dež,
30. in 31. lepo vreme. . Prosenec je suh in prav
merzel. Od 13. do 18. svečana sneg, potem
do konca prav zlo mraz.

To leto je obilno ječmena, če ni poleti pre¬
suho ; pa malo ovsa, graha in prosa 5  lan in ko¬
noplja ostaneta majhna, tode sta dobriga lakna.
Letaš je treba s klajo se dobro preskerbeti, ker
je bo naslednji dve leti pičlo hodilo.

De si jesen tega leta kmalo ne zmerzuje,
vender je bolji dočasa rež in pšenico sejati, de
se dobro vraste, zato ko bo spomlad prihodnjiga
leta kaj suha.

Tega leta je prav malo sadja, nič želoda,
vender pa nekaj žira. Tudi hmelja ni veliko,
tode prav dober je.

Veliko in dobriga vina v tem letu ni pri¬
čakovati.

V tem letu je sicer veliko, tode ne preveliko
nevarnih bolezin.

«-V «j

/cfč/i vlada:
1855,1862,
1869,1876,
1883,1890,
1897.

To leto je bolj suho kot mokro, de si tudi
včasih dežuje, je vender le med suhe leta pri—
1 števati.

Spomlad je sploh suha, neprijetna in merzla,
Ovce se ne smejo na žito spušati, pa tudi na
travnike ne prezgodaj, sicer ne bo rastlo. V
sušcu ob jutrih zmerzuje, podnevi pa je lepo in
prijetno. Do 10. malitravna še zmerzuje , potem
pa do 23. mehko vreme nastopi; potlej je slana
in mraz do 29., potlej pa lepo in prijetno do 3.
velikitravna, tega dne gromi, do 8. neprijetno
in merzlo, potem 3 dni južno, 11. zmerzuje, po¬
tem do 20. hladno, potlej lepo in toplo, 30. slana.
Od 1. do 8. rožnicveta oblačno, merzlo, če se
vjasni, tudi slana, od 9. do konca je lepo in
gorko.

4  ##

V naslednjih
1806,1813,
1820,1827,
1834,1841,
1848,

82

Poleti je velika vročina, de se včasih smola
in hosta v logih vžge. Noči so tople. Več stu-
dencov se usuši. Maliserpana se vročina začne,
večkrat gromi, tudi rado vdari, toče se je bati.
Velikiserpana zjutrej megla nastopa, dnevi so pa
lepi in gorki do konca. Tudi kimovec je prije¬
ten in lep do 13. dne, po tem jesensko vreme,
tode kmalo spet lepo do 28., potlej dež do 9.
kozoperska, 10. se razjasni in slana pada do
17., potlej prijetno, 25. je spet mraz, 26. lepo',
27. do 30. mraz.

Listopada je do 10. ob jutrih merzlo, po¬
poldne pa gorko, 11. oblačno, do 13. dež, potem
zmerzuje do 30., popoldne sobice. Perve dni
grudna zmerzuje, potem dež, 10. sneg, potlej
zmerzuje do 19., potem dež, pa spet kmalo mraz
do 16. prosenca, 20. sneg, do 27. dež, potlej
sneg. Svečan je od konca oblačen, od 9. do
12. lepo vreme, potem 3 dni sneg, hud mraz,
11. dež, na to sneg, potem mraz do 18., potlej
južno. Sušeč je do 20. zlo merzel.

Jari ječmen se mora to leto bolj zgodaj v
debelo zemljo usejati, de se bo bolje ponašal; v
plitvo zemljo usejan celo nič ne velja. Grah in
leča se morata tudi v debelo zemljo sejati, sicer |
ne bo pridelka. Ovsa je malo. Lan je lep, ko¬
noplje majhne, pa dobriga lakna. Malo sena, in i
otave.

Rež je lepa, jekleniga zerna, in dobro na¬
sipa. Pšenica je bolj srednja. Hrušk je več
kot jabelk, češinj in češpelj zlo malo, tudi prav
malo orehov, in skorej nič želoda. •Vincar se
sme letaš veliko in dobriga vina nadjati.

st

Z ozimino setvijo letaš ni treba preveč hi¬
teti, ker pozno zmerzovati začne; potem se pa
tudi ovce ne sinejo na njo pušati.

V tem letu nevarne bolezni: griža in vro¬
činska bolezen; toraj je bolnikam svetovati, naj
dočasa po zdravnika pošljejo, ker poznejše bi
utegnilo že prepozno biti.

V naslednjih
1807, 1814,
1821, 1828,
1835,1812,
1849,

letih vlada:
1856, 1863,
1870,1877,
1884,1891,
1898.

Leta te premičnice so suhe, prav malo mo¬
kre, pa le srednje tople.

Od 22. sušca do zadnjiga je ob jutrih le¬
deno, podnevi pa se sploh otaja. Od začetka mali-
travna do 4. je mraz, 4. pa je lepo in toplo,
8. veter in ploha, od 9. do 11. lepo in toplo,
18. huda ura, 19. lepo, potem gromenje do 23.,
za njim neprijetno, 25. prav mraz in oblačno,
30. spet oblačno.

84

Perviga in 2. velikitravna neprijetno, vetrovno
in rnerzlo, od 4. do 15. lepo, gorko vreme, vča¬
sih dež in gromenje; 24 .  rnerzlo, 27 .  lepo, 28.
in 29. merzel dež, 30. slana in rnerzlo.

Druziga rožnieveta lepo, 3. ploha, od 4. do
8. neprijetno, 9. lepo, 10. nestanovitno, od 11.
do 14. hladno, zvečer topleje, 15. dež, 20. zju-
trej prav hladno, 22. in 23. lepo in toplo, 24.
velika ploha, od 26. do zadnjiga dež.

Maliserpana 1.', 2., 3. hladno in oblačno, 4.
toplo, 6. hladno, od 16. do 18. toplo, od 19. do
21. dež, od 23. do zadnjiga lepo in soparno.

Velikiserpana do 6. lepo in toplo, 8. celi
dan dež, od 9. do 11. oblačno in nekoliko dežja,
13. lepo, 15. ponoči prav zlo hladno, 16. grom,
blisk, ploha, 17 .  merzel dež, od 18. do 25. lepo
in gorko', od 26. do 28. gromenje in velik dež,
30. in 31. še dežuje.

Od 1. do 4. kimovca toplo, 4. ponoči gro¬
menje in ploha, od 5. do 9. svetlo, malo dežja,
od 18. do 25. nestanovitno, 28. lepo in toplo,
29. dež. — Perviga kozoperska lepo , 2. in 3.
zjutraj jasno in zmerzlo, 4. in 5. lepo toplo, 7 .
celi dan dež, od 8. do 14. oblačno in rnerzlo,
15. veter in dež, 16. hud veter in sneg, 19. ne¬
stanovitno, od 21. do 27 .  močno dežuje in sneži,
29. dosti lepo, 30. oblačno in rnerzlo.

Od 1. do 15. listopada dež in rnerzlo, 16.
ponoči sneg, 17 .  do 20. dež, 21. do 26. lepo
toplo kot poleti, in tako do zadnjiga. — Per¬
viga in 2. grudna sneg, od 3. do 8. nestano¬
vitno, 9. hud mraz in velik sneg, 11. in 12. še
huji mraz, 13. in 14. južen sneg, 16. do 20.
svetlo, zlo rnerzlo in nekoliko snega.

83

Perviga, 2. in 3. prosenca oblačno in mer¬
zlo, 4., 5,, 6. hud dež, 7., 8., 9. precej merzlo,
11. dež, od 23. do zadnjiga nestanovitno, veter,
sneg in megla. — Od 1. do 7 .  svečana dež,
veter, megla, 8. jasno, precej mraz, 9. do 12.
oblačno, dež in sneg, l9. do 22. burja, 23. do
26. jasno, ledeno, 29. neprijetno in mraz. — Od
1. do 7 .  sušca vetrovno in merzlo, od 8. do
17. lnid mraz, 19. sneg, veter, dež, 20. in 21.
zlo merzel dež, popoldne svetlo.

Jaro žito je treba zgodaj usejati. .Ječmena
iti ovsa je malo, tode je dobriga zerna. Prosa, če
je zgodaj sejano, je obilno. Graha, leče i. t. d.
je malo, če ni v debelo zemljo usejano. Lan je
malo prida, konoplje so puste in kratke. Sena je
prav pičlo. Zelje in repa si zavolj suše ne mo¬
rete nič kaj pomagati. Rež in pšenica ste do¬
briga zerna, tode ga je malo.

To leto je več hrušk kot jabelk, tudi veliko
češinj, orehov, češpelj in želoda. Hmelja je
malo. Ce poprejšnje leto ni bilo vina, se ga je
letaš nadjati.

Bolezni: Varuj se posebno pozimi, ki je
voljna, de se ne prehladiš, to je, preveč ne
pregreješ, in potem naglo ne shladiš; ker iz tega
pridejo rade nevarne bolezni.

86

Sploh reči, je to leto bolj mokro ko suho,
pa tudi soparno in toplo.

Spomlad je bolj pozna, tode prav prijetna.
Kjer je žito veliko zrastlo, se smejo ovce na-nj
spušati, kar se druge leta storiti ne sme. Ce
spomladi dolgo časa ne dežuje, potlej toplo in
soparno poletje nasledova ; če pa spomladi dolgo
dežuje, nasledova suho in zlo vroče poletje, kar
je za terto prav dobro.

Jesen je od začetka prav topla in lepa,
tode ne dolgo; toraj je treba podvizati se, v vi¬
nogradih, kar je treba, podelati, in ozimino žito
zgodaj usejati, ker v listopadu že zemlja zmerzuje
in se pred božičem ne otaja. —-

Vreme po mescih je tako: Od 22. sušca
do zadnjiga je kmalo toplo, kmalo merzlo, kmalo
oblačno in neprijetno, kmalo veter in dež. Tako

87

je tudi v začetku malitravna, če je 5. sneg, je
potem kmalo lepo, kmalo veter, dež, sneg do 14;
15. je lepo, 22. dež, veter, slana, zmerzlina do
30., potem do 0. velikitravna lepo in toplo, 7.
grom in dež do 17., po njem veter, lepo; 23.
neprijetno do 29., potlej je lepo in gorko do
21. rožnicveta, le včasih grom in dež, potem pa
vsaki dan do zadnjiga neprijetno.

Maliserpana perve 3 dni oblačno, 4. slana,
popoldne grom, potlej lepo; 11. je spet deževno
vreme do 17., potlej je ene dni lepo, potem spet
dež do 26., grom je 28. in 29., 31. lepo. Ve-
likiserpana do 9. dežuje, potem je en lep dan,
pa potlej spet dež do 15., po njem lepo in toplo
do 25., od tega do zadnjiga dež.

Od 1. do 12. kimovca je lepo vreme, od
17. do 25, hladno in deževno, po tem do zad¬
njiga je spet lepo. Ako je na svetiga Tilna lepo,
se je 4 tedne lepiga vremena nadjati. — Per-
viga in 2. kozoperska je lepo, 3. blisk, tresk,
dež, potlej neprijetno do 9,, od 10. do 29. sta¬
novitno lepo, 29. zmerzne, 30. sneg, 31. oblačno
do 5. listopada, 6. in 7. lepo, od 9. do 17. mer-
zel dež; od 18. do zadnjiga večidel sneži; zad¬
nje dni je zlo mraz, sneg obleži do božiča.

Grudna perva dva dni mraz, potlej sneg,
od 6. do 15. mraz, 15. južen sneg, po njem dež
do 23., potem do 30. voljno vreme, in ostane
tako do 6. prosenca, potlej pa merzlo in nepri¬
jetno in sneg; 12. močen veter in zlo mraz, in
veliko snega do 18., od 19. do 23. nekaj lepo,
pa odjuga vleče, 23. in 25. mraz brez vetra,
26. in 27. mraz in sneg, potlej do zadnjiga mraz
brez vetra.

88

Svečana je perve 4 dm' oblačno, 5. jasno,
potem neprijetno; 9. se huda inerzlota začne, 10.
je tako mraz, de že dolgo ne taciga, 11 . in 12 .
je še le prav mraz, 13. odjuga, dež, povodenj do
27 .,  zadnje dm’ neprijetno, vetrovno in sneg. Su¬
šeč je do 22 .  večidel merzel.

Če je spomlad preveč mokra, je treba gle¬
dati, de se kmalo useje, ker potem ne bo nektere
tedne dežja. Ce pa ni preveč mokra spomlad,
je poleti suša, če je pa po navadi mokra, bo do¬
bra letina. Če spomladi vsak dan dežuje, je treba
sočivje v plitvo zemljo sejati, v debeli zemlji se
preveč razraša, poleže in gnjije.

Oziminiga žita se to leto veliko nažanje, pa
malo namlati. Ako je spomladi tega leta preveč
dežja bilo, bo prav malo sadja; če je pa gorko
bilo in ne preveč mokro, bo vsiga sadja dovelj,
želoda pa celo nič. Hmelja bo tudi obilno.

Vino je dobro, grozdje pa bolj gnjije ko
druge leta. Vinograde kmalo ogleštaj, ker o
svetim Martinu že zemlja zmerzuje. Z vinam in
žitam se letaš preskerbi, ker 3 slabe letine na-
sledovajo.

Bolezni tega leta: Bodljaji, notranje otek¬
line, bolezen na jetrah in želodcu. Nikar jih
v nemar ne pušaj, in si prazniga upanja ne de¬
laj: „Bo že bolje 44 , ampak z ozdravnikam se
posvetvaj.

89

¥L jtrmioaka — MeArtrL

Vnaslednjih

1802, 1809,
1816, 1823,
1830, 1837,
1844,1851,

letih vlada:
1858,1865,
1872, 1879,
1886,1893,
1900.

Leta te premičnice so bolj suhe kot mokre,
in malokdaj prav rodovitne.

Spomlad: Zadnje dni sušca je toplo, do 25.
malitravna je suho, potlej merzlo, tudi velikitravna,
de so sadeži zlo v nevarnosti zmerzniti. — Po¬
leti je še precej dežja 5  pa vender le premalo. Seno
in žito se da še v lepim spraviti, vender se ne
sme dolgo muditi. V pervi polovici jeseni je obilno
dežja, zgodaj zmerzuje, zadnja polovica je lepa in
suha. — Za lepim jesenskim vremenam pride na-
nagloma zima, je mraz, gre sneg in do svečana
naletuje. Svečan je od konca voljan, potem
merzlo do 4 . sušca, potlej vihar do konca.

Vreme posameznih mescov. 22. sušca topel
dež, 26. se vjasni, lepo toplo, zadnjiga merzlo,
in ostane merzlo tudi malitravna, ker 16. in 17.

90

rožmarin in nageljni na vertu zmerznejo, od 25.
do zadnjiga je toplo, 28. grom.

Pervih 6 dni velikitravna je jasno pa ve¬
trovno, od 8. do 18. prav toplo; trava in drugi
sadeži ne morejo rasti zavolj velike suše; od 25.
do 29. gorek in pohleven dež, potlej do 9. rožni-
cveta lepo, 9. in 10. dež, po tem megla do

13., potlej pa dežuje do 23., za njim lepo do
zadnjiga.

Maliserpan se z veliko vročina začne, od

5. do 21. dežuje, potlej lepo, toplo in tudi vroče
do 6. velikiserpana, tega dne začne deževati in
dežuje do 19., po tem lepi dnevi, potlej pa do
zadnjiga nestanovitno vreme.

Kimovec je od konca lep, 4. velik dež in
grom, potem pa lepo vreme do 20., od 30. ki-
movca do 13. kozoperska dež, 14. oblačno,

15. in 16. lepo, od 17. do 24. dež, potlej spet
lepo, 29. do zadnjiga oblačno in hladno.

Pei •vi 4 dni listopada so lepi, 5. in 6. velik
veter, potem dva dni dež, po njem spet lepo do

16., včasih megla, od 17. do 28. večidel oblačno
in merzlo, potlej do zadnjiga dež.

Od 1. do 15. grudna lepo, 15. vihar, od

16. do 20. mraz, 29. oblačno in sneg, potem
mraz do 30. prosenca, tega dne vetrovno in voljno.
Perviga svečana oblačno in južno, od 3. do

6. oblačno in merzlo, 8. lepo, 13. dež, 16. sneg
in potem zlo mraz do 7. sušca 7., 8. in 9.
južno, 13., 14., 15. pa dežuje, od 18. do 20.
ledeno.

Letina je dosti dobra, posebno za ječmen.
Oves, leča, grah se mora to leto usejati, kader
ni preveč mokro, pa tudi ne presuho. Lan je

9i

lep, konoplje so majhne. Ozimino žito je tako,
ali pa tako. Ce je bilo v poprejšnim letu toplo
in suho poletje, je v tem letu veliko snopja reži
in pšenice, pa malo zernja; če je pa bilo poprej¬
šnje poletje vlažno (Tajhtno), je letaš veliko zernja.

Sadja je letaš v nekterih krajih veliko, v
družili malo, v nekterih pa celo nič. Hmelja je
veliko, tode ni močen. Vino je cviček. Bolezni
se letaš nar bolj spomladi in v jeseni oglašajo, se
dajo le počasi odpravljati, naj tedaj bolniki ne
obupajo, in ne pravijo: „kaj bi že oz dr av¬
li ik v hišo hodil, in bi že toliko  teh  are¬
ni j jemal, saj tako vse vkup e j nič ne
pomaga . 44  Le počasi, ljubi moj siromak, le po¬
časi! kaj ne veš, de bolezen s senenim vozam
pride, pa le po bilki odide? — Letaš se tudi
med živino večkrat kuga prikaže.

letih vlada :
1852, 1859,

1866, 1873,
1880, 1887,
1894.

92

Lunino leto je bolj mokro ko suho, bolj toplo
ko merzlo.

Spomlad je zlo mokra pa topla, le včasih
zmerzuje in slana pade. Sušeč je merzel, mali-
traven deževen, velikitraven od konca lep, po¬
tlej deževen, potem hud mraz. Rožnicvet je pri¬
jeten, le včasih deževen. — Poletje je večidel
gorko, le včasih hladno. — Jesen je v začetku
deževna in nekoliko merzla, potlej pa zlo mokra
in merzla. — Pozimi je kmali sneg, kmali dež,
še povodenj. V ti zimi ovce bolehajo, in ce¬
pajo, bečele merjejo.

Vreme po mescih. Od 22. sušca do 29 .
je merzlo vreme in vihar, 31. dež. — Od 1. do
9. malitravna, vetrovno, oblačno, dež; 11., 12 .,
13. dežuje; od 14. do 20. mraz, 21 .  lepo; od
26 .  do zadnjiga dež.

Od 1. do 7 .  velikitravna je lepo in toplo;
od 10. do 13. soparno, potlej dež, mraz, led,

25., 26., 27 .  oblačno, od 28. do 31. toplo. —
Perve dni rožnicveta je lepo in toplo, 4. in 5.
oblačno, megleno, deževno, potem lepo in toplo,

27 ., 28., 29. dež, 31. hladna noč.

Perviga maliserpana megla, od 3. do 5. dež,
od 7 .  do 13. vetrovno, 15. dež, potlej pa do
zadnjiga lepo. — Do 8. velikiserpana gorko, 9.
dež, burja, 10. mraz, slana, 13. in 14. dež,
15. in 16. lepo, 20. velika vročina, od 21. do
26. dež, od 27 .  do zadnjiga lepo.

Do 6. kimovca gorko, 8. slana, 9. oblačno
in hladno, od 13. do 17 .  lepo, 18. dež, potlej
lepo do 21., potem do zadnjiga dež. — Kozo-
perska je do 14. kaj nestanovitno vreme, 25.

93

prav mraz, 26. dež, 29. in 30. rokovica,

31. dež.

Od 1. do 5. listopada mraz, od 6. do; 16.
dežuje, 23. jasno in mraz, 24. voljno, 29. in 30.
zamerzne. — Perviga grudna rokovica, 4. sneg,
od 5. do 10. dežuje, velika voda, 11. do 12.
še dež, 13. in 14. oblačno, 21. precej snega,
od 22. do zadnjiga mraz.

Prosenca do 11. stanovitna merzlota, od 12.
do 18. oblačno in neprijetno, 19. rokovica, po¬
tlej jasno in mraz do 24.; 26. dež, 27. naliv,
potlej do zadnjiga oblačno.

Perviga svečana veter in dež, od 4. do
10. oblačno in vetrovno, 14. sneg, 15. in 16.
veter, 17., 18. in 19. oblačno in dež, od 20.
do zadnjiga lepo. Od 1. do 5. sušca neprijetno
in mraz, od 6. do 9. toplo, 11. dež, od 12. do
16. lepo. od 17. do 19. ob jutrih neprijetno in
mraz.

Jaro žito je letaš tako tako. v  Sočivje in
proso na dobrih njivah je pogodu. Če je ozimna
rež zlo obrašena, se mora z ovcami popasti, sicer
bo več slame ko zernja. če pšenica velikitravna
hitro raste, ne bo nič iz nje. Sadja je v nekterih
krajih dovelj, v druzih malo. Hmelja je srednjo
reč. Otave dosti. Vina je malo. Vinogradi
naj se zgodej ogleštajo, ker kmalo zima nastopi.
Zavoljo tega se mora letaš tudi ozimno žito do
časa usejati, de se dobro obraste, ovce pa se ne
smejo na-nj pušati.

Jesen se prijemajo posebno vročinske bo¬
lezni. Varuj se prehlajenja! če se te bolezen
prime, ne odlašaj zdravnika poklicati!

94

Tako je tedaj po misli pratikarjev vreme
vsacih sedmerih let zaverstjo, tode vsakdanja
skušnja nas obilno prepriča, de ni vselej takoj
velikokrat je vreme vse drugačno in letina ravno
nasprotna, kakor ti jo pratika pove; toraj vedi,
de pratikarji le takorekoč v temi tavajo, kader
vreme v svoje pratike zapisujejo, ker večnih,
skritih božjih sklepov ne razvidijo, po kterih Bog
vso stvarjeno natoro po svoji neskončno modri
previdnosti vlada, vreme dela in nam ali dobre,
ali pa slabe letine pošilja.

§• 20 .

Kako je zvediti, kiera zmed unih; v poprejšnjim
§. popisanih sedmerih letnih premierne na to ali
na nno leto pride, ali po nekdanji vraži govoriti:
kteri zmed 7  planetov to ali uno leto vlada
(regira) ?

Ni težko zvediti, ktera zmed sedmerih letnih
premičnic na vsaktero leto pride, ali kteri planet v
tem ali unim letu vlada. Deli namreč letno šte¬
vilo, od kteriga bi rad premičnino ali njegov planet
zvedil, s številko 7, in številka, ki ti pri deljenji
letniga števila ostane, ti pokaže tisto premičnico
in tisti planet, ki ima zdolej ravno to številko pod
seboj zapisano, in ravno ta planet tisto leto vlada.
Ako ti pa pri deljenji letniga števila nič ne ostane,
v tem letu tisti planet vlada, ki ima pod seboj ničlo
C«) zapisano.

III. Mars. IV. Sobice, V. Venera, VI. Merkuri,
0 1 2 3

VII. Luna, I. Saturn , II. Jupiter,

4 5 6

95

Dam tu dva izgleda: Med ktero premičnico let
pojde leto 1849, ali kteri zmed planetov bo tisto
leto vladal ?

Deli tedaj letno število 1849 s številko 7, in
če to storiš, dobiš v razdelek 264, enota ali šte¬
vilka 1 ti pa ostane, in zdaj glej, kteri zmed zgorej
v dveh verstah postavljenih planetov ima številko
1 podpisano, Sobice namreč je, ki tisto leto kra¬
ljuje, ali bolje reči: leto 1849 se prišteva med
IV. premičnico let, beri tedaj IV. premičnico —
Solnce, in boš vreme celiga leta zvedil, kolikor
ga pratikar ve.

Kteri planet bo vladal v letu 1848?

Deli letno število 1848 s številko 7, ker pri
tem deljenji ničlo, to je 0 v ostanek dobiš, je
Mars, ki tisto leto vladuje, ki ima ničlo (0) pod¬
pisano.

Kdor pa rajtati neče, naj v naslednjo tablico
pogleda, kjer bo zraven letniga števila v drugim
razcepu ime planeta najdel, ki tisto leto vladuje, v
tretjim razcepu pa letno premičnico.

V naslednji tablici so tudi za vsako leto po¬
sebej od 1801 do leta 1901 prerajtane: Zlate
števila luniniga kroga, leta solnčniga kroga, ne¬
deljske čerke in lunine kazala ali Epakte. Kdor
se tedaj vsiga prerajtevanja, od kteriga je bilo v
§. 2, §. 5, 6, §. 7  in §. 8. govorjenje, boji, naj

le v naslednjo tablico pogleda, kjer vse to že za
sto let prerajtano najde.

%

Tabla I.

Letna lastnija devetnajstima stoletja.

Od 1801  — 1901.

Opoinfca. Pri nekterih letnih številih stoji p,
pomeni, de je leto prestopno.

ta p

Planet,
ki vlada

v

o s
« >

S

■= to
>5 P

= 2

o

VI

a

K

Lunine
kazala, ali
Epakte.

1801

1802

1803

1804 p.

1805

1806

1807

1808 p.

1809

1810
1811

1812 p.

1813

1814

1815

1816 p.

1817

1818

1819

1820 p.

1821

Venera

Merkuri

Luna

Saturn

Jupiter

Mars

Solnce

Venera

Merkuri

Luna

Saturn

Jupiter

Mars

Solnce

Venera

Merkuri

Luna

Saturn

Jupiter

Mars

Solnce

V.

VI.
VIL

I.

II.

III.

IV.

v.

VI.

VIL

I.

II.

III.

IV.

v.

VI.

VIL

I.

II.

III.

IV.

16

17

18
19

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16
17

18

19

20
21
22

23

24

25

26

27

28
1
2

3

4

5

6

7

8

9

10

D

C

B

AG

F

E

D

CB

A

G

F

ED

C

B

A

GF

E

D

€

BA

G

XV.

XXVI.

VII.

XVIII.

*

XI.
XXII.

III.

XIV.

XXV.
VI.

XVII.

XXVIII.

IX.

XX.

I.

XII.
XXIII.

IV.

XV.

XXVI.

97

O

98

99

5 *

100

§■ 21 .

Tabla II.

Velikonočni šipi iti velikonočni prazniki de¬
vetnajstima stoletja. Od 1801  — 1901.

Opomba. KeT je pa velikonočni praznik zmiraj v nedeljo, se tudi
prav lahko najti d&, kteri dan v velikim tednu je polna luna. če
se od velikonočne nedelje dni do v tabli postavljeniga šipa nazaj
štejejo. Tako postavim je bila v letu 1809 v cetertek polnaluna,
ko je bila velika nedelja 3. dan malitravna, šip pa 30. sušca.

102

§•

Tabla

Prestopni prazniki in dnevi pred veliko nočjo

Opomba. Čcrta (-—) v tretjim razcepu kaže, de v tem letu,
ktero je z njo zaznamovano, nobene nedelje po novim letu ni.
dalje pa pomeni pr. prosenca, sv. svečana in su. sušea, mt.
malitravna, in dvojni čertlej uni mesec, ki ga ima nad seboj.

103

22 .

ra.

v devetnajstim stoletji. Od 1801 do 1901.

104

105

5 **

106

107

108

109

110

§•

Tabla

Prestopni prazniki po veliki noči v

Opomba. V pervim razcepu se najde su. in pomeni sušca,
mt. malitravna, vt. velikitravna, rc. r o ž n i c v e t a,
lp. ] i s t o p a d a in gr. grudna. V zadnjim razcepu se pa
v nckterili vcrstah najde čerta — , ta pomeni, de ni nedelje
po Kristusovim rojstvu.

111

23 .

IV.

devetnajstim, stoletji. 1801  — 1901.

112

113

114

115

116

117

118

§ **•

Tabla V.

Kvatre v devetnajstim stoletji\

Od 1801 — 1901 .

Opomba.  V razcepili pod kvatrami pomeni sv. svečana, su.
s u š c a. vt. v e 1 i k i t r a v n a, rc. rožnicveta, kim.  k i m o v-
ca, gr.  grudna, in dvojni čertlej (,,) uni mesec, ki ga
ima nad seboj.

119

120

m

6

m

§• 25 .

Raba sprednjih peterih tablic.

Že v §. 13 je bilo povedano, kako se pra¬
tika za vsako leto, bodi si ktero koli hoče, na-
reja; pa vem, de vsakimu težko stane prerajtovati,
kdaj bo velika noč, na ktere dneve prestopni praz¬
niki padejo i. t. d. Veliko ložeje se pratika s
pomočjo sprednjih peterih tablic nareja, ktere so
tako napravljene, de ni druziga treba, kakor iz
njih spisati, kar se v pratike stavi. De se raba
teh tablic natanko pokaže, hočem izgled dati.
Nekdo bi rad pratiko za leto 1849 naredil. Naj
nar pred razdeli leto v 12 mescov, mesce pa v
dneve kolikor jih vsakteri ima, ter jih s številkami
zaznamova. Potem naj si poiše v tablici III. leto
1849, kjer najde zraven tega leta v drugim raz¬
cepu dan noviga leta, ki je tisto leto v pondeljek,
v tretjim razcepu vidi, de ni nobene nedelje po
novim letu, v četertim, de so 4 nedelje po raz-
glašenji Gospodovim ali po svetih 3 kraljih, v
petim razcepu, de je perva predpepelnična ne¬
delja 4. svečana, druga predpepelnična 11. svečana,
i. t. d.; v tablici II. najde zraven leta 1849
velikonočni šip 7 .  malitravna, in v tretjim raz¬
cepu velikonočni praznik 8. malitravna; v IV.
tablici pa dobi zraven leta 1849 nedelje po ve¬
liki noči in po binkoštih, in dan perve adventne
nedelje. Potem, ko je že vse to najdel, naj gre
v V. tablico, kjer spet zraven leta 1849 vidi
kvatre: I. kvatre 28. svečana, II. kvatre 30.
velikitravna, III. kvatre 19. kimovca in IV. kva¬
tre 19. grudna. Dnevi v ti tablici so srede;
petke in sabote pa vsak sam lahko najde. Je

123

tako vse potrebno iz teh tablic vzel in na pravi
kraj v svoji pratiki zapisal, naj še v §. 14 pre¬
stopne praznike poiše, in naj jih na pravo mesto
v svoji pratiki postavi. In ko je že vse prestopne
praznike zapisal, naj potem še vse neprestopne
praznike na njim odločene dneve postavi, in po¬
slednjič naj na vse druge dni, ki so prazni ostali,
še druge Svetnike iz §. 15,' postavi, in tako je
pratika za leto 1849 dodelana, v ktero se še po¬
tem iz I. tablice vzame planet, ki tisto leto vlada,
namreč Solnce, ali IV. letno premičnico, zlato šte¬
vilo 7, solnčni krog 10, nedeljsko čerko G, in
lunino kazalo ali epakto VI. Kar naj se še
druziga v pratiko dene, bom v naslednjim §. 26
razložil.

§• « 6 .

Kaj pomenijo dvanajstere nebeške znamenja v
pratiki ?

Kdor skozi celo leto večkrat ponočno jasno
nebo ogleduje, bo spoznal, de se vsakih 24  ur
kakor solnce in luna, tako tudi vse zvezde okoli in
okoli zemlje od jutra proti večeru premičejo. Če
pa še bolj natanko gleda, bo tudi vidil, de luna
vsaki dan svoje mesto premeni, in de se po druzih
zvezdah vsaki dan precej deleč od večera proti
jutru premakne, tako de v enim tednu za četert-
lej nebesa nazaj gre, v štirih tednih pa okoli in
okoli k ravno tisti zvezdi pride, pri kteri je pred
tem čašam bila. Ravno po tem potu gre po naši
dozdevi tudi solnce, tode veliko bolj počasi, na¬
zaj proti jutru, in sicer tako, de še le v enim
letu k ravno tisti zvezdi pride, pri kteri je
pred bilo.

ti *

124

To pot, po kteri luna in solnce po nebesu
od večera proti jutru nazaj greste, so razdelili
zvezdogledi že od nekdaj v dvanajst delov, kteri
se po zvezdah poznajo in se zato nebeške zna¬
menja imenujejo. Nar bolj zurjeni zvezdogledi
so bili ajdje v Babilonii in v Egiptu, in so dali
vsakimu teh dvanajst delov nebesa , ali vsakiniu
znamenju drugo ime, namreč pervimu, v kterim
je bilo solnce pred 2000  leti spomlad, kadar sta
noč in dan enako dolga, so dali ime oven ( 3^9  j
drugimu, v kterim se solnce bolj visoko pre¬
makne, ime junec (,*?*) ; tretjimu, ko je solnce
še višje, ime dvojčiči ( M  ) 5  četertimu, kadar je
solnce poleti nar bolj visoko, ime rak ; pe-
timu, kjer se solnce že nekoliko poniža , ime
lev 0*9; šestimu, kjer je solnce še nižje, ime
devica () 5  sedmimu, ko je solnce tako visoko,
kakor je bilo v ovnu, in sta v jeseni spet noč in
dan enake dolgosti, ime tehtnica ali vaga ( rz J;
osmimu, ko solnce bolj nizko pride, ime škor¬
pijon (HK 0 ; devetimu, ko je solnce še nižje, ime
strelec (;#■); desetimu, kadar je solnce pozimi nar
bolj nizko, ime divji kozel (js 3 k); enajstimu, ko
je solnce spet nekoliko višje, ime vodnar
in dvanajstimu, preden solnce spet k ovnu pride,
ime ribe (3£).

V pratiki zato stoji okoli 21. dneva vsakiga |
mesca zapisano „# v to je, solnce stopi v

znamenje ovna, ali „# v to je, v junca,

ali „# v 1 $*“, to je v leva, i. t. d.

Dvanajstere nebeške znamenja se razdele v
spomladanske, poletne, jesenske in pozimske.
Spomladanske znamenja so: oven junec

(j*#), dvojčiči £M).

125

Poletne znamenja: rak (*K), lev (®^), de¬
vica o>.

Jesenske znamenja: tehtnica (A), škorpijon (Sl£),
strelec (#).

Pozimske znamenja: divji kozel (-sil,), vod¬

nar (i&), ribe (SE),

Tudi se razdelijo v izhodnje in zahodnje
znamenja.

Izhodnje znamenja so: &  , SE, fj *,

M.

Zahodnje znamenja so: HK, fft f  &, j*i,

HK,

Une šestere znamenja se zato izhodnje imenu¬
jejo, ker se solnce naši veršini nad glavo po njih
približuje; te pa se imenujejo zahodnje zato, ker
se solnce po njih od veršine nad glavo odmikuje.

Solnce stopi

v ovna (jr*')  21. sušca (začetek spomladi, in
noč in dan sta enako dolga),
v junca 0*9 20. malitravna,
v dvojčiče (#) 21. velikitravna,
v raka (*”i€) 21. rožnicveta, (začetek poletja,
nar daljši dan, naj krajši noč),
v leva (*!f*) 23. maliserpana,
v devico (i') 23. velikiserpana,
v tehtnico ( ih ) 23. kimovca, (začetik jeseni,
noč in dan sta enako dolga),
v škorpijona (Hi£) 23. kozoperska,
v streljca (#• ) 22. listopada,
v divjiga kozla ^30 22. grudna, (začetek zime,
najkrajši dan, in najdaljši noč),
v vodnarja ( A ) 20. prosenca,
v ribe (SE) 18 . svečana.

126

Potem takim je solnce

od 20. prosenca do 18. svečana v vodnarji, (žit)
od 18. svečana do 21. sušca v ribah, ( ŽŽ )
od 21. sušca do 20. malitravna v ovnu, (/wP)
od 20. malitravna do 21. velikitravna v juncu, (W)
od 21. veliktr. do 21. rožnicv. v dvojčičih, (M)
od 21. rožnicv. do 23. maliserp. v raku, (HIS)
od 23. maliserp. do 23. velikiserp. v levu (jf#)
od 23. velikiserp. do 23. kimovca v devici, O)
od 23. kimovca do 23. kozoperska v tehtnici, (
od 23. kozoperska do 22. listopada škorpij., (HK)
od 23. listopada do 22. grudna v streljcu, ( £?  j
od 22. grudna do 20. prosenca v divjaku, (%3Č)

Luna gre pa veliko hitrejše nazaj proti jutru
po ravno teh znamenjih, tako de, preden pride
solnce enkrat okoli, to je, v enim letu, pride luna
dvanajstkrat ravno po tem potu; zato stoji v
pratiki spodej pod dnevinimi številkami na vsaki
drugi ali tretji dan zaznamovano, v kterim ne¬
beškim znamenji tiste dni luna hodi.

Kdor torej hoče nebeške znamenja po zvez¬
dah poznati, naj pogleda v pratiki, ktero zna¬
menje tisti dan luna nastopi, potem pa naj po¬
gleda na nebo, in ker so se v 2000 letih znamenja
za eniga proti jutru premaknile, bo stala luna na
nebu za eno znamenje nazaj, postavim zgled:
če je v pratiki zapisano znamenje ovna (<P^), bo
stala luna v ribah ($£), znamenje ovna pa se bo
vidilo nekoliko bolj na levo roko proti jutru, i. t. d.

§. 27.

Kako se najde stopnja t  nebeškim znamenji, t
kteri je solnce vsakteriga dne?

Vsako pred im enovanih 12 nebeških znamenj

127

zvezdogledi v 30 enacih delov razdele, kterim
stopnje pravijo. Tako ima tedaj sleherno nebe¬
ško znamenje 30 stopinj ali gredi, in solnce sko-
rej vsak dan eno teh stopinj prehodi na svojim
podolgasto-okroglim potu, kterimu potu zvezdo¬
gledi ekliptika pravijo. Ko bi kdo hotel vediti,
koliko stopinj je solnce v tistim nebeškim zna¬
menji že prehodilo, v kterim se znajde; naj so-
šteje dni, kteri so med dnevam, ko solnce v
tisto nebeško znamenje stopi, in med unim dne¬
vam, od kteriga stopnjo solnčniga teka zvediti
želi, znesek teh dni da stopnjo, v kteri solnce v
nebeškim znamenji ta dan stoji.

Ko bi kdo, postavim, hotel vediti, kje je
solnce 15. velikitravna na svojim podolgasto-
okroglim potu, ali v ekliptiki, naj pogleda v po¬
prejšnji §. 26 in vidil bo, de‘je solnce ta čas
med 20. malitravnam in 21. velikitravnam v juncu,
v kteriga je 20. malitravna stopilo. Ker je pa
od 20. malitravna do 30. še 10 dni, in od 1.
velikitravna do 15. še 14 dni, tako znese 10
in 14 skupej 24; solnce se tedaj znajde 15.
velikitravna v 24. stopnji junca. Ravno tako se
tudi najde, de je solnce 28. kozoperska v 4. stop¬
nji škorpijona.

Kdor pa tega prerajtovati noče, naj pa v
naslednjo tablico pogleda, v kteri bo za vsak
drugi ali tretji dan v mescu stopnjo solnca v
nebeškim znamenji že zrajtano najdel, za vmesne
dni pa že vsak sam lahko stopnjo najde.

Iz naslednje tablice se tudi razvidi, kako soln¬
ce od pasu naše zemlje odstopa, ali pa spet k nje¬
mu pristopa. Pas zemlje imenujemo krog, kteri
zemljo, ki je okrogla, ravno čez pol v zgornjo ia

128

spodnjo polovico razdeli. Zgornjo polovico zemlje,
v kteri mi živimo, imenujemo severno ali polnočno,
spodnjo polovico pa južno ali poldanjo. Solnce
je 21 .  sušca ravno nad pašam zemlje, tedaj celo'
nobene stopnje od njega, in to se z ničlo, to je
z 0 zaznamova, in tistikrat sta noč in dan enako
dolga. Od 21 .  sušca do 21 .  rožnicveta se pa
solnce vsaki dan bolj od pasu zemlje v zgornjo,
to je, severno ali polnočno polovico odmikuje, ali
odstopa, in odstopi solnca se severni ali polnočni
imenujejo in se s stopinjami naznanijo. In več sto¬
pinj ko solnce od pasu zemlje v zgornjo severno
polovico odstopi, dalji dan imamo pri nas, ko smo
v zgornji polovici; nasproti pa imajo uni ljudje,
ki so v spodnji polovici zemlje tolikanj krajši dan
in daljši noč, zato ko je solnce od njih polovice
v našo odstopilo/ Solnce pa nikoli delj ko 23 %
stopinj od pasu zemlje ne odstopi, ker se potem
na svojim podolgasto-okroglim potu (ekliptiki)
verne in spet vsaki dan bliže k pasu zemlje pri¬
stopa; toraj se dnevi krajšajo in noči daljšajo, in
je 23 .  kimovca spet nad pašam zemlje, tedaj sta
spet noč in dan enako dolga. Po 23 .  kimovcu
pa gre solnce v svoji ekliptiki v spodnjo, južno
ali poldanjo polovico zemlje, in spet vsaki dan delj
od pasu zemlje do 22 .  grudna odstopa; toraj
imajo v spodnji polovici zemlje vsaki dan dalji
dan in krajšo noč, mi pa vsak dan daljši noč in
krajši dan, zato ko solnce zmerej delj od pasu.
zemlje v južno ali poldanjo polovico odstopa , in
ti odstopi se spet s stopinjami naznanijo, in se
južni ali poldanji odstopi imenujejo. Ker se pa
solnce nikoli delj ko &3 l /„ stopinj od pasu zemlje
ne odmakne; toraj se po 23 .  grudnu spet k pasu

129

zemlje približevati začne, od tod pride, de imajo
od tega časa v spodnji polovici zemlje zmirej
krajši dan in daljšo noč, mi pa nasproti zmirej
daljši dan in krajšo noč. In ker solnce 21 .  sušca
spet nad pas zemlje pride, se zgodi, de sta noe
in dan spet enako dolga. Iz perviga razcepa
naslednje tablice se tedaj razvidijo stopnje solnč-
niga odstopa od pasu zemlje ali v severno ali pa
v južno polovico zemlje.

Drugi razcep kaže nebeške znamenja in stop¬
nje v teh znamenjih, v kterih se solnce tega ali
uniga dne v mescu znajde. V tretjim razcepu
stoje dnevi vsakteriga mesca. V četertim raz¬
cepu stoje ure in minute, ob kterih se zor tega
ali uniga dne v mescu delati začne. Peti raz¬
cep pokaže, ob kteri uri in minuti je tega ali
uniga dne v mescu že pred solnčnim izhodam
tako svetlo, de se pod jasnim nebarn vidi brati.
Šesti razcep pove, ob kteri uri in minuti solnce
izhaja. Sedmi razcep kaže čas, kdaj solnce skozi
pervi veršinski krog gre. Osmi razcep pove, ob
kteri uri in minuti sleherni dan solnce zahaja.
Deveti razcep pove, ob kteri uri in minuti vsak¬
teriga dne je po solnčnim zahodu tako temno, de
se zunaj več ne vidi bukev brati. Deseti razcep
pokaže, kdaj se mrak konča in noč prične. Enaj¬
sti razcep kaže dolgost dneva in dvanajsti dol¬
gost noči. Peti in deveti razcep sta sosebno
popotnikam v korist, ker iz nju zvedo, kdaj jim
je treba zjutraj vstati in zvečer prenočiša iskati.

6 **

130

♦

V poletnim polletji od 21.

Opomba: ur. pomeni uro. m. pa minuto, in dvojni certlej

uno znamnje. ki ga ima nad seboj.

131

sušca do 23. kimovca.

7* 8 9 10 11 IS

*) Veršinski krog — Scheitelkreis.

132

133

7 8 9 10 11 12

m

V zimskim polletji od 23.

133

kimovca do 21. sušca.

136

137

138

S- «8.

Poduk, kako se nareja solnčna ura na zidi.

Nikjer ni večje potrebe, uro v zvoniku na¬
ravnati, de prav gre, kakor na kmetih, kjer kmetje
zavolj mnogih opravil, posebno pa zavoljo tu in
tam oznanjene službe božje svoje hišne ure le
po cerkveni ravnajo. Kdor je hodil le kolikaj
po deželi, se je lahko prepričal, kako različno
de kažejo cerkvene ure sem ter tje. Ko je v eni
fari poldne, je v sosedni komaj poli dvanajstih,
v drugi pa morde že poli ene, ali pa še čez.
In v eni in tisti fari je danes poldne, drugi dan
pa ob ravno tem času manj ali pa več.

Od kod izvira ta na mnoge strani napačna
in sitna različnost? Od tod, ker je ni pri cerkvi
dobre in stanovitne ure, po kteri bi se ravnale vse
druge. S cerkveno uro ima po navadi opraviti
Cerkvenik (mežnar). On jo ustavlja in naprej
deva, kakor se njemu ravno prav zdi. Veliko
je že, ako ima on ktero, če 'tudi nekaj zanes¬
ljivo solnčno znamenje, kdaj de je poldne. Veči¬
del pa ravna cerkveno uro po svoji hišni, ktera
je večkrat še slabeja, kakor cerkvena. Po tej
jo vreduje in po tej se morajo ravnati farmani
za vse, posebno pa zastran službe božje. De je
taka negotovost in zmeda res sitna in nadležna za
vse, ve lahko vsak. Enkrat pridejo farmani, po¬
sebno daljni, ki ne slišijo ure biti, k službi božji
prezgodaj in morajo postajati okoli cerkve, enkrat
pa prepozno, ko je duhoven že v sredi svojih
opravil.

Takim zopernostim in nepovoljnostim se pride
pa le z dobro uro v okom, ker resnične so besede

139

slavnega gospoda, ki je pisal: „kar je dobra
gospodinja pri hiši, to je dobra ura pri
farni cerkvi. “ Dobra pa je ura in kaže naj
bolje, ako se ravna po edino pravi, ktera se nik¬
dar ne zmoti, in ravno ta je solnčna ura.

Dovelj naukov imamo, kako se napravljajo
mnogotere solnčne ure, ali ti nauki so večidel
pisani preučeno, in treba bi bilo, jih narediti, tako
drazega orodja, da bi jo mogel le malo kdo
imeti na svoji hiši ali pa na cerkvi. Zato sem
se namenil popisati v naslednji razlagi, kolikor
mogoče, prav po domače in umevno, kako naj
se delajo navadne solnčne ure.

Res je, vsak ima dovelj opraviti z dolž¬
nostmi svojiga poklica, bodi si duhovni ali šol¬
ski učenik ali kdor drugi. Vender pa pridejo
časi, de se človeku ne poljubi ne to ne uno.
Take dolgočasne ure si boš, dragi prijatel, lahko
skrajšal, ako delaš o pripravnem vremenu solnčno
uro, ki lepo zaljša cerkev, farovž, šolo, grajšino,
kakor tudi kmetiško hišo. Beri tedaj pazljivo ta
nauk, delaj po njem vse prav natanko, kolikor
moreš, in obljubim, de si naredil dobro solnčno
uro,  in če je tudi nisi pogodil prav do do¬
brega, pogrešek vender ne bo znašal minute.

Solnčno poldne — poldnevna čerta.

Solnčno uro narediti, je treba najpoprej, de
veš, kdaj je solnčno poldne, ali de imaš pol¬
dnevno čerto fMittagslinie, Meridian).

140

Kako pa se dobi solnčno poldne, ali kako se
zve, kdaj stoji solnce na poldne?

Solnce izhaja zjutraj izza gora, gre zniiraj
višej in višej, tako, de doseže svoj najvišji ver-
hunec, potem se zopet niža in niža tako dolgo,
de utone za večernimi gorami. Ko je bilo solnce
najvišje, ravno nad nami,  takrat je tudi solnčno
poldne.

Kako se pa zve,  kdaj je solnce najvišje
nad nami?

Vtakni palico v zemljo, ki stoji prav po¬
konci, in glej na senco njeno. Ta senca je zju¬
traj najdalja in pada proti večeru, potem se
krajša, padaje proti polnoči ali Severju, kolikor
je solnce višje na nebu, tako de je ob nekem
času senca najkrajša, naravnost proti Severju;
potem se pa senca zopet daljša proti jutru, ko
se solnce nagne na drugo stran in proti večeru
zahaja. Ko je bila senca palice najkrajša, takrat
je bilo tedaj solnčno poldne,  in če bi bil po¬
tegnil takrat  po sredi sence čerto,, bi bil imel
poldnevno čerto ali meridian, za tisti kraj, kjer si.

De pa zveš prav natanko poldnevno čer¬
to,  delaj takole: Izvoli si kak kraj, naj bolje je
kako okno pri cerkvi ali pa hiši, ki ga solnce
obseva od devetih zjutraj do kakih treh popoldne;
zmeri kako široko je okno,  ter pojdi k mizarju
(tišlarju), naj ti naredi diljo čez čevelj široko
in dovelj dolgo, de jo boš pozneje uterdil na okno.
Ta dilja mora biti iz suhega lesa, saj dva ali tri
palce debela, de se ne zveži na solncu. Se boljše
bo, če jo zlima ali zbije mizar iz dveh dilj sku-

141

pej, de se ne skrivi celo nič. Potem naj zgor¬
njo stran poskoblja (podblaj prav gladko, de
nima nobene globine, nobene višine, ampak de
je gladka, ravna in plana, kakor voda v škafu,
kader prav mirno stoji. Kader imaš desko tako
uglajeno, pripopaj na njo bel gladek papir, po¬
maži namreč desko z jajčnim beljakam in pri¬
tisni papir na-njo, tako, de ne bo delal celo
nobene gerbe.

Kader se je papir posušil, naredi s šestilom
(cirkeljnam) več krogov ali kolobarov iz ene in
ravfto tiste srednje pike, tri do šest, tako de
je pervi od srednje pike kaka dva palca in zadnji
kakih pet palcov delječ. Zdaj zvertaj v srednjo
piko s šilom za pol palca globoko luknjico, vzemi
raven drat dolg od 3 do 47, palcov (krajši mora
biti spomladi in v jeseni, dalji poleti), poojstri tisti
konec, ki ga boš zabil v luknjico, poojstri in
pošpiči pa tudi unega, ki je stal zunaj po¬
konci. Zabij ga zdaj v sredo krogov, de bo
prav terdno stal; če se ti je kaj omulil pri tem
zabijanji zgornji konec, poojstri ga zopet lah-
koma s pilo.

Zdaj pa glej in skušaj, ali stoji drat v sredi
krogov naravnost pokonci, navpik (senkrecht).
Tega se prepričaš s kotnikam (Winkelmass),
ki naj ti ga mizar posodi, če ga nimaš sam.
Pojdi s kotnikam okoli in okoli dratu, naslanjaje
ga na drat od vseh strani, in kjer vidiš, de se
nagiblje na eno ali drugo stran, zravnaj ga
navpik pokonci. Še bolj pa se prepričaš, ali
stoji drat naravnost pokonci ali ne, s šestilam.
Raztegni šestilo, kolikor je treba, de nasloniš
konec enega rogla na krog, druzega pa na verli

142

dratu. Pojdi potem s pervim roglam počasi po
enem in tistem krogu okoli, z drugim pa se do¬
tikaj prav polahkoma dratovega verha, ravnaj ga,
kakor se ti kaže potreba, de bo dotikal drugi
šestilov rogel vselej verh dratu, če že meriš iz
tega ali druzega kraja enega in tistega kroga,
to je: de bo konec dratu ravno v sredi krogov.

Kader si dosegel to, de je namreč dratov
verh ravno v sredi krogov, prenesi desko iz izbe,
kjer si delal dozdaj, na tisto mesto —■ naj bolje na
okno, kjer boš iskal poldnevne čerte, položi jo na
okno in priterdi jo na-nj s primerno zagojzdo, ki jo
zabiješ konec deske med njo in med zid. Zdaj
pa glej, de bo ležala deska na oknu popolnoma
horizontalno, to je, tako ravno, kakor stoji mirna
voda v škafu. Ali pa stoji tako ali pa ne, se
lahko prepričaš z vodno vago (Was s e r vvage},
če je pa nimaš, in je tudi ne moreš dobiti lahko,
vzemi pa na posodo pri kakem zidarji levelj, in
ga nastavljaj na desko tu in tam; če ni horizon¬
talna, podkladaj pod njo, ondi kjer je treba, pri¬
merne zagojzde tako dolgo, de dosežeš namen
svoj, de stoji namreč pri vodni vagi mehur na
sredi, in de zadeva pri levelji nit sredo, naj ga
postaviš na desko, kamor koli hočeš, to je: de leži
deska popolnoma horizontalno in de je tudi tako pri—
terjena v oknu, de se ne premakne preč, ako bi se
je dotaknil kaj. Vender pa vari se je dotakniti in
premakniti, de si ne napraviš novega dela. Zdaj
skušaj še enkrat s kotnikam ali pa s šestilam,
kakor sem ti pravil poprej, če se ni premaknil
kaj drat pri tem ravnanji. Ako se je premaknil,
popravi ga, de stoji prav v sredi njegov konec.
Kader pa nimaš pri deski kaj opraviti, zakrij jo

143

vselej s kakim ploham ali pa s kako drugo rečjo,
de je ne zvežijo sončni žarki, pa tudi de je ne
bo močil dež.

Ko si že vse to opravil, čakaj lepega, jas¬
nega in mirnega dneva, kader te ne bodo mo¬
tile druge dela in opravila, de dobiš solnčno
poldne ali poldnevno čerto.  Stoj tedaj pri¬
pravni dan pri deski ter glej, kako gre konec
dratove sence po papirji. Kader vidiš, de je
zadel konec dratove sence kak krog, zaznamnjaj
s piko tisti kraj, kjer ga je zadel. Pa glej
senco dobro, —- dvojna je menj in bolje temna.
Zaznamnjaj vselej le konec temne sence. Ravno
tako delaj tudi,  kader zadene senca kak drug
krog dopoldne in vselej tudi popoldne. Če  pride
pred solnce kak oblak in ga ravno takrat zakrije,
kader bi imel krog zaznamnjati, se ve, de ga
ne moreš takrat. Ravno zato je pa dobro in
potrebno, narediti več krogov.

Zdaj pa glej, kteri krog je zaznamnjan s
piko dopoldne in popoldne. Skleni te dve piki
eniga in tistiga kroga z ravno čerto, razdeli to
čerko med pikama v dve enako dolgi polovici,
potegni skoz to polovico naskriž proti srednji piki
vseh krogov drugo ravno čerto, in glej, to je
poldnevna čerta ali meridian. Delaj enako tudi
z drugimi krogi, ki si jih zaznamenoval. Ako si
delal vse natanko, morajo srednje čerte vseh za¬
znamovanih krogov na pervi ležati. Kader po¬
kriva tedaj dratova senca tako dobljeno poldnevno
čerto, takrat je solnce najvišje na nebesu, senca
najkrajša, torej solnčno poldne, ki se potrebuje
za vsako solnčno uro.

To solnčno poldne pa zdaj tudi lahko pre-

144

neseš z desko vred, kamor hočeš. Za soinčno
poldne ti služi vsaka pokonci stoječa, navpična,
ravna in nič kriva reč, postavim zvonik, steber,
okno, ogel hiše itd. Kader je namreč na deski
poldne, zaznamnjaj kraj sence, ki jo dela navpik
stoječa reč, in imaš ondi soinčno poldne.

Vsak kraj na zemlji pa ima svoj meridian
ali svoje soinčno poldne, in ker se verti zemlja proti
jutru okoli solnca ni povsod ob enem času soinčno
poldne, ampak v krajih ležečih bolj proti jutru
kakor pa v večernih. Ko je postavim v Ljub¬
ljani poldne, je v Carigradu pol 1, v Jeruzalemu
1 in v Kini že 6 popoldne; v Parizu je pa tisti
čas 11  in v Londonu še le 3 / 4  na ena j st  do¬
poldne. Tako je tudi v Ljubljani nekoliko pred
soinčno poldne, kakor v Postojni, v Terstu ali
pa v Gradcu.

Urna različnost.

Preden začneš delati soinčno uro na zid,
ti moram še nekaj povedati, to namreč, de ne ka¬
žejo naše žepne (aržetnej, hišne in druge ure
zmerej v enako s soinčno uro, in zakaj ne?

Čas, ki ga merimo po navadnih urah od
enega poldneva do druzega, in ga delimo v 24
ur, je vedno enako dolg, čas pa, ki je med
enim in drugim solnčnim poldnevam, ni zmirom
enako dolg. Torej se ne ujema zmiraj na¬
vadna ura s solčno. Ta razloček med obema
imenujemo urno in časovo različnost. Nemec
ji pravi Zeitgleichung. Zemlja ne stoji namreč
mirno, kakor se nam zdi, ampak gre podolgasto
okroglo pot okoli solnca, pa tudi ne zmiraj enako
hitro, ampak najhitreje v januarji in najbolj po- |

145

časno pa v juliju. Bližej solnca ko je, hitreje gre, in
dalje ko je od solnca, bolj gre počasi. Zato je pa tudi
solnčno poldne včasih popred, včasih pa pozneje.

Ako bi hotli ravnati navadne ure tako, ka¬
kor je solnčna ura, morali bi zmeram premikati
kompas, zdaj naprej zdaj nazaj, in s tem bi jih
le pohabili. Da pa nam ni treba tega delati,
kažejo naše navadne ure celo leto sprednji čas,
in se ujemajo s solnčno samo štirikrat v letu,
namreč: 15. malitravna, 15. rožnicveta, 31.
velikiserpana in £5. grudna. Od 25. grudna do
15. malitravna in od 15. rožnicveta do 31. veliki¬
serpana je pozneje solnčno poldne, kakor na
navadni uri, od 15. malitravna pa do 15. rož¬
nicveta in od 31. velikiserpana do 25. grudna
pa poprej. Največji razloček med obema urama je
v pervim delu 11. svečana za 14 minut in 33 se¬
kund, v drugim 14. velikitravna za 3 minute in
56 sekund, v tretjini 26. maliserpana za 6 minut
in 10 sekund in v četertim 2. listopada za celih
16 minut in 17  sekund.

Različnost med navadnimi urami in solnčno
je prerajtana za vsaki dan v letu in jez sem jo
pridjal na konec tega spisa v posebnem Raz¬
gledu. 44  Ondi vidiš, dragi moj, koliko mora ka¬
zati vsak dan navadna ura, kader kaže solnčna
poldne. Razloček za štiri dni razdeli v štiri
enake dele. Pervimu sledečimu dnevu prištej ali
odštej en del, drugimu dva itd. V prestopnim
letu jemlji pa od 24. svečana vselej za en dan
naprej. Ta različnost se preminja, res de, vsako
leto za nekoliko sekund, vender nikoli ne znaša
pol minute, kar je za vsakdanje navadne ure pač
malo ali celo nič.

7

146

Zdaj ko imamo že solncno poldne, in veš
iz priloženega razgleda urno različnost, uravnaj
svojo žepno potem, hišno ali cerkveno uro. Ako
prehiteva ali prekasneva, premikni kompas, de
pojde prav, zakaj dobro uravnane ure boš po¬
treboval pozneje, ko boš risal na solnčni uri do-
poldanje in popoldanje ure ali čerte. Ce pa ura
vsak dan nekoliko prehiteva ali zastaja, in je ne
moreš naviti, de bi šla popolnoma po solnčni, se
ve, de vštevaje zmeram njuni različnosti, si pa
dobro zapomni, koliko da prehiti in zastane vsako
uro, de tudi tega ne spustiš pri omenjeni poznejši
rabi v nemar. Kdor nima žepne ure, ki bi ka¬
zala tudi sekunde, naj pa skerbi, de bo saj šesti
ali deseti del minute hitro zrajtal, de se mu ne
vtepejo pri risanji solnčnih ur znatni pogreški.

Solnčna ura na zidu.

Zdaj imamo že, kar nam je treba za solnčno
uro, namreč poldnevno čerto in soinčno poldne.
Izvoli si tedaj zid pri cerkvi, šoli ali hiši, ki
je obernjen proti poldnevu in ga obseva sobice
celi dan ali saj velik del dopoldne in popoldne.
Pogladi ga s kako rečjo in potem pobeli. Nato
zabij žebelj na tisti kraj, kamor misliš pozneje
kazalo (cagar} vzidati, obesi na-nj zidarski mo-
toz s svinčeno kroglo (plajbo — Senkblei}, in
kader stoji prav mirno, potegni kakor ti kaže
motoz, navpično čerto od žeblja proti tlam. Ta
čerta ti bo služila pozneje za poldnevno čerto.
Kazalo naj ti naredi kovač, okroglo ravno, za ina-
zinec debelo, dolgo pa tri ali štiri čevlje, kakor
bo ura menj ali bolj od tal. Kazalo mora imeti

147

I na tistem koncu, ki ga boš vzidal, korenino, de
bo stalo terdno v zidu. Najbolje je, če ga ko¬
vač razkroji na koncu za v zid v dva cepa in ju
nekoliko zakrivi. Pa to ve že najbolj kovač sam,
kako mu gre delati. Kjer je bil žebelj zabit v
zid, ondi izkoplji za kazalovo korenino dovelj
globoko in prostorno luknjo, da boš kazalo lahko
obernil na desno ali pa na levo stran, kamor
bo treba.

Kako mora pa kazalo stati v zidu? To
narediti prav, je najtežje delo. Učenim velja
pravilo: kazalo mora biti paralelno z ze¬
melj n o osjo  (Erdachse). Pa to je za mar-
sikterega preučeno. Moramo si tedaj kako dru-
gač pomagati. Ako je tvoja miza na štiri
ogle, meri vsak ogel 90 stopinj (grad o v}. Če
ima pa miza vse štiri strani enako dolge in po¬
tegneš čerto od enega ogla po sredi do nasprot¬
nega, ti da tako prerezan ogel dva nova, kterih
vsak meri 45. oba skupej pa 90 stopinj.

Ravno tako je tudi zemlja razdeljena v stop¬
nje in vsaka stopnja v 60 minut. Zemlja meri
od ravnika (Aequator) do severniga tečaja 90
stopinj, in od ravnika do južnega tečaja tudi 90
stopinj. Ogel, kije med kazal a m in zi¬
dam mora biti tak, da znaša s stop¬
njo zemeljne širjave tvojega kraja 90
stopinj.

Slovenska zemlja leži med 45 in 47° (stop¬
njo) severne širjave. Na 45 je mesto Pule (Pola)
in otok Kerk; na 45'4 je Karlovec, Cernomelj
in Koper j na 46 Ljubljana in Videni, na 467,
Maribor, Celjovec, Belak in Pontablo in na 47
Gradec. Ogel med zidam in kazalam mora tedaj

7 *

148

tak biti, de znaša s širjavo tvojega kraja 90
stopinj. Če bi bil na priliko, ti na 45° severne
širjave, mora tedaj ogel meriti tudi 45°.

Kako pa se zmeri ogel ali kot ined kazalam
in zidam? Ako imaš risarsko (Trodje in ga znaš
rabiti, je lahko. Če ga pa nimaš, vzemi celo
polo papirja, naredi s cirkeljnam iz pdline srede
krog, kolikor se da velik, pregani polo potem
čez sredo in potegni po gubi s kako rečjo, de
se pritisne zgornja stran popolnoma na spodnjo.
Zdaj pregani to preganjeno polo še enkrat čez
sredo, tako de leži zgornja polovica prejšnje
gube popolnoma na spodnji. Ogel proti sredi
pole meri zdaj 90°. Z ojstrim nožam odreži
zgornjo plat od pole, pregani še enkrat tisti ogel,
ki je bil proti sredi pole, tako de prideta oba
kraja popolnoma eden verh druziga, in ta ojstri
ogel meri zdaj 45 stopinj. Ker pa leže skoraj
vsi kraji po slovenskim na 46 stojmji ali pa ne¬
koliko pod in nad 46 stopnjo, (na nekaj minut
ni ravno toliko ležeče pri uri za vsakdanjo rabo},
zato razdeli kos kroga, ki je nasproti ojstrimu
oglu, in glej, zdaj imaš ogel s 44 stopinjami.
Pojdi ž njim k mizarju, de naj ti naredi po tem
obrazcu (formularji} lesen triogelnik iz deske,
pavec debele, kogar ojstri ogel meri enako une-
mu na papirji 44°. Ta ojstri ogel boš porinil
pozneje med poldnevno čerto in kazalo, zato de
bo meril kot ravno 44 stopinj. Na tem triogel-
niku naj ti poobla. še mizar na tistim herbtu, ki
bo pod kazalam, majhen povsod enako globok
žlebieek ali grabenček, de boš privezal kazalo
na-nj, de bo stalo terdno v njem in se ne bo
nič premikalo. Na stran, ktera bo na poldnevni

149

čerti, pa vbij prav v sredo 2  majhni kljukici,
druga od druge nekoliko narazen, v zid pa ravno
toliko saksebi 2  rinčici ali 2  panika, de boš na¬
taknil triogelnik na-nj, de bo tekel sem ter tje na
poldnevni čerti kokor nasajeno okno in nasajene
vrata.

Ko imaš narejen triogelnik, priveži na zgor¬
nji herbet v žlebiček kazalo tako, de sega kore¬
nika njegova toliko čez ojstri ogel, kolikor jo
misliš vzidati, to je, kakih 5 do 6 pavcov; uui
konec pa, de bo molil čez drugo stran triogel-
nika. Obesi ga potem na kljukici v poldnevno
čerto in glej, ali je luknja v zidu dovelj prostor¬
na, de se triogelnik lahko suče s kazalam sem
ter tje, če ni, izdolbi zid še toliko, kolikor je
treba.

Kader si pripravil vse to, čakaj kakega
jasniga dne solnčniga poldneva na deski, ki jo
imaš na oknu. Kader pokriva dratova senca pol¬
dnevno čerto, oberni triogelnik s kazalam tako,
de bo pokrila senca kazalovega spodnjega konca
popolnoma navpično čerto na zidu, priterdi zdaj
hitro z zagojzdami, ki jih porineš med triogelni-
kov herbet in zid, ali kako drugač, tako de se
ti ogelnik s kazalam ne bo premaknil ne na
levo ne na desno. Pazi pa dobro, de to rav¬
naje ne premakneš prav nič kazala, ki si ga bil
vravnal takrat, ko je bilo poldne na deski. Se¬
daj naj ti zazida zidar, ako nečeš sam, kaza-
lovo korenino prav na lahkoma v zid, de se kar
nič ne premakne pri tem zidanji kazalo. Triogel¬
nik pusti pod kazalam tako dolgo, da se zidanje
popolnoma posuši. Prepričaj se še enkrat, če
kaže kazalo poldne takrat, kakor na deski, potem

i50

ga še le vzemi počasi preč, de ga ne premakneš
kazala, kader triogelnik preč jemleš. Ce je ka¬
zalo težko, mn napravi železno podporo, ki jo
nasloniš v sredo pod kazalo in vzidaš v zid.

Ko si tedaj vse to opravil, in imaš žepno
ali hišno uro vravnano, kakor sem že pred učil,
zarisaj tudi druge ure dopoldne in popoldne, po¬
tegni namreč s svinčnikam (lileistift) po sredi
kazalove sence ravno čerto , kader je ura ena,
dve itd. vedno oziraje se na urno ali časovo raz¬
ličnost in na posebnost svoje ure.

Ko imaš s svinčnikam zaznamovane vse ure
dopoldanje in popoldanje, omisli si oljnate barve,
naredi lep krog za številke in pobarvaj tudi s
svinčnikam narejene rise, kolikor moreš snažno.
Taka malarija bo terpela več let, ker oljnate barve
ne spere dež z lepo. Ako pa hočeš še bolj
stanovitno pomalati, zabij na konec vsaeega ur- f
nega risa žebelj, de boš vedil pozneje, kje je bil
ris, pokliči potem zidarja, ki naj ti osterga ves
stari omet z zida in ti omeče vnovič ter lepo po¬
gladi, ti pa barvaj potem rise, kakor ti žeblji
kažejo. Ta „fresko w  malarija bo še stanovitna,
ko že davnej ne bo več njenega malarja med
živimi.

Lepo se poda tudi, ako je na uri kak po¬
menljiv napis. Naj lepše so pa mende une besede
sv. pisma (Mat. 25.  13.: „Čujte, ker ne veste ne
dneva ne ure l 44 ') —

151

Navpična soinčna ura obernjena prav proti
poldnevu.

Nobena ura se ne naredi tako lahko in tako
hitro, kakor ura na zid, ki je obernjena narav¬
nost proti solnčnimu poldnevu in se nič ne nagib-
lja ne proti jutru ne proti večeru. Tako uro delaš
tudi brez solnca, oblačni dan. V ta namen glej,
de stoji zid popolnoma navpik. Tega se prepri¬
čaš z zidarskim matozam ali plajbo. Potem po¬
tegni po zidu horizontalno čerto AB, glej spodej
naris, iz njene srede C naredi s šestilam pol
kroga ABD, razdeli ga v dve enaki polovici
AD in DB in vsako teh polovic v 6 enacih delov,
ki jih zaznamnjaš s čerkami c, d, e, itd. Vzemi
zdaj šestilo, postavi en rogel v piko A, kjer pre-
rezuje krog horizontalno čerto, enega pa v kro-
govo razpolovično piko D, ter vleci ž njim do F.
Enako postavi potem en rogel v B, enega pa
spet v D, in vleci ž njim do E. Zdaj vzemi
dolgo čertalo (lineal), položi ga na kot a in na
krogovo prerezo c, ter zaznamnjaj čerto DF,
kjer jo čertalo prereže. Enako pokladaj vselej
čertalo v kot a in na prereze d, e itd., de prideš
do h, naznamuj pa tudi vselej čerto DF ondi,
kjer jo prerezuje. Potem pa položi čertalo na
kot v b in na prerezo i, ter zaznamnjaj čerto
DE ondi, kjer jo prereže in delaj tako pri vsih
naslednjih prerezah. Kader si zdelal to, postav-
laj pa čertalo vselej v polkrogovo srednjo piko C
in na prereze čerte ED in DF, vleci ravne čerte
iz C po prerezah čerte ED in DF čez polkrogov
kolobar ADB in te čerte ti bodo kazale dopol-

152

danje in popoldanje ure od 6. zjutraj do 6. zve- :
čer. Vzidaj potem kazalo v sredo C, ki ima z
zidam toliki kot, kakor sem te pred učil, in se
celo' nič ne nagiblje ne proti jutru ne proti ve¬
čeru. Zmalaj jo še, kakor veš in znaš in ura
je gotova.

Zdaj popisano uro si tudi lahko narediš za
kratek čas na majhno in terdno ter nezvežljivo
desko in jo postaviš na okno ali kamor hočeš
dragam.

A. Likar.

153

Razgled orne ali časove različnosti.

Kader je solnčna ura poldne , mora kazati
navadna ura:

154

155

8* so-

Vidne mraknjenja solnca in Inne devetnajstiga
stoletja. Od 1801 — 1901.

Opomba. Per kterih letih je prazen prostor ostal, v tistih ni mrak¬
njenja, ali je pa samo nevidoma. Daljej pomeni pop. ali p.
popolnoma mraknjenje, pr os. prosenea, sv. svečana, su.
sušca, mt. malitravna, vtr. velikitravna, rc. rožnieveta, m s p.
maliserpana, v s p. velikiserpana, k i m. kimovca, koz. kozo-
perska, lp. Iistopada in gr. grudna.

156

157

158

159

§. 31.

Vsak umen človek, če je le nekoliko v ker-
šanstvu podučen, dobro ve, de Bog je Gospod
vseh reči, de On po svoji neskončni modrosti ves-
voljni svet vlada sebi v čast in nam v zveličanje,
in de se celo nič, bodi si majhno ali veliko, bodi
si na nebu ali na zemlji, brez njegove svete volje
ne zgodi. Gospod Bog je, kteri da svojimu solncu
sijati na dobre in hudobne, in da deževati na pra¬
vične in krivične; On je, ki na nebu oblake raz¬
penja, vetrovam bučati ukaže, strelo, točo, sneg
i. t. d. izpod neba na zemljo pošilja iz svetih,
nam skritih namenov: On je, ki vreme nareja.
Tedaj ne hudoba, ne človek, ne dan kakiga po-
sebniga Svetnika i. t. d., ampak Bog sam vreme
nareja, in potem ali dobro ali slabo letino pošilja.
Kakošno vreme in kakošno letino pa bo nam Oče
nebeški v prihodnje pošiljal, tega nam ni razodel;
torej tudi tega nobeden pratikar, bodi si še tako
učen in prebrisane glave, z gotovostjo vediti ne
more, ker s svojim omenjenim urnam ni v stanu
spoznati ljudem skritih in nezapopadljivih božjih
sklepov, njegove neskončno modre in svete pre¬
vidnosti, in ne ve vsili zakonov ali postav, ktere
je Bog vsi vstvarjeni natori koj v začetku odkazal,
po kterih zakonih se vse, kar nima proste volje,
nepremenljivo ravnati mora in jih za en las pre¬
stopiti ne sme, in po kterih se tudi vreme nareja.
Vse, kar pratkarji in drugi od vremena in letine
prerokujejo, je golo vgibovanje, ktero se malo-
kdej spolni, in če se tudi kterikrat njih preroko-

160

vanje spolni; se jim naključi, kakor se tudi slepi
kuri nakljuci, de zerno pobere, če le veliko grebe
in kavsa. Če tedaj tukaj nektere stare prego¬
vore zastran prihodnjiga vremena bravcam ozna¬
nim, nočem, de bi va-njo svojo vero stavili, ker
jih le bolj za kratek čas podam. Ti pregovori
zastran prihodnjiga vremena in prihodnje letine
so tukaj po mescih in dnevih celiga leta zver-
steni. Številke ob strani verstic pomenijo dan v
slednjim mescu.

I. V prosencu.

1. Kakoršno vreme ta dan :

Tak boje maliserpan.

2. Kakor drug’ prosene vremi:

Taki sploh so kimovca dni.

10. Ak na svet’ga Paula solnce sije,

Tistikrat žito dobro dozori,

Gornik dosti vina v sode vlije,

In po volji kmetu se godi.

10. Svetiga Paula če jasno nebo,

Dobra bo letna ! že stari pojo.

22. Ak Vincenca solnce peče,

Dobro vince dozori,

Ki po gerlu gladko teče,

Motne dela ti oči.

25. Kadar Šent-Paula sneži al’ deži,

Slaba in huda nam letna preti.

* * *

Ce prosenca zlo lesica laja,

Huda zima še potem nastaja.

Jasni dnevi prosenca

So veselje Dolenca. (Ker se dobriga vina nadja.)

V prosencu toplota: V svečanu merzlota.

161

Če prosenca ni snega.

Ga še malitraven da.

Če prosenca gromi,

Slabo vreme sledi.

Kdar megla prosenca /do nastopa,

Rada mokra, mer/,la je spomlad:

Setev preobilen dež zatopa,

In bolezen innozih hud napad.

V letu 1787 je bila od 1. do 13. prosenca zmiraj gosta
in smerdljiva megla, pa suho in merzlo vreme; za tem
pa hude bolezni. In leta 1788 je bilo v prosencu zlo
nenavadno mehko in južno vreme, potem pa veliki
viharji in nalivi, sosebno drugo polovico tega mesca.
Od 21. prosenca do 26 .  vihar, dež, sneg in še celo
toča, potem do konca mesca lepo in jasno, ob jutrih
gosta megla, in le včasih nekoliko dežja. Perve tri
dni svečana mraz in sneg, 4. dan južno in prijetno,
potem tudi večidel lepo. Sušca je zmerzovalo, po
tem je bila topla spomlad, poleti vročina, malo dežja,
ob žetvi lepo vreme, ugodno in rodovitno leto. Leta
1789 od 1. do 14. prosenca prav hud mraz, po tem
južno vreme, vihar in povodnji. Sušca in malitravna
hud mraz in mokro poletje.

II. V  svečanu.

2 .  Medved v berlogu se zbudi:

Ak je merzlo, jasno, se oberne,
Čut’, de huda zima se poverne,
In zato še terdno v njem zaspi.
Odjuga če potegne,

Vstane krešo jest;

De zima kmal pobegne,
Prav dobro si je svest.

2. Kaplja če od sveče
Pred k od strehe teče,

Huda zima še nori,

Kačih sedemdvajset dni.

162

2 .  Svečnica ak je zelena,

Cvetna nedelja snežena.

2 .  Kar pred Svečnico škerjanček žvergolf,
Tolko časa še po Svečnici molči.

2 .  Če na Svečnico dežuje,

Kmal se spomlad oglašuje.

2 .  Oblačna Svečnica: Vesela kmetica.

2 .  Je Svečnica topla, solnčniga vremena:
Bečele bogate, dobriga plemena.

22 .  Ako svet’ga Petra stol merzl
Dolgo časa zima še terpi.

24 .  Svet’ Matija — led razbija,

Če ga ni — ga naredi.

V prestopnim letu je sv. Matija 25. svečana. Če je o
sv. Matli merzlo in ledeno, se je nadjati kmalo lepiga
južniga vremena; nasproti pa, če je ta čas gorko in
prijetno, še rad hud mraz pritisne in gerdo vreme na-
sleduje.

O Svečnici mušice: Poznejše rokovice.

Če so o Svečnici ptiči rejeni,

Sušca ti bojo gotovo zmedljeni.

O Svečnici če btirje ni,

Se malitravna kej nori.

Ako je preveč toplo svečana,
Malitravna še počiva brana:

Če nasprot svečana hud je mraz,
Malitravna se poti obraz.

Rajši vidim svečana na polji volka,
Kakor tamkaj hoditi v srajci moža.

163

Kar na travniku o Svečnici gosi,
Toliko ovca o Šmarnu v post’ dobi.
Tak se krava malitravna pita,

In kmetvavec si pridela žita.

Vender se ne naključi vselej tako. Leta 1789 je bilo o
Svečnici obilno trave za gosi, 25. sušca pa je bil sneg
zapadel in je zmerzovalo, in tako ni ovca celo nič na
polji dobila, krava pa je vender v malitravnu dovelj
trave imela, in tudi kmet je bil svoje žitnice do verhat
napolnil.

III. V  sušen.

24. Svet’ga Gabriela če zmerzuje,

Potlej slana nič več ne škoduje.

Leta 1817, 24. sušca je bila slana močno pobelila, pa
kolikorkrat je bila poznejše padla, ni škodovala ne
terti, ne drugim rastlinjam. In to se je že večkrat
naklj učilo.

25. Kdar je Šmarna v postu prav gorko,

Tud prihodnje leto bo toplo:

Če t’ga dne se terta lahko zruje,

Tisto spomlad nič več ne zmerzuje.

Leta 1790 je bilo ta dan že vse zeleno, potem prav pri¬
jetna spomlad. Do Kresa je bila suša, po tem pa do
kimovca obilno dežja. Zima je bila voljna.

Sušca žvinče ak na travniku nori,
Malitravna ga še spet v hlev spodi.

Če se sušca more že orati,
Malitravna mora drevo stati.

Ak sušca dolgo sneg leži,

To sel e v prav močno mori.

Kolikorkrat sušca pa megla stoji
Tolkokrat poleti ploha prigromi.

Kdar je sušca že zeleno,

Redko leto je plemeno.

Ce sušeč prah okrog pometa,
Prav dobro letno nam obeta.

Sušca prah obvelja,

Kakor kepa zlata.

Kolkorkrat je v sušcu slana,
Tolko dni stoji megla serpana.

Kar že sušca zeleni,

Se rado še posuši.

Ce sušeč z glavo ne zmaje,

Z repam on pa rad vije.

Ako sušca gromi,

Dobra letna sledi.

Sušca veliko megle,

Dobro nam* letno daje.

IV. V malitravnn.

10. Svefga Tiburcja polje zeleno:

Dobra bo letna, zerne jekleno.

34. Kolkor dni so žabe pred svetim Jurjem regljale,
Tolko dni po svetim Jurji bojo molčale.

Prezgodej toplota: Pollejšnja merzlota.

Ak se vrana že o svetim Jurji v žito skrije:

Dobra letna! veliko žita! na glas vpije.

30. Dež pred velikitravuam tisto noč:
Pride dobra letna v pomoč.

Sušic suhoten, — Traven mokroten, —
Majnik hladan; — Kmet bo so senam,
Žitnim plernenam, — Grozdjem darvan.

Malitravna če gromi,

Slane več se bati ni.

Kolkor bolj zgodej drenuljce cvete,

Tolko poprej se serpovi glase.

Ak lepo je drevja cvetje
Malitravna zadnje dni,

Gorko, zdravo je poletje,

Polno sadja dozori.

Če češminje berhko cvete
Reš rada bogato daje.

Kader murva že bersti,

Slane več se bati ni.

Malitravna presuho,

Ni kinetvavcu kej ljubo,

Dež če večkrat prirosi,

V sercu ga razveseli.

Kakor s’ je že češnjev cvet,

Sme se tudi tertni šet’.

Mali travnu ne zaupaj,

Če je topel, zelen breg;

Burja — krivec le zasukaj,

Berž je mraz, pobeli sneg.

166

V. V velikitravnu.

i. Ak Trijakov dan dežuje,

Dobra letna nasleduje.

12. Če Pankraca solnce peče,

Sladko vince v klet poteče.

13. Po svetim Servati
Ni mraza se bati.

25. Na svet'ga Urbana solnce gorko,

Obilno bo vina, bode sladko;

Ce pa ta dan prirosi,

Terta le čviček rodi.

25. Kakor je vreme svet’ga Urbana,

Tako bo tudi maliserpana.

25. Ce je na svet’ga Urbana lepo,

Rado suši se poleti seno.

*

Velkitravna mokrota : maliserpana suhota.

Velkitraven moker, rožnicvet pa mlačen,

Kmet bo tisto leto žejin ino lačen. (Ker ne bo
ne vina, ne kruha dovelj.}

Velkitravna če pogost’ gromi,

Kmet se dobre letne veseli.

Ce je velkitravna hlad,

Tedaj lepa zelenja d,

Dobro se pridela vino,

Polne žitnice z novino,

Tud ledine in sena
Svisli polne do verha.

Terte če o polni lun’ cvete,

Polne, žlahtne grojzde obrode.

Cvetje hrasta če je krasno,
Dobra letna zableši;

Če pa hrast medlo cveti,
Bo v shrambah tudi jasno.

VI. V rožnicveta.

1. Je lepo, solučno vreme tega dne,

Se kmetje dobre letne vesele.

8. Ako Šeut-Medarda dan dežuje,

Štirdeset dni dež še naletuje.

15. Dež o svetim Vidu
Ni ječmenu k pridu.

24. Dež na Šent-Janža slabo let’ nareja,
Solnce naj se rajši Pratki smeja.

24. Kakor s’ je vreme kresnic,

Tako bo tudi ženjic.

27. Ak dežuje svefga Ladislaja,

Dež prav dolgo zemljo še napaja.

-S-

Preveč dežja v rožnicvetu

Nič kej ni po volji kmetu.

Če rožniga cveta — solnce pripeka, —

Pohlevno deži, — veliko obeta — žita, sterdi.

Rožnicvet deževen: Vincar tug in reven.

Rožnicveta ak nadiža in vihar,

Za uljnjakam mil’ zdihuje čelebar.

Ce je v dežji tertni cvet,

Malo teče vina v klet.

168

Terta če v lepim vremena ocveta,
Vina obilno dolencu obeta.

VII. V maliserpann.

2. Drugi dan maliserpana lepo,

Tudi še štirdeset dni bo tako.

Drugi dan maliserpana gerdo,

Tudi še štirdeset dni bo mokro.

10. Kakor se kaže vreme ta dan,

Tak boje mali- in velkiserpan.

Leta 1785 je bil ta dan dež, in potem skorej vsak dan
dež do 30. velikserpana, in le malo lepih dni' je bilo
vmes. — V letu 1780 je bil tudi ta dan dež in za
njim je bil dež vsaki dan, če več ne, je saj nekoliko
rosilo.

12. Ak je Šeni-Marjete dan deževen,

Lešnjik tisto leto bo červeven.

22. Svete Magdalene če deži,

Dolgo slabo vreme nam preti.

25. Kakor svet' .Jakob dopoldne vremi,

Tako bo tud pred Božičem te dni.

In popoldanje vreme t’ga dne
Ti pobožično vreme pove.

25. Svetiga Jakoba jasno
Če je nebo,

Tud o Božiču bo krasno
Kot ribje oko;

Oblačno ti priča
Odjugo Božiča.

25. Tega dne če dež naliva ,

Želod se kaj rad skazi,

In bečela mal’ dobiva,

Tedaj tudi jede ni.

169

25. Na nebu bela megla tega  dne
Perhodnjo hudo zimo napove.

-S .... #

Pasji dnevi rnerzli in deževni
Vincarju so res močno teževni.

Je tega mesca presuho
Ostane grozdje prav drobno.

Včasih le če dež pomoči,

D’bell in dobro se vsoči.

Merzel in moker maliserpan
Tertnimu sadu močno je v bran.

Ta mesec suhga če vremena,

Jekleno zernje je ječmena;

Obilno če dežuje in gromi,

Le pičlo bo ječmena in reži.

Okoli 22. dne tega mesca stopi solnče v leva (nebeško
znamnje) in pasji dnevi se začnejo. Je tačas lepo vre¬
me, jasno, čisto in prijetno, se smemo dobre letine na-
djati, je pa oblačno in deževno, nam slaba preti. V
letu 1790 so bile noči celiga maliserpana hladne, pa
ni bilo nič posebniga ob žetvi, jesen pa je bila vender
le dobra, in voljna zima je nasledovala.

VIII. V velikiserpana.

2. O porcjunkli če vročina,

Huda bo prihodnja zima.

10. Svet’ Lorene če jasen,

Tud grojzd bo sterden,

In vincar bo glasen,

Prijetna jesen.

10. Svetiga Lorenca grozdje mehko;
Vincar obeta si vino sladko.

8

170

15. Kader velkišmarna solnce peče,
Tedej dobro vino v sod poteče.

24. Po vremenu svet'ga Jerneja
Rada cela jesen se nareja.

24. Šent Jerneja če je slana,

Bo gotov še sijala vrana.

29. Dež na svet’ga Janeza glave
Rad stori' orehe piškave.

31. Kakor zadnji serpan vremi,

Tako cela jesen se derži.

Serpana sever če zvedri,

Vreme dolgo še terpi.

Solnce serpana
Grozdje meči;

Z medam navdana
Jeda deši.

Velkiserpan kar ne skuha,

Kimovec tud ne prekuha.

Ta pregovor velja posebno od grozdja, ktero, če v veliki-
serpanu dobro ne dozori, tudi v kimovcu se zmehčalo
in zmedelo ne bo.

IX. V kimovcu.

1. Tilen oblačen, meglen:
Gerda, deževna jesen.

Tilna če jasno , gorko:

Stir bo še tedne vedro.

21. Ak je svet’ Matevž vedren,
Bo prijetna še jesen.

171

22. Maurica dan če soluce sije,

Pozim prav huda sapa brije.

29. Ako svet' Mihel dežuje,

Voljno zimo napove;

Če pa nebes razjasnuje,

Terde zime se boje.

Kader perve dni kimovca
Prav pogosto gromi
K let’ obilno bo tepk ovca,

In pšenice in reži.

Slana pred svetim Mihelam če pada,
Tolkokrat k let’ o Terjacih je rada.

Sveti Mihel če veliko šišk da,
Zgodnja bo zima in veliko snega.

O svetim Mihaelu če gromi,

Viharjev veliko pozimi buči.

Kakor veter o S Mihelo,

Žito svoj bo kup imelo:

Bolj ko veter se vzdiguje,

Bolj bo kup utegnil rast’;

Ce pa veter ponehuje,

Po ti mer’ bo vtegnil past'.

Kakoršno vreme o kimovca mlaji,
Takošno celo jesen je uajraji.

Če clo zgodej se prešel jo ptiči,

Hudo čutjo zimo o božiči.

8 *

X. V kozoperskn.

16. Sveti Gal suhoten oznanuje,

De ki letu suša nasleduje.

21. Kakoršno vreme Uršla prinese,
Tako se rada zima obnese.

Kozoperska če zmerzuje,

Pa prosenca odjenjuje.

Kozoperska velike vode,

Grudna hudi vetrovi buče.

Če nerado pada listje raz drevesa,

Je spomlad gosenc veliko in merčesa.

Ak nerado drevje obleti'

Marsikdo se zime že boji.

Ako zgodej listje z drevja pade,

So njive rodovitne rade.

Listje če zgodej odpade,

Sneg potem kmalo zapade.

Če blizo debla list obleta,

Nam dobro letino obeta.

Dež in mraz in sneg začuti ž’vina,
Če nerada pašnik zapusti;

De pod snegam travna b’la ledina,

Se paseč’ živali škoda zdi.

Ko žerjav leti na ptuje,

Berž .se zima približuje
Saj to je v Pratki res,

Če ravno laž je vmes.

173

XI. V listopadni.

i. Vsi Sveti radi prinese
Kake dni vreme še lepo.

I. Kaka bo zima, ve že pastir,

Danes če vseka bukve ivir;

Ak je suhoten, — zima bo mila,
Oe pa mokroten, — terda sledila.

31. Za zolncam svetiga Martina

Kej kmalo pride sneg, zmerzlina;
Če tud ta dan prav dobro greje,

Tri dni se babje leto šteje.

II. Svet' Mariin oblačen al’ meglen,
Pride zima voljna kot jesen.

II. Dež svetga Mariina
Potem pa zmerzlina,

Pozebe ozmina,

Nastopi dragina.

22. Svete Ceeil’je če hudo gromi,

Dost pridelka k letu kmet dobi.

24. Kakoršno vreme je svet’ga Joana,
Tako pozimi, posebno svečana.

25. Svete Katarine dan ne laže

Če po seb’ prosenca vreme kaže.

26. Kakoršin svetiga Konrada dan,
Takošin bo tudi skor celi svečan.

* #  »

Listopada zmerzlina,

Je svečana ne bo;

Listopada južnina;

Bo svečana zmerzlo.

XII. V grudnu.

34. Jasno in svetlo če sveti večer,
Letna prav dobra se rada primer’
Sveti večer če oblačno, temno ,
Žita bo prazno ki let« gumno.

35. O božiči za steno,

O veliki noči za pečjo.

36. Sveti dan vetrovno,

K let’ bo sadje polno.

37. Če otroe’ nedolžni so oblačni,

K letu ti ne bojo kruha lačni.

Dež in veter pred božičem
Koplje jamo rad merličem.

Polnaluna bliz' božiča
Južno zimo nam zapriča.

Kolkor bliže božič mlaja,

Tolko huji mraz prihaja.

O božiču zeleno ,

O veliki noči sneženo.

Ak se grudna bliska in gromi,
Drugo leto vetrov dost buči.

Se zmerzlina grudna ne otaja,
Se prosenca hujši mraz nastaja.

Kader začne dan se povračati,
Jeme tud merzlejši prihajati.

Od božiča do svetih treh Kraljev
Če nastaja gosta megla,

Bo veliko nevarnih bodljajev
ln še druzih bolezen doma.

173

Desi tud pred božičem deži,

Ne poškodje ozimne reži;

Če po božiču je dež,

Spridi ozimna se rež.

Če zmerzlo zemljo sneg- zapade,

Snopja bode velike sklade.

Grudna suh veter če piska,

Je po navadi
Suho spomladi,

Suša poleti pritiska.

Pregovori po nekterih posebnih dneh in prestop¬
nih praznikih v letu.

Če se pust na solncu greje,

Letna se med dobre šteje.

Kakor vreme pepelnice kaže,

Tako tudi celi post se skaže.

Lepo vreme cvetne nedelje
Rodovitno leto pripelje.

Velki petek če dežuje,

Suho leto nasleduje.

O veliki noči če deži.

Kosec suhe bilke le kosi.

Lepo vreme o veliki noči,

Dobra letna že tedaj napoči.

Lepo vreme praznik Nebohoda,

Potem dosti klaje, de se proda;

Če pa tega dne rosi,

Je še za potrebo ni.

Ako je jasno svete Telo
Letna bo dobra, vino sladko.

176

§. 32 .

lian©® ja*

iz kterili se na prihodnje vreme z nekoliko goto¬
vostjo sklepati da.

Veliko je znamenj , iz kterili se sicer ne prav
gotovo, vender ie z nekoliko gotovostjo terditi
da, kakošno de bo prihodnje vreme, in te zna¬
menja prihodnjiga vremena se kažejo ali na člo¬
veku, ali na živalih, ali na zeljših, ali na ognji
i. t. d. Le nektere teh znamenj vremenosti hočem
tukej popisati.

1. Znamenja vremena na človeku.

Slabo, mokro vreme se napoveduje, kader
stare, nekdaj zlomljene, pa spet zaceljene kosti,
spahrijeni udje, zaceljene rane, kurje oči, oze¬
bline boleti začno', ali pa druge bolečine na životu
bolj kot sicer bole. Če se bolečine v glavi in
terganje v udih, postavim v rokah, kolenih i. t.d.
ponove, ali pa bolj, kakor druge čase, bole. Če
se človeku koža na rokah zlo posusi, ustnice
ali žnabli razpokajo; ali če je zdrav človek ne¬
kako len, čmeren in zamerljiv, temniga obraza
in se mu nič kaj ne poljubi; rad pride vihar,
posebno pa grom poleti. Neboglen ali bolehen
človek pa. ki je slabih občutnic in pikre natore,
skorej zmirej vremenik v sebi nosi, po kterim
spoznava , de se bo kmalo vreme spremenilo.

177

IL Znamenja vremenosti na živalih.

1. Na domačih živalih.

Slabo vreme, dež ali sneg i. t. d. se bliža,
če ovce in koze nenavadnje skačejo in se ter-
kajo ; če se zgodej in urno past podajo, in domu
grede po travi segajo, in se zvečer prav nerade
iz pašnika odgnati dajo. Če osli rigajo, ušesa
višejo in otresajo. Ce se krave, voli, konji i. t. d.
muham, ki jih močno pikajo, branijo in bezljajo.

Ce goveja živina glavo kvišku vzdiguje, zrak
v se vleče in v se okrog gobca liže, in mukaje
k domu hiti. Ce so svinje prav nemirne, krulijo
in rijejo. Če psi travo žrejo in jo spet izkozlajo.
Če mačke svoje glave s sprednjimi tacami, po¬
sebno nad ušesmi praskajo in se po životu ližejo.

Silno uro in gromenje goveja živina začuti,
če po zraku hlepi, z razširjenimi nosnicami nad
seboj duha ali voha, na paši z zavihanim repam
skače, z nogami ali pa z rogmi zemljo koplje,
si noge liže in mukaje proti hlevu leti; telice in
jenice pa bezljajo, kakor de bi bile zdivjale, in
se med konje in druge večji živino pomešajo.
Ovce so prav nemirne in se terkajo. Svinje raz¬
metavajo gnoj, seno in slamo.

2. Na zverinah.

Hudo vreme se napoveduje, če se jeleni bi¬
jejo in med seboj sujejo. Ce volkovi tulijo, le-
sice lajajo in do vasi hlizo hiš prihajajo. Če
zajci iz visoke trave in dorašeniga žita v take
kraje zbeže, kamor na nje deževati ne more. Če
jež pred svojim gnjezdam luknjo zamaši. Če kert

178

več kertin in bolj visokih narije, kakor druge
krati. Če miši na glas cvilijo in semtertje letajo,
če blizo tal v stogih, kozolcih, ostervih i. t. d.
gnjezda narejajo, tedaj prihodnjo zimo malo sne¬
ga začutijo, če se pa visoko vgnjezdijo, tudi vi¬
sok sneg zapade.

4

•i. Na domači kuretnini.

Petelinovo petje o nenavadnih časih ozna-
nuje sploh spremenljivo vreme, ravno tako tudi,
če se kokoši s svojimi kremlji okrog glave derg-
Ijajo, ter z kljuni si perje snažijo in gladijo, in
nekako žalostne pohajajo. Gerlice ob nenavad¬
nih časih z nekako spremenjenim glasam grulijo.
Dolgo časa dežuje, če stare kokoši precej, ko
deževati začne, pod streho ne zbeže; če se kok¬
lja s svojimi pišeti precej, ko začne dež iti, v
kurnjek spravi, zjutrej pa nerada iz njega gre.
Gosi gagajo, kričaje zobat gredo, se za jed ter-
gajo, ali pa proti vodi lete. Golobje prav pozno
in v trumah v golobnjake pridejo. Pavi ponoči
pogosto in glasno kriče.

4. Na ptičih.

K dežju se pripravlja, če sova v lepim vre¬
menu vpije. Če žerjavi, divje gosi, postojne in
drugi roparski ptiči v lepim vremenu močno kri¬
čijo in v krogih letajo. Če se vranovi ali kro¬
karji po drevji obešajo in s perutmi trepetajo,
če vrane proti večeru v trumah semtertje letajo
in krokajo. Če kavke po strehah sede in s pe¬
rutmi trepečejo, kakor de bi kaj iskale. Če
kavke in srake zjutrej močno vpijejo. Če se po-

i?9

vodni ptici kopljejo, oberajo in po v r odi aii tudi
ob vodi frefetajo. Če lastovke tako nizko nad
vodo ali zemljo letajo, de se je s perutmi do¬
tikajo. Če vrabci in drugi ptiči zlo čivkajo, aii
pa se v prahu kopljejo. Če ščinkovci pred solnč-
nim zahodom ščinkajo. Ce žolna ropota in moč¬
no kriči, če se tašica v dumplje in v podstrešje
skriva. Če povodni ptiči svojo navadno vodo za-
puste in se poleg nje oberajo. Če tudi drugi
ptiči svoje perje snažijo in gladijo. Če pavček
(steržek, kraljič) okrog poldne po ploteh skaklja
in poje, je drugo jutro mraz, slana, ali pa še
zmerzuje.

Ptiči pa tudi lepo vreme oznanujejo.

Krokarji zijajo proti solncu, zjutrej na drevji
čepe, se šopirijo in svoje peruti raztegujejo. Tudi
v trumah takorekoč igraje semtertje na visokim
letajo in veselo svoj glas ženo. Postovke letajo
in leteče igrajo. Skerjančiki in lastovke visoko
letajo. Slavec zunej navadniga časa veselo pre¬
peva. Sova zvečer v dežji vpije. Vrabci veselo
čivkajo, še preden se vihar vleže. Povodni kos
razteguje pri kraji vode proti solncu svoje peruti.
Drugi povodni ptiči zapuste breg, in lete spet
proti jezeram in morju.

5. Na družili živalih.

Slabo vr eme nastopi,  če zelene žabice
na drevji močno regljajo. Če obadi, brenceljni,
komarji in druge muhe, kakor tudi bolhe hudo
pikajo. Če čebele delječ ne lete in se do časa
vernejo. če mravlje prav pridno delajo, pa tudi

180

če delati nehajo in v svoje jame zlezejo. Če
oni dolgi polži brez lupine na dan prilezejo. Če
mačeradi v breg lezejo. Če ribe pri verhu vode
plavajo in še iz nje poskakujejo.

Lepo vreme se bliža, češe  topirji (sle-
pirji, matopirji) zvečer obilno spreletavajo. Če
se mušice po solnčnim zahodu v krogih verte,
kakor de bi se med seboj igrale. Če murčiki iz
živinskiga klatja prilezejo, in po voznih potih o-
krog švigajo. Če zelene žabice v možirji zvečer
močno regljajo, če se čebele pozno domu ver-
nejo. če oni polž brez lupine iz brega pod se
leze. če se kresnice ponoči bolj kot druge krati
svetijo.

6. Pajek, poseben oznanjevanje vremena.

Pajki so trojnega plemena. Eni le od spom¬
ladi do kozoperska okrogle pajčevine predejo, v
ktere si muhe in druge merčese v živež love; ko
pa merzlota nastopi in si nič več živeža dobiti ne
morejo, se v svoje kote zarijejo in ondi brez ži¬
veža prezimijo. Te sorte pajki, kterim se kri-
žasti pajki prištevajo, nam tedaj le v poletnim
času vreme oznanjujejo.

Kader mladi križasti pajki iz svojih gnjezd
prilezejo, se bliža gorkota spomladi. Če tega
plemena pajki zvečer presti prenehajo in v svoje
kotiče zlezejo, drugi dan dežuje. Zadnji deževni
dan začne spridama pajčevno presti, ker priča¬
kuje, de bo naslednji dan lepo vreme, in se bo
veliko muh in druzih merčesov v razširjeno in do¬
bro spredeno pajčevno lovilo. Če pa staro paj¬
čevino zapusti, in jo v drugim kraji presti začne;

181

se veter spremeni, in drugi dan od tistiga kraja per-
piše, koder je novo pajčevno delati pričel. Če
silna ura prigromi, nekoliko ur pred svojo mrežico
zapusti; če jo pa večidel v se posnuje, dolgo
časa dežuje, kakor tudi takrat, če celo ne prede
in se nikjer vidite ne da. Če le malo pajkov na
dan prileze in le majhne pajčevine predejo, tedaj
nestanovitno vreme čutijo. Kader pa v dežji dol¬
ge niti navlečejo in prav urno predejo, se bo
kmali razjasnilo, in bo dolgo lepo vreme ostalo;
ravno tako tudi takrat, če v lepim vremenu po¬
časi in poredoma predejo, ali s skerčenimi no¬
gami v sredi pajčevine mirno sede, je stanovitno
lepiga vremena pričakovati.

Drugega plemena pajki so hišni, ki v kotih
zidov, sten, oken i. t. d. čolnu podobne pajčevine
predejo in si v zadnjim koncu okroglo votlinico
spredejo. v ktero se skrivat hodijo. Ti pajki
imajo to spredbo pred križastimi. ker vse leto,
tudi pozimi. pajčevine predejo , in jih tudi ob tem
času ogledovati zamoremo.

Hišni pajki lepo vreme začutijo , če iz svo¬
jih spredenih votlin prilezejo; dolgo časa je lepo,
če glavo in noge iz votlinice mole, in dalje ko
od votlinice gredo , tolikanj delj tudi lepo ostane.
Včasih tudi ponoči predejo, ter staro pajčevino s
novo razširjajo, tedaj se je kacih 12 ali 14 dni
lepiga vremena nadjati, in to tolikanj bolj gotovo,
če tudi tačas jajčke zneso, kar se v gorkih leti¬
nah po sedemkrat zgodi. Če se pa z glavo v
votlinico obernejo in iz nje namest glave zadnjico
kažejo, potem gotovo dežuje, in sicer tako dol¬
go, dokler se okrog ne obernejo. Ako si veliko
živeža nabero, tudi dolgo časa dežuje. Če blizo

182

peti pajčevino spredejo, hud mraz nasledova; če
pa blizo oken, od juga potegne. Merzlota pozimi
nastaja, če urno nove pajčevine predejo, ali pa
eno nad drugo narejajo; one sorte pajki pa, ki
ne predejo, si spridam že spredenih išejo in se
jih polaste. Po tacih znamenjih nad pajki po na¬
vadi v 9 ali 12  dneh mraz in zmerzlina nastopi.

Opomniti je še, de nekteri pajki le bližnjo,
drugi pa daljno spremenljivost vremena napovedu¬
jejo. Mladi pajki oznanujejo vremenost prihodnjiga
dneva, odrašeni tri dni pred, veliki kotni ali hišni
pajki devet dni pred, veliki križasti pajki še celo 14
dni pred. De se z večji gotovostjo na prihodnjo
vremenost sklene, je treba več pajkov ogledovati.

7. Pijavka, posebna oznanjevavka vremena.

De se pijavke zdrave ohranijo, se denejo v
kako z vodo (to d e ne prav do verhaj napolnjeno
posodo. Na dno posode se dene nekoliko beliga
peska ali pa mahu, in le malo pijavk va-njo. Pi¬
javke se le skozi potne luknjice očedijo, in ta
sokrovca, ki jo izpote, se zunej njih života v po¬
dobi kože prime. Ta izpotena sokrovca bi kmalo
njih potne luknjice zamašila in jih umorila, ako
bi v posodi peska ali pa mahu ne bilo, ob kterirn
se dergnejo in kože znebijo, ki potem pri verhu
vode plava. Posoda se s kakim prebodenim me¬
hurjem, de zunanji zrak do njih more, pokrije.
Vsak teden se jim druge vode da, tode ne sme
bolj merzla biti od one, v kteri so pred bile.

Če pijavke na dno posode raztegnjene ali pa
zvite leže 5  to kaže poleti jasno lepo vreme, po¬
zimi pa suho merzloto. So pa bolj pri verhu

183

vode, tedaj bo poleti dež, pozimi pa sneg v 24
urah. Če hitro semtertje plavajo, to pomeni ve¬
ter, in malokdaj se pred umerijo, dokler ni veter
silno močen postal. Kader so pa na verhu vode
in se nekako gerbijo in stresajo, to kaže, de zlo
terpe, in se k silni uri pripravlja.

8. Zelena zabiča, posebna oznanjevavka vre¬
mena.

Je neko pleme ali sorta žabec, ki se rade
na zeleno drevje spravijo in ondi močno regljajo.
Tudi te žabice vreme prerokujejo. Ohranijo se v
kaki stekleni (glaževnati) posodi s širokim pa s
pertarn ovitim vratam, na dno posode se dene
nekoliko peska z vodo in malo zeleniga perja,
ali pa trave, tudi se va-njo pokonci postavi
količ ali pa lojterca iz lesa, po kteri žabica gori
in doli Jeziti more. Za živež se ji da v mleko
omočeniga kruha, zrezljaniga mesa, nar rajši pa
še muhe ima.

Če se žabica na dnu posode znajde, včasih
reglja in se milo derži, potim kmalo dež nasle-
dva; če pa, tudi v deževnim vremenu, kviško
zleze in se veselo derži, smeš z gotovostjo ja-
sniga in suhiga vremena pričakovati.

III. Znamenja vrenienosti na družili rečeh.

i. Na zetjšu.

So nektere zeljša in cvetlice, ktere so za¬
stran vremena grozna občutljive, ker svoje perje
ali pa svoj cvet skupej stisnejo, in takorekoč
svoje glavice zaprejo, kader se k dežju priprav-

184

Ija. Deteljno steblo bolj pokonci stoji, perjiče se
proti tlarn obesi, ali pa se celo zapre. Ce kisla
deteljca svoje perjice raztegne, se kmalo zvedri;
če jih pa pobesi, se je inerzliga in deževniga
vremena bati. Kurje čevca se ob lepim vremenu
zjutrej ob 9 vzdigujejo, zeljša svoje perje raz¬
tegnejo in cvetlice se razpihnejo. Ce podlesk
že kimovca cvete, se zgodnja in terda zima pri¬
bližuje ; če pa še le konec kozpperska , je po na¬
vadi zima pozna in voljna. Ce breza v jeseni
pozno obleti, nastopi terda zima.

2. Na kamnji.

K dežju se ravna, če se nekteriga plemena
kamnje potiti ali mokro prihajati začne. Ravno
tako tudi, če zidovje v hišah moči; če iz dimni¬
kov saje padajo, ali z njih kaplja i. t. d.

2. Na vodah.

Nektere jezera in druge vode šume in me-
hurčiki iz njih poganjajo, in se penijo, kader se
k dežju pripravlja. Natorni vzrok tega je: Ob
času, kader se k dežju ravna, se zunanji zrak
polajša in raztanjša; zrak pa ima tako lastnost,
de se povsod enakomerno laztegva; če se tedaj
zunanji zrak ob času dežja polajša in raztanjša,
se oni zrak v vodi kviško raztegovati in vzdigo¬
vati, prav za prav iz vode vreti začne; zato se
tedaj voda peni, mehurje dela, šumi, kalna ali
motna postaja in kakor de bi vrela in kipela, ker
zrak iz nje kviško hiti, in tako dolgo iz nje vre
in se raztegva, dokler ni z onim zrakam nad
vodo enakomerno raztegnjen. Nekteri studenci,

185

vodnjaki, majhni potoki in hudourniki se usuše,
kterih voda se v majhnih našim očem nevidljivih
kapljicah v zračje vzdigne, in nje kapljice se v
megle in oblake spremine, spopadejo in zgoste,
potem pa v kapljah na zemljo padajo, to je, dež
gre. In če zlo in dolgo časa dežuja, vode pa
se vender le ne narašajo, je znamenje, de bo še
dalje deževalo, ker megle in oblaki vodo popijejo
in jo v podobi dežja spet na zemljo dajo.

_ 4. Na ognji.

Dež se napoveduje , če sveče in druge sve¬
til niče ali lampice temno gorijo in pokajo; če se
okrog luči neka blišoba kot mavrica nareja; če
je podnevi plamen čern viditi in se otrinjki gobi
enaki delajo; če se ogenj ne da rad vkresati,
prižgati, zakuriti ali zanetiti; če poka in bledo
gori; če med ostejami, na ponvah, kotlih in
piskrih veliko isker obvisi in teli, če se po kuh-
njah i. t. d. kadi.

•5. Na vremeni lat.

Vremenik je umetno narejena, z živini sre-
bram nalita, steklena ali glaževnata, precej dol¬
ga cev, v kteri živo srebro shranjeno stoji, in
v nji ali nekoliko vstaja ali pa pada , kakor si je
že vreme, ali zunanji zrak va-nj pritiska. Bolj
ko je zrak suh, bolj se tudi raztegne, bolj tudi
na srebro v cevi pritiska, in če bolj va-nj pri¬
tiska, bolj se tudi v cevi vzdiguje, in ravno to,
če se živo srebro v cevi vzdiguje ali vstaja, po¬
meni, de je zrak suh, tedaj tudi lepo vreme.

186

Nasproti pa bolj ko je zrak vlažen (Taj h ten} in
mokroten, menj se raztegva, toraj tudi manjši
njegov pritisek na srebro v cevi, zato takrat sre¬
bro v cevi pada, in mokroto, v zraku pomeni,
tedaj tudi deževno vreme.

IV. Gotove znamenja vremeuosti.

1. Mokro vreme ali dei se napoveduje:

Ce je zrak obilno z mokroto napit. De
ima zrak veliko mokrote v sebi, se pa kaže, če
strune na goslih odjenjujejo, zidovi močijo, se
kamnje poti, lesoma napne, sol mokra postane,
z dimnikov kaplja i. t. d. Če so daljni gojzdi
ali boršti blizo in temnovišnjeve barve viditi. Ce
se zvezde prav svetlo lesketajo in migljajo, in
se tudi take vidijo, kterik sicer na nebu viditi ni.
Ce sta sobice in luna, kader izhajata, prav ve¬
lika viditi. Ce je jutranja zarja zlo rudečezago-
rela ognju enaka. Ce zvečer solnčni žarki v de¬
belih in černih oblakih stoje. Ce je solnce, ko
izhaja, bledo in ima belkast obroč okrog sebe.
Ce se nebo omreži, solnce zmed oblakov močno
pripeka in je saparno. Ce o svetim Janezu Kerst-
niku jug vleče, skorej vsak dan dežuje. Ce se
zjutraj megla vzdiguje, ali bolje reči, če se od
spod proti zgor nareja , to kaže, de je zrak obil¬
no z mokroto napolnjen, toraj tudi oblačno. Če
po lepim vremenu verhovi visokih gora klobuk
dobe, to je, če jih oblak pokriva. Ce se nebo
po jasnim vremenu s tenkimi, belkastimi oblaki
omreži. Siv oblak, ki se poleti v saparčnim vre¬
menu , na sicer jasnim nebu prikaže, večidel sil-

187

no uro napoveduje. Če je luna temna, bleda ali
pepelnata viditi, če je s krogam obdana, ali če
druge lune krog sebe ima. Če megla pred soln-
čnim izhodam vstaja, se kot oblak pod nebam
razširja, rada že zvečer kot dež na zemljo pada.

2. Suhiga . vedriga vremena je pričakovati:

Če se nebo , kjer zolnce zahaja, zvečer lepo
zlatorumeno žari, ravno tako tudi zjutrej, kjer iz¬
haja. Če se tanki oblaki še pred solnčnim iz¬
hodam razkrope, če se okrog solnca, kader iz¬
haja ali zahaja, tanka meglica kaže. Če nad
jezeri, rekami, travniki i. t. d. megla stoji. Če
je luna čista. Če je rimska cesta čista in polna
zvezd viditi. Če se zvezde lepo lesketajo. č e
so verhovi gora oblakov in megle prosti. č e
zjutraj megla k tlam pada in ne vstaja kviško. Če
od solnčniga izhoda veter vleče in ondi ni obla¬
kov viditi. Če se nebo zmed nakopičenih, čisti
svetli volni enacih oblakov živo p lavo kaže. Če
obilno rose pada. Če solnce bolj rudeče in čisto
kot sicer zahaja, ali pa če je luna prav močno
čista in bela, potem nasledva zimski mraz.


189

c. k. maršala, grofa Jožefa Radccki-ga v Ljubljani.

V pondeljk — na sv. Jožefa dan tekočega
leta 1860 — je Ljubljana obhajala slovesno od¬
kritje krasniga spominka, ki ga je napraviti dala
slavnemu c. k. maršalu

mmm  Radeckt-mo^

svojimu častnimu mestnjanu, kteriga — kakor se
bere v gospod dr. H. C o s t a -1 o v i h bukvicah
— oženjenega leta 1798 z rojakinjo krajnsko
grofinjo Frančiško Strasoldovo  krajnska
dežela od leta 1807 med svoje deželane šteje,
ko je grajšino teržiško v posest dobil. Ob 10.
uri dopoldne se je začela slovesnost s sv. mašo
v nunski cerkvi, kjer se je snidla pod predstvom
svetliga nadvojvoda Ernesta  in prezvišeniga de-
želniga poglavarja grofa Chorinski-ga  obila
množica vojaških častnikov, med kterimi je bil tudi
sin rajnciga maršala general - major Ra dečki,
civilnih višjih uradnikov in druge gospode, višjih
duhovnih gospodov, mestnih odbornikov z župana-
namestnikom na čelu in uradniki magistratnimi,
vodjev in učenikov ljubljanskih šol in z eno be¬
sedo ljudstva iz Ljubljane in dežele se je v zvez¬
dnim drevoredu toliko sošlo, de se je vse terlo.
Krog drevoreda so stale kerdela tukajšnih voja-

15)0

kov v paradi. Po maši se je cela množica ljudi
zbrala na mestu svečanosti. — V okinčani sredi
drevoreda zvezdnega, kjer je spominek  postav¬
ljen , ki je pa še do zdaj zagernjen bil. Ko je pa
gospod J. Guttnian,  župana-namestnik, krepko
zloženi posvečovavni ogovor blizo do konca iz¬
govoril , se je po besedah: „Odgerni se spominek,
in pokaži nam prijazno obličje našiga visoko spo-
števaniga somestjana l u  pokazala podoba slavniga
maršala, ki jo je dunajski mojster F er uk or n,
ki je bil ta dan tudi v Ljubljani pričijoč, iz brona
prav izverstno vlil, de je živimu jako jako po¬
dobna, naš domači mojster S. Toman  pa ji je
iz karškiga kamna podnožje tako lepo izdelal, de
se delo ujema v vseh rečeh z omenjenim spomin-
kam. Ko je bil spominek odgernjen, je stopila
zala deklica Ambroževa  O ti  lik  a pred spomi¬
nek in je serčno govorila, od gospod profesorja
D. Melcer-ja  v dostojni besedi zloženi govor,
položivši nazadnje venec slave mu na podnožje.
Ko je bilo vse to dokončano, so vse vojaške ker-
dela maširale memo spominka. Ob dveh popold¬
ne je bilo na mestnim strelišu kosilo napravljeno
100  vojakam ; zvečer je bila okolica spominka raz-
svitljena; v strelišu pa je bila veselica s tombolo
v prid krajnskim invalidom.


191

Opravila za vsaki mesec.

/. V prosencu.

Dimniki so od vsakdanje kurjave sajasti; to¬
rej se mora vsako saboto pred pečjo, in dimnik
pa nar manj vsaki šesti teden z brezovo metlo
dobro omesti. Zidani dimniki se lahko ometejo,
če se majhen smrekov verh za verv priveže in
po dimniku gori in doli vlači ali pa brezova me¬
tla na drog dobro naveže in z njo po dimniku
gori in doli dergne. Če se pa z jelovim lesam,
kteri več saj napravi, kuri, se mora tudi bolj
pogosto dimnik ometati, kakor tam kjer s terdiin
lesam kurijo. Pepel naj se v tistih krajih spravlja
in hrani, kteri so pred ognjeni bolj varni, pa ne
v lesenih posodah. — Zdaj se tudi od zaklane
živine loj topi, sveče delajo, in v srednje toplih
shrambah obesijo, de se od mraza ne razpokajo.
— Dober saninec (smučar) te opominja, de si
derv na saneh (smučeh) za celo leto navoziš.
Na ravnim se z vožnjo veliko zasluži, torej je
zdaj čas z vozarn ali sanmi na cesti denar slu¬
žiti. — Pitana žival se zavolj velikiga mraza več
ne redi: tedaj se zakolje, in suho meso za pole¬
tje pripravi. — Kruh , mleko, sadje , vino in dru¬
ge take reči vari pred zmerzlino. Tkavec in pre-
dica v veliko krajih celo malo spanja vžijeta, tka¬
vec urno tke, predica pa veselo prede.

Ovcam se jelševi vejniki (butarice), ki jim
na Notranjskem frodelj pravijo, pokladajo, ktere

i92

od tega ne jedo, so na pljučih ali jetrih bolne
in se morajo od zdravih odločiti. Dobro posu-
šeniga ovsa in konopelj se kokošam posiple, de
raji neso. Ako je lepo kopno vreme, pusti če¬
bele letati, de se spraše. — Na ribnikih skerbno
led prebijaj, de se ribe pod ledam ne zaduše. Gnoj
iz hlevov pogosto kidaj, de od gnjusobe živina
ne boleha. Podgane in miši, ki pred ko na spom¬
lad mlade imajo, polovi. —- Gorko se derži, de
se ne prehladiš in kašlja ali druge persne bolezni
ne dobiš. — Mlado sadno drevje in čepe pred
zajcam varovaj. — Zganiga vina, naj bo kakor-
šno hoče, na popotvanji nikdar ne pij, ker v
mrazu in na poti lahko zmerzneš. Sirovo vino
greje5 žgano vselej peče in suši, in človek, ki ga
pije, je zaspan; torej prav lahko na mrazu zaspi
in se več ne zbudi.

//. V srečnim.

Gez zimo hranjeno sadje večkrat preglej, in
gojilo sproti odberi. — Kokoši začnejo nesti, to¬
rej jim nove gnjezda napravi in stare posnaži.
Tako skerb tudi za drugo perotno žival imej. Sta¬
rih dober nauk je: Dober gospodar mora o sveč¬
nici še polovico klaje na skednji imeti. Veliko¬
krat zima dolgo razsaja, če se pervo polovico
zime živini obilno poklada, mora na spomlad
dobro rejena živina stradati. Glej na družino, de
se preobilno živini ne poklada, de ti ne bo pozneje
klaje primankovalo. De bodo kokoši rade nesle,
jih z ječmenam pasi; de bodo rade valile, jim
daj kuhanih konopelj. — V tem mescu verženi
prešiči, so za pleme nar boljši; in de bojo svinje

193

dobro dojile, jih moraš tako pasti, kakor se za
klanje pitajo. Siradke jim celo nič ne daj, mle¬
ka pa le po malim, sicer mladiči drisko dobe.
Kader prešičke odstaviš, jih v začetku z gra-
ham in ječmenam včasih pasi. — Verbe in jag-
nete ali topole obsekaj. — Mravljiša v mokrim
mrazu z lopato razmeči ali pa z betam potolci.
— Zgodnjo zelenjavo v gredi s slamo na večer
pokri, de slana in mraz na njo ne pade. Kapus
sej na grede, ki si jih v jeseni s kurjekam po¬
tresel. Če je kopno, sej v kuhinskim vertu pe¬
teršilj, špinačo, retkev, korenje, čebulo, repo,
grah, i. t. d. Drevje obreži in obsekaj. Sadne
pečke vsadi. V osušnih dnevih mlado drevje pre¬
sadi, pa ne v mokrih in merzlih, tudi jih z mo¬
kro perstjo ne oblagaj. Čebele lepo osnaži, in
jih na tisti kraj postavi, ker jih boš čez leto imel.

III. V sušcu.

Na polji njive za jaro setvo, vsako po nje
lastni šegi pripravi; iz luž in ulic blato na njive
vozi, tako blato tudi dobro stori na pešenih ver-
tih in travnikih; žive meje zasadi. Nar hitrejši
zraste živa meja, če iz verbovih ali jagnetovih
vej kole eniga proti drugimu križem zasadiš; de
se pri sajenji ne obelijo, moraš z železnim kolam
luknje narediti, in sajence s perstjo dobro zasuti.
V nekterih krajih so žive meje škodljive, ker žitu
senco delajo, in se v njih miši in tiči rede, tudi
prostor povzamejo, tam se morajo plotovi nare¬
diti. — Peso sej, zimski kapus presadi, de boš
zgodaj za kuho zelne glave imel. Ako je bilo
lani drevje polno sadja, se mora letaš več cepiti,

9

194

ker se letaš drevje debeli, boljša in manj rodi,
bodo tedaj cepovi dobro ras tli; čepe vzemi od
dreves, ktere že nar manj deset let rode, pa
ne od mlajših. Prekošatim drevesam nepotrebne
veje od spodej gori odžagaj; de se lepši zaližejo
in zarastejo. Veliko gospodarjev sicer smreke,
jagnete (topole) in verbe obsekujejo, kar je tudi
hvale vredno; sadno drevje pa vnemar puste;
suhih ali od snega polomnjenih vej ne otrebijo,
gosenčnih mehov ne poberejo, kriviga ne porav¬
najo, mladih čepov sproti ne cepijo. Koliko sadja
bi lahko naša dežela pridelala, ako bi povsod
taki skerbni in pridni gospodarji bili, kakor so
nekteri, ki za sadno drevje skerb imajo, in si
toliko sadja pridelajo, de ga imajo dosti za do¬
mačo potrebo, in še lepe denarje za-nj dobe. —
Tkavec mora vso prejo potkati, pred ko se bele-
nje začne. V več krajih pred belijo, kakor sneg
skopni in odleze. — Latvice in druge posode za
mleko pripravi; spomladanjska mlečna obilnost se
bliža. Pišeta tega mesca so za pleme dobre in
tudi jih gospodinja lahko in drago proda.

IV. V malitravnu.

Kader drevje cvete, je platno in prejo beliti
narboljši čas. Ako je kaj od pertnine madeže
dobilo; naj se beliti dene, solnce madeže izvza¬
me. Zdaj je brezje za metle nar boljši, dokler
še zelenja ne požene, tedaj se z metlami zdaj
preskerbi. — Mavrohi (smerčki) po pervim dežji
za snegain rastejo; zapovej, de jih otroci naberajo.
— Vertnine, kreša, bobovnik, motavilec, in dru¬
ge spomladanje pervine so zdrave, in čez zimo
nabrano pušobo iz želodca trebijo. — Travnike

195

z brano prevleci, de mah potergaš 5  jih s pepe-
lam in senenim drobovjem potresi. Pepel mah
mori, seneno drobovje travno seme zaseje. —
Buče, kumare, dinje vsadi, in glej, de bodo
peške od predlani. Poglaviten nauk, kterega so
že pisarji pred 2500 leti iz skušnje priporo¬
čali, je: de vsako poljsko ali vertno seme, ima
vsaj lansko, ali pa predlansko biti, zatorej jesen
nikoli letaš pridelane reži ali pšenice ne sej, am¬
pak lansko. Vertne semena so predlanske nar-
boljši. — Krompir zasadi, je zdrava jed, in je
rodoviten. O de bi le ne gnjil!! — Noben gnoj
ni tako stanoviten in dober, kakor od stolčenih
kosti, rogov, ali od usnja in kvedrov, kar čev¬
ljarjem ostane. Ta gnoj vsaj gredam privoši,
če ga za njive ni dosti. Bolhe na sadežu s pepe-
lam , s tolčenim ogljem ali čreslam potresi. Ovce
ostrizi 5  za mlade jagnjeta skerb imej; goveji ži¬
vini, kader se goli dobro strezi. — Mlade ko¬
prive poparjene in razsekane med otrobmi koko-
šam jesti daj, bodo rajši nesle, mladih kopriv
nasuši, de jih boš pozimi včasih kokošam popa¬
riti mogel 5  mlad hmelj skuhan, z oljarn in jesi-
ham zabeljen, je zdrava jed, in čisti kri. — Ka¬
kor hitro murva ozeleni, se mraza nič več bati ni.

V. V veliki tramu.

Dokler ni po skopnjenim snegu še dež paše
opral, ne spusti nobene živine na pašo. — Mlade
cepove pred živino, mravljinci in bolhami varuj.
Mravljinci ne morejo na drevo lesti, če smrekovo
kožo tako okoli debla privežeš, de je zgorej
terdno privezana, zdolej pa od debla stoji, ka-

9 *

196

kor de bi streha okoli njega bila, in jo znotrej
s tičjim limam pomaži, čez lim mravlje ne mo¬
rejo iti, smrekova koža pa obvarje, de dež lima
ne spere. — Zdaj se vsa natora pomladi, vse je
veselo ; tedaj veselo in pridno kmetovaj, ceste in
poti popravi, in čisti spomladanji dobri zrak vži-
vaj. Mladimu drevju ne prikaži več gnoja; travo
okoli drevja trebi; v suši nekoliko od debla preč
vode prilivaj. — Čebulno in koreninino seme, v
gnojnici namoči, pred ko ga seješ, bo lepši po¬
gnalo. — Zdaj je nar boljši čas za perilo tanke pert-
nine, ktera se ob praznikih nosi; tudi oblačila,
ki so se od močernosti pozimi nategnile, presu-
šiti. Volnate oblačila se morajo večkrat čez leto
zavolj molov stepsti, presušiti, in ne na pre¬
suhim kraji hraniti. — Maslo tega mesca je nar
boljši, nar stanovitniši, za zimo ga prihrani. Raki
so od zdaj do Mališmarna nar boljši in zelo de¬
beli , pa tudi zdrava jed. Lansko sadje, kdor
ga še ima, ga mora vsaki dan pregledati in pre¬
brati, in gnjilo odločiti. Kader rež cvete, kurja
žival rada piko dobi. Pika izvira večidel od po¬
manjkanja živeža in nečedne vode, in napada naj
raje mlado kuretnino, pa tudi stareji ne prizanese.
Če ima pišče piko se spozna iz tega; ker noče
zobati, ali prav za prav ne more; žalostno je in
hripavo poje, večkrat pozija, kakor bi ne moglo
sopsti; z glavo večkrat stresne, kakor de bi hotlo
kihniti, jezik je vmazan, rumen, na koncu se mu
pa neka bela in terda rožena kožica (pika) na¬
pravi. — Ozdravlja se pa, če se s šivanko ali oj-
strim nožam ta kožica z jezička sname; rana se
potem z jeziham spere, in frišnim putram nama¬
že. Na to se pišče zapre v kurnjek ali kam dru-

197

gam, in daje se mu več dni le samo namočenih
otrobov jesti.

VI. V rožnicvetu.

Zidovi se zdaj nar bolj suše; zato se mo¬
rajo zdaj nove peči postaviti, stare preložiti, zi¬
dati, beliti. Staro seno in slamo deni posebej,
in nar popred pokladi; zakaj nova merva, ali
piča, konjem, do sv. Mihela, celo malo tekne.
Plevel posuši in ga za zimsko klajo prihrani. —
Maslo tega mesca je še stanovitno in se da hra¬
niti; kar se ga pa v visokih planinah dobi, je
nar boljše in nar stanovitniše. Malence, ali mo-
line, jagode in češnje so prav zdrava jed. —
Nauk za celo leto je: de se zrelo sadje kak lep
dan zjutrej, pred ko solnce roso osuši, obere ali
otrese, in na slamo razloženo na hladnim kraji
hrani; v hiši, ali kjer koli ljudje spe in prebivajo,
ne sme ne sadje, ne kuha ležati; od tega glava
boli, persi oslabe, in je sploh zavoljo močniga
duha in vlažnosti nezdravo. Priložen čas je, je¬
zove popravlati; kašte in koše narejati in vodo od¬
vračati, endivjo, salato, zimsko retkov sejati, zi¬
dati, drevesa, ktere si slabo pomagajo, z ovčjim
ali kravjim starim gnojem obložiti; zelni sadež
med sv. Primožem, celo do svetiga Petra saditi.
— Poleti imajo vse živali merzle želodce in tre¬
buhe, pozimi pa gorke , zato se jim ne sme naglo
kaj merzliga jesti in piti dajati. Neumni le po obču¬
tenji svojiga gerla delajo, in hočejo na enkrat žejo
ogasiti, kader do prav merzliga studenca pridejo.
Oni poleti merzli želodec prekale, kakor de bi
razbeljeno železo v vodo utaknili, kri ostekli, in
luknjice, skosi ktere pot gre, se nanagloma zatis-

198

nejo; tako se v njih vse zblodi in zmeša. — Od
tod so kašlji, merzlice, jeterne, pljučne in druge
bolezni in jetike. Pred ko piješ, se počasi ohla¬
di , usta z vodo speri, roke v vodi umij, in tako
pomalim, s prenehanjem pij, ti bo k zdravju teknilo.

VII. V maliserpanu.

Zdaj so dnevi velikiga dela, vse se na en¬
krat s kupam gnjete: košnja, žetev, oranje, se¬
tev; in vender se morejo tudi druge manjši opra¬
vila zraven teh dopolniti: Zelne in vertne zeliža
se okopljejo in s perstjo osujejo; na travnike se
po seneni košnji včasih voda spuša; prešiče je
treba varvati, de lanu ne jedo', to je za nje strup;
žebeta se le v hladu na pašo spuste, kader je
solnce visoko, se konji in krave v hleve vženejo.
Kumare se v jesihu za zimo shranijo. V toplih
dnevih se je treba vina bolj zderžati; in po ma¬
lim zavolj slabosti želodca jesti; človek poleti
shujša, vročina ga zmami. Ob deževnih dnevih se
lan ruje in relija. Pred kakor lan razgerneš, ga
v suši v vodi namoči, se lepši ostroji (iismaga);
tako tudi konoplje en dan v vodi namakaj. Češenj,
višenj, rudečiga grozdjiča za zimo nasuši. Golo¬
bov, pišet, kokoš dobro varuj, ker zdaj jastrob
svojim mladim silno živeža iše. Tudi kuna in
dihur zdaj mlade imata, zato perutnino dobro ob-
čuvaj in ponoči terdno zaperaj. Posli so od tež-
kiga dela trudni, daj jim boljši jesti in piti, vsaj
jesiha med vodo jim zmešaj, če druziga nimaš,
de ne bodo preveč same vode žlempali. Glej,
de dekle ne zaspe, kader molzejo; in de hlapci
konjem tudi ponoči klaje veržejo. V planinah
zdaj ni snega in muh. in je obilno trave, zato

199

*£>

se živina tam lepo redi. Repo gre sejati, in konec
mesca pleti.

Vlil, V velikiserpamt.

Oblačila in postelje spet presuši. Suknje in
volnate oblačila s šibo stepi in izpraši, de mo-
love gnjezda izpadejo. To delo se nar bolj v
senci stori; solnce zvalenju molov pripomore.
Vodnjaki, in vodotoči se osnažijo, iztrebijo in
popravijo. Pred ko se globoka Šterna trebi; se
mora prižgana luč na vervici va-njo spustiti;
če v Šterni luč ugasne, je znamenje, de je ne¬
zdrav hlap v nji in pri trebljenji se mora en mer¬
nik soli va-njo vsuti, de hlap ali puli in duh po¬
pravi in vodo zboljša. Kurje jajca tega in pri-
liodnjiga mesca so nar stanovitniše; zato se mo¬
rajo za zimo v hladnih shrambah, v pepelu, su¬
him pesku, v prosu ali pa v otrobih hraniti. —
(3e je potreba zdaj omlačeno žito v mlin dati,
posuši ga popred dobro, sicer kruh rad plesnije,
in je nezdrav. — Popolnoma zrelo sadje je zdra¬
vo , nezrelo je silno škodljivo. Iz nezreliga sadja,
ktero prezgodaj z drevja pada, se zna žgano vino
narediti, ali pa prešičem kuhati. — Na vino pazi,
de ne zavre, ali de se ne skisa. Sladke vina
se ne dajo do zdaj v sodih hraniti, ampak le v
steklenicah (glažili}, ktere se v pesek zakopljejo.
— Tudi na zelje in repo pazi, de gosence ome¬
teš; ali pa vsako serce posebej z laškim oljem
pomaži, tako bodo gosence prešle. Vinski terti
perje obiraj, de bo grozdje ložej zorilo, pa ven-
der ne preveč, ker perje tudi k zorjenju pomaga
in v suši grozdju sok daje. To perje posuši,
ker je v saki živini dobra klaja.

200

IX. V k im oren.

Blato in dobro perst na pešene njive ali trav¬
nike vozi. — Rež, pšenico , ozimini ječmen z lan¬
skim semenarn sej, de se zgodaj dobro vraste.
— Travnike, če so z maham prerašeni; plitvo
preorji in pognoji; z deteljo in senenim drobov¬
jem na spomlad obsej. — Zelje obiraj. Na ver-
tih korenje, špinačo usej, de je boš na spomlad
zgodaj za kuho imel. Sadne drevesa, ktere si
že obral, nad korenino odkoplji, in z drugo do¬
bro perstjo osuj. Suhe od vetra polomnjene veje
otrebi. — Dobre hruške olupi, v ocukrani vodi
skuhaj, kader se ohlade, jih ven vzemi, s cu-
kram potresi, in počasi v peči posuši; so dobre
za bolne in stare ljudi. — Lan, konoplje oteri,
dokler so še jasni dnevi. — Otave v solnčnim
vremenu ne zamudi kositi. — Ako hočeš vert ali
njivo pred slano ohraniti, moraš zjutraj pred sobi¬
cam na več krajih na vertu tako dolgo kuriti, de
solnce vert obseje, toplota in dim branita, de ve-
likiga prostora okoli ne bo slana popalila. — Dim¬
nike pred zimo ostergaj. — Raki niso več dobri,
zgube debelost. — Sadje, kar ti ga čez sušenje
ostane, stolči, pretlači in jabučni ali hruškov
mošt napravi; se da v sodcih hraniti. Iz češpelj
se slivovec žge, in se drago proda. — Bezgove
suhe jagode so dobre, kader se v životu zapre.
Iz njih se močnik skuha, kteri omeči. Melise,
peteršilja, luštrika, krebulice, žalbeljna in druge
vertnine za zimo nasuši; otrebi, in operi jih či¬
sto, posuši na rešetih, pa v senci, in ne na soln-
cu; kader so suhe, de se manejo, jih spravi v
hram, de odjenjajo. Potem jih v lesenih predalih

201

na suhim hrani, de ne splesnejo. Konec tega
mesca krompir donni spravi, ako je zrel.

A*. V kozopersku.

Grozdja se nikar preveč ne najej, pa tudi
mošta preveč ne pij. Starina je starina. — Sadje
se mora na s slamo postlane police lepo razlo¬
žiti , pa ne na kupe djati, de dolgo terpi, in se
tudi lahko gnjilo odbere. Od perviga se mora sko¬
raj vsak dan prebirati. Kar se ne da sirovo hraniti,
se posuši. — Kader je zelje glavato, ni treba
čakati, ampak v jasnih suhih dneh posekati in
zribati. V dežji ni dobro zelja spravljati; rado
v kadeh gnjije; zgodaj se mora spraviti, de se
pred mrazam skisa, v mrazu se nerado kisa. —
Lepi grozdje se obesijo, de se poznejše ali zo-
blejo, ali pa iz njih žlalino vino naredi. — Za
repo hraniti celo do spomladi, skoplji jamo v tla,
na sredi jame postavi en kol, okoli njega priveži
škopnik slame, okoli škopnika repe nasuj in jo
zasuj s perstjo poldrugi komolc debelo, tako de
vender škopnik ven moli, de ima repa dušek, na
kol povezni lonec, de zamok do repe ne dojde.
Sveče za zimo naredi. Mošt je nezdrav, se rad
kamen in vodenica od njega nastavi; tudi jetram
je škodljiv in mehurju. V hram nanosi dobre
persti, de se zimske vertnine va-njo nasade.

XI. V lisfopadu.

Na polji, v logih in snožetih mejnike z me-
jači preglej; ali kjer jih ni, nove postavi. Zara-
šene njive praši, de pozimi mraz plevel pomori.
Divjake za pomladanjske čepe vsadi. — Kokoši

9*-*

202

na gorkim derži, de bodo pred nesle. Zelnate glave
za seme hrani. — Vinske terte na tla položi. —
Čebele pred mrazam vari. — Iz dimnikov saje
osterži, in okoli mladih dreves nasuj. Pitana ži¬
vina se zaporedoma kolje, de se drob počasi vži-
A r a, mesa nasuši in klaje prihrani. Zdaj je
spet veliko vode za mlinarje, daj tedej za celo
zimo pšeničner in druge moke namleti, de ne bo
treba v mrazu meljaje dolgo čakati. Gosja mast
dolgo obstoji, se tudi more za zabelo na leto
hraniti. Dober gospodar zdaj prevdari, koliko
klaje ima, ve, koliko je gre vsak dan živini po-
kladati; je premalo klaje, tako mora poskerbeti,
de toliko živine zakolje ali proda, kolikor si je
čez zimo ne upa prerediti. Spomladi je piča dra¬
ga. — Pozimi kravam večkrat sirove, kisle repe
daj5 kislino silno rade jedci, to jih kužne bolezni
varuje. Topel, snažen in suh hlev je pozimi polo¬
vica klaje. Vsak dan dvakrat ga presapi. V
solnčnim vremenu izpusti živino, pusti vrata od-
perte, in kader živina sama rada v hlev gre, jih
zapri. — Merjasca k svinjam spusti, de bodo
zgodaj mladiči. Če pa hočeš mlade prešičke dva¬
krat v letu imeti, pripusti že o sv. Lukežu mer¬
jasca, in bodo pervi okoli Svečnice 5 drugič ga
pa pripusti o sv. Gregorji, in bodo mladiči spet
o Kresu.

XII. V grudnu.

Meso se zdaj in prihodnji mesec nar bolj po¬
suši. — Okna pri hramih v velikim mrazu s konj¬
skim gnojem zakidaj. — Vodotoče pri šternah in
mlade čepe s slamo poveži. — Če meso, jajca,

203

sadje zmerzne, pusti zmerznjeno tako dolgo v
merzli vodi ležati, de se v nji otaja, ker voda
zmerzlino izvleče. Kader si v roke ali noge oze¬
bel, derži obute noge en čas v snegu, potem v
merzli vodi, kader se v vodi perstje omajajo, se
izuj, bodi bos po hiši gori in doli, de noge same
od sebe tople postanejo. Kruh pred zmerzlino
varuj, ker upade, se rad drobi, in ne tekne.
Gorkiga kruha ne jej, zobe kali, in želodcu cmo¬
ke dela. — Brinjevec in žganje je zdaj čas žgati.
— Družina rada, kader ima o božiču slovo vzeti
ali pa dobiti, živini preveč poklada, pogleduj za
njo. Mladim teletam pozimi rade bele pike ali
korenine rastejo 5 te z ojstrimi klešami odšipni;
rane pa z vodo peri, ktera je stolčenim česnjem,
soljo in z jesiham, namešana; to stori vsak dan
dvakrat, dokler se ne zaceli. — Prešiče dobro
pitaj, če jih zamudiš, jih boš potem težko dobro
spital. Ce pitani prešiči radi ne jedo, daj jim
na peči dobro posušeniga ovsa jesti, pa tudi luga
jim skuhaj, pusti ga, de se učisti in pepel pade
na dno v posodi, potem čisti lug odlij in deni ga
med pičo prešičem (ce je samo edin, za en maseljc,
če jih je več, pa toliko več); to jih hladi in či¬
sti. Ikrastem prešičem daj za en strel strelniga
praha (purflja). Čebele dobro zamaši, de v snegu
ne izletajo. Družino, ktera je o božiču na novo
k tebi prišla, dobro poduči, in ji vse navade pri
svoji hiši pokaži.


204

za živinsko kupčijo.

Milostljivi Cesar povsod svoje podložnike ško¬
de varjejo, zatorej so tudi pri kupčevanji živine
postave dali, ktere so gotova hramba zoper zgu¬
bo in goljufijo.

Te postave, po v si h cesarskih deže¬
lah  veljavne, so pa zato tako potrebne, ker je
dosti tacih živinskih bolezin, ki se ne dajo vselej
nevtegoma spoznati, in ker zviti prodajavci znajo
marsiktero napako pri živini tako zakriti, de še
umniga moža včasi osleparijo.

Bolezni, za ktere so cesarske postave dane,
se imenujejo poglavitne  ali po cesarskih po¬
stavah z a v a r v a n e bolezni  (jp a te  n tn  i t a d 1 i,
Hauptfehler, Gewahrsmangel). Za take bolezni
mora vsak prodajavec nekoliko časa porok biti,
akoravno od njih pri storjeni kupčii ni bilo očitno
govorjeno , in mora denarje poverniti in prodano
ali zamenjano živino nazaj vzeti, če je kupec eno
ali drugo teh bolezin ob pravim času, to je, ob
času  p o s t a v n i g a p o r o š t v a zapazil, ki je za
vsako bolezin po primeri odločen, in če se je za¬
voljo nje pri sodni (rihtni) gosposki oglasil. Sod¬
na gosposka potem ukaže, de se vpričo nje ži¬
vina od dveh živinskih zdravnikov  ogle¬
da. Drugačno ogledovanje nič ne velja. Ce se
je tedej pri postavnim ogledovanji pokazalo, de
ima živina zares eno ali drugo poglavitno  bo¬
lezin, in če prodajavec ne more očitno  skazati,
de jo je živina še le pri novim gospodarji
dobila,  gre kupčija ali menja nazaj.

205

Imenovane poglavitne bolezni imajo večidel
to lastnost, de več časa s k r i v e j v živini tiče
in de prodajavec večkrat še sam ni vedil, de nje¬
gova živina ni zdrava bila. Ker gre tedej mis¬
liti, de se je bolezin že poprej,  to je, takrat,
ko je živina še v rokah prodajavca  bila, pa
le na skrivnim začela, se mu krivica ne zgodi,
če jo mora po cesarskim povelji nazaj vzeti in
denarje poverniti. Za ta čas ne more ne kupec
za klajo, ne prodajavec za rabo živine povračila
tirjati. v

Če se je pa kupec prepozno, to je, le en
dan po pretečenim postavnim času pri gosposki
oglasil, je že pravico povračila zgubil.

Poglavitne bolezni,  za ktere je nasled¬
nji čas postavniga poroštva po storjeni kupčii in
prijetvi živine odmerjen, so:

A. Pri konji h.

1. Kužna  s m o 1 i k a (Rotzverdachtige

Di lise) . . . . . . . . . 15 dni

2 .  Smerkelj  (Jtotz).15 „

3. Naduha  (Dampf) ......  15 „

4. N ar o st ali tišavka  (Koller) . . 30 „

5. Oporno  st  ČStatigkeit).30 „

6. M e š č i n a b o 1 e z i n n a o č e s i h (Alo-

natblindheit).30 „

7 .  Jasna slepota ali slepota brez

mrene, ali cinka v očesu
(\Schwarzer Staar).30 ,,

8. Podkožni tvori  ali  o g e r c i (Kaut-

wurm) .. 30 „

B. Pri govedih:

1. Pr anc oz j e, ali po h 6 tno p ojanj  e

(Franzosenkrankheit, Stiersucht) . 30 „

20G

C. Pri ovcah:

1. Koze (Blattern}.

2 .  G a r j e ali s r a b ali g r i n t e, (Raude

8 dni

Kratze)

3. Me tla ji na jetrih  (Leberegef) . 2mesca

4. M e 11 a j i na p 1 j u č i h (Lungemviirmer) 2  „

D. Pri prešicih:

1. Ikre ali gobe  (Finnen) ....  8 dni

Podučenje, kako se dajo te in vse druge navadnje živin¬
ske bolezni spoznati, je bilo dano v 2 .  delu „Bukev
za kmeta. “

Imenovane postave pa tudi  svojo veljavo ta¬
krat obderže, kader je pervi kupec kupljeno ži¬
vino kakimu drugimu, drugi tretjimu in tako na¬
prej , prodal. V tacih okolišinah gre kupčija po-
redoma od zadnjiga kupca do prodajavca na¬
zaj, če ob tem postavni čas ni zamujen,
ki za perviga kupca velja.  Se ve, de
vsak teh kupcov obderži zgorej imenovano pra¬
vico postavniga poroštva zoper svojiga sprednjika;
za perviga kupca je pa po tem takim večkrat po¬
stavili čas že zamujen, če gre živina skoz več
rok nazaj. Zatorej bi ne bilo pametno, ljubi moj
prijatel! živino, pri kteri si kako poglavitno bo¬
lezin (patentni ta de!) zapazil, naprej prodajati in
misliti, na tako vižo živine znebiti se. Zakaj
primeriti bi se vtegnilo, de jo je že tudi drugi
kupec naprej prodal, in de bi jo ti mogel po ob
pravim času skazani poglavitni bolezni nazaj vzeti
in denarje poverniti, kteri pa tebi ne bodo več
povernjeni, če je postavni čas zamujen.

Razun imenovanih bolezin pa tudi vsaka
druga bolezin,  kakoršna si bodi, storjeno

207

kupčijo razdere, ktera se v p e r v i h 24 u r a h
po prejetvi živine pokaže in pri sodni gosposki
oznani. Ko bi bila živina v pervili 24 urah po
prejetvi poginila, škoda tudi prodajavca zadene,
če bolezin in smert ni očitno iz krivice no-
viga gospodarja ali kupca  živine napadla.
Tako zapove 924. postava cesarskih postavnih
bukev.

Se ve, de se tudi takrat storjena kupčija
razdere , kader je prodajavec dolžnost na-se vzel,
za vsako  drugo bolezin ali napako skoz na¬
povedani čas porok biti,  če le ni po očitni
krivici noviga gospodarja živine napadla.

Pravico pritožiti  se,  ima pa kupec še
tudi takrat, kader je kako živino čez polovico
predrago  plačal, zakaj to je goljufija. Ako
bi pa prodajavec očitno skazati mogel, de je ži¬
vina še le pri novim gospodarji  zavoljo la¬
kote, nezmerniga dela in kake druge nemarnosti
poprejšno vrednost zgubila; ali če je kupec ži¬
vino pri kaki očitni dražbi  (jlicitiringi) tako
drago kupil; ali pa če jo je iz posebne pre¬
ljub  a v e ali p o s e b n ig a n a g n j e n j a po ti dragi
ceni kupil, in prodajavec skazati more, de sta se
tako med seboj zastopila, nima kupec pravice več
pri gosposki pertožiti se.

Ker pa pravični Cesar nasproti tudi proda¬
javca škode varvajo, ' de ga goljufen kupec ne
oslepari, so tudi postave dane, po kterih kupec
zgorej povedane pravice zgubi, namreč :

1. Kupec se ne more pritožiti, če se je pri
kupčii sam očitno zavezal, de za nobeno bolezin,
kakoršna si bodi povračila terjal ne bo; ali pa
če mu je prodajavec že pri kupčii očitno po-

208

vedal, de ima živina to ali uno poglavitno bole¬
zin in de mu za-njo nikakor noče porok biti.

2. Kupec tudi pravico povračila zgubi, če
zamore prodajavec očitno s kazati,  de je ta
bolezin še le pri kupcu živino napadla.

3. C e je kdo s kakim blagam ali s celo
kmetijo vred tudi živino — kakor se pravi eno
reč h drugi (jim Pausch und Bo ge n} kupil, brez
de bi bila živina p o s e b e j cenjena (jšacana), nima
pravice povračila terjati, akoravno se potem kaka
poglavitna bolezin prikaže, če le ni celo blaga
več ko polovico predrago plačal.

4. Ako je bila živina od gosposke na draž¬
bi  prodana, jo mora kupec obderžati, kakoršno
je kupil.

To so cesarske postave, ktere sem vam, ljubi
kmetje! tukej zato na tanko razodel, de boste
vedili, kako se imate pri kupovanji živine ravnati,
de si ne boste v lastno škodo prepira in pravd
naključevali. Kupec  zdaj ve, kaj de mu po
postavah gre, prodajavec  pa tudi ne bo ter-
doglaven svoje terdil, in raji z lepim kakor z
gerdim nazaj dal, na kar po postavah pravice
nima.

Zadnjič vas moram pa še tega opomniti, de
ni varno, na s e m n j i o d n e z n a n i h p r o d a j a v-
cov živine kupovati, zakaj kje ga boste lovili
ptujca, če vas je opeharil? Nič vam ne bo po¬
magalo več, za ušesam praskati se; vaši lepi
denarci so šli — Bog ve kam — rakam žvižgat!

Dr. BI.

209

Zapoved zavolj oberanje gosenc in
tičjega lova na Kranjskim.

Po sklepu velikega zbora leta 1857 je krajn¬
ska kmetijska družba sl. deželno vladijo prosila,
naj bi v prid domači sadjoreji, ker vsi poduki
nič ne pomagajo,  ojstro ukazala, de vsak,
kdor koli ima kaj sadnih dreves,  mora gosence
oberati, in ako tega ne stori, naj se najemejo
na njegove stroške  (unkoštenge) ljudje, ki
mu jih oberejo, sicer se nobeden, ako še tako
pridno cedi svoje drevje, če pa ima nemar¬
nega soseda,  ne more škode obvarovati, ker
gosence iz sosedovega drevja prilezejo na njegov
vert in gorje mu potem!

Ob enim je prosila tudi družba, naj bi s to
zapovedjo,  ktera je bila že leta 1787 potrebna
spoznana, sl. deželna vlada tudi vnovič oklicala
prepoved, de se ptiči,  posebno tisti, kteri se
štejejo v versto pevajočih ptičkov  in se od
gosenc in drugega merčesa živijo, tedaj neznano
veliko gosenc pokončajo,  ne smejo loviti
vsak čas in jim jajčka  iz gnjezd ne poberati.
Živo potrebo te prepovedi je z žalostno skušnjo
dokazala , de je čedalje manj ptičic v naših de¬
želah, ker, kar jih našinci doma ne polove, jih
podavijo Lahi na Laškem.

Slavno c. k. deželno poglavarstvo je — hvala
mu! — uslišalo  prošnjo kmetijske družbe.

210

Ukaz sl. deželne vlade, ki ga je poslala
c.k. kan tonskim gosposkam,  se takole glasi:

„Ker so skušnje lanskega leta zopet učile,
koliko škodo so gosenee naredile, ker so jih go¬
spodarji le nemarno oberali ali pa celo' ne, in ker
je tudi c. k, kmetijska družba za odvernitev te
škode prosila, spoznava deželno poglavarstvo za
potrebno, postave zavolj oberanja gosenc v n o-
vič oklicati.  Zraven tega imajo c. k. kanton-
ske gosposke županom  ojstro naročiti in na to
gledati, de župani natanko svojo nalogo spolnu-
jejo in de pridno pazijo na to: ali so vsi gospo¬
darji čedno obrali gosenee v tistem času, ki
so ga c. k. kantonske gosposke po zasli¬
šanji županov  določile, in ali so spolnili sploh
vse to, kar postava zapoveduje. 44

,,Posebno imajo župani  še dolžnost, čuti
nad tem,  de se zavolj oberanja gosenc dana po¬
stava zvesto spolnuje: vsacega odlašavca in neči-
mernika morajo c. k. kantonski gosposki zato¬
žiti, de se bode kaznoval  (strafal) in bojo
gosenee na njegove stroške  (bmkoštenge)
drugi  obrali. 44

„Ob enim se je čast. duhovšini po kmetih
in učiteljem ljudskih šol naročilo, naj v dosego
zaželjenega namena pomagajo, s podukom in pri¬
govarjanjem , kar najbolj morejo. 44

Postava, ktera zapoveduje, občranje gosenc in pa
snaženje sadnih dreves.

1. Gosenee se morejo dvakrat  vsako leto
oberati: poznov jeseni in pa z g o d a j s p o m-
ladi.

21i

2 .  Celo drevo se mora v jeseni z lesenim
ali kakim drugim tumpastim nožem ostergati, da
se mu mah odpravi, zakaj zalega gosenc se ne
nahaja le v perji ali listji, temuč pogostoma tudi
v mahu.

3. Drevo posebno po rogovilah naj se po-
štupa enmalo s pepelom, ker pepel zamori go-
senčno zalego. (Še bolje kot to pepeljenje je
po novejih skušnjah, de se deblo in rogovile dreves
v jeseni pobelijo z apnom;  to pomaga dobro).

4. Vsi gospodarji enega kraja morajo ob
enem  gosence oberati. Cas pa, kdaj  se mora
to v jeseni in spomladi  zgoditi, bode povsod
c. k. kan tonska gosposka  določila, ktera se
je zavoljo tega poprej z županom  tistega kraja
pomenila. —

Tako zapoveduje postava, ktero je sl. de¬
želno poglavarstvo na Krajnskim vnovič oklicalo
s pristavkom, de nemarni gospodarji, ki je ne
bojo spolnovali, se bojo kaznovali,  zraven pa
še na njih stroške gosence o bera  le.

Terdno upamo, de bojo čast. kan tonske
gosposke in župani  zvesto nad spolnovanjem
te postave čuli, — pridnim gospodarjem
pa še enkrat povemo, de imajo vprihodnje pra¬
vico  se pritožiti, ako nemaren sosed ne stori
svoje dolžnosti, ker postava očitno pravi, de bo
s silo  mogel to storiti, kdor z lepo noče.

Postava, po ktcri sc prepoveduje, de se ne smejo
jajčka in mladi ptički iz gnjezd poberati, pa tudi
ptiči, kader valijo, jic loviti in ne streljati.

Ptiči pomagajo človeku najbolj gosence obe¬
rati , in ker se od njih živijo, jih sila veliko po-

212

končajo. To velja posebno od vseh tistih ptičev,
ki pojo.

Leta 1858 je tedaj deželno poglavarstvo ilir¬
sko z ukazom od 16. rožnika št. 14164 prepo¬
vedalo,  in to prepoved ponavlja sedaj sl. de¬
želno poglavarstvo krajnsko, de se jajčka in
mladi ptički nikoli ne smejo iz gnjezd  po-
berati, ptiče pevalice  pa takrat, kader valijo,
to je, od mesca sušca do konca mesca
velikega serpana  (avgusta), na nobeno
vižo loviti, pa tudi streljati  ne.  Kanton-
ske gosposke imajo nad spolnitvijo te postave oj-
stro čuti, in vsakega, kdor se pregreši zo¬
per to postavo, kaznovati v dnarji ali
ga pokoriti v ječi.

Pa tudi tistim, ki se s prodajanjem  pti¬
čev pečajo, je terdo na pete stopati, in so brez
milosti kaznovati, ako ob gori imenovanim pre¬
povedanim času ptičev na terg prineso. Ptiči se
jim morajo pobrati in spustiti, oni pa po postavi
pokoriti.

Ker pa se posebno mladina včasih  brez
hudobne volje in le v svoji neumnosti s pobera-
njem jajčic in mladih tičkov iz gnjezd peča in ker
takim šterkovcem to napačno in drevesom škodlji¬
vo ravnanje kakor navadna igrača velja, je tedaj
treba, de se mladina  v tem dobro poduči. V
tem zamorejo duhovni in učitelji največ pomagati,
čeravno je tudi dolžnost županov in kantonske go¬
sposke , de po vseh mogočih potih skerbe za tak
poduk.

-c»oo|gooo-

213

zdraviga se ohraniti, življenje si podaljšati, in
v sili ga oteti.

Zdravje je nar boljši dar, za kteriga se ne
moremo Bogu nikdar zadosti zahvaliti; več je
vredno, kakor vse zaloge in zakladi tega sveta.
Kaj pomaga bogatimu srebro in zlato, če pa lju-
biga zdravja nima? Rad bi se vsiga znebil, de
bi le spet svoje zgubljeno zdravje zadobil. Tode
le bolni prav vživo spoznajo, kako neprecenjen
dar je zdravje; zdravi ljudje pa tega velikokrat
nič ne obrajtajo, ker s svojim še terdnim zdrav¬
jem tako lahkomišljeno in nemarno ravnajo, kakor
de bi jim na zdravji celo nič ležeče ne bilo, in
bi ga nikoli zgubiti ne mogli. Nekteri ljudje
mende pozabijo, de je njih život perstena posoda
— in kaj se rajši ubije in razdrobi, kakor per¬
stena posoda?! — ker z njim tako nespametno
in neusmiljeno počenjajo, kakor de bi iz železa
ali jekla bil, in bi se nekoli pokvariti ne dal. Oni
so nesnažni in vmazani, kar njih život, obleko,
stanovanje i. t. d. zadeva; nimajo prave mere v
jedi in pijači, pri delu se zjicajo, potem pa naglo
shlade; so vdani mnogim strastim: nečistosti, jezi,
sovražtvu, nevošljivosti, samogoltnosti, preveli¬
kim in praznim skerbem i. t. d. Iz vsiga tega
pa izvirajo mnoge bolezni, kterih je človek veči¬
del sam kriv, kriv pa tudi svoje prezgodnje smerti,
tedaj je sam svoj morivec in ubijavec. Kolikoš-
na sodba pa morivca in ubijavca čaka, je znano

214

slehernimi! podučenimu kristjanu. Človek si ni
sam sebi svojiga življenja dal, toraj si ga tudi
ne sme vzeti, pa tudi ne prikrajšati; veliko več
je njegova dolžnost si prizadjati, svoje življenje
pri zdravji ohraniti, de mu je mogoče, dolžnosti
svojiga stanu natanko spolno vati; in iz tega na¬
mena je tudi dolžan, se poslužiti vsih tistih pri¬
pomočkov, kteri mu v ohranjenje njegoviga zdravja
in v podaljšanje njegoviga življenja pripomorejo.

V ohranjenje zdravja in v podaljšanje živ¬
ljenja pa pripomorejo: 1J snažnost života, obleke,
stanovanja i. t. d.; 2) pripravna obleka; 3} pro¬
storna, suha, svetla stanica ali hiša; 4) zmer¬
nost v jedi in pijači, pri delu in počitku; v spa¬
nji in čuvanji in razveseljevanji i. t. d.; oj  zderž-
nost od razujzdaniga življenja, jeze in druzih
strast.

1. Snažnost.

Snažnost je perva lepota človeka. Ona je
tudi večkrat očitno znamenje neomadeževane du¬
še in notranje pokojnosti in veseljnosti; kakor je
nasproti vinazanost in razralmjanost znamenje še
bolj vmazane duše in razterganiga, nemarniga
serca. Snažnost pa tudi veliko pripomore k le¬
poti, krepkosti ali moči in terdnosti telesa, zato
je tedaj k ohranjenju zdravja potrebna. Vmaza
polagoma zamaši luknjice v koži, skozi ktere se
človek poti, de potem skozi nje pot iz njega iti
ne more. Iz tega pa pridejo mnoge bolečine: po
koži in glavi se izpahne, po ustih terga, oči bole,
nahod, torovi in druge bolezni. In če so potne
luknjice zamašene, tudi tisti tanki deli iz zraka

215

ali lufta v človeka iti ne morejo, kteriga okrep-
čujejo.

De se pa zmirej čedniga in snažniga ohra¬
niš, umij 1 ) vsako jutro obraz in roke z merzlo
vodo, včasih pa tudi zvečer, ko se izuješ, no¬
ge, de ti ne bojo Smerdele 5  2 ) izmij ali izplakni
vsako jutro in po vsaki jedi tudi usta z merzlo
vodo, in zmed zob ostanke jedil iztrebi, de ti ne
bojo med zobmi gojili, in de ti ne bo potem iz
ust smerdelo. Zobe trebiti in zmivati je tudi zato
dobro, de se delj časa terdni ohranijo in ne bole.
3) Poleti včasih tudi ves život v tekoči vodi umij,
tode če plavati ne znaš, se v globoko vodo nikar
ne postopi, 4) Spreobleci večkrat srajco in spod¬
nje hlače, če jih nosiš, in nikar ne misli, de jih
privarvaš, če jih le malokdaj v perilo daš: zakaj
pot obleko preje, in perica jo mora tolikanj bolj
mancati in dergniti, kolikor bolj je zamazana, za¬
to ti je v drugim ali tretjim perilu že stergana.
In koliko si potem na dobičku? Še škodo imaš!
o) Tudi kuhinsko posodo je treba dobro očediti,
posebno kotle in one piskre in kozice > ki so iz
kotlovine, ker se na njih rada kotlovinska reja
naredi, ki je zdravju grozno škodljiva, in več
ljudi je že pomerlo, ki so v slabo pomitih kotlih
in piskrih kuhane jedila povžili. K snažnosti tudi
gre, de se večkrat počešeš, sosebno če žival v
glavi imaš. Glave pa nikar ne maži z živini v
masti umorjenim srebram, de bi žival iz nje spra¬
vil: pa tudi ne rok, če garje imaš, ker jih s
srebram lahko pod kožo vženeš, de se potem
v tebi pasejo, srebro pa se po tebi sprehaja, kar
je večkrat vzrok mnozih bolezen. Snažnost še
tirja, de si nohti na perstih porezuješ i. t. d.

216

II. Obleka.

Obleka, zraven tega, de je spodobna in po
stanu človeka, naj je tudi životu primerjena, Ži¬
votu pa je primerjena, če ga mraza, vročine,
mokrote varuje, in ga v rasti, hoji in pri delu
nikakor ne zaderžuje. Života ne smemo preveč
gorke obleke navaditi in ga tako omehkužiti 5 na¬
sproti pa ga moramo tudi mraza varovati in gor-
kiga ohraniti, ker brez gorkote ne more živeti.
Život moramo enakomerno gorko oblačiti, ker je
zdravju zlo škodljivo, če kdo en del života, po¬
stavim glavo, bolj gorko, kakor druge ude, ob¬
lači.

L Pokrivalo na glavi naj je lahko in ohlap¬
no s krajami, de dežja in soinčniga pripeka ob¬
varuje, pa tudi iz take robe, de soparnost, ki
iz glave pride, skozi more. Zdravju škodljivi so
tedaj klobuki z niškim oglavjem, podvlečene kape.
kučme i. t. d., ker glavo preveč grejejo, in so¬
parnosti skozi ne spuste, de se potem glava kot
v kopvi pari. Od tod potlej pride, de lasje iz
glave gredo in drugi ne zrastejo, de kri v glavo
tiši, de rada glava boli, in se po nji moti ali
verti i. t. d. Ce se pa kdo v mrazu odkrije, ko
je njegova glava vsa potna, ali preveč gorkote
navajena, se gotovo prehladi, od tod potem nje¬
gov kašelj, šen in več taciga. Pokrivalo na glavi
ne sme pretesno biti, ker kri v njenim teku po
žilah zaderžuje in marsikako težavo napravi.

Lasje so od Boga dano pokrivalo glave,
zatorej ni treba v hiši in v toplih časih, kader
solnce ne pripeka, nobeniga druziga pokrivala.
Bolj ko je glava prosta, bolj je bistra. Las ni

217

treba pri polti ostriči, ker to je škodljivo. Razo-
glavniinu poleti na solncu, kader močno pripeka,
stati, hoditi ali delati, je silno nevarno, ker se
mu lahko možgani vnamejo, ali pa ga mertud
ali božji žlak zadene. Skorej vsako poletje se
prigodi, de kaka ženjica mertva okoli pade, ka¬
kor de bi jo bila strela zadela. Menim, de bi
bili za ženjice in druge ob taeih časih slamniki
z visokim oglavjem in širokimi kraji nar boljši
pokrivalo; in ker s k tlam priklonjeno glavo ža¬
njejo, naj se tudi večkrat pokonci zravnajo, de
jim kje kri možganov ne zatopi.

Ruta, če jo okoli vratu nosiš, ne sme biti
preveč debela in gorka, ker se potem vrat gor-
kote navadi, in se prav lahko prehladiš, kader
jo preč deneš. Od tega pride, de kašljaš in te
večkrat v gerlu boli. Rute nikar preveč ne za-
dergni, ker to kri zaderžuje, de iz glave po ži¬
votu ne more; od tod potem pride, de glava boli,
se po nji verti, oči motne in kervave postanejo,
mertudu se pot pripravlja. Oj, kako nespametne
so tiste zdevne dekleta, ki svoje ošpeteljne okoli
vratu, tako tesno zapenjajo, de vrat zabrenkne,
in so vse zabuhle v obraz!!

3. Obleka, ki život pokriva, ne sme biti ni¬
koli pretesna, ampak tako ohlapna, de se kri po
človeku brez vsiga zaderžka sprehajati, in život
prosto razrašati more. Zdravju močno škodljivo
je tedaj, terdo prepasovati se, in tesne moderce
nositi, ki život prežmejo. Iz tega potem izvirajo
mnoge bolezni in druge nesreče, ktere sosebno
ženske zadevajo. Za nektere matere je pa ven-
der potrebno, de svoj život s širokim povojem
povijejo; tode Bog vari! preveč tesno. Tudi mo¬
to

218

saki naj svoj trebuh s širokim usnjatim pašam
prepašejo, če težke reči vzdigujejo, nosijo i. t. d.

4. Pozimi, kader je hud mraz, in zunaj kaj
delaš, ali si na potu, tudi roke in noge dobro
mraza obvaruj, de ozebline ne dobiš. Rokovice
s palčnjekam brez perstov in nogovice iz volne
so še nar bolji. Obutev naj je dosti prostorna
(posebno una, ki jo pozimi obuvaš, de še lahko
nekoliko slame va-njo deneš), de kurjih očes, otek¬
line in spačenih perstov ne dobiš.

5. Posteljna obleka naj je suha, ne preveč
topla, pa tudi ne premerzla, in nekoliko mehka.
Premehka postelja, kakor tudi preterda, ti je ne¬
varna. Blazine iz žime in dlake, turščina slama,
ovsene pleve, so nar bolji podloga. Pernice so
pregorke in škodljive. Odetev ne sme biti pre¬
težka , de se v postelji ne kuhaš in pariš. Koci
in odeje z volno ali pavolo podvlečene so še nar
bolji. Zglavje v postelji naj je kakiga pol čevlja
višje od blazine.

III. Staniča ali hiša.

Kdor novo hišo dela, naj jo, če je mogo¬
če, na svetlim, zvišanim, prostornim in suhim kraji
naredi.

I. Staniča naj je proti poldanjimu solncu o-
bernjena, de pozimi, ko je bolj nizko, skozi okna
va-njo sije. Zakaj svetloba zvedri duha, čmer-
niga človeka oveseli, in da telesu novo moč.
Sivi starček, sključena ženica in bolehni ljudje se
radi na solnce vsedajo in počivajo, in otroci to¬
likanj radi le na solncu igrajo. Ljudje, ki v tem¬
nih stanicah prebivajo in malokdaj na solnce pri-

219

dejo, so blediga obraza in njih koža je neobčut¬
ljiva, de skorej pot skozi nje ne more. Zatoraj
bi mogli taki ljudje, ki v hišah delajo, kakor
tudi rudokopi, ki so večidel pod zemljo, se vsake
vmesne minute zvesto poslužiti, ter priti na solnce.

2 .  Staniča naj je, če je mogoče, na peščeni
zemlji iz takiga kamna in tako gosto zidana in
ometana, de ne moči. Staniča, ki moči, je zdravju
škodljiva, ker mokrota (Tajhtnost) v ude zaide,
de po njih terga, glava in zobje bole, se bule
narede i. t. d. Zatorej bi bilo treba tako stanico,
ki zlo moči, znotraj z deskami obiti, ali pa vsaj
večkrat prevetriti, de sapa skozi vleče, tode varuj
se, stati na sapi, kjerkoli skozi vleče, de ti v
zobe, vrat ali v križ ne zadene.

3. Staniča naj je prostorna in visoka, so-
sebno če veliko ljudi v nji prebiva. Majhno hi¬
šico veliko ljudi kmalo zasope, in zrak ali luft
se v nji tako spridi, de še sveča nerada in medlo
beril. Kako bi tedaj ti v taki izbi zdrav bil?
Od tod pride, de včasih zjutrej, ko vstaneš, ves
okrog letiš, dokler ven na zrak ali luft ne prideš.
De se tedaj zrak v hiši ne spridi in človeku ne
škodova, je treba 1 } večkrat okno odpreti, de
čisti zrak va-njo pride, ker unanji čisti zrak je
človeku v ohranjenje njegoviga zdravja tako po¬
treben, kakor ribi voda. 2) Se ne sme v hiši,
kjer ležiš perilo, repa, krompir i. t. d. sušiti.

3) Ne gre kaj taciga, kar silen duh od sebe daje,
postavim: lilije in druge cvetlice, v nji hraniti.

4) Trop kokoš in druzih žival, ki smrad delajo,
ne v nji terpeti. 5} V pobeljeni hiši, dokler se
ne posuši, je prav nezdravo stanovati. De se
sprideni zrak v Staniči zboljša, je tudi dobro, v

10 *

220

nji nekoliko brinjeviga lesa zasmoditi, de s pla-
menam pogori.

4. Staniča ne sme preveč zakurjena biti,
ker je to občutnicam in pljučam škodljivo, člove¬
ka slabi’ in nekako dremotniga dela, in če kdo
pozimi v mrazu iz preveč zakurjene hiše pride,
se kaj lahko premrazi. Peč mora dobro obme-
tana in zamazana biti, de uni zadušljivi zrak od
oglja, ki v peči teli, v stanico ne zahaja, de
vsih, ki v nji spe, ne umori, brez de bi vedili
kdaj. Ce je peč slaba, le nikar terdno je ne za-
vezni, de bo zadušljivi zrak od oglja pri ostejih
iz nje odhajal. V čumnate, ki se ne kurijo, nik¬
dar nikoli živiga oglja ne nosi, ker iz njega
pride zadušljivi zrak, ki skorej vsako zimo nekaj
dekel pomori, ki svoje merzlo ležiše z živim ogljem
pogreti hočejo. Boljši je nekoliko mraza terpeti,
kakor v toliko nevarnost priti.

5. Vsaka stanica bi mogla imeti tla iz desak
narejene, ker so tla premerzle, se noge prehla¬
de , in iz tega pridejo slabi nasledki. Toliko men-
de vsak ima, de bi tla iz desak naredil, — pa
kaj — ko se kmetje tolikanj radi najdenih, če
tudi škodljivih navad in šeg svojih sprednjikov
derže!!

6. Tudi pred hišo mlak, gnoja i. t. d. nikal¬
ne terpi, ker to je že samo na sebi gerdo, po¬
tem pa še tudi zdravju škodljivo, ker iz teh ne¬
snag , posebno poleti, ki se na solncu parijo,
škodljivi sopari vstajajo in tudi pri oknih v sta-
nico pridejo.

IV. Hrana.

Kar vživanje jedil zadene, je tole poglavitno

22i

vodilo ali regelca: „Bodi zmeren v jedi, 44  in
le toliko jej, kolikor tvoja natora potrebuje, de
pri življenji, moči in zdravji ostaneš. Nikdar to¬
liko ne jej, de bi ti potem jed celo ne dišala,
ampak toliko jej, de bi še lahko jedel, kader od
mize vstaneš. Kdor svoj želodec z jedjo preveč
nabaše, ta tako rekoč kvas k mnogim boleznim v
sebi postavi. Nar več bolezen pa iz pokaženiga
želodca izvira, toraj mora biti naša perva skerb,
de želodec pri zdravji in moči ohranimo, in mu
le toliko damo,  kolikor prekuhati zarnore. Pa
tudi pri zmernim vživanji hrane se tega le der-
ži, de svojiga želodca ne skaziš: 1) jej počasi,
vsako jed dobro prežveči in jo s slino premešaj,
ravno se derži in prosto sedi, nikar pri jedi kaj
težkiga ne delaj. ali se s kako težavno mislijo
ne vkvarjaj. 2) Ne vživaj vsiga zmes, sladkiga
in kisliga, gorkiga in merzliga. 3) Kakor v
vsaki drugi reči, tako tudi v jedi se reda derži,
ter pred odločenim čašam nikar ne jej, de želo¬
dec uno dobro zmelje in loči, potem ti bo to bolje
dišalo in teknilo. 4) Če ti jed ne diši, nikar
se ne sili; želodec sam te opominja zderžati in
postiti se. 5) Varuj se vsih nezdravih jedil,
ktere so: preveč mastne, postane in skisane, pre¬
malo kuhane, in še kvasaste jedi; slabo pečen,
kvasast, gorek kruh,  meso bolnih žival, prestare
kervave in jeterne klobase, plesnjive reči, nezrel
krompir, nezrelo sadje i. t. d. 6} Gob ne jej,
če jih prav prav dobro ne poznaš, de sam sebi
z njimi ne zavdaš. 7) Če veš, deti  ta ali una
jed ne služi, nikar je ne jej, naj ti je še tako
zaželjena; bolji je premagati se, kakor potlej kla-
verno hoditi in polegati. 8) Ne bodi zbirčen v

222

jedi, in ne segaj le po boljih jedeh, ker s takim
zbiranjem želodec preveč razvadiš, de ti potem
druge jedila, kterih se nisi hotel navaditi, škodo-
vajo, kader si jih, iz pomanjkanja druzih, jesti
primoran.

V. Pijača.

1. Voda je perva in nar bolj zdrava pijača,
ktero nam je sam Bog v ogašenje žeje vstvaril;
vse druge pijače je le človeška umetovnost , slad-
nost, sladkorivnost znajdila. Voda pa mora biti
čista , bistra, brez slada in duša. Nar bolji vo¬
da je, ktera iz peska ali pa iz skale teče. Voda,
ki v močirjih in mlakah stoji, je zdravju škod¬
ljiva. Kdaj je treba piti, že vsakteriga žeja opo¬
minja. Pa tudi voda se sme 1) le samo zmerno
piti, de se žeja ogasi; ker želodec od vode lo-
žej kuha, kakor od vina, in to da človeku moč.

2) Med jedjo vodo piti le takrat služi, kader se
suhe jedila povživajo, sicer pa vselej le po jedi.

3) Po nobeni ceni pa se ne sme na gorke jedila

naglo inerzle vode napiti, treba je, nekoliko časa
počakati. 4) Močno nevarno je, vode se napiti,
če si se v hoji ali pri delu močno razgrel in unel,
sosebno takrat če počivaš, in koj naprej ne greš
ali pridno ne delaš, de še dalje v potu ne osta¬
neš. Če si tedaj v potu in počivati misliš, pre¬
den ko piješ, se počasi ohladi, ter si roke za

pestmi, sence umij, usta splakni, in potem ko si
ohlajen, pomalim pij. Oj, koliko jih je že za

jetiko in druzimi boleznimi pomerlo, nekteri pa

še klaverno hodijo in polegajo, ki so se vsi vroči
inerzle vode napili! oj Vsake vode, kjer jo za-

223

gledaš, nikar ne pij, de merzlice ne dobiš.
6) Skažena in smerdljiva voda se da popraviti, če
se prekuha in po tem stati pusti, de se na dno
vleže, s čemur je zmešana; ali pa se skozi pe¬
sek precedi; ali pa se s tolčenim ogljem zavre
in potem na situ skozi pesek precedi. 7) V ko¬
mur se rado zapera, je dobro, če zvečer preden
spat gre, in zjutraj, ko vstane, na tešče kupico
mrezle (frišne) vode spije.

Z.  Staro vino, kdor ga zmerno vživa, je
dobra pijača, oveseli človekovo serce, želodec
ogreje in okrepča; škodljivo pa je, če je še na
drožeh, ali pa kakor si bodi zblojeno in z dru¬
gimi rečmi namešano, ali če ga kdo nezmerno
pije. Koliko bolezen se na vinu dobi, mi ni tre¬
ba razkladati, saj jih vsakdanja skušnja dosti
pokaže! Tudi dobriga in zdraviga vina piti, ni
svetovati: 1) Zdravim otrokam in mladenčem, ki
so že tako polni življenja; raji naj svojo prevro¬
čo kri z merzlo vodo ohlade, to bo bolj za njih
dušo in telo. ti) '1 'istim, ki so slabih občutnie
in hude kervi. 3) Po kaki jezi, žalosti, strahu,
in kar je človeka močno pretreslo, vino piti, je
zlo škodljivo; kakor tudi 4) v vsih vročinskih
boleznih. Marsikdo si misli, s poličem dobriga
vina pozdravit se, kader se slabo počuti; pa
ravno s tem svojo bolezen tako razdraži, de mu
potem večkrat nič več pomagati ni. — Nasproti
pa je kupica, dobriga vina priporočiti: 1) tistim,
ki so bolj slabiga života in nimajo hude kervi;
2) priletnim in starim ljudem; 3) tistim, ki so
skoraj popolnoma oslabeli; in 4) onim bolnikam,
kterih bolezin iz slabost izvira, kar pa le samo
zdravnik svetovati ve; njega je tedaj treba vprašati.

224

3. Požirek žganja delavnimu človeku dobro
stori, ker ga nekako vname, de ložej dela; tode
prave stanovitne moči mu vender le ne da. Ta
moč, ki jo po žganji v sebi začuti, tako hitro
mine, kakor hitro se žganje skadi, in potem je
še slabši, kakor je bil poprej. Moč, gorkota,
podvnema od žganja je enaka plamenu, če se
škopnjek slame zasmodi, res lep, svetel plamen
se pokaže, tode kmalo ugasne. Kar je pa pri
tej zapeljivi pijači nar bolj nevarno, je to: člo¬
vek se hitro hitro frakljati navadi, de skorej sam
ne ve, kdaj in kako — on zaznamovan pijanec
postane — in potem ga zadevajo vsi tisti strašni
nasledki, ktere pijanost seboj pripelje. Pijanost
je po besedah svetiga Avguština „mati vsih pre¬
greh , vkresalo vsih hudobij, zmešnjava možganov,
zguba pameti, huda ura jezika, vihar za ves ži¬
vot , zatop čistosti, potrata časa, prostovoljna no¬
rija, škodljivo zmamljenje, podkop ali prekucija
lepiga zaderžanja, gnjusoba življenja, pregnatev
spodobnosti, poguba duše. w  Pijanec je pobijavec
in ropar svoje žene, tat svojih otrok, zapravlji¬
vec prejetiga blaga, malovreden gospodar, nepo-
kojin sosed, prepirljiv tovarš, zdivjan človek,
zatiravec svoje božje podobe, morivec svojiga ži¬
vota, zaveržena stvar, gnjusoba poštenih ljudi.
Pijanec je mende vse, kar bi ne smel biti. Ka¬
der je trezen, ga grize in peče, toraj v drugi pija¬
nosti polajšanja iše. O sromak, Bog se te usmili!

VI. Opravilo, sprehod, počitek, spanje.

1. Bog je človeka za delo vstvaril, in ravno
delo, če je njegovim močem primerjeno, mu k

225

zdravju služi. Zmerno in človekovi moči in sta¬
rosti primerjeno opravilo vadi in uterduje vse nje¬
gove telesne moči, pripomore, de se kri in drugi
sokovi po životu sprehajajo in popolnoma ne za¬
stanejo, de želodec ložej jedila zmelje, prekuha,
prebira in odloči, kar se v meso in kri spremeni,
od uniga, kar se v čeva pošilja i. t. d. Če pa
terdim, de zmerno, človekovi moči primerjeno delo
k ohranjenju njegoviga zdravja in k popolnosti
njegoviga života veliko veliko pripomore, moram
nasproti tudi reči, de pretežke dela in opravila,
ki niso človekovi moči primerjene, njegovo zdravje
močno podkopujejo, ga zlo oslabe, na bolniško
posteljo veržejo in prezgodej pod zemljo spravijo.
Zatoraj moram zastran dela sosebno tole priporo¬
čati: 1) Ne bodi presilen pri delu in ne delaj kot
černa živina, kar zdaj ne moreš storiti, boš pot¬
lej storil; tvoje zdravje ti mora ljubši biti, kakor
zastano delo; in glej! če zboliš, al ti ne bo delo
še delj časa zastalo ? 2) Pri vzdigovanji imej pa¬
met, de se ne zvrediš, de ti v križ ne stopi,
ali de kaj v tebi ne poči. 3) Matere! ne vzdi¬
gujte težkih škafov ali pa kaj druziga težkiga na
glavo, de se vam kaj ne primeri in de vas ne
bo potem serce bolelo. 4} Če kaj težkiga neseš,
pelješ, tišiš, delaš; večkrat se odahni, počij!
5) Dekle, ki pri gospodi služijo, kader tla v stani-
cah snažijo (cimre ribajo), naj se večkrat z glavo
kviško sklenejo, de jim kje kri možganov ne za¬
lije , de otekline v glavo ne dobijo i. t. d. Pa
tudi gospodinje bi mogle toliko usmiljene biti, de
bi tistikrat svojim deklam kaj priboljšale (kar člo¬
veške gospodinje tudi v store), ne pa še po vsem
verhu oštevale. 6) Čevljarji (Šuštarji), krajači

to

226

(Žnidarji), švilje (mojškre), ki se k svojimu delu
nekoliko naprej sključeni derže, in jih toraj rado
čez trebuh, želodec, ali pa v persih boli, se jim
kri zasede, ali zaseri, se jih persna vodenica
rada prijema, kri pljujejo i. t. d., — vsi ti naj
bi včasih od svojiga dela vstali; nekoliko gori in
doli pohodili, pa potem toliko pridnejši delali.
7) Delavci, sosebno kteri sede delajo, naj bi ne ho¬
dili od dela precej k jedi, in od jedi precej k
delu; ampak naj bi se malo pod milim Bogam,
če je mogoče, sprehodili, in potem urno brez obe-
ranja k delu podali. 8) Delavnice naj so čedne,
prostorne, zračne (luftne) in svetle. 9) Pridni-
mu delavcu se ali sprehod, ali pa počitek, kakor
si je že njegovo delo, nar bolj prileže in njegovo
zdravje poterdi; tode tudi sprehod in počitek mo¬
rata imeti svoje meje, de zdravju ne škodovata.

2 .  Ako svoje delo zmirej le sede opravljaš,
ti je sprehod v ohranjenje zdravja močno potre¬
ben. Sprehodi se 1) zunaj v čistim zraku (na
frišnim luftu), ne pa v Staniči kjer je večidel, po¬
sebno pozimi, ko so okna zaperte, zagaten zrak.
2 )  Sprehajaj se enakomerno, ne pa, de bi zdaj
tekel, zdaj pa počasi šel. 3) Pojdi včasih tudi
nekoliko med se, ali v hrib, de se tudi persi in
pljuča nekoliko pretresejo, razširijo in uterdijo.
4) Nikar prehitro ne hodi, posebno ob pozimskim
času, kader je hud mraz, de se ti pljuča preveč
ne pretresejo in razširijo, de se potem od merz-
liga zraka, ki v te leti, ne prehlade in ne vna¬
mejo. 5) Pri sprehodu ne imej preveč skerbnih
mlfel, ne zamišli se pregloboko i. t. d., ampak
razveseljuj se nad čudeži božje modrosti, ki jih
pred seboj in nad seboj ugledaš i. t. d.

227

3. Kdor se pa pri svojih delih in opravilih
že tako dosti sprehodi, temu pa počitek nar bolje
v zdravje tekne; tode tudi počitek mora svoje mero
imeti. Zinirej le počivati, ne pa delati, nikoli se
spotiti, zraven tega pa še dobro jesti in piti, je
zdravju ravno tako škodljivo, kakor nezmerno
delati. Vedni počitek stori, de telesne moči ne¬
kako opešajo, kri kasno po žilah vre, sokovi po
životu zastajajo, jed ne diši, želodec hrane do¬
bro ne prekuha, prebiravnik dobro ne loči, kar
naprej gre in kar se v kri in meso spremeni,
rado se v njem zapeče, udje oterpnejo, život je
omamljen i. t. d. (Je pa kdo pri svojim vednim
počitku še dobro je in pije, se res mastiti in de¬
beliti začne, in zdi se nam, de je ta človek po¬
polnoma zdrav, ker je tako lepo rejen; tode nje¬
govo debelost bi mogli večkrat bolezen imenovati j
zakaj njegov život je napihnjen, trebuh napet,
persi vleznjene, obraz zabuhel, in čez-nj pride
brez števila bolezen. Pa kaj bi vam kmetam to
razkladal, saj vem, de nimate časa, dosti poči¬
vati, in tudi ne kaj dobriga jesti in piti, toraj
naj vam rajši še nekoliko od spanja, ki ga vam
večkrat manjka povem.

4. Spanje je v ohranjenje zdravja in življe¬
nja močno potrebno, kar že vsak sam dobro ve.
De boš pa mirno in sladko spal, moraš 1) po¬
dnevi pridno delati; kdor pridno ne dela, le rad
pohaja, poseda, dremlje in svojiga života nekoli¬
ko ne utrudi, nima terdniga spanja in se ponoči
nič kaj ne počije. 2) Nikar zvečer preveč ne
jej, de te ne bo želodec tišal, in ti spanja zader-
ževal. 3) Pojdi do časa ob devetih ali desetih
spat, de boš zjutrej zgodaj vstati mogel. Kdor

228

ponoči voglari in vasuje, ta ne poškodova samo
svoje duše, ampak tudi svoj život, ker mu po¬
trebno spanje krati. 4) Spusti iz glave presker-
bljive misli, ter vse svoje zaupanje v previdnost
božjo stavi. 5) Očisti svojo vest ; pregovor pra¬
vi: Kdor je mirne vesti, — ta tud sladko za¬
spi. 6) Rok nikar čez glavo ne sklepaj, ker
potem kri po njih voljno teči ne more, in preveč
v glavo tisi. 7) Zglavja si ne delaj preveč vi-
sociga, pa tudi ne prenizkiga, kakiga pol čevlja
je dovelj visoko, drugi život naj ravno leži.

8) Kdor vznak leži, sosebno kader zvečer svoj
želodec preveč nabaše, ali pa če kaj taciga je,
kar želodec težko prekuha, ima veliko težavnih
sanj; in če ima kdo gosto, skaženo kri, mu po
životu zastaja, se mu na persi vleže, mu sapo
zapera, kar ljudje „mora tlači 44  imenujejo.

9) Na levi strani ležati ni dobro, ker jetra serce
tiše, in kri zaverajo. Nar bolje je na desni strani
ležati. 10} Navadi se z zapertimi ustmi spati in
skozi nos dihati, de ne boš preveč smerčal in
družili v spanji budil; potem pa tudi zato, de se
ti ne bo v gerlu in dišniku posušilo, ne žleze se

»zgostile, ti kašlja napravile in zob ognjusile.

Ce ne moreš spati, moli, ali pa vstani; če se
že čas vstati bliža, de v kakošne hudičeve skušnjave
ne padeš. V postelji dolgo časa zjutrej ostati,
brez spanja in dolgo ležati, je za dušo in truplo
nevarno in škodljivo.

VII. V čistim životu pokojno serce je
posebna podloga terdniga zdravja in dol-
ziga prijetniga življenja.

Kdor svoje telo v časti ima in ga v spodob-

229

nosti ohrani, in vsiga tega skerbno varuje, česar
hi se sramoval in bal, ako bi njegovi starši, in
drugi pošteni ljudje zvedili, deje  to storil, ta
raste lepo, kakor konoplja na dobri njivi, v svoji
presrečni, nedolžni mladosti, podoben je drevesu,
pri vodi vsajenimu , ki čversto raste , se lepo ko¬
šati in razraša, in od dne do dne močnejši pri¬
haja, zato ko mu potrebne mokrote ne manjka;
podoben je ves njegov život lepo cveteči jablani,
ktere gosence niso obrale; ali pa beli, lepi lilii,
ktere se ni še dotaknila umazana roka. Cista
zdrava kri še po njegovih žilah teče, njegove
kosti z nepokaženim muzkam napolnjene se čedalje
bolj uterdujejo, kite in občutnice zmirej močneje
in terdneje prihajajo, želodec hrano dobro pre¬
melje in prekuha, persi se razširjajo in so pro¬
ste unih škodljivih žlez, ki so večkrat začetek
persne vodenice in družili nevarnih bolezen, nje¬
gove oči so svetle in bistre, pogled je naraven
in vesel, sramožljivost se mu lesketa v obrazu,
ves je poln življenja, in podoben je angelju bo-
žjimu v človeški natori. In če ta nedolžni mla-
deneč, ali pa una sramožljiva deklica, zmirej v
strahu božjim živi, in hodi vselej pošteno kakor
podnevi, ter zvesto ohrani v svojim sercu ljube¬
zen božjo in veselje svetiga Duha, in potem tudi
z vso močjo v sebi zatira sleherno hudo poželje-
nje, napuh, lakomnost, nevošljivost, jezo i. t. d.,
in se ne vda prevelikim skerbem, žalosti, tugi,
strahu, in kar bi ga presilno nepokojniga delalo:
ta presrečni mladeneč tedaj in una presrečna de¬
klica se smeta nadjati veliko zdravih dni in dol-
ziga veseliga življenja, če se njima neprevidama
kaj ne primeri, ali če jima previdnost božja iz

330

svetih namenov bolezni ne pošlje, ali pa nju iz
srede zapeljiviga sveta in nevarnost tega življenja
v drugo boljši življenje ne vzame, za ktero sta
že v svoji mladosti tako rekoč zrela postala.

Temu nasproti pa nespodobne djanja, slad-
nosti tega sveta, strastim vdano, toraj nepokojno,
ali pa otožno serce, zdravje podkopujejo , življenje
grene in pred čašam človeku jamo v zemljo skop-
Ijejo. — Gerda navada, kaj nespodobniga počen¬
jati, oslabi život, ga polagoma suši, in posuši, kakor
se posuši drevo v peščeni zemlji, ker mu mokrote
zmanjka, in tega žalostni konec je večidel jetika,
druge hude bolezni, prezgodnja srn er t. —- Napuh,
prevzetnost, častilakomnost, če človek teh strast ne
oberzda, ga delajo nepokojniga; ga v sercu skli
in peče, ako ga kdo poniža, ali pa če tiste ča¬
sti ne doseže, po kteri tolikanj hrepeni; vse to
pa čimža njegov život, in krajša njegovo življenje.
— Lakomnost po blagu: ta nikoli sita pregreha,
ki stariga človeka še bolj stiska in vklenjeniga
derži, mu ne da miru, ne podnevi in ne ponoči;
ker zmirej misli, kje in kako bi kej pridobil, pri¬
dobljeno pa prihranil — nekteri se še najesti ne
upa. Kako bi tedaj tak nepokojin človek terdni-
ga zdravja bil?! —■ Nevošljivost je ternek v per-
sih, ki nji vdauiga človeka bode in skli, kader
se drugim dobro godi. Ta huda pregreha se že
na upadenim bledorumenim obrazu pokaže. —
Jeza človeka vzdigne in podkuri, de se kri po
njem močno vali, žolč razlije; od tod potem zla-
tenca, bolezni na jetrah, mertud i. t. d. —- Uko¬
reninjeno sovi-ažtvo, želja zmaševati in znositi se,
je červ v človeku, ki grize njegovo serce in spod¬
jeda njegovo zdravje. — Prevelika občutljivost,

231

ko človeka vsaka reč zbode in močno boli, hude
bolezni, posebno na občutnicah, seboj prinese. —
Pekoča vest vedno človeka slabi, de zmirej bolj
hira, včasih mu še celo' pamet zmeša. — Žalost,
tuga, otožnost, dolgčas, skerbi človeka mamijo,
veliko nevarnih bolezen napravijo in prezgodnjo
smert seboj pripeljejo. — Velik strah, kakor tudi
naglo veselje, tako skozi človekove občutnice ši¬
neta, de še celo omedli, ga skernina ali božjast
vije, včasih tudi nanagloma umerje.

Človek, kteri je imenovanim strastim vdan,
naj si po napeljevanji svojiga spovednika z vso
močjo prizadeva, jih v svojim sercu zatreti, to
pa, kar ga naglo presune, naj tako hitro ko more,
v sebi zaduši in upokoji svoje serce. Mirno in po¬
kojno serce ima še tudi to korist, de ozdravila
človeku v hudih in nevarnih boleznih bolj poma¬
gajo; nepokojno serce pa njih moč zaderžuje.

Vlil. Tabak piti ali kaditi zdravju škod¬
ljiva navada.

Tabak se med tiste zeliša prišteva, ki člo¬
veka omamijo in omotijo, toraj je tudi, sploh go¬
voriti, zdravju škodljiv. Vsak ve, tisti pa, kteri
tabaka še niso vajeni in ga piti začenjajo, sami
skušajo, de jim po njem težave dela, se iz že¬
lodca vzdiguje, glava boli, se po nji verti, in
jim tudi večkrat bljuvanje (kozlanje) prizadene.
Kdo bo tedaj terdil, de tabak zdravju ne škodo-
va? Res je sicer, de, kdor je tabaka že nava¬
jen, unih težav po njem nič več ne čuti; pa mu
vender le, tode bolj skrito in ne tako nanagloma,
škodova. Po tabaku se 1} zobje sperhnejo in
se tabakarju toliko hitreje zdrobe , kolikor poprej

232

ga je piti začel. 2) Tabak vse občutnice (ne
vem, kako bi že rekel, de bi me ložej razumeli)
nekako razdraži, podvname in prevzame; zatoraj
tabakarju vse vpade, de se mu celo nič, še go¬
voriti ne poljubi, kader tabaka nima. 3) Taba-
kar veliko slin izpljuje, ktere so človeku tolikanj
potrebne, de se z njimi jedila dobro premešajo,
in de jih potem želodec ložej premelje in prekuha;
zato tabakarji nimajo kaj dobrih želodcov —- ta¬
bak jim bolj ko jed diši. Kakošno moč pa od
tabaka dobivajo, če jim jed ne diši? 4) Taba¬
karju se vse usta in gerlo od dima vkade, de
so ko dimnik vkajene in prežgane viditi; zato pa
tudi iz njega smerdi kot kuga. Komu pa dim in
smrad k zdravju pripomore? Ali se ne vleže na
persi? Od tod pridejo tudi velikokrat persne bolezni.
5) Hudimu tabakarju, ki svojo pipo z drobno in
kratko cevjo zmirej na enim kraji v ustih derži,
se včasih tudi prisadi, in še raka dobi. 6) Po¬
sebno škodljiv je tabak za mlade smerkovce, kterih
se še tako rekoč mleko na žnabljih derži, pa imajo
že fajfo ali smodko v zobeh; in precej v svoji mla¬
dosti svoje nar boljši sokove izpljuvajo, z njimi tudi
moč in terdnost svoje natore. Od tod pride, de
so vsi skisani in tanki kot žleza, tesnih pers kot
greben, rumeniga obraza kot il, od tod njih mno¬
ge bolezni na persih. Zadnjič 7) je tabak tudi
tistim posebno škodljiv, kteri so vozkih pers in
suhiga života. — Unih družili škod, ki od taba-
karjev na človeško družbo pridejo, — de nam¬
reč tabakarji veliko lepiga denarja zapravijo, ve¬
liko draziga časa zatratijo in velikokrat s fajfo
ogenj zatrosijo, de hiše, vasi, tergi in mesta po-
gore, — šp tukaj razkladati nočem.

233

Če je pa tabakarija zares tako škodljiva in
gerda navada, zakaj se pa čezdalje bolj in bolj
razširja, zakaj že sploh fantalini, de ne rečeni,
smerkolini kade? Napuh jih zapelje, zgled pa
jih za seboj vleče. Kakor je napuli sleherniga
greha začetek, tako je tudi te škodljive navade.
Iz napuha, prevzetnosti, ošabnosti, baharije mla-
denček kaditi začne, in si misli, kdo ve, kaj de je,
če revno fajfo ali smodko v ustih derži. O sromak!
ki ne veš, de imaš od napuha vkajene možgani in
prismojeno pamet; pa si vender domišljuješ, kako
možat si,, če fajfo imaš v zobeh. V^eliko jih pa
tudi zgled družili v to škodljivo navado za se¬
boj potegne. Kako bi bilo mogoče, de bi sin
kaditi ne jel, če vedno svojiga očeta fajfo trebiti
vidi? Kako bi mladenčki tabakarije zakaj škod-
ljiviga spoznali, če vidijo tiste očitno kaditi, kte-
rih dolžnost je, škodljive navade zmed ljudsta
trebiti?!

Kako je treba v bolezni ravnati?

1. Kdor zboli in začuti, njegova bolezen bi
utegnila sčasama nevarna biti, naj brez vsiga od¬
loga po modriga zdravnika pošlje in naj ne čaka
tako dolgo, kakor pravijo, de bi mu že voda v
gerlo tekla, ter naj se potem njegovih zdravil
zvesto in tako posluži, kakor mu je ukazano bilo.
Nikar tedaj ne misli in ne rekaj: „Ce je božja
volja bom že tako ozdravil; če pa božja volja ni,
mi tudi zdravnik z vsimi svojimi zdravili pomagal
ne bo;“ — zakaj tako govorjenje je nespametno,
prederzno in božji volji nasproti, kakor če bi kdo
rekel: „Ne bom delal, Bog me bo že brez dela

234

preživel: Ne bom jedil, če je božja volja, bom
že brez jedi živel , 44  Božja volja je ta, de se od
njega danih pripomočkov zvesto poskižimo in nik¬
dar nikoli čudežev od njega ne pričakujemo,
kterih on lenim in svojoglavnim ljudem zaljubo
nikdar ne dela. — Nikar naj se ti denar preveč
ne smili, de bi zato po zdravnika poslati ne ho¬
tel; ker ga je plačati treba. Pa glej! čemu ti
bo denar, če te smert vzame? Ali ni zdravje več
vredno ko denar? „Boljši je ubožec, kteri je
zdrav in močen, kakor bogat, ki je slab in od
bolezni nadleževan. Zdravo življenje v svetosti
in pravici je boljši, kakor vse zlato in srebro, in
terden život je boljši, kakor nezmerjeno boga¬
stvo ^ 4  Ce po zdravilih ozdraviš, saj ne boš svo-
jiga zdravja predrago plačal, ktero se preplačati
ne da; če pa ne ozdraviš, imaš saj mirno vest,
ker si svojo dolžnost, zdravja po božji volji iskati,
natanko dopolnil. — Zdravja pa ne iši okrog
konjedircov in konjedirk, ali pa pri tacih mazačih,
ki se zdravilstva niso nikoli učili, kteri za vse
bolezni skorej enake zdravila dajejo. Saj še uče¬
nim možem, ki se neprenehoma in neutrudeno
zdravilstva uče, velikokrat prav terda hodi, bo¬
lezen spoznati in jo odpraviti; ti pa tem nezuče-
nim in nevednim ljudem bolj ko zdravnikam za¬
upaš, in jim, joj, prej oj! svoje življenje v  zro-
čiš? Kje imaš vender svojo pamet?! — Ce pa
v svoji bolezni zdravnika k sebi dobiti ne moraš,
pa kakiga človeka do njega pošlji, kteri naj mu
tvojo bolezen natanko razloži in si dobro v spo-
minji ohrani, kar ti svetova, ali pa kdaj in koliko
je tega ali uniga zdravila jemati treba; med tem
se pa smeš tudi domačih zdravil poslužiti, tode

235

glej! de ne boš vsiga jemal, kar ti kdo sveto¬
va , ternuč samo tisto, od cesar si prepričan, de
ti škodovati ne more. — Če te vročina kuha in
se potiš, glej, de se ne odgerneš in ne prehla¬
diš ; ni pa treba, de bi petero kožuhov na sebi
imel, le toliko ti je treba odetimu biti, de ti pot
v životu ne zastane, »e bolj je treba varovati,
prehladiti se, če se ti kaj po životu spusti, v
taki prigodbi še rok ne smeš spod odeje djati,
,še menj pa prestlati si dati, dokler se mozuljčiki
po životu in po rokah popolnoma ne posuše; če
bi se pa prehladil, bi se ti mozuljčiki pod kožo
skrili in glej, to bi bila gotova tvoja smert. De
čez bolnika ne sme sapa vleči, vsak sam ve.

2. Če bolezen nekoliko nevarna postaja, je
treba po gospoda poslati , de se bolnik z Bogarn
spravi in s svetimi zakramenti previdi, de tako
svojo vest umeri; ker mirna vest in pokojno serce
veliko k zdravju pripomore. Kako nespametni so
tedaj tisti, ki se gospoda v hišo , in svetih za¬
kramentov prejeti boje; saj duhoven ne prinese
bolniku strahu, trepeta in otožnosti, temuč mir,
pokoj in tolažbo mu v serce vlije; sveti zakra¬
menti mu ne prinesejo smerti, ampak življenje.
In kteriga boljšiga zdravnika in pomočnika bol¬
nik še najti more, ako je s tistim zedinjen, kteri
je bolezni in zdravja Gospod? „On rani in celi,
on udari, in njegova roka bo zdravje dala.“ (Job.

5, 18.)

3. De je bolnik bolj brez skerbi in mu čas¬
ne reči po glavi ne hodijo in nepokoja ne dela¬
jo, naj svoje premoženje, če ga ima, razravna
in vsakimu odloči, kar pravica in ljubezen tirjate,
de po njegovi smerti ne bo prepira, jeze in tožbe

236

med deleži, in če ima kaj ptujiga blaga, naj ga
bližnjimu poverne, pa tudi ubozih naj ne pozabi,
če potrebne žlahte nima.

4. Naj se bolnik popolnoma v voljo božjo
vda, in v njegovo sveto previdnost terdno zaupa,
naj si misli, de Oče nebeški s svojim otrokam
po svoji pravici, pa tudi po svoji neskončni do¬
broti ravna, in vse tako obrača, kar človeku v
zveličanje služi. Tako premišljevanje dela bol¬
nika pokojniga, de z mirnim sercam pričakuje in
voljno na se vzame, česar mu je Oče nebeški
odločil in iz svetih namenov poslal.

5. Naj bolnik bolečine svoje bolezni voljno
terpi, in jih v spravo in zadostenje za svoje grehe
Bogu daruje. Poterpežljivost bolniku bolečine po-
lajša in mu večno plačilo zasluži; nepoterpežljivost
pa mu jih shujša, in ga ob večno plačilo pripravi.

6. Ce je bolnik močno slab, se ne smejo
obiskovavci brez posebne potrebe k njemu pušati,
kteri bi pred njim čenčali, neslane pogovore imeli,
in ga glušili; ker vse to slabimu bolniku težko
de, in obilni obiskovavci so mu le bolj v nad-
ležnost, kakor v polajšanje. Potem pa tudi, če
je v tesni Staniči veliko ljudi, se zrak v nji kmalo
spridi in skazi, in na bolnika močno vdarja, de
težko diha in nekako nepokojnost v sebi občuti,
ktera se na vsiin njegovim životu razodeva.

Kako je treba bolnikam streči, in per umi¬
rajočih se zaderžati, ne gre til govoriti; samo
tole še rečem, de se morajo taki iz hiše spraviti,
kteri s svojim jokam, ali kakor si že bodi, umi¬
rajočim nadlego in nepokoj delajo.


237


za take, kteri niso zdravniki, kako oživljati do«
zdcvnomcrtvc in pomagati v naglih smcrtnih
nevarnostih.

Kader kdo dozdevno umerje, naglo v smert-
no nevarnost pride in v vseh enakih nesrečah, je
pred vsem treba:

a) tistiga, kteriga taka nesreča zadene,
previdno prenesti na mesto, kjer je mogoče, po-
skušnje za oživljenje in otenje složno in popol-

, noma storiti, in kjer ni sploh znanih ali pa tacih
: uzrokov, zavoljo kterih je v smertno nevarnost
prišel;

h) ob enim urno po zdravnika poslati in mu
natanko povedati vse, kar se je zgodilo, de more
potrebnih pomočkov sabo vzeti ;

c) nesrečnega vseh oblačil, vezil, rut itd.
rešiti, ktere njegov život stiskajo.

Kako ravnati s takimi, ktere strela zadene ?

]

1. De je človeka, kteriga mertviga naj¬
demo , strela zadela, spoznamo:

a") če bi bilo popred hudo vreme ali če je
le enkrat hudo trešilo;

b) če diši' obleka nesrečnega ali kraj, v
kterem je prebival, po žveplu ali fosforu $

*) Razglašen po ukazu slavnega ministerstva po vseh cesarskih
deželah.

238

c) če je na životu, na obleki, na stenah
slanice ali na kaki drugi reči blizo njega viditi
kaka poškodba.

2. Poškodbe života so večidel samo poveril¬
ne in sežejo navadno od glave ali trupla do per-
stov na nogah, viditi je, za perst široka,
zamoklo-rudeča proga na koži, iz ktere grejo
vejam dreves podobne končne in stranske prožice.

3. Ako je strela zadela koga v Staniči ali
v kakem drugem zapertem kraji, se morajo urno
vrata in okna odpreti,  nesrečni pa urno na
hladni zrak  nesti.

4. Ako ni mogoče, na polji  od strele za¬
detega koj k bližnjim ljudem prenesti, ga je
sleči, na zeleno travo položiti, z zele¬
nim listjem ali vejicami pokriti,  na-nje
pa do obraza frišne persti za dlan visoko nasuti,
potem pa nemudoma poskerbeti, da se do bližnje
hiše prenese.

5. Tukaj se sleče in položi zložno s pod¬
loženo glavo, na glavo  se mu pokladajo
v merzlo vodo pomočene rute ali se mu
pa glava lahno z merzlo vodo poliva,
život  se mu povije v pogreto rijuho kakor
v p 1 a j š, noge  pa denejo v mlačno  vodo.

6. Da začne zopet sopsti, je ravnati tako¬
le: Če bi se ne čutilo, de človek diha in de mu
žila ali serce treplje, se mu poškrope obraz, gole
persi in trebuh z merzlo vodo, in segače se med
tem po podplatih ali z zmočenim peresom v nos¬
nicah in v goltancu, tode to se mora prav pre¬
vidno goditi. Prav dobro je, va-nj sapo vdihniti;
zatisnejo  se mu zavoljo tega s perstmi nos¬
nice, in usta,  ktere se mu morajo poprej

239

o s n a ž i t i, potem vdihne kdo z lastnimi
us trni čistega zraka ali lufta va-nj, pa
ne presilno,  in  v tem  mu  pritiska trebuh z
dlanmi previdno in po lahkem proti persam.
To se večkrat ponavlja. Najberžeje se pa stori,
de začne zopet sopsti in de se mu začne kri zo¬
pet pretekati, če mu položimo d 1 a n i n a sre¬
do trebuha, in zmerno in po lahkem
proti persam pritiskamo  z majhnimi navad¬
nemu in mirnemu sopenju enacimi prenehljeji, ker
mu tako persi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo,
zopet razprostiramo. Tako naj se dela neprene¬
homa delj časa, in sicer tudi še, potem in ravno
potem še, kader začnejo žile in serce bolj in bolj
trepati.

7 .  Po oživljen ji v  napadajo take ljudi večidel
me dl e v c e rade. Ce pa človek ostane omam¬
ljen , otožen ali vertoglav, če se mu še meša,
če mu ostane kak ud še mertev, je treba koj
poskerbeti, de zdravnik  pride pomagat.

8. Zoper opekljine  je treba toliko časa
m e r z 1 o vodo  rabiti, de bolečine odjenjajo.

Vse poskušine, od strele ubitega oživiti, se
morajo delati več ur.

Kako z utonjenci ravnati?

1. Za iskanje in izlekovanje utopljencov bi
bilo treba posebniga orodja: drogov za iskanje
in pa kaveljna. Ce tacega orodja ni, in je treba
utonjenca z navadnimi čolnarskimi drogmi iskati,
je dobro paziti, de se utonjencov život ne po-
ško d j e.

2 .  Iz vode potegnjenemu se koj osnažijo

240

usta pen, blata ali peska s kazavcam,
g e r 1 o s kosmatim končam peresa, n o s n i c e s
pripravnim klinčkam ali zvitim papirčkam.

3. Potem se položi njegov život nekoliko
sekund tako, da leži z ob razam in p er s mi
nekoliko navzdol,  de more voda iz sapnika
skozi usta in nos odteči.

To se zgodi najberžeje, če se položi život
podolgoma s trebuhom navzdol na kako desko
ali dilo  in se mu z vzdigovanjem enega konca
deske pripravna lega navzdol da; pri tem je treba
utonjencu čelo z roko podperati in nekoliko višej
deržati.

Bog ne prizadeni, utonjenca na
glavo postavljati ali čez sod p o k 1 a-
dati!  To ga popolnoma umori, če že pred ni
bil mertev, ker se mu vsa kri navali v možgane.

4. Utonjenec se prenese potem na priprav¬
nih nosilnicah s podloženo glavo,  znak ležeč,
na pripravno mesto, in slečejo se mu vse
oblačila,  ktere ima še na sebi, in ogreva
se kolikor je treba,  de bi se oživel.

5. Ako je nesrečni pozimi  v vodo padel
in je njegov život oterpnjen kakor život zmerz-
njenca, ga je treba p op red v' snegu ali merzli
vodi otajati, in potem previdno in počasi tako
ogrevati, kakor bo pri zmerznjencih  rečeno,

6. Ako je utonjenca pod milim nebam
blizo vode oživljati, je treba:

a) njegov život pokriti do vratu s pes¬
kam na solncu s ogretim,  in kader se pesek
shladi, novega gorkejega na-nj pokladati, ali pa

b) položiti ga na solnce  s podloženo

241

glavo ali pa h kaki steni, pa tako,  de mu
solnce ne sije  naravnost na glavo.

7.  Ako se ogreva utonjenec v kakem po¬
slopji,  se položi:

a) njegov život na pregreto celito ali pa na
pregret volnat koc in zavije se tudi v tako pre-
greto odejo, ali pa dene se

b) v toplo vodo do pers, na pol sedeč, z
golo glavo, vratam in persmi; persi in herbet se
mu umivajo s toplo vodo.

8. De bi začel sopsti,  je ravnati, kakor
je bilo rečeno pri tistih, ki jih je strela zadela
pod štev. 6, 7, 8.

9. S tako oživljenimi je vselej prav skerbno
ravnati, ker se prav lahko primeri, de se njih
prejšni stan verne. in dokler popolnoma ne okre¬
vajo, potrebujejo dobre strežbe.

Kako ravnati s takimi, kteri se v škodljivim
zraku zaduše?

1. Človek se zaduši: Če prebiva v zapertih
prostorih, v kteri h se napravljajo ali naberajo
škodljivi zraki (luftij; taki zraki so: puh tlečega
oglja in premoga; ogelno-kisli gaz ali hlip od
vina, ola ali mošta, kader vre; gaz za svečavo;
puhi od sogretega hudičevega olja ali od žve-
plo-kisline, solnitaro-kisline in solno-kisline, fos-
fora, zginljive lugaste soli, potem zraki, kteri
se nahajajo v vodnjakih, jamah, sekretih in dru-
zih tacih prostorih, če so bili dolgo zaperti in ni
prišel čisti zrak do njih.

Ž. V tacih primerljejih se mora človeku naj-
pervo čistega zraka  dati. Zavoljo tega se

it

2i2

morajo hitro hitro okna in vrata odpreti,
»lasti pa de se človek odnese iz kraja, v kterem
je, na čisti zrak.

3. Preden  gre pa kdo po njega na tako
mesto, je dobro, na priliko, v hranu, v kterem
vino, ol ali kaka druga tekočina vre, vrata in
okna odpreti in apnenice  va-nj e vliti, ali
v vodnjake (Štirne), jame itd. s primerno pri¬
pravo goreče  slame, gorečega  lesa, tersak
metati, ogenj požre nevarne soparce, de je po¬
tem varno stopiti v tak hram.

4. Kdor gre po tacega človeka, naj se spusti,
z gobo v jesili pomočeno pred ustmi,
na vervi okobal po vretenu počasi doli; okrog
života mora biti še z drugo  vervjo prevezan,
ktera je gori terdno privezana, de more lahko
znamenje dati, kader hoče, de ga gori potegnejo.
Spuša se pa samo tako globoko,  dokler mu
goreča sveča, bakla ali terska sama ne ugasne.

5. Človek, kteri je bil iz škodljivega zraka
prenesen, se položi v hladni, s čistim zrakom
napolnjeni Staniči, če je vreme ugodno pa pod
milim nebom s podloženo glavo na tla, tode hudo
pretresati se ne sme pri tem.

6. Potem se mu mora glava  pozimi s
snegom  dergniti, o druzih letnih časih pa z
rutami v mer zli vodi  zmočenimi obkladati ali
z merzlo vodo polivati, nekoliko od delječ z njo
škropiti, život pa v pogreto  rij  uh  o kakor
s plajšem zaviti.

Tudi naj se po životu umiva z jesihom,
in jesiha z vodo zmešanega mu v usta dajati je
dobro.

7. De začne sopsti,  je tudi tukaj stanovitno

243

tako ravnati, kakor je bilo že rečeno pri tistih,
v ktere je trešilo ali kteri so utonili.

8. S terni pomočki je z majhnimi prenehljeji
tako dolgo poskušati, de se sliši nekako pihanje
skozi nos, de začne ihteti ali nekake debele pene
iz sebe metati, ali pa de ni nikakoršnega upanja
več, ga oživiti.

9. De more bljuvati, se mu šegeta gerlo
s peresom z oljem pomazanim.

10. Ko je izbljuval in ložeje dihati začel;
se obriše, zavije v pogrete pertene rijuhe rahlo
in položi na posteljo z visokim zglavjem. Potem
je zdravnika poklicati, de ga ta prevzame.

Kako z zmerznjenci ravnati ?

1. Zmerznjence je treba na seneh, na vozu
ali na nosilnicah, kterim se podloži snega, slame
sena ali rezance, prenesti  na pripravno mesto,
toda skerbno, de se mu mraza oterpnjene in
kerhke ušesa, ustnice, persti, nos itd. ne odlomijo.

2. Tam, kjer se zmerznjenec oživlja, ne sme
biti zakurjeno,  pa tudi sapa ne sme vleči.

Najpripravniše mesto za to je kak hram,
skeden ali kaka veža.

3. Tii se zrežejo zmerznjencu oblačila
previdno z života, položi se na sneg  kake
pedi visoko zložen, pokrije  se do ust in nosnic
tudi  kake pedi na delebo s snegom,  kteri naj
se mu povsod k životu dobro pritisne. Ta sne¬
žena odeja zinerznjenca lepo počasi ogreje.

4. Zmerznjenec mora tako dolgo  na tej
postelji ostati, de se popolnoma otaja in de se
gibčnost vratu, trupla in udov verne.

11 *

244

5. Ako se na kakem mestu sneg raztaja,
je treba dr u z ega naložiti in ga kakor spervega
k životu pritiskati.

6. Ako manjka snega, se mora život zmerz-
njenca zaviti v koce, kteri so bili z m er zlo
vodo zmočeni,  in kteri se od časa do časa
polivajo. Če pa tacih kocov ni, se mora v vodi
otajevati, kteri se je pridjalo prav drobno stol¬
čenega ledu.

7. Kader se zmerznjenec o taja,  ga je iz
snega, iz mokrih kocov ali iz merzle vode uzeti,
z nepogretimi  rijuhami obrisati, v neza¬
kurjeno  hišo na hladno navadno posteljo polo¬
žiti in v hladno  odejo zaviti, Bog obvari ga koj
greti!

8. Ko se je život tako omečil in gibčen
postal, se še le zavije pervič v mlačne,  potem
pa v topleje rijuhe, de se počasi  ogreje;
razodeti pa se ne sme. Ogreva se še s tem, de
se pokladajo po kraji života in med noge in
roke sogreti in v cunje zaviti kamni ali cegli,
ali z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni
verčki,

9. Če bi se ne čutilo, de človek diha in de
mu žila ali serce treplje, se mu poškrope obraz,
gole persi in trebuh z merzlo vodo, in segače
se med tem po podplatih ali z zmočenim peresom
v nosnicah in v goltancu, tode to se mora prav
previdno goditi.

10. Prav dobro je, va-nj sapo dihati;
zatisnejo  se mu zavoljo tega s perstini nos¬
nice in usta,  ktere se mu morajo poprej
osnažiti,  potem vdihne kdo z lastnimi
ustmi čistega zraka ali lufta  va-nj, pa

245

ne presilno, in v tem mu pritiska trebuh
z dlanmi previdno in po lahkem proti persam.
To se večkrat ponavlja.

11. Najberžeje se pa stori, de začne zmerz-
njeni zopet sopsti in de se mu začne kri zopet
pretakati, če mu položimo dlani na sredo
trebuha, in zmerno pa po lahkoma proti
persam pritiskamo  z majhnimi, navadnimu
in mirnimu sopenju enacimi prenehljeji, ker mu
tako persi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo,,
zopet 1 ’azprostiramo. Tako naj se dela neprene¬
homa delj časa, in sicer tudi še potem, in ravno
potem še, kader začnejo žile in serce bolj in bolj
trepati. De je začel zmerznjenec dihati,
spoznamo, de napeta preponka (Zwerchfe!l) ne
pripuša, de bi se trebuh tako lahko proti persam
pritiskati dal, kakor pred. Navadno začne potem
glasno sopsti. V začetku ponehuje večkrat zmerz¬
njenec sopsti. Zavoljo tega mu se mora večkrat
na trebuh tako pritiskati, kakor je bilo rečeno.

12. Zdaj še le se zakuri  v peči počasi,
tode ne preveč, in oživljenemu se da, če more
požerati, skledica mlačne kamilčne ali bezgove
vode z žljico vina ali gorkega ola, za živež pa
goveje juhe.

13. Če zmerznjenca kak otajan ud boli,
se mu  mora v mlačne rijuhe  zaviti; če bi
pa uda celo nič ne čutil,  se mu umiva in
dergne z merzlo vodo.

14. Nikoli  se mu ne smejo močno di¬
šeče reči,  kakor jelenovec ali salmijakovec,
pod nos dajati; tudi persi, trebuh, noge in roke
s cunjami, kertačami itd. ne dergniti,  ker take
reči bolj škodjejo kakor pomagajo.

246

Kako z obešenimi in zadavljenimi ravnati?

1. Obešenec se mora urno in previdno
odrezati. Zavoljo tega moraš njegov život z
eno roko objeti, če imaš pa pomagača pri sebi,
naj ga objame ta z obema rokama, in še le po¬
tem prereži verv na zgornjim koncu, da ti na
tla ne pade in se ne poškodje.

2. Najpred se sname ali odreže verv, ruta
ali vez z vratu, s ktero je bil zadavljen, srajca
se mu za vratom odpne; odpnejo se tudi rokavi
in hlače, ženskam pa moderc, krila, podveze in
nogovice pod koleni; slečejo se vse tesne oblačila.

3. Potem se prenese na nosilnicah s pod¬
loženo in zvišano glavo  na pripravno mesto,
o toplim letnim času in ugodnim vremenu rajše
pod milo nebo kakor v kako omotno stanico, po¬
loži se s podloženo glavo na posteljo, do ktere
se more od vseli strani, in zavije se v lahko
odejo.

4. De se mu život ogreje, kolikor je treba,
se mora poprej v snegu otajati, ako je bil v
hudim zimskim mrazu oterpnel, in ogrevati se
mora previdno in počasi,  kakor je bilo spredej
rečeno, ko je bilo o zmerznjencih govorjenje.

5. Ako obešenec ni oterpnjen, temuč samo
merzel, se mu polože pod pazdihe, med noge,
na podplate vroči v cunje zaviti ploščki, streš¬
niki ali drugi cegli, ali pa z vrelo vodo napol¬
njeni in dobro zamašeni verčki.

6. Taki, kteri so sami sebi prepušeni in
niso zdravniki, morajo:

a ) z veternico ali mehom obešencu hladnega
zraka v obraz pihljati;

247

b) nekoliko od delječ merzle vode v obraz
in na persi škropiti;

c) tudi tukaj, kakor je bilo pri zmerznjen-
cih v oddelku 9. 10. in 11. rečeno, si je nepre¬
nehoma prizadevati, dozdevno mertviga oživiti;

d) oživljenemu, če more požerati, skledico
čaja z vinom ali gorkim olom po žljici dajati in
ga v pripravno posteljo z visokim zglavjem spra¬
viti , de se počije.

Kako ravnati z zavdanimi?

1. Kader je bilo komu zavdano, je skerbeti,
de se strup berž ko berž z bljuvanjem iz
želodca spravi.  Samo kader je kdo si s tako
imenovanimi r a z j e d 1 j i v i m i strupeninami zavdal
ali de mu je bilo zavdano, na pr.: s hudičevim
oljem, kraljevo vodo (šajtvaser), s solno kislino,
solnitarjevo kislino, z lugom itd., takrat je treba,
preden  se napravi bljuvanje, vselej tako delati,
kakor bode spodej v 2. in 3. rečeno.

De se bljuvanje  (kozlanje) napravi, je
treba nebo in gerlo z mokrim peresom š e-
g etati  ali pa naj si zavdani vtakne sam perst
v gerlo  globoko, kolikor more. Bljuvanje se tudi
prav lahko napravi, če si zavdani s kako pijačo
želodec prav napolni.  Zavoljo tega naj pije
prav veliko vode, mleka, siratke  in zdo-
lej imenovanih pijač,  kozarec za kozarcem, ko¬
likor jih va-nj more. Dostikrat se mu vzdigne
potem že samo, če pa ne, naj si šegače še gerlo.

Posebno pa je pri posamnih strupeninah tako¬
le ravnati.

2. Ostrupenje ali zavdanje z razjedljivimi

248

kislinami. Zavdani pije zaporedoma več ko-
zarcov vode, v ktero se denete 1 ali 2  žljici
magnezije  ali ubije par jajic,  ali pa pije s
kredo  zmešane vode, mjilnice  (zajfnice) ali
mleka, man d el j novega mleka;  to nekako
zveže kislino, posebno jo pa stanjša, in stanj¬
šana kislina se izbljuje potem.

3. Ostrupenje ali zavdanje z luga s timi
rečmi.  Tu se dajajo z vodo mešane kis¬
line  piti, kakor: j e si h z vodo mešan, kisli z
vodo mešani jagodni sok,  med tem pa tudi
mleka, man d elj n o v ega mleka, olja  in
skusi naj se napraviti berž berž bljuvanje.

4. Ostrupenje ali zavdanje z mišnico.  Na¬
pravi naj se koj bljuvanje,  pa večkrat, in da
naj se obilo piti vode z železno  rij(5 me¬
šane, magnezije  z vodo, mlačne vode,
olja,  in napravi naj se, če se samo ne vzdigne,
bljuvanje, kakor je bilo že rečeno.

5. Ostrupenje z zelenini volkom  (Tirun-
span) in drugimi koti o vinami. Tit se je
varovati vsake kisle pijače,  in skerbeti
je le za večkratno bljuvanje,  ktero se pod¬
pira z obilim pitjem vode z jajcovim  belja¬
kom, c okrove vode, magnezije  z vodo,
mleka, siratke, goveje j u he in žl ezastih
pij ač.

Enako  se ravna, kader si kdo zavda ali
se mu zavda z izdelki živega srebra  in z
drugimi strupenimi kovinami.

6. Ostrupenja z ras tl j i n a m i ali žival  m i.
Tu sem se štejejo gobe, gljive, gnjileče
meso, gnjile klobase, gnjil sir, španj-
ske muhe, turški mak, trobelika, stru-

249

peni oreh, »aperstek, volčja jagoda,
zobnik itd. Tudi kader človek kaj tacega po-
užije, je skerbeti, de berž ko berž in več¬
krat izbljuje. Zavoljo tega je treba  gerlo
šegetati in obilo  mlačne vode, žlezastih,
oljnatih pijač, vmes pa od časa do časa
čer n ega, gorkega kafeta piti, posebno pri
zavdanji po gobah.

Na  š panjske muhe, na iz njih narejeno
omako (tinkturo),  na  gnjile klobase in na
gnjil sir pa olja in oljnatih pijač dajati,
je šk o dlj iv o.

Če človek, kteri si je zavdal ali kteremu je
bilo zavdano, orne dlj uje ali je omamljen,  se
poliva z mer zlo vodo, na glavo se pa
pokladajo v merzli vodi zmočene rute; če pa
slabo sope ali sopsti neha, je ravnati, kakor je
bilo pri zmerznjencih pod 9, 10 in 11 rečeno.

Kako gre od strele udarjeniga oživljati?

1) Taciga je treba hitro iz zagatniga zraka,
če je v hiši, na prosto, zdravo sapo pernesti,
mu obleko izsleči, in ga z vodo pokropiti. 2) Je
treba skozi usta ali pa nosnice sape va-nj pi¬
hati, tode ne presilno, le polagama in malo; pa
tudi iz njega škodljivi puh vleči; pihalnik je za
to nar bolji. Tudi je dobro trebuh in persi proti
zgornjimu koncu nekoliko vtiskati, de se pljuča
zagibljejo, puh od njih gre, in čista sapa va-nj
šine. 3) S suhim pertam, ali pa v žganji omo-
čenim, po trebuhu in persih dergniti, po dlanih
in podplatih pa s kako ščetjo ali kertačico; tode
spet ne presilno. 4) Jamo je treba skopati, do

41 **

250

vratu ga va-njo položiti, in ga dva ali tri perste
na debelo s perstjo zasuti; ali pa če je kaki gnojin
kup bolj pri rokah, ga va-nj ravno tako globoko
pokopati, glava mora iz njega moleti, tako naj
leži eno uro, ali pa še delj; obraz se mu mora
med tem neprenehama z vodo polivati. 5) Kader
se prebudi, ga je treba v posteljo prenesti, pridno
ga dergniti, in ojesihane vode mu v usta dajati.

Kako ravnati s clovekam, od strnpene kače pičenim?

Novice tretjiga tečaja 1845, v listih 18, 23
in 24 , so več koristnih pomočkov svetovale, kako
je od strupene kače pičenim ventovati. Vošiti je,
de bi ti pomočki ljudem še bolj znani bili, kakor
so 5  toraj jih tudi jez tukaj ob kratkim povem.

Posebno dober pomoček, od kače pičenimu
ventati, je neko zeliše, ki se mu po latinsko
astramontana, po nemško pa sparriger ali knorp-
liger Alant pravi, po slovensko pa bi se mu
morde, če še svojiga imena nima, kačja srnert
reklo. Dobro bi bilo, ako bi to grozno koristno
zeliše vsi poznali, de bi se ga ob času potrebe
poslužiti mogli. To zeliše raste naravnost na
kviško do visokosti dveh pedi 5  na tankih, nekoli¬
ko kosmatih stiblicah ima v primeri enako perji-
če, kakor kastaničevje, samo s tem razločkam,
de se ob krajih majčkini zobčiki vidijo; cvete o
malim in velikim serpanu z rumeno rožico, ktera
sedi na verhu vsake štiblice, kakor dvajsetica ve¬
lika, in je roži, ki ji „govejsko oko“ pravijo,
nekoliko enaka; toraj so jo nekteri z „govejskim
očesam“ zmešali. Duha nima to zeliše nič po-
sebniga; korenina je zoperno grenka; raste med

251

germovjem, kamnjem, pri mejah, na gričih in
dolinah na več krajih naše dežele, na priliko v
Ipavi, na Rebernici, v Kočevji, na Vrem-
šici, na Krasu, okoli Monfalkona,  na Ter-
žaškim  itd. Kdor to koristno zeliše poznati in
si ga za potrebo nabrati želi, kjer raste, naj si
ga od taciga pokazati da, kteri ga dobro pozna.

Raba tega zeliša zoper kačji strup je ta le:
Kader to zeliše cvete, se odreže nad korenino in
nabere. Nabrano zeliše se mora tako dolgo v
vodi kuhati, in večkrat premešati, de se zgornja
koža ali skorja od stebla odluši. Potem se do¬
bro ožme in preč verže, voda naj pa v piskru
zopet pri ognji tako dolgo stoji in vre, de se
vsi prazni deli izkade, de sama gošava v podobi
rujaviga mazila v piskru ostane, ktero mazilo iz-
leček iz astramontane ali kačje smerti imenujejo.
— Ta izleček se potem za potrebo ohrani in se
tako le porabi: Ko ste le kake dve uri po vgrizu
pretekle, pomaži z njim rano pičeniga človeka,
in mu daj eno majhno žljico tega izlečka, de ga
povžije. — Če je pa po vgrizu več ur ali dni
preteklo, se mora rana pervi in drugi dan enmalo
razrezati, in potem z izlečkam od zunaj in zno¬
traj na imenovano vižo ravnati. Ravno tako se
s pičeno živino ravna, kteri se pa mora vselej rana
razrezati, in izlečka dvakrat več dati, kakor člo¬
veku.

Ko bi izlečka pri rokah ne bilo, je tudi do¬
bro, če se dene ena pest tega zeliša v maslicu
vode skozi četertinko ure kuhat. Odcejeno vodo
naj pičeni človek na dva pota popije; prekuhano
zeliše naj pa na rano položi.

Kdor pa tega izlečka nima, mora po na-

252

vodilu visoko učeniga gospoda Dr. Blehveisa tako
ravnati: Strup se mora iz rane odpraviti, de se
kri ne zasede: to je perva in nar poglavitniši reč.
Zatorej se mora strup urno iz rane izmiti; nikdar
pa ne, posebno če je kača globokeji svoje zobe
pod kožo zasadila, se ne sme iz rane izbrisovati,
ker bi se po takim ravnanji strup utegnil še bolj
v rano spraviti.

Če je koža od zob strupene kače le malo
oprasnjena, in ne globoko ranjena, je nar boljši
pomoček: 1) de pičeni človek s svojo vodo (jseav-
nico) rano dobro splakne, ali pa de mu kak drugi
človek to stori. Če je pa navadna voda pri ro¬
kah, je tudi prav, z njo rano zmiti; tode pre-
merzla voda za to ni dobra, ker rano vkup stis¬
ne, in se potem strup v ranjeni luknjici lahko za¬
sede. Ko je rana na to vižo izprana, je 2 )  sker-
beti, de kri, kolikor je mogoče, iz rane izteče,
in se potem takim strup do čistiga iz života spravi.
Zatorej se mora kri iz pičeniga uda, kolikor je
mogoče, iztiskati ali izžemati. Pri tem opravilu
je pa treba vediti, de kri po žilah iz vsih udov
nazaj k sercu teče, zatoraj se mora pičen ud
vselej zgorej nad rano stiskati, nikoli pa spodej
pod rano. Nad rano, ali zgorej rane pa je to,
kar je bližej pri sercu. Ko na to vižo ud stiska¬
mo doli proti rani , ali izžemamo, se bo kri iz
rane cedila in z njo strup odpravil. De kri iz rane
še bolj teče, se pičen ud nekoliko časa (kakih 5
minut) v gorki vodi deržf.

Ko bi pa bila serdita kača svoje strupene
zobe bolj globoko v kožo zasadila, je treba rano,
ko je na imenovano vižo zmita bila, s kakim oj-
strim nožem še enmalo bolj razparati, de se

233

ostrupnjena kri nikjer ne zasede, ampak ložej ven
teče. Globokeje pa ko poldrugo čerto (linijo) ni
treba rane nikoli predreti, ker po storjenih skušnjah
gad svojih zob globokeje pod kožo vbosti ne more.

Dober pomoček v sili je tudi, strup iz rane
berž, ko je kača pičila, z ustmi izsesati in iz¬
pljuniti; zakaj kačji strup človeku celo nič ne škodje,
če le ne pride v ranjeno kožo. Pri sesanji se
mora le na to paziti, de žnabli in usta nikjer niso
ranjeni ali razpokani , de jih strup ne oskruni.

Ko je strup potem takim na eno ali drugo
vižo odpravljen, je pa še potreba, de se ostrup-
njena rana izžge, in strup do dobriga pokonča,
kar se takole stori: Vlij kake kapljice hudičeviga
olja (Vitriolohl) ali salmijakovca (Salmiakgeist)
na rano; ali poštupaj rano s smodnikam (jmlfram),
in ga sožgi; ali vzemi razbeljeno železno iglico
ali kak žebelj, ali pa živo oglje. in celo rano
z njim dobro ožgi. To storivši, pomaži celi ud
z lanenim ali pa laškim oljem in ga nekoliko časa
nad žerjavco derži, de se prisad uda ne prime.
— Dobro je tudi razim tega pičenimu človeku
bezgoviga čaja ( tč ) piti dati, kterimu se po sta¬
rosti človeka kake 3,5,8,  10 kapljic salmija¬
kovca pridene, toliko žljic čaja se mora vzeti, in
to vsako uro skozi celi dan ponavljati.

S tem ravnanjem bote storili, kar je nar
bolje, dokler vam zdravnik, po kteriga brez za¬
mude pošljite, na pomoč ne pride.

Kako je takim pomagati, ki jih božjast meče, in
unim, ki v omedlevco padejo?

1. Taciga sromaka, ki ga božjast meče, je
treba vjefi, de z glavo v kak zid, steno i. t. d.

254

ne telebi, de se ne poškodova. Če ga v kaki
hiši, cerkvi, kjer je veliko ljudi, verze, ga je
treba ven na čisti zrak (na frišni luft) nesti, ga
pa lepo kam položiti, de je glava nekoliko više
od druziga života; obleko, če ga kje tiši in duši,
mu berž odpeti in odvezati 5  če brado in usta vije
in krivi, ali z zobmi škriplje se mu kak klinček
ali kos usnja med zobe dene, de si jezika ne
zgrize. Potem se toliko počaka, de bolezen mine
in de srornak sam k sebi pride. Grozno nevarno
pa je, božjastniga človeka s vodo polivati, palce
mu narazen vleči, in ga tako terdo deržati, ali
na-nj se vleči, de se celo' ganiti in dihati ne more.
Tako neumno ravnanje ima veliko škodljivih na¬
sledkov: palci se mu pretegnejo in raztergajo, lahko
mutec postane, božji žlak ga zadene, naglo uinerje.
Le samo toliko ga je treba deržati, de se kaj
ne pobije, in kam ne zvali.

2.  Takimu, ki omedli, boš nar hitrejši ta¬
kole pomagal: Nesi ga hitro na čisti zrak, od¬
pili mu obleko, če ga kje tiši, zaženi mu precej
z močjo eno periše vode v obraz, dergni mu
čelo, sence in roke s hudim jesiham, pomoli mu
kaj silno dišečiga pod nos, postavim, jelenovca,
salmijakovca i. t. d.

Vse to sem spisal le samo tistim v poduk,
ki v sili ne vedo, kam bi se djali, kaj bi počeli;
ki v pervi sili ali le samo z rokami sklepajo, ali
pa kaj taciga store, kar je željenimu namenu na¬
ravnost nasproti, dokler še zdravnika k pomoči
ni, po kteriga svetu in ukazu je potem ravnati.


355

Semnji na Kranjskim.

Op o m b a. Ce bi kak semenj utegnil na nedeljo ali zapovedan
praznik pasti, bo pa pervi dan po nedelji ali po prazniku.

Per s. Antonu na Zdenski Rebri, v poudeljik po tihi
nedelji; na sv. Antona P., to je, 13. rožnicveta, in
na sv. Aleša, ali 17. maliserpana.

V Bistrici na Dolenskem  v Trebniškim kantonu za ži¬

vino in blago na sv. Roka dan in v poudeljik pred
sv. Lukežem.

V Bistrici  (v Premsk. kom.}, v pondeljik po sv. Jurji in

v pondeljik po svetim Martinu.

Na Blokah,  v pondeljik po presvetim Jezusovim imenu,
in na dan sv. Mihela.

V Bohinju na Bistrici  na kresni dan (24. dan rožnika);

na sv. Miklavža dan (6. grudna); na Bitnjah  26.
dan maliserpana, to je na sv. Ane dan.

V Bruniku,  na cvetni petek, in 13. rožnicveta.

V Bučki,  24. svečana; na sv. Marka ali 25. malitravna;

v pondeljik pred krešam; v pondeljik pred sv. Mihelam,
in na sv. Martina dan.

V Cerknici  na dan sv. Matija; četerti pondeljik po ve¬

liki noči; na dan sv. Ane, in vsih vernih duš.

V Černemlji,  vsaki torek po vsih kvaternih nedeljah;

veliki torek; v torek po ss. apost. Petru in Pavlu, in
v torek po ss. apost. Simonu in .Judu.

V Centim Verhu,  na dan sv. Jurja, in v pondeljik po

malim Šmarnu.

V Češnji  c ah,  v torek po veliki noči; 24. rožnicveta,

in 28. kozoperska.

V Dobernčah,  21. malitravna; 4. velikitravna in 7.

maliserpana.

Na Dobravi,  14. svečana; v pondeljik po cvetni nedelji
in 29. velikiserpana.

V D o 1 j i h, na sv. Boštjana ali 20. prosenca; v pondeljik

po tretji nedelji po veliki noči; po nedelji pred sv.
Lorencara in na dan sv. Mihela, to je, 29. kimovca.

256

Pri sv. Gothardu, na cvetni petek; 5. in 25. veliki-
travna in 2. maliserpana.

V Grahovim,  na sv. Polone ali 9. svečana, in na sv.

Rudolfa, aii 17. malitravna.

V Gr osupli  m,  25. malitravna in 29. kimovca.

V Hoteni ožah,  v petek pred cvetno nedeljo, in 18.

rožnicveta.

V Idrii,  16. velikitravna, 21. kimovca, 15. kozoper-

ska , 11. listopada in 4. grudna.

V [ d r i i (spodnji, ali per fari), 3. velikitravna in v pon-

deljik po roženkranski nedelji.

Na Igu,  27. svečana; 20. sušca; drugi pondeljik po
veliki noči, pervi četertik po binkoštih; na dan sv.
Lorenca in sv. Martina.

V Ipavi,  pustni pondeljik; velikonočni torek; v pondeljik

po angeljski nedelji, in 28. kozoperska.

V Kamni Gorici,  na dan sv. Lorenca in sv. Barbare.

V Kamniku,  20. prosenca; 17. sušca; 9. rožnicveta;

24. velikiserpana, 25. kozoperska; in 4. grudna.

Na Kerki poleg  Z a ti  čin  e,  v pondeljik po svetih
3 Kraljih; v pondeljik po beli nedelji; 5. velikiser¬
pana; 27. kimovca; in v pondeljik po roženkranski
nedelji.

V Kerškim za Savo,  3. svečana; 18. sušea; pustni

pondeljik; na dan sv. Florjana; 2. velikiserpana; v
pondeljik po sv. Lukežu, in na dan sv. Katarine.

V Kostanjevci,  tihi pondeljik; v pondeljik po sv. Jakobu

in po sv. Mihelu, in kvaterni pondeljik v adventu.

V Kotridežu,  na dan sv. Jurja; v torek po veliki noči,

in na dan sv. Jošta , ali 10. rožnicveta.

V Kočevji,  20. prosenca; 4. velikitravna; 15. rožni¬

cveta; 25. maliserpana; 30. kimovca in 31. grudna.

V Kranji,  25. malitravna, 1. velikiserpana; 21, kimovca;

18. kozoperska, in 11. listopada.

V Krajnski Gori  v pondeljik po cerkvenim žegnanji.

V Kropi,  na dan sv. Margarete in sv. Lenarta.

V Lašičah,  v pondeljik pred sv. Matijam, če je pa sv.

Matija v pondeljik, je semenj poprejšnji pondeljik, in
pervi dan po malim Šmarnu.

257

V Leskovcu, v poadeijik pred sv. Jurjem, in 14. veli-

kiserpana.

V Litii,  v pondeljik po četerti nedelji v postu; na dan

sv. Florjana; v pondeljik po sv. Telesu; v pondeljik
po sv. Mihelu in po sv. Miklavžu.

V Ljubljani,  pervi semenj se prične tretji pon¬

deljik po sv. treh kraljih; drugi, pervi
pondeljik mesca maj ni k a; tretji, v ponde-
1 j k po prazniku ss, Petra in Pavla; četerti,
v pondeljik po malim šmarnu in peti, v
pondeljik po sv. Leopoldu.

Vsaki teh sejmov terpi od pondeljka in se konča v
sahoto. Ce bi pa v pondeljik, ki je za semenj od¬
ločen, praznik bil, takrat se semenj v torek po praz¬
niku prične in tudi v saboto jenja.

V Logatcu  (spodnjim}, na dan sv. Gregorja ali 13. sušca.

V Logatcu  (zgornjim}, v petek po Kristusovim vnebo¬

hodu; roženkranski pondeljik, in na dan sv. Lucije.

V Loki,  17. sušca; 34. malitravna; binko.štui torek;

25. maliserpana; 24. velikiserpana; 29. kimovca, in
25. listopada.

Na Loki  (veliki pri Trebuhu}; na dan sv. Jakoba in sv.
Pankracija.

V Ložu,  na dan sv. Florjana; sv. Roka, in svetih apost.

Simona in Juda.

V Lukovki,  16. velikitravna, in v pondeljik po sv. Jakobu.

V Luk ovci,  3. svečana; 26. sušca; 27. malitravna;

9. kimovca, in 18. kozoperska. „

Pri sv. Mahorji,  v Moravski srenji, tretji dan po sv.

Jederti, predbinkoštni torek in pervi dan maliserpana.
Na tnali Gori,  25. velikitravna.

V Mart in ji vasi,  na dan sv. Miklavža.

V Matenji vasi,  na kres. dan ali 24. rožnicveta.

V Mengšu,  na dan sv. Polone; sv. Jederti; sv. Urbana;

sv. Mihela; sv. Lenarta in sv. Lucije.

V Metliki,  v torek po svetih 3 Kraljih; po svečnici;

po sv. Jožefu; po beli nedelji; po binkošlih; po sv.
Margareti; po velikim Šmarnu; po sv. Mihelu; po sv.
Martinu, iri po sv. Miklavžu.

Na Mirni,  na kres. dan in vsih vernih duš.

258

V Mirili Peči, pervi dan po sv. Jožefu; po sv. Kocjana;

po sv. Petru in Pavlu, in po sv. Mihelu.

V Mišjim dolu,  13. grudna.

V Mojstrani,  na dan sv. Klemena.

V Mokronogu,  v saboto pred tiho nedeljo; v saboto pred

sv. Jernejem; na dan ss. apost. Simona in Juda, in
36. sušca.

V Moravčah,  na dan sv. Matija; na veliki pondeljik;

16. velikitravna; na sv. Alojzja in sv. Martina.

V Motniku,  13. svečana; tretji pondeljik v postu; 33.

malitravna; 3. rožnicveta, in v sredo po roženkran-
ski nedelji.

V Novim Mestu,  v torek po sv. Antonu pušavniku; v

torek pred sv. Jurjem; v torek po sv. Jerneji, v torek
po sv. Lukežu, in pervi torek v adventu.

V Planini,  na dan sv. Jurja; sv. Marjete; sv. Roka,

in sv. Andreja.

V Podvelbu,  (Uol v Ipavski komisu) na sv. Urbana dan,

če je pa sv. Urban v nedeljo, bo semenj v pondeljik,
in v kvaterni četertek v jeseni za živino.

V Polhovim Gradcu,  v pondeljik po sredopostui ne¬

delji in v pondeljik, kvaterni teden kimovca.

V Polšnjeku,  v pondeljik po svetim Urhu.

V P o s t o j n i, v pondeljik po Kristusovim vnebohodu ; na dan

sv. Jerneja; sv. Lukeža, in sv. Frančiška Ksaverja.

V Radečah,  pervi pondeljik v postu; v pondeljik pred

sv. Jurjem; pred ss. apost. Petram in Pavlam ta dan;
na sv. Tilna dan; v pondeljik po sv. Martinu, in na
dan sv. Janeza aposteljna in evangelista.

V Radohovi Vasi,  3. prosenca; pustni pondeljik; v pon¬

deljik pred sv. Urbanam, in pred sv. Lukam.

V Radoljci,  na dan sv. Gregorja z blagam, živinski pa

na dan sv. Jurja; binkoštui torek in na dan sv. Ane
z blagam, živinski pa na dan ss. apost. Simona in
Juda; na dan sv. Lucije z blagam.

V R a z d e r t i m, na Notranjskim, na sv. Martina in sv.

Valentina dan.

V Ribnici,  3. prosenca; v pondeljik po beli nedelji; na

kres.; v pondeljik po porcijunkli; in na dan sv. Matevža.

V Rovtah,  v pondeljik po tihi nedelji; na kres.; na dan

sv. Lorenca in sv. Mihela.

259

V Senožečah, v četertek po binkoštih; in v pondeljik

po kvaterni nedelji kimovca.

Na S k ar uči ni, za blago in živino na dan sv. Helene,
to je, 15. dan malitravna, o sv., Tilnu, to je, 1. dan
kimovca, o sv. Širnnu in Judežu, to je, 28. dan
kozoperska.

Na Sla n čn j im Verhu,  v pondeljik po sv. Urhu.

Na S1 a p i m , pervi pondeljik pred veliko nočjo, in pa 22.
dan listopada.

V Soderšici,  v pondeljik pred sv. Gregorjem; na dan

sv. Magdalene, in sv. Terezje.

V Sorici,  na dan ss. apost. Filipa in Jakoba; in sv.

Lukeža.

V Svibnim,  1. in 25. velikitravna.

V Šent-Jerneji,  pondeljik po presv. Trojici; na dan

sv. Jerneja, in v pondeljik po vsih vernih dušah.

V Sent-Jurji  per Ponoviču, 25. malitravna in 1.

kimovca.

V Šent-Jur  ji  per Svibni, na dan sv. Marka in na kres.

V Šent-Lampertu,  14. svečana; 25. velikitravna,

in 17. kimovca.

V Šent-Lorencu  pri Temenci, na dan sv. Lorenca,

in sv. Klemena.

V Šent-Vidu  na Blokah, v pondeljik po sv. Gregorji;

po sv. Vidu, in po sv. Jerneji.

V Šent-Vidu  nad Ipavo, cvetni petek; 15. rožnicveta,

in 14. velikiserpana.

V Šent-Vidu  pri Zatičini, v sredo po veliki noči; v

torek po binkoštih; 15. rožnicveta; v pondeljik po ma¬
lim Šmarnu, in v pondeljik po roženkranski nedelji.

V Šmarji,  na dan sv. lVoka.

V Šmartnim  pri I.itii, na dan sv. Jakoba, in sv. Martina.

V Šturji,  1. svečana; v pondeljik po beli nedelji, in

sredo po roženkranski nedelji.

V T e r j a k u, na dan sv. Gregorja, in sv. Andreja.

V Ternovim  (Premsk. kom.), v pondeljik po ss. 3 Kraljih,

in v pondeljik po ss. apost. Petru in Pavlu.

V Teržišu,  v pondeljik v križevim tednu; v pondeljik

po presv. Trojici, in 23. rožnicveta.

V Teržiču,  18. sušca; 16. velikitravna; 26. rožni¬

cveta; 30. listopada, in 21. grudna.

260

V Toplicah je 1. semenj v četertek po sv. Matiju, 2.

v četertek po svetim Florjanu, 3. v četertek pred
velikim Šmarnom in 4. v četertek po roženkranski ne¬
delji. Ako pa sv. Matija ali sv. Florijan na četertek
pade bo semenj v petek.

V Toplicah,  21. prosenca; 16. velikiserpana, in 21.

kozoperska.

Na Travi,  na dan ss. apost. Filipa in Jakoba; v poude-
Ijift po sv. Urhu , in na dan sv. Lorenca.

V Trebni  m,  13. rožnicveta, na dan sv. Marjete, in sv.

Roka.

Na Uncu,  na sv. Antona pušavnika dan in pervi dan
mesca sušca; če bi znala pa sejma na nedeljo ali
praznik pasti, bo semenj pervi delavnik potem.

Na Vačah,  v pondeljik po beli nedelji; v torek po
presv. Trojici; na dan sv. Roka, in sv. Andreja.

Na Verhniki,  kvaterni pondeljik v postu; v torek po
veliki noči; križev pondeljik, v pondeljik po presv.
Trojici; na dan sv. Jakoba; sv. Lenarla, in sv. Ja¬
neza aposteljna in evangelista.

Na v e 1 ki m Gabru,  na dan sv. Urha.

V Ver h polji,  22. prosenca, in 9. rožnicveta.

Na veseli Gori,  na dan sv. Gregorja, in v saboto pred
malim Šmarnam.

V Višnji Gori,  osem dni pred pustam; vsaki pondeljik

po kvaternih nedeljah; v pondeljik po cvetni nedelji;
na dan sv. Janeza Kerstnika, sv. Ane, sv. Tilna, in
v pondeljik po vsili svetih.

V Zagorji,  9. svečana; 12. velikitravna; 29. rožni¬

cveta; 1. listopada, in 31. grudna.

V Žago  rji  na Notranjskim, v pondeljik po tihi nedelji,

binkoštni torek, v sredo po roženkranski nedelji in
kvaterni pondeljik v adventu.

V Zagurji,  17. prosenca; v pondeljik po cvetni nedelji;

binkoštni torek, in na dan sv. Martina.

V Za ti čini,  na veliki četertek, v pondeljik pred bin-

koštmi; na dan sv. Bernarda, in sv. Katarine.

V Zen užali,  13. grudna.

V Železnikih,  17. prosenca; 1. velikitravna; v pon¬

deljik po drugi nedelji po sv. Telesu; v pondeljik po
roženkranski nedelji, in 30. listopada.

261

V Žerovinci, v pondeljik po ss. 3 Kraljih, in 14. svečana.

V Žir eh, sredpostno sredo; 24. maliserpana, in Sl.

kozoperska.

V Zubnim,  na dan sv. Malija, in sv. Uršule.

V Zuženberku,  na dan sv. Blaža; sv. Jederti; cvetno

saboto; na sv. Jurja; v petek po Kristusovim vnebo¬
hodu ; na sv. Primaža; 14. kimovea; ss. apost. Simona
in Juda; in sv. Miklavža.

Sfa štajerskim.

V Ce/jiski kresii.

Opomba. Kjer je pridjano bi. kaže, de je semenj le •/,  blagam,
ž. pa pomeni, de je samo živinski; kjer pa ni nobeniga
znamnja, sta obadva semnja sknpej.

Prosenca.  20. pri sv. Mohorji blizo Podeetertke ž., 21.
na Teherjah. 22. v Mozirji. 25. v Sloven Gradcu.

Svečana.  14. v Sevnici ž., v Brežcah. 24. v Rogatcu,
na Laškim, v Bistrici. Pondeljik pred Svečnico v
Vojniku, pondeljik po sv. Matiju v Braslovčah.

Sušna. 1.  na Planini ž^, 10. v Kostrivnici ž., 12. pod
Rifnikam, 17. pod Cetertkam, 21. v Rogatcu, 24. v
Vitanji ž., 27. v Bistrici. Po oznanjenji d. M. dan
na Teherjah. Sredpostno saboto v Celji ž. Na dan
sedem žalosti M. d. v Bistrici bi. in v Braslovčah. Po
tihi nedelji v Podsredi. Pondeljik po tihi nedelji v Sev¬
nici ž. in v Sent-IIi per Velčji ž. Drugo, četerto
in šesto saboto v postu v Sloven-Gradcu ž. Cvetni
petek v Lemberku ž. Veliki četertik v Konjicah, na
Laškim, v Rajhenbergu ž.

Malitravna.  4. pri sv. Primažu blizo Blagovne. 24. v
Sent-Jurji pod Tabram, na Lašknim. 25. v Kostriv¬
nici ž. 26. v Kozjim. Velikonočni torek na Vranj-
skim bi.; v Ločah; pod Cetertkam ž.; v Šoštanji.
Drugi pondeljik po veliki noči v Rogatcu bi.; per sv.
Mohorji. Tretji pondeljik po veliki noči v Šent-Vidu
blizo sv. Eme ž. Tretjo sredo po veliki noči v Sevnici.

Velikitravna.  1. v Celji ž.; na Ljubnim bi.; v Veleji 4.
pod Rifnikam; v Bistrici. 5. pod Tabram. 8. na Polji.
11. pod Rifnikam. 12. na Teherjah; v Sloven-Gradcu;

262

v Lemberku na Planini ž. 16. v Vojniku; v gornji
Šušici bi. 22. v Lokah; v Olimii ž. 25. v Rogatcu.
Pondeljik po sv. Florjanu v Brežcah. Križevi pondeljik
v Veleji, v Rogatcu bi. Križevo sredo v Braslovčah.
Pondeljik pred binkoštmi v Olimii ž.; v Rajhenbergu
ž. binkoštno saboto v Podsredi ž.

Roinicveta.  8. v Lemberku ž. 9. pri sv. Primažu; v
Pilštanu. 13. v Gočah; v Šent-Janži per Traberci
bi.; v Brešcah; v Rogatcu. 15. v Celji bi.; v Mo-
zirji bi.; v Kostrivnici ž.; v Planini ž. 22. v Sevuici
ž.; v Šoštanji. 24. v Konjicah; v Podsredi v Zetalih;
na Laškim; v Selit-Jurji pod Tabram. 30. v Rajhen¬
bergu; v Olimii ž. Binkoštni torek per sv. Emi ž.;
na Laškim. Pondeljik po sv. Telesu v Zavci bi. Pet¬
najsti dan po binkoštih na Tinskim bi. Deveti dan po
drugi kvaterni nedelji v Rajhenbergu ž.

Maliserpana.  2. na Tinskim. 12. v Rogatcu; v Šoštanji.
13. na Planini ž. 15. pri sveti Rozalii. 20. v Vitajni
ž. 22. per sv. Mohorji ž. 25. v Kozjim; v Zetalih
ž.; v Zavci bi.; v Bistrici. 26 pri sv. Ani na Te-
herjah. 30. v Kostrivnici ž. Pondeljik po sv. Urhu v
Lemberku.

Veliki* er p an a.  4. v Šent-Ui per Veleji ž. 5. v Lember¬
ku ž. 10. v Celji ž., pod Cetertkam; v Brežcah;
v Sloven - Gradcu. 16. v Mozirji. 17. v Pilštanu. 24.
v Rogatcu; v Bistrici; v Veleji. 28. v Celji bi. Pon¬
deljik po velikim Šmarnu v Zetalih ž.

Kimovca.  1 . v Šent-lli ž., v Lemberku ž. 4. pri sv.
Rozalii. 7. v Kozjim; 14. v Rogatcu. 21. v Podsredi,
na Laškim. 24. v Bistrici. 29. v Pilštanu; Šoštanji.
Pondeljik po angeljski nedelji na Tinskim bi. Pondeljik
pred malo mašo v Mozirji. Pondeljik po sladkim imenu
M. d. v Šent-Janži per Taberci bi. Pondeljik po
drugi nedelji tega mesca v Lokah. Pondeljik pred sv.
Matevžam v Braslovčah.

Listopada.  3. v Konjicah bi. 6. v Brežcah. 11. per sv.
Mohorji ž.; na Laškim. 19. v Podsredi; na Ljubnim
bi.; v Sloven-Gradcu. 21. pod Cetertkam; v Šent-
Jurji pod Tabram. 30. v Celji; v gornji Šušici bi.;
v Rogatcu.

263

Grudna.  3. na Planini ž.; 4. na Polji. 21. na Laškim.
V saboto pred božicam v Brežcah.

V P on k vi na sv, Valentina dan, to je: 14. dan svečana,

četerti pondeljik po veliki noči, in pa v saboto pred
sv. Martinam.

V Vojniku  poleg Celja je 1. semenj v pondeljik po beli

nedelji; 2.  na sv. Urbana dan; 3. na dan pred malo
mašo, to je: 7  dan kimovca. in 4. na sv. Lukeža dan.
Na Vranskim  v sredo po veliki noči.

V Žavcu,  1. semenj je: 14. svečana, to je, na sv.

Valentina dan; 2. 29.  velikiserpana, to je: na dan
sv. Janeza Obglav.; 3, pa 4. dan kozoperska ali na
sv. Frančiška Ksaverija dan.

V Marburski kresu in v Radgoni

(Gradčke kresije), kar je slovenskiga.

Prosenca.  20. v Šent-Andrežu 26. v Marburgu ž., v
saboto pred Svečnico pa bi. Na 4. pondeljik po bo¬
žiču v Mareubergu bi.

Svečana.  V kvalerni torek v Ljudrnirku (Luttenberg)
ž. 14 dni pred pustam v Radgoni.

Sušca.  18. na Ptujski gori ž.

Malitravna.  V pondeljik pred cvetno nedeljo v Maren-
bergu. V  petek pred cvet. ned. v Ormožu. Na ve¬
likonočni torek v Nutah; na Ptujski gori ž.; v Lu¬
čah bi.; v Ljudrnirku. Na beli pondeljik pri sv. Lenartu
v Goricah ž. 23. v Kaniži Ptujskim predmestji ž.;
v Ptuji; pri sv. Jurji pri Svičini.

Velikitravna.  1. pri sv. Roku zraven Ptuja ž., v Mutah;

3. v Selnici ž.; 4. pri sv. Trojici v Goricah bi.; kva-
terni torek v Ljudrnirku ž. V binkoštni torek v Lu¬
čah; v Mareubergu; v Radgoni.

Rožnicveta.  15. pri sv. Vidu pod Ptujem ž. 24. pri sv.
Lenartu v Goricah ž.

Maliserpana. 2.  na Ptujski gori ž. 3. v Marburgu ž.;

4. pa bi. 8. pri sv. .Jurji pri Svičini ž.; na Aleševo
v Mutah. V pondeljik po sv. Jakobu v Ormožu.

Velikiserpana. 2.  pri sv. Lenartu v Goricah ž. 5. na
Ptuji. 10. v Radgoni. Na sv. Lovrenca dan v Lučah.

264

16. pri sv. Rokuj pri Ptuji ž.; pri sv. Trojici v Go¬
ricah bi. in tako 28. Na sv. Janez. Obglavj. v Mutah.

Kimovca.  6. pri sv. Vidu pod Ptujem ž. Y T  saboto in pon-
deljik po mali Maši bi., in v četertek po tej ž.;
v Resah. Na kvaterni torek v l.judmirku ž. 21. pri
sv. Trojici v Goricah bi.; v Lučah. 29. v Maren-
bergu.

Kozoperaka.  18. v Marburgu ž., in v saboto po sv.
Luku bi.

Listopada.  6. v Selnici bi.; pri sv. Vidu pod Ptujem ž.;
pri sv. Lenartu v Goricah ž. 11. v Ormožu. 15. v
Radgoni 25. na Ptuji. 30. pri sv. Andreji.

Grudna.  Na sv. Miklavža dan v Lučah bi.; v kvaterni
torek v Ljudmirku ž.

Mazalo«

Stran

Predgovor k tretjimu natisu stoletne pratike . . 5

Zlaganje podobe, ki je pred naslovam ali nadpisam

teh bukev.7

g. 1. Leto in pratika.9

g. 3. Kako se da zvediti, ali je to in uno leto na¬
vadno ali prestopno.13

§. 3. Casniški krogi.14

g. 4. Kaj je rimska obrestna številka, ali napovedni

krog, in kako se najde.15

g. 5. Kaj je lunini krog in zlata številka, in kako

se da najti.16

{j. 6. Kaj je solnčni krog, in kako je najti . . 17

g. 7. Kaj je nedeljska čerka, in kako se najde . 18

g. 8. Kaj je lunino kazalo (epakta), in kako se

najde. 22

g. 9. Kdaj je velika noč praznovati ....  36

g. 10. Kako se velikonočni šip ali polnaluna in ve¬
likonočni praznik najde.38

g. 11. Kako se z epaktami mlaj daniga mesca in

druge spremembe lune najdejo ....  33

g. 13. Epakte ali lunine kazala na vse dni v mescih 34

g. 13. Kako se pratika nareja.40

g. 14. I. Prestopni prazniki in drugi spominja vredni

dnevi.  . 41

II. Včasih prestopni prazniki ....  44

III. Neprestopni prazniki:

a) Zdaj zapovedani.45

b) Le v posamesnih deželah zapovedani

prazniki.46

c) Nekdaj zapovedani prazniki, zdaj pa

delovniki.48

g. 15. Neprestopni prazniki leta.50

Stran

§. 16, Nedeljski evangelij.56

Evangelij ob zapovedanih praznikih . . 69

Od planetov.

§. 17. Od sedemletne raznosti vremena ... 74

§. 18. Popisovanje sedmerih letnih planetov ali sed¬
merih premičnic:

I. premičnica — Saturn ....  76

II. premičnica —- Jupiter ....  79

III. premičnica — Mars ....  81

IV. premičnica —• Solnce ....  83

V. premičnica — Venera . . . . 86

VI. premičnica — Merkuri ....  89

VII. premičnica — Luna.91

§. 20. Kako je zvediti, kteri zmed planetov vlada . 94

Tabla 1.

Letna lastnija devetnajstima stoletja . . 96

Tabla II.

§. 21 .  Velikonočni šipi in velikonočni prazniki de¬
vetnajstima stoletja.  100

Tabla III.

§. 22 ,  Prestopni prazniki in dnevi pred veliko nočjo

v devetnajstim stoletji ......  10S

Tabla IV.

§. 23. Prestopni prazniki po veliki noči v devet¬
najstim stoletji.110

Tabla V.

g. 34. Kvatri v devetnajstim stoletji ,118

§. 35. Raba sprednjih peterih tablic ....  132

S. 26. Kaj pomenijo dvanajstere nebeške znamenja

v pratiki. 133

§. 27. Kako se najde stopnja v nebeškim znamenji,

v kteri je solnce vsakteriga dne . . . 136

Stran

§. 88. Poduk, kako se nareja solnčna ura na zidu 138
§. 39. Razgled urne ali časove različnosti . . .153
§. 30. Vidne mraknjenja solnca in lune devetnaj-

stiga stoletja.155

§. 31. Vremenost . . . . . . , . 159

Pregovori zastran vremena.

I. V prosencu.100

II. V svečanu ........  161

III. V sušcu.163

IV. V malitravnu.164

V. V velikitravnu.166

VI. V rožnicvetu.167

VII. V inaliserpanu.168

VIII. V velikiserpanu.169

IX. V kimovcu.170

X. V kozopersku .......  173

XI. V listopadu.173

XII. V grudnu.174

§. 33. Znamenja, iz klerik se na prihodnje vreme z

nekoliko gotovostjo sklepati da . . . . 176

I. Znamenja vremena ua človeku . . .176

II. Znamenja vremenosti na živalih . . . 177

III. Znamenja vremenosti ua druzih rečeh . 183

IV. Gotove znamenja vremenosti . . . 186

Podobšina

c. k. maršala, grofa Jožefa Radecki-ga v Ljubljani 189

Opravila za vsaki mesec.

I. V prosencu.191

II. V svečanu.193

III. V sušcu ........  193

IV. V malitravnu.194

V. V velikitravnu.• 195

VI. V rožnicvetu. • 197

VII. V inaliserpanu.198

VIII. V velikiserpanu ....••  199

IX. V kimovcu.200

X. V kozopersku 201

XI. V listopadu.

XII. V grudnu.

Cesarske postave za živinsko kupčijo ....
Zapoved zavolj oberanja gosenc in tičjega lova na

Kranjskim.

Poduk zdraviga se ohraniti, življenje si podaljšati in
v sili ga oteti.

I. Snažnost.

II. Obleka.

III. Staniča ali hiša.

IV. Hrana.

V. Pijača.

VI. Opravilo, sprehod, počitek, spanje .

VII. V čistim životu pokojno serce je po¬

sebna podloga terdniga zdravja in dol-
ziga prijetniga življenja ....

VIII. Tabak piti ali kaditi zdravju škodljiva

navada .

Kako je treba v bolezni ravnati .....
Poduk za take, kteri niso zdravniki, kako oživljati
dozdevnomertve in pomagati v naglih smertnih

nevarnostih.

Kako ravnati s takimi, ktere strela zadene .

Kako z utonjenci ravnati.

Kako ravnati s takimi, kteri se v škodljivim

zraku zaduše .

Kako z zmerznjeuci ravnati ....

Kako ravnati z zavdanimi.

Kako gre od strele udarjeniga oživljati .
Kako ravnati s človekam, od strupene kače

pičenim.

Kako je takim pomagati, ki jih božjast meče,
in unim, ki v omedlevco padejo
Semnji na Kranjskim . . ....

,, na Štajerskim . . . ;

*

'K*27.**y

Natisnil Jož. Rudolf Milic v Ljubljani.

Stran

301

303

304

309

313

314
316
318
330

333

334

338

331

333

337

337

339

341

343

347

349

350

353

355

361

/


^ ...o -- j -4 ,n.4 0

, J I v«, 1945