1.1. Pred vami so odredbe, ki jih predpi-
sujemo, da jih upoštevate pri `ivljenju v sa-
mostanu.
2. Glavni razlog, zaradi katerega ste se sploh
zbrali, je harmonièno ̀ ivljenje v tem domu;1 naj
bosta vaša duša in srce eno v Bogu.2
3. Ne govorite, da je kaj samo vaše, vse
naj bo skupno. Predstojnik naj vsem razdeli
hrano in obleko;3 ne vsem enako, vsi paè ni-
ste enako pri moèeh; vsakemu torej v skladu
z njegovimi potrebami. Tako namreè berete
v Apostolskih delih, da so imeli vse stvari
skupne in vsak je dobil toliko, kolikor je po-
treboval.4
4. Ko tisti, ki so v posvetnem `ivljenju kaj
posedovali, vstopijo v samostan, naj rade volje
`elijo, da bi to bilo skupno.
5. Tisti pa, ki niso imeli nièesar, naj v sa-
mostanu ne išèejo tistega, èesar `e zunaj niso
mogli imeti. Vendar jim je treba priskrbeti
vse, kar zahteva njihovo zdravje, pa èetudi je
revšèina, v kateri so `iveli prej, onemogoèala,
da bi našli celo najnujnejše. A naj ne mislijo,
da so sreèni samo zato, ker so našli `ive` in
oblaèila, ki jih prej niso mogli najti.
,*

6. In naj ne nosijo glav visoko, ker se dru-
`ijo z ljudmi, do katerih si zunaj niso upali
niti pristopiti. Paè pa naj imajo »srce kvišku«,
in naj ne pogrešajo zemeljske praznine,5 da
ne bodo postali samostani v korist bogatim
namesto revnim, èe bodo bogati tam poni-
`evani, revni pa se bodo napihovali.
7. Po drugi strani naj tisti, za katere se zdi,
da so v posvetnem `ivljenju kaj veljali,6 ne
gledajo zviška na svoje brate, ki so v to sveto
zvezo prišli iz revšèine. Bolj naj si prizadeva-
jo, da bi se proslavili z dru`enjem z revnimi
brati kot z ugledom bogatih staršev. Naj se
ne povzdigujejo, èe so skupnosti prispevali
kaj od svojega imetja, niti naj ne bodo zaradi
svojega bogastva, ker ga delijo s samostanom,
bolj ošabni, kot pa èe bi ga u`ivali v zuna-
njem posvetnem `ivljenju. Zares, vsak drug
greh je povezan z zagrešitvijo zlobnih dejanj,
Ko se je Avguštin leta 386 spreobrnil in bil leto zatem krš~en, se je odlo~il
`iveti v skupnosti s prijatelji; ta skupnost je vedno bolj dobivala znake samostanske
dru`ine, zlasti še ko so se vrnili v Afriko in je tam Avguštin postal duhovnik in
leta 395 škof. Skupnost je postala nekakšen kleriški samostan, ki je bil v oporo škofu
pri njegovem pastirskem poslanstvu. Ker je skupnost potrebovala za svoj obstoj pra-
vila, je Avguštin okrog leta 400 napisal Regulo oziroma Vodilo. ~eprav njegova
skupnost ni pre`ivela krize po vandalskih in arabskih vpadih, pa so si Avguštino-
vo besedilo, ki je najstarejše tovrstno besedilo na Zahodu, privzeli za svoje vodilo
obnovljeni avguštinci v 13. stoletju, dominikanci, premonstratenci in še nekaj dru-
gih redov in kongregacij; še danes si ga izbere in se po njem ravna kakšna novona-
stala skupnost (npr. The Community of Monks of Adoration iz leta 1984).
/
-0


%$
*7
 #
ošabnost pa pre`i celo v dobrih delih z na-
menom, da jih unièi. In kaj pomaga razsipa-
vati imetje z dajanjem ubogim, celo do mere,
da sam postaneš reven, ko nesreèna duša za-
radi tega s preziranjem bogastva postane še
bolj ošabna, kot pa je bila zaradi posedovanja
le-tega.7
8. Vsi torej `ivite enodušno in slo`no, drug
v drugem èastite Boga,8 èigar svetišèa ste postali.9
8	
2.1. Ne opustite molitev ob urah in èasih,
doloèenih za to.10
2. V molilnici naj ne dela nihèe nièesar
drugega kot tisto, èemur je prostor namenjen,
od koder tudi dobiva ime. Èe se morda naj-
dejo takšni, ki bi `eleli moliti tudi ob uri, ki
ni doloèena za to — v svojem prostem èasu,
naj jim ne bodo v napoto tisti, ki mislijo, da
se mora tam kaj drugega postoriti.
3. Ko slavite Boga s psalmi in himnami,
v srcih premišljujte to, kar prihaja na usta.
4. Pojte samo tisto, kar je predpisano za
petje; naj se torej ne poje tisto, kar ni temu
namenjeno.
 	
!
3.1. Svoje telo obvladujte s posti in odre-
kanji hrani ter pijaèi toliko, kolikor vam do-
pušèa zdravje. Kadar pa se kdo ne more po-
stiti, naj vendarle ne je zunaj obrokov, razen
èe je bolan.
2. Ko pristopate k mizi, brez hrupa in nas-
protovanj poslušajte, kar se vam v skladu z
navado bere, vse dokler ne vstanete od tam;
naj se ne hranijo samo vaša usta, tudi vaša
ušesa naj bodo laèna bo`je besede.11
9		 	! 	
3. Èe so tisti, ki so zaradi prejšnjega na-
èina `ivljenja obèutljivejšega zdravja, pri hrani
obravnavani drugaèe, naj to drugim ne bo v
spotiko in naj se ne zdi krivièno tistim, ki jih
je drugaèno `ivljenje naredilo moènejše. Naj
zdravi bratje ne mislijo, da so drugi sreènejši,
ker jedo tisto, èesar oni ne, paè pa naj si èe-
stitajo, da imajo zdravje, èesar drugi nimajo.
4. In èe dobijo tisti, ki so bili pred priho-
dom v samostan vajeni udobnejšega naèina
`ivljenja, kaj od hrane, oblaèil, pogradov in
odej, èesar moènejši in zato sreènejši ne prej-
mejo, naj ti razmislijo, kako zelo daleè so se
prvi odmaknili od svojega posvetnega `ivlje-
nja k temu tukaj, èeprav niso mogli doseèi vr-
losti moènejših bratov. Ni treba, da si vsi `e-
lijo tisto, kar jih pešèica dobiva, pa ne zato,
da bi bili s tem poèašèeni, paè pa ker trpijo.
Naj osovra`ena izkrivljenost ne dose`e, da v
samostanu bogati postajajo tisti, ki prenašajo
toliko naporov, kolikor le morejo, revni pa
u`ivajo v udobnem naèinu `ivljenja.
5. Kakor je nujno, da bolni dobijo manj
hrane, da jih ne tišèi, je treba tudi po bolez-
ni z njimi ravnati tako, da si bodo èim hitreje
opomogli, pa èetudi so prišli iz najhujše zu-
nanje revšèine. Njihova nedavna bolezen jim
bo omogoèila tisto, kar so bogati imeli za del
svojega `ivljenja. Ko pa si zopet pridobijo
prejšnje moèi, naj se vrnejo k uèinkovitejše-
mu naèinu `ivljenja; bo`ji slu`abniki so toliko
bolj primerni, kolikor manj pogrešajo. Ko so
èili in zdravi, naj jih ne zadr`uje veè `elja po
hrani, ki so jo bolni morali dobivati za krep-
èilo. Za bogatejše naj se imajo tisti, ki bodo
v prenašanju varènosti pogumnejši. Bolje je
namreè manj pogrešati kot veè imeti.12
!!!
4.1. Vaše oblaèilo naj ne izstopa; pritegne
in ugaja naj vaše pošteno ̀ ivljenje, ne vaš izgled.
2. Ko kam greste, hodite skupaj; ko tja
pridete, stojte skupaj.
3. Pri hoji, postajanju, pri vseh vaših gibih
naj se ne zgodi niè takega, kar bi koga, ki vas
vidi, raz`alilo; vse naj pritièe vaši svetosti.
4. Èe vr`ete pogled na kako `ensko, naj
se ne pritrdi na nobeno. Ni namreè prepo-
vedano gledati `enske, ko greste ven; je pa
	


	






pregrešno si jih po`eleti ali hrepeneti po tem,
da bi si one po`elele vas.13 Po`elenje `ensk in
po`elenje po njih ne raste samo zaradi dotika
in strasti, temveè tudi zaradi pogleda. Ne tr-
dite, da so vaša srca èista, èe imate neèiste oèi;
neèisto oko je namreè glasnik neèistega srca.
Ko takšna srca ob vzajemnem pogledu naz-
nanjajo neèiste reèi in v skladu s po`eljivostjo
telesa razveseljuje strast, pa èeprav brez izre-
èene besede, potem zbe`i èistost iz njihovih
`ivljenj, pa èeprav se neèiste skrunitve ne do-
taknejo njih teles.
5. Tisti, ki je oko zapièil v `ensko in `eli,
da bi ona storila enako, ne sme misliti, da
drugi ne vidijo, kaj poène. Opazijo ga celo
tisti, za katere je preprièan, da ga ne. Pa èe-
tudi ostane skrito, èetudi se ne opazi, kaj bo
naredil glede Njega, ki opazuje od zgoraj in
mu niè ne more ostati skrito.14 Ali naj si zato
predstavljamo, da ne vidi, ker gleda s potr-
pe`ljivostjo, ki je tolikšna kot njegova mo-
drost? Svet mo` naj se torej boji, da mu ne
bi bil po volji, in naj ne `eli grešno ustreèi
`enski. V mislih naj ima, da On vidi vse, naj
torej ne `eli pregrešno gledati `ensko. Kajti
ob taki prilo`nosti je priporoèljiv strah bo`ji,
kot piše v Svetem pismu: Gospodu je gnu-
soba tisti, ki v kaj upira pogled.15
6. Ko ste torej skupaj v cerkvi ali kjer koli
drugje, kjer so prisotne `enske, drug druge-
	


Sveti Avguštin.
 #
mu varujte èistost. Bog, ki prebiva v vas,16 vas
bo èuval tudi na ta naèin — po vas samih.
)

$
7. Èe pa pri katerem od vaših opazite to
po`eljivost oèi, o kateri govorim, ga takoj
opomnite, da zaèeto zlo ne napreduje, am-
pak se èimprej popravi.
8. Èe opazite, da dela to isto vnoviè ali ka-
teri drugi dan, tudi po opominu, ga nazna-
nite kakor ranjenega, ki je potreben zdravlje-
nja, kdor koli `e je mogel to odkriti. A naj-
prej ga poka`ite še enemu ali dvema, da se
mu krivda lahko doka`e s prièanji le-teh in
se ga lahko zadr`i z ustrezno strogostjo.17 Ko
ga naznanite, si ne oèitajte, da ste hudobni
izdajalci. Bolj ste namreè krivi, èe svojim bra-
tom, ki jih morete z naznanitvijo rešiti, z mol-
kom dopustite, da se pogubijo. Èe bi namreè
imel tvoj brat rano na telesu, ki bi jo `elel
skriti iz strahu pred zdravljenjem, ali ne bi
bilo brezèutno molèati in usmiljeno dati to
na znanje? Koliko bolj nujno ga je šele obe-
lodaniti zato, da ne bo utrpel še globlje rane
na duši.
9. Èe opominu navkljub ne `eli popraviti
napake, je treba to pokazati predstojniku,
še preden se pove ostalim, ki bi morali do-
kazati njegovo krivdo v primeru njegovega
zanikanja obto`b. Ovadite ga torej na skri-
vaj, ne da bi ostali sploh kaj vedeli o tem.
Èe pa bi zanikal, naj se nevednemu prive-
dejo ostali, da se mu vprièo vseh doka`e
krivda, tako da ga ne krivi ena prièa, temveè
da ga obsodijo dve ali tri.18 Ko mu je krivda
dokazana, se mora podvreèi kazni, ki ga bo
poboljšala in je v skladu z doloèili predstoj-
nika ali duhovnika, ki mu pritièe uprava. Èe
bi kazen zavraèal, ga iz`enite iz skupnosti,
pa èeprav sam ne `eli izstopiti. Ne iz kru-
tosti, temveè iz usmiljenja, da ne bi ta ku`ni
dotik pogubil mnogih.
10. In vse to, kar sem dejal o oèesu, ki naj
ne strmi, naj se skrbno in zvesto upošteva
tudi pri ostalih zablodah: kako jih zaslediti,
prepreèiti, naznaniti, dokazati in kaznovati,
s spoštovanjem do ljudi in sovraštvom do
grehov.
11. Èe pa bi kdo šel v tem zlu tako daleè,
da bi od katere na skrivaj prejemal pisma ali
kakršna koli darilca, mu prizanesi in moli
zanj, èe sam to prizna. Èe pa se ga zasaèi in
spozna za krivega, naj bo stro`je kaznovan v
skladu s sodbo predstojnika ali duhovnika.
,
$




5.1. Oblaèila imejte na enem mestu v
varstvu enega ali dveh ali tolikih, kot bi lah-
ko zadošèalo za njihovo pregledovanje, da jih
ne bodo unièili molji. Kakor se hranite iz
ene shrambe, tako se oblaèite iz ene omare.
Èe je le mogoèe, se ne obremenjujte s tem,
kakšno obleko dobite ob menjavi letnih èa-
sov: ali vsak izmed vas dobi nazaj tisto, kar
je bil odlo`il, ali tisto, kar je bil imel nekdo
drug; da ima le vsakdo vse tisto, kar potre-
buje.19 Èe zaradi tega med vami nastanejo
spori in godrnjanje,20 ker se nekdo prito`uje,
da je dobil slabšo obleko, kot jo je imel prej,
in sodi, da je zanj sramotna taka oprava, kak-
šno je nosil drug brat, iz tega sklepajte, ko-
liko vam manjka v onem notranjem svetem
oblaèilu srca. Vam, ki se prepirate zaradi ob-
leke telesa. Èe pa se popusti vaši slabosti in
dobite nazaj tisto, kar ste odlo`ili, vendar
hranite na enem mestu s skupnimi varuhi ti-
sto obleko, ki jo odlo`ite.
2. Vsekakor naj nihèe ne dela sebi v ko-
rist, temveè naj bodo vaša dejanja usmerjena
v skupno dobro, in bodite bolj pripravljeni
za delo, kot èe bi vsak od vas delal zase. Lju-
bezen namreè, o kateri je pisano, da ne išèe
svojega,21 se pojmuje tako, ker daje pred-
nost skupnemu dobremu pred lastnimi in-
teresi in ne postavlja lastnih na prvo mesto.
Kolikor bolj boste torej skrbeli za skupne
stvari, toliko bolj boste vedeli, da napredu-
	


	






jete. Naj se nad vsemi stvarmi, ki slu`ijo
prehodnim nujnostim `ivljenja, dviga vred-
nota ljubezni, ki ostaja.22
3. Èe kdo svojim sinovom ali katerim dru-
gim sorodnikom v samostanu prinese kakšno
oblaèilo ali kar koli drugega, kar predvideva,
da bi se potrebovalo, naj se to ne sprejme na
skrivaj. Zgodi naj se pod nadzorom predstoj-
nika, da bo kot skupna last na voljo tistemu,
ki jo bo potreboval.
4

:




4. Svoja oblaèila perite v skladu z doloèili
predstojnika ali sami ali pa naj to storijo be-
lilci, da ne bo prevelika `elja po èisti obleki
vzrok notranjih made`ev na duši.
5. Tudi umivanje telesa se ne sme niti naj-
manj zanemarjati, sploh ko to zahteva boleh-
nost. A to naj se opravi na podlagi zdravniš-
kega nasveta brez godrnjanja, tako da brat na
ukaz predstojnika naredi, kar se za zdravje
mora storiti, èetudi se mu to upira. Èe pa bi
si brat neèesa `elel, in mu to morda ne bi ko-
ristilo, naj se ne pokorava svoji `elji. Vèasih
se namreè misli, da nekaj koristi, ker daje
u`itek, v resnici pa škoduje.
6. Naposled, èe se bo`jemu slu`abniku v
telesu skriva boleèina, mu brez obotavljanja
verjemite, ko pove, kaj ga boli. Toda, èe ni
gotovo, ali mu zdravilo, ki ga ima rad, tudi
koristi, naj se posvetuje z zdravnikom.
7. Ko je treba obiskati terme ali kateri koli
drugi kraj, naj ne hodijo manj kot dva ali
trije skupaj. Kdor ima razlog za pot, naj ne
hodi s tistimi, s katerimi sam `eli, temveè s
tistimi, ki jih doloèi predstojnik.
8. Skrb za bolne, in za tiste, ki okrevajo po
bolezni ali trpijo zaradi kake hibe, pa èetudi
brez vroèice, naj bo dodeljena enemu bratu,
da bo sam v shrambi poiskal tisto, za kar bo
uvidel, da kdo potrebuje.
9. Tisti, ki so postavljeni na èelo shrambe,
tisti, ki skrbijo za oblaèila, ali oni, katerih po-
droèje so knjige, naj brez godrnjanja slu`ijo
svojim bratom.
10. Knjige naj bodo na razpolago ob do-
loèeni uri in dnevu; kdor jih `eli zunaj te ure,
naj jih ne dobi.
11. Tisti pa, ki pazijo na oblaèila in obu-
tev, naj si jih ne pomišljajo dati, ko jih pro-
sijo bratje, ki jih potrebujejo.
&
'#


6.1. Prepirov ne imejte nobenih,23 ali pa jih
kar najhitreje konèajte, da se jeza ne razraste v
sovraštvo in naredi iz iveri bruna24 ter povzroèi,
da duša postane ubijalska. Tako namreè berete:
“Kdor sovra`i svojega brata, je ubijalec”.25
2. Kdor koli je drugega ranil s sramotitvi-
jo, kletvijo ali oèitanjem pregrehe,26 naj se ne
pozabi èimprej opravièiti za dejanje, ki ga je
storil, in tisti, ki je bil ranjen, naj odpusti
brez razpravljanja. Èe pa ste `alili drug dru-
gega, si morate grehe vzajemno odpustiti, `e
zaradi vaših molitev,27 ki morajo biti toliko
bolj iskrene, koliko pogosteje molite. Brat,
ki ga pogosto skuša jeza, pa vendar hiti do-
seèi odpušèanje pri bratu, kateremu priznava,
da mu je naredil krivico, je boljši kot ta, ki
je k jezi sicer manj nagnjen, a se te`je ukloni,
da bi prosil odpušèanje. Kdor pa nikoli ni
pripravljen prositi odpušèanja ali tega ne sto-
ri iz srca,28 je v samostanu zaman, pa èeprav
ga od tam ne iz`enejo. Varèujte torej s pre-
grobimi besedami. Èe pa so `e pobegnile iz
vaših ust, naj vas ne bo sram s teh ustnic spra-
viti tudi zdravilo za rane, ki so jih povzroèile.
3. Kadar vas potreba po disciplini napelje
k uporabi stro`jih besed, da bi podrejene
spravili v red, pa èetudi èutite, da ste sami
prestopili mero, ni na vas, da prosite odpuš-
èanje. S preveliko poni`nostjo do podrejenih
se ugled vladanja pri njih omaje. Za milost
pa morate prositi Gospoda vseh, ki ve, kako
ste naklonjeni tudi tistim, ki jih morda gra-
jate bolj, kakor je prav. Med vami mora biti
duhovna ljubezen, ne telesna.
	


 #
	




 
'

7.1. Predstojnika ubogajte kakor oèeta,29
in mu vselej izkazujte spoštovanje, da ne `alite
Boga v njem.30 Še mnogo bolj velja to za du-
hovnika, ki skrbi za vse vas.
2. Predvsem je naloga predstojnika, da se vsa
ta naèela upoštevajo; èe pa se kaj ne, naj poskr-
bi za kaznovanje in poboljšanje, prestopka naj
ne zanemari in spregleda. Pri tem naj poroèa
duhovniku, ki je pri vas najvišja avtoriteta, o stva-
reh, ki presegajo njegove meje in moèi.
3. Kdor je vaš predpostavljeni, naj se ne
šteje za sreènega zaradi svoje moèi gospodo-
vanja, temveè zato, ker slu`i drugim v lju-
bezni.31 V vaših oèeh naj ima prvo mesto za-
radi svoje èasti, zaradi strahu bo`jega naj bo
med vami zadnji.32 On sam naj bo zgled do-
brih del do vseh.33 Opozarja naj tiste, ki no-
èejo delati, tola`i malodušne, podpira sla-
botne, potrpe`ljiv naj bo z vsemi.34 Rade vo-
lje naj ohranja red, vzpostavlja strah. In èe-
prav je oboje nujno, naj si bolj prizadeva za
to, da bi ga imeli radi, kot pa da bi se ga
bali. Vedno naj se zaveda, da bo Bogu za
vas polagal raèune.35
4. Bodite torej soèutni pri uboganju ne
samo drug do drugega, paè pa tudi do nje-
ga,36 ki je med vami sicer na višjem polo`aju,
a zato izpostavljen toliko veèji nevarnosti.
4'

8.1. Gospod naj dopusti, da vse to doja-
mete z ljubeznijo kot èastilci duhovne lepo-
te,37 razširjajte blago Kristusovo vonjavo iz svo-
jega svetega `ivljenja;38 ne kot su`nji, omejeni
z zakoni, temveè kot svobodni ljudje, ki so
v milosti.39
2. V tej knji`ici se lahko opazujete kot
v ogledalu; da pa ne bi zaradi pozabljivosti
èesa zanemarjali,40 naj se bere enkrat na te-
den. In ko boste ugotovili, da delate vse,
kar je zapisano, se zahvaljujte Gospodu, da-
rovalcu vsega dobrega. Ko pa kdo med
vami ugotovi, da je nekje padel, naj prete-
	


klost ob`aluje, prihodnost pa varuje; moli
naj, da se mu greh odpusti in da ne bo
vpeljan v skušnjavo.41
$%"!1 "!!(!"
#($
* Besedilo bo izšlo v komentiranem izboru
Avguštinovih del v zbirki Hieron pri zalo`bi
Nova revija.
1. Prim. Ps 67,7.
2. Prim. Apd 4,32.
3. Prim. 1 Tim 6,8.
4. Apd 4,32-36.
5. Prim. Kol 3,1-2.
6. Prim. Gal 2,2.
7. Prim. Ps 111,9; Lk 18,22; 1 Kor 13,3.
8. Prim. Rim 15,6.
9. Prim. 2 Kor 6,16.
10. Prim. Kol 4,2; Rim 12,12.
11. Prim. Am 8,11.
12. Prim. Seneka, Ep. ad Luc. 2, 6.
13. Prim. Mt 5,28.
14. Prim. Prg 24,12.18.
15. Prg 27,20.
16. Prim. 1 Kor 3,16; 2 Kor 6,16.
17. Prim. Mt 18,15-17.
18. Prim. 1 Tim 5,20.
19. Prim. Apd 4,35.
20. Prim. 1 Kor 1,11; 3,3.
21. 1 Kor 13,5.
22. Prim. 1 Kor 12,31; 13,13.
23. Prim. 2 Tim 2,24; Sir 28,10.
24. Prim. Mt 7,3.
25. 1 Jn 3,15.
26. Prim. Sir 29,9.
27. Prim. Mat 6,12.
28. Prim. Mt 18,35.
29. Prim. Heb 13,17.
30. Prim. Lk 10,16.
31. Prim. Lk 22,25-26; Gal 5,13.
32. Prim. Sir 3,20.
33. Prim. Tit 2,7.
34. Prim. 1 Tes 5, 14.
35. Prim. Heb 13,17.
36. Prim. Sir 30,24.
37. Prim. Sir 44,6.
38. Prim. 2 Kor 2,15; 1 Pt 2,12; 3,16.
39. Prim. Rim 6,14.
40. Prim. Jak 1,23-25; Heb 12,5.
41. Prim. Mt 6,12-13.