TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

28. JANUAR / PROSINEC 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 1 (63)

Vabilo
Ob~ina Destrnik
in
O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci
prirejata
proslavo
ob slovenskem kulturnem prazniku,
s katero bomo po~astili tudi spomin na rojaka dr. Matijo Murka.
Pozdravni govor
Franc Puk{i~, univ. dipl. in`. el.,
`upan Ob~ine Destrnik.
Slavnostni govor
prof. dr. Zinka Zorko
prorektorica Univerze Maribor.
Prireditev bo v
petek, 1. februarja 2002, ob 17. uri
v telovadnici {ole Destrnik.

@ivljenje in delo na{ega rojaka dr. Matije
Murka bodo podrobneje osvetlili strokovnjaki:
dr. Bruno Hartman
Predstavitev `ivljenja in delovanja,
dr. Jo`e Lipnik
Matija Murko na evropskih univerzah,
dr. Marija Stanonik
Matija Murko na razpotju slovenske filologoje,
mag. Blanka Bo{njak
Matija Murko in ljudsko pesni{tvo.
Kulturno-umetni{ki program
bodo izvajali osnovno{olci iz:
O[ Markovci
O[ Olge Megli~, Ptuj
O[ Podlehnik
Dija{kega doma Ptuj
O[ Cirkovce
O[ Gori{nica
O[ Destrnik

NOVOSTI IZ ZAKONA O STAR[EVSKEM
VARSTVU IN DRU@INSKIH PREJEMKIH
DRU@INAM DODATNE UGODNOSTI
Vlada je ob zvi{anju stopnje davka na dodano vrednost precej
dru`in v novem letu razveselila tudi z dodatnimi ugodnostmi iz
novega zakona o dru`inskih prejemkih. V za~etku lanskega decembra je Ministrstvo za dru`ino, delo in socialne zadeve izdalo nov
zakon, ki naj bi bolj pravi~no urejal dodeljevanje dr`avnih pomo~i.
Z zakonom in v njem predvidenimi ukrepi dr`ava zaokro`uje tisti
del politike do otrok in dru`ine, ki pomenijo za{~ito materinstva in
star{evstva ter socialne prejemke, usmerjene k dru`ini in otrokom, ki
dr`avno pomo~ najbolj potrebujejo. Dolo~ila zakona o star{evskem
varstvu in dru`inskih prejemkih so za~ela veljati s 1. januarjem 2002,
zakon pa lahko najdete v v Uradnem listu {tevilka 97/2001. Novi
zakon nekoliko druga~e ureja pravice iz naslova zavarovanj za
star{evsko varstvo in pravico do dru`inskih prejemkov kot stari
zakon o dru`inskih prejemkih. Temeljno dolo~ilo tega zakona pa je,
da so vse pravice vezane na otroka in v primeru smrti le-tega prenehajo.
V nadaljevanju vam bomo zakon na kratko predstavili, podrobna
navodila, kako lahko star{i uveljavljajo posamezne pravice in kdaj
jim dolo~eni dodatki pripadajo, pa bo ministrstvo pripravilo v
naslednjih mesecih.
Novi zakon je razdeljen na tri dele. V prvem delu obravnava
zavarovanje za star{evsko varstvo, pravico do star{evskega dopusta
in do star{evskega nadomestila ter kak{en je postopek za uveljavljanje teh pravic. V drugem delu zakon dolo~a pravice do razli~nih
dru`inskih prejemkov in predpisuje na~in, kako jih lahko
upravi~enci uveljavijo, v tretjem delu pa predpisuje na~ine
izpla~evanja in kak{ne so kazni za kr{itelje. Vsekakor zakon prina{a
precej novosti. Na nek na~in bodo zato denarna nadomestila
pravi~neje razdeljena. Prav tako pa novi zakon mo~no omejuje
mo`nost razli~nih izigravanj in dolo~a vi{ino nadomestila za
star{evski dopust, kamor sodi tudi nadomestilo za porodni{ki
dopust.
Najprej je treba pojasniti, kdo so zavarovanci in potem tudi
upravi~enci za star{evsko varstvo. Poleg redno zaposlenih oseb v
na{i dr`avi to pravico lahko uveljavijo tudi samozaposleni, vrhunski
{portniki, brezposelni, osebe, ki prestajajo zaporno kazen in kmetje.
V zakonu je zelo natan~no razlo`eno, da v kategorijo kmetov sodijo
samo tisti, ki so vklju~eni v obvezno invalidsko in pokojninsko
zavarovanje. Kmetice in kmetje, ki nimajo tega zavarovanja, uveljavijo te pravice kot na primer samozaposleni ali kako druga~e. Vsi pa
imajo, ~e seveda imajo otroka, pravico do uveljavljanja star{evskih

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med proizvode,
za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

nadomestil. Po novem zakonu imamo {tiri kategorije nadomestil:
- porodni{ko nadomestilo,
- o~etovsko nadomestilo,
- nadomestilo za nego in varstvo otrok ter
- posvojiteljsko nadomestilo.
Bistvene spremembe so prav na podro~ju uveljavljanja
porodni{kega nadomestila. Pravico do nadomestila imajo vsi, ki so
bili zavarovani po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne
vrste star{evskega dopusta. Prav tako lahko uveljavlja katero koli
nadomestilo tudi oseba, ki nima pravice do star{evskega dopusta,
ker je na primer brezposelna, vendar je bila v zadnjih treh letih
zavarovana po dolo~ilih tega zakona najmanj dvanajst mesecev. ^e
dobi to nadomestilo, prejemanje drugih nadomestil miruje (na
primer nadomestilo za brezposelnost).
Novi zakon spreminja tudi izra~unavanje vi{ine nadomestil. Temelj
za izra~un je povpre~na osnova, od katere so bili obra~unani
prispevki za star{evsko varstvo v zadnjih dvanajstih mesecih pred
nastopom ene od oblik star{evskega dopusta. ^e je nekdo prejemal
nadomestilo pla~e, se upo{teva osnova na podlagi obra~unanega
nadomestila. Precej druga~e pa bo tistim, ki do zdaj niso bili
zavarovani in so to storili zadnji mesec pred nastopom enega od
dopustov. Do zdaj so bila v teh primerih nadomestila izra~unana v
taki vi{ini, kot je bil pla~an prispevek, in sicer kot 100-odstotno
nadomestilo za odsotnost z dela. Po novem pa ne bo ve~ tako.
Obra~unana osnova bo polna le za toliko mesecev, kolikor je bilo
pla~anih, za manjkajo~e mesece (najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih) pa bodo vzeli kot osnovo 55 odstotkov minimalne
pla~e.
Za tiste, ki so bili v zadnjih treh letih kljub vsemu star{evsko
zavarovani vsaj dvanajst mesecev, je osnova za izra~un nadomestila
55 odstotkov minimalne pla~e. Hkrati pa se osnova za vsak mesec
pla~anega star{evskega zavarovanja zvi{a za 2 odstotka, vendar
najve~ za 50 odstotkov.
Pomembna sprememba v novem zakonu je dolo~ilo o najni`ji in
najvi{ji osnovi za izra~un nadomestil. Na ta na~in so dosegli to, da
nih~e ne bo za o~etovsko ali posvojiteljsko nadomestilo in nadomestilo za nego in varstvo otroka prejemal 1,5 milijona tolarjev na
mesec. Izjema ostaja samo porodni{ko nadomestilo. Zakon namre~
dolo~a, da je najni`ja osnova za nadomestila 55 odstotkov
zajam~ene pla~e, najvi{ja osnova pa dvainpolkratnik povpre~ne
mese~ne pla~e na podlagi zadnjih uradnih podatkov o mese~nih
pla~ah v ~asu odmere nadomestila.
Novi zakon torej prina{a pomembne spremembe na podro~ju uveljavljanja socialno-varstvenih pravic.
Posebej pa ta zakon poudarja enakopravno vlogo obeh star{ev pri
vzgoji in varstvu otrok ter zato prina{a povsem novo pravico do
o~etovskega dopusta.
Predlagani zakon hkrati pove~uje in podalj{uje dopust za nego in
varstvo otroka tako, da se pravice po novem se{tevajo, na novo pa
uvaja tudi posvojiteljski dopust. Ureditev star{evskega varstva v tem
zakonu zajema tudi nekatere dolo~be, ki so bile doslej v zakonu o
delovnih razmerjih. Pri porodni{kem dopustu ni sprememb: traja
105 dni. O~etje so `e doslej imeli mo`nost izkoristiti star{evski
dopust, vendar ga je dejansko uporabilo zelo malo o~etov (manj kot
odstotek). Po novem pa bodo imeli neprenosljivo pravico do
o~etovskega dopusta v trajanju do 90 dni, od tega 15 dni s pla~anim
nadomestilom v ~asu porodni{kega dopusta matere. Preostali
o~etovski dopust (75 dni) pa bo lahko o~e izrabil v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 8. leta otrokove starosti, pri ~emer mu bo
dr`ava pla~evala prispevke za socialno varnost od minimalne pla~e.
Predviden je prehoden re`im za uveljavitev pravice do o~etovskega
dopusta: s 1. januarjem 2003 bodo pridobili pravico do 15 dni
o~etovskega dopusta s polnim nadomestilom pla~e, leto kasneje {e
pravico do dodatnih 45 dni s pla~animi prispevki, leta 2005 pa prav-

Ob~an - 28. januar 2002

ico do celotnega o~etovskega
dopusta s pla~animi prispevki.
Pravica do star{evskega dopusta
za nego in varstvo otroka ostaja
nespremenjena (260 dni),
predvideno pa je podalj{anje v
primerih, ko gre za dvoj~ka ali
ve~ `ivorojenih otrok, za varstvo
`e dveh ali ve~ otrok do 8. leta
starosti, za otroka z motnjami v
telesnem ali du{evnem razvoju
in
tudi
ob
rojstvu
nedono{en~ka. V teh primerih
se pravice se{tevajo. Zakon na
novo uvaja tudi pravico do
posvojiteljskega dopusta, in
sicer 150 dni za otroka starega
od 1 do 4 let, in 120 dni za otroka starega od 4 do 10 let.
Zakon enemu od star{ev, ki
neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, daje pravico do
dela s kraj{im (najmanj
polovi~nim) delovnim ~asom. V
tem primeru delodajalec pla~a
enega od star{ev (obi~ajno je to

mati) po dejanskem delu,
dr`ava pa mu do polnega
delovnega ~asa zagotavlja
pla~ilo prispevkov za socialno
varnost od minimalne pla~e. Za
preostali ~as do polne delovne
obveznosti pa pripada enemu
od star{ev, ki neguje otroka, ki
potrebuje posebno nego in
varstvo (na podlagi mnenja
zdravni{ke komisije), tudi
sorazmerni dele` za izgubljeni
dohodek.
Pa~ pa ta zakon na novo uvaja
pravico do delnega pla~ila za
izgubljeni dohodek (v vi{ini
minimalne pla~e bruto 92.000
tolarjev) za star{e, ki prekinejo
delovno razmerje zaradi varstva
otroka s hudo invalidnostjo. Ta
pravica naj bi bila uveljavljena s
1. januarjem 2003.
Star{evski dodatek kot denarna
pomo~ star{em, ki ob rojstvu
otroka niso upravi~eni do
star{evskega nadomestila, bo po

novem zna{al 35.000 tolarjev
mese~no (zdaj 23.000 tolarjev),
pomo~ ob rojstvu otroka pa
50.000 namesto dosedanjih
30.000 tolarjev. Otro{ki dodatki
za otroke, ki `ivijo v
enoroditeljskih dru`inah, se
bodo s 1. januarjem 2004
pove~ali za 10 odstotkov, za
otroke, ki niso vklju~eni v
pred{olsko varstvo, pa s 1. januarjem 2003 za 20 odstotkov.
Do otro{kih dodatkov tudi
vnaprej ne bodo upravi~eni
otroci iz najvi{jega dohodkovnega razreda (kjer dohodek
na dru`inskega ~lana presega 99
odstotkov povpre~ne slovenske
pla~e iz preteklega leta).
Povsem nova bo pravica do
dodatka za veliko dru`ino, ki se
bo izpla~eval enkrat na leto: v
letu 2002 bo zna{al 25.000 tolarjev, v letu 2003 50.000 tolarjev, v
letu 2004 pa bo uveljavljen polni
znesek v vi{ini 70.000 tolarjev. Z

uveljavitvijo zakona pa bodo
uveljavljeni tudi vi{ji zneski
dodatka za nego otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo
(18.000 tolarjev in 36.000 tolarjev).
Nove pravice, ki jih prina{a
zakon, so dobrodo{le, hkrati pa
je treba poudariti, da je za normalno obnovo in prirastek prebivalstva treba narediti {e veliko
(zlasti za ve~je mo`nosti
zaposlovanja in la`je ureditve
stanovanjskega
vpra{anja
mladih dru`in), kar namerava
Ministrstvo za delo, dru`ino in
socialne zadeve kmalu opredeliti v posebni politiki do mladih
dru`in.
Renata ^u~ek

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

TAK PREDPRA@NIK, [TIRI IN POL METRE
DOLG, O JA, JE BIL ZA ENO LETO, TO PA JA!1
Uvod
Koruzno li~je je kme~kemu
~loveku na Slovenskem predstavljalo dodaten vir zaslu`ka.
Doma narejene uporabne
izdelke iz koruznega li~ja so
potem prodali ali pa so jih
uporabljali vsakodnevno.
Izdelke, namenjene prodaji, so
izdelali
po
vnaprej{njem
naro~ilu. »Pri sosedih so pa fantje `e zato pleli, da so prodali, pa
niso {li prodavat, tak, ko so meli
naro~ilo.«2 »Takrat ni blo dnarja, vse smo delali z li~ja doma,
od:
cekra,
copatov,
predpra`nika, {trika za perilo
obesiti. Vse se je iz li~ja naredilo, splelo pa ka se je dalo.
Denarja ni bilo za kupit in
potem je cela familija to delala;
sploh `enske, pa `e otroci. In
smo potem to pleli, pa {ivali, pa
prepletali eno z drugim.«3
Koruza kot poljski pridelek je
bila v preteklosti v celoti
izrabljena; vsak del te rastline so
uporabili, ni~ ni {lo vstran.
Dana{nji ~lanek je nastajal v
Strmcu pri Svetem Florjanu v
ob~ini Roga{ka Slatina in ob
meji s Hrva{ko v Rogatcu. Na
obsoteljskem4 koncu so li~ju
rekli ko`uhovna. Iz li~ja so pletli
oziroma izdelovali ve~ uporabnih izdelkov: cekarje, copate,
natika~e, predpra`nike, vrvi za
obe{anje perila, omela za

Ob~an - 28. januar 2002

kru{ne pe~i, omela za beljenje z
apnom, z li~jem so si deklice in
dekleta navijala lase, z njim so
vezali v vinogradu, iz li~ja je bil
tudi naglavni svitek za no{enje
te`jega bremena…
Priprave
Li~je so si izbrali oziroma
pripravili ob ~asu li~kanja
koruze, ko si je dekle ali `enska
izbirala najlep{e liste koruze, jih
posu{ila in spravila v `akelj. »Ko
so ko`uha~i odi{li, smo mi
ko`uhovno prebirali, liste stran.
Druga~e smo pa po bregi razpostrli ko`uhovno in jo su{ili.
Jas sem jo na stran dajala in jo
posebej su{ila. ^e pa je blo lepo
vreme, smo jo pa dali na sonce
su{it, da je bila hitreje suha ali
pa na podstre{ji.«5 »Najbolj{a
ko`uhovna bila tista, ki je visla
in se je potem razvezala.
Ko`uhovna je bila odvisna od
sorte koruze. Prej je bila tista
dolga zoba~a, ko`uhovne je bilo
veliko. Hibridna je pa debela,
pa manj{a in nima tako dolge
ko`uhovne; je to velka razlika.«6
Pred pletenjem koruznega li~ja
v kite razli~nih {irin, odvisno od
uporabe izdelka, so liste
namo~ili v toplo vodo. »Mora
biti fajtana ko`uhna, mokra. V
vodo smo namo~li, preden smo
za~eli plesti, tolko da je bla
vla`na, da se da delati z njo.
Pofajtali smo ko`uhovno.«7

»Ko`uhovno je treba namo~ti,
navadno so s toplo vodo polili,
pa dali malo cedit, ne namo~iti,
bolj po{kropiti, pa malo obrnili,
da bila voljna, dve tri ure prej,
da se je zmeh~alo. Ni~ se ni
su{ilo, ni mokro, samo fajhtno,
da ne poka ko`uhovna.
Izdelkov nismo ni~, niti malo,
su{ili.«8
Tisti koruzi, ki je `e visela, so
razvezali vozle, posu{ili listje in
ga uporabili za pletenje:
»Zmerom smo uporablali tisto
ko`uhovno, ko je bila koruza
obe{ena, ker tista so najlep{e
dolge, razvezali smo potlej, ko
smo koruzo lu{ili smo razvezali,
pa zravnali pa take pu{elce
naredli in meli smo za plesti,
najbolj mo~ne kite so ble. Vedno
smo
uporabljali
tisto
ko`uhovno, ko je visela. Pa tudi
za {trozoke smo vedno dali tisto,
jo razvezali in razcufali, ko je
koruza visela.«9
Dru`insko delo
Pletenja izdelkov so se nau~ili
navadno od star{ev, saj je bilo to
delo, ki so ga opravljali, v
dru`ini. Prena{alo se je naprej
na otroke, saj so bili izdelki zelo
uporabni, denarja pa niso imeli,
da bi jih kupili. »Nau~ila me je
plesti mati, teta, pa stara
mama. Mi smo to vidli, pa smo
za~eli. Otroci smo ~ehali na
drobno ko`uhovno, pa pol je

treba pofajhnati, da je rahlo
mehka, voljna, da se lepo plete.
^ufali smo s prstami narazen,
na {irini. Otroci smo meli
zmerom veselje, kar pri 8-10
letah. Pri 14-ih pa sm `e kar
lepi izdelek sama naredla.«10
Pletenje je bilo predvsem
`ensko delo. »Mo{ki so pomagali
lahko ko`uhovno pripraviti ali
pa ravnati listje, pletle pa so
`enske.«11 Pletli pa so mo{ki tam,
kjer pri hi{i niso imeli `ensk.
»Pletle so samo `enske pri na{i
hi{i, pri sosedovih pa so delali
mo{ki, ker ni blo `enske. O~e
pletel ni, orodje bolj popravil, pa
kaj takega. Mo{ki tudi niso
pripravili ko`uhovne, vse smo
same. Edino rü{t so naredli
mo{ki za cekar ali pa za predpra`nik. To bilo pa njihovo
delo.«12 »Kda je bla prilika, sem
pletla; pozimi v~asih, poleti ni
blo cajta; ob ve~erih in krez dan
tudi.«13
Ceker
Za izdelovanje cekra so uporabili leseno klado14, s katero so
naredili dno in si z njo pomagali
ovijati navzgor. Kite so nadalje
{ivali eno k drugi s hodno nitjo15
in {ivanko z debelo luknjo.
Pomagali so si tudi s kle{~ami.16
Eni so izdelke su{ili, drugi pa
ne, ker se je li~je sproti su{ilo.
»Doma sem si naredla klado
leseno za ceker. ^e ne bi blo

3

klade na sredi, ne bi mogla
plesti iz ko`uhovine. Mu{ter je
bil notri, tak da je bil
enakomernej{i {irok pa visok, si
tak okrog kitico {ival. Ko si
poden naredil, te si pa za~el
kitico pokonci stavit, pa okrog.
Na podnu pa kitica le`i. Gor se
za~ne kitica pokonci obra~ati.
Morala pa sem potem dno pr{iti.
Ko mi je kitice zmanjkalo, sem
doplela, do{tulla. Ko`uhovne
nismo nikoli barvali, te {e nismo
vedeli za barve. Ni~ nismo prej
barvali. Vse je blo naravno. Za
trdoto nismo ni~ {tirkali. Ko se
je posu{ilo, je blo trdo. Hodna
nit je tak trdno nareta, da
dr`i.«17 S cekarji so romali na
bo`je poti, v vanje so si pripravili jeda~o in pija~o, torej popotnico. »Tudi deca so meli cekarje
za v {olo. Pa na njivo smo meli
cekerje.«18 »Ceker smo uporabljali, da si {o v trgovino, na
njivo smo jesti nosili, po trikrat
na dan. Pa v {olo smo meli
pletene cekre iz ko`uhovne.
Male locne smo meli na cekerjih
za v {ole. Ko so take gospe to
naro~ile, moja teta so bli stra{ni
mojster, pa so `e naredle kot
torbico. Melo je poklopec prek,
pa se je pokrilo, potlej so mo{ki
zdrakslali taki leseni klin~ek, pa
zankico naredli. Na tisto so pa
naredle dolgo rü~o, da se je na
ramo dala. Trg je bil gospoda,
mi smo bli pa seljaki, kmetje
bougi, rev~eki. Gospe so nosile
torbice po trgu, tudi cekarje so
nosile v trgovino. To se je
spla~alo delati, vem da so bile
mama in teta vedno zadovoljne
s tem, kar so dobile. Veliko dela
je bilo s cekarjem. Delalo se je po
ve~erih, po kako uro, prej pa vse
drugo. Ceker nismo {ivali, celi je
pleten, sestavljen iz pletenja.
Tak mo~no je bilo pleteno skupaj. Ena gor, ena dol in vedno
mora biti na pare, da ne ostane,
samo okoli in okoli gre, za~ne{
pri gnu, od spodaj in gre{ okoli
in okoli, goraj pa kon~a{. Za
locen smo splele kitice drobne in
se je skoz noter preplelo, locen
me zaj najbolj matra. Mi smo
mogo~e tri cekre na zimo. Cekre
smo prodavali, drugo nismo
prodavali, tak da si kak dinar
dobil. To so naro~ili iz terga so
pri{le kake gospe, pa so si
naro~ile, pa smo naredli. Moj
brati~ je tega tudi veliko delal in
{e ma en taki stari ceker. Za
ceker, vem, da ni blo malo, dosti
se je spla~alo delati. Kitica se
tanka plete za ceker, leseni okvir
se naredi. Okoli in okoli se
~ableki nabijejo, gosto nabijejo,
odvisno kak je kitica debela. Da
potem pride gosto pleteni ceker.

4

Pa smo potem znale barvati,
ornament naredle, pa karo al
pa ~rto in pobarvale z barvami
za blago. Prah smo v pisker dali
pa noter skuhali ko`uhovno, pa
je bla pobarvana, pa smo tolko
kitice spleli, kolko smo nucali,
pa je blo. Cekre smo barvali,
noter si naredil vrsto ali pa
karo, najve~krat je bila plava
ali pa rde~a. Najlep{e se je
pobarvalo, vsaka barva se ne
pobarva lepo.« 19
Predpra`nik
Predpra`nike iz li~ja so polagali
pred glavni vhod, na prag in v
lojpo20, pred vsaka vrata hi{nih
prostorov. »Predpra`nike smo
pa delale, pred vsake vrate za
bo`i~ pa za velko no~ fri{kega,
ke je blo. ^ez poletje delj trpi, ker
je bolj suho, pozimi pa se zmo~i.
Pred vsako sobo je lojpa, za
vsaka vrata predpra`nik in
pred vhodna vrata tudi. Tam je
bil
pred
predpra`nikom
smre~je, da si prvo nanje stopil
in si si tave~jo umazanijo dol,
na ko`uhovnati potle, pa {e
pred vsakimi vratami naret.
Pozimi smo hitro mogli naresti,
spomladi pa potle, da je blo bolj
fri{ko, da se je {e enkrat zamenjalo.«21 V zunanje predpra`nike
so si obrisali umazane ~evlje.
»…gori se je pa malo grobe
ko`uhovine ven pustilo, da je
bolj pobrusilo s ~evljem, da je
bilo bolj groubo.«22 Da pa je
predpra`nik dlje ohranil svojo
trajnost, so pred njim polo`ili
smre~je, kamor so si najprej
obrisali ~evlje, {ele nato v predpra`nik. »[tiri metre pa pol
moram narediti debelo kito, da
je mo~en predpra`nik, da je
dosti bolj trden, pa debelo. Te pa
jo je treba zvijati, ko je spletena,
pa {ivati z debelo {ivanko, pa
hoden cvirn noter, pa debeli, pa
{ivati. Pa ne gre skozi, pa mora{
s kle{ami. Pa se zamudim celi
dan,
da
naredim
en
predpra`nik. Potlej pa su{iti par
dni. Pa da gre {ivanka skoz
mokro ko`uhovno, je treba s
kle{ami potegnti. Sploh ne
more{ predpra`nika za{iti brez
kle{. Tak predpra`nik, {tiri in
pol metre dolg, o ja, je bil za eno
leto, to pa ja!«23
Predpra`nike so {ivali ali pa
spletali. »Navadno smo par
metrov spleli, potem smo pa
za~eli {ivati ali pa ga plesti,
{ival se je na eni strani, gori se
je pa malo grobe ko`uhovine
ven pustilo, da je bolj pobrusilo
s ~evljem, da je bilo bolj groubo,
odspodaj pa se je za{ilo, da se
tista nit ni raztrgala. Ali pa se je
naredil {tirioglatni iz desk
oboud, kak bi rekla, pa so se tak

~abli nabili okoli in okoli, pa se
je tak zavilo pa se je tak sem pa
tja prepletavalo, pa je bil {tirioglati. Temu ogrodju smo rekli
rü{t. Daska lesena, pet cm visoka, pa centimeter, dva {iroka,
tak da so se fajn ~abli noter
zabili. Potem se je pa tista kita
okoli ovijala, pol pa z druge
strani se je spet se je pa prepletalo. Da je pri{lo eno prek druge.
Kito si navijal okoli ~ablov, s
tote strani so bli isto ~abli, si pa
pol tu zahaklav za ~abel, pa si
{el ven pa notri, tak kot eno
{ahovnico.
^e smo ga pa {ivali, pa je bil
elipsast. Na sredini se za~ne, pa
zmerom bolj gre tak okoli in
okoli in ga naredi{ koliko ~e{.
Tisti predpra`niki pleteni so bli
bolj mo~ni kot za{iti. Dva
na~ina izdelovanja: pletenje in
{ivanje predpra`nikov. Hodna
nit je bolj siva, doma preden
lan; dreto bolj mo~no. To more{
stra{no zategavati.«24
Copati
Za copate in natika~e so si predhodno spletli tanko kitico25, ovili
v pod in potem navzgor tri
ovoje. Pri natika~ih se je ovil
samo prednji del, pri copatih pa
{e zadnji tako, da je noga sedla v
copat. »Pozimi smo nosili
copate, po hi{i, natika~i so pa
poleti bli za notri, ne. Poleti
copatov nismo nosili. Za vse sem
pletla copate in natika~e, za
male in stare. Kda sem vtegnila,
sem pozimi delala copate, kda
bla prilika. Kak je bil cajt, sem
porabla cajta za natika~e. Ni
bilo ~asa, da bi bil stalno pri
enem deli. Najve~ se zamidi{ z
natika~i in copati. Predpra`nik
je preprosto delo.«26 »Jaz {ivlem,
kite nimam zaklju~ene, ne
more{ {tukati, mora{ plesti do
konca. Ne more mi zmanjkati,
ker moram naprej plesti, nikdar
nismo {tukali. To smo pleli, tudi
za ceker, pa se je navijalo, pa si
dal med kolena, ko je sfalilo, pol
si pa spet plel, dopletlo se je,
nikdar {tukalo, ker nima tiste
mo~i, da bi dr`alo. Druga~e pa
je to stra{no mo~no. Copate pa
smo kar delale, za vsakega pri
hi{i. Copate delali za doma~o
rabo, najve~ smo jih naredili.
Odrezali smo od starih gumijastih {kornov smo prilepli na
podplat, da si lahko s tem {e
malo vuni leta s tem.«27
Omelo
Li~je so uporabili za razli~na
omela. »Kru{no pe~ sem pomela
z omelo iz ko`uhovne. Pe~ se
zakuri, pa z grebelco razgrniti
pe~, te pa kruh pe~, da spodaj
nima ni~ pepela. Z omelom smo
o~istili ves pepel. More{ ga malo

po{kropiti, da ne tleje. ^isto
dosti je, da omelo po{kropi{, ni
ga treba namo~iti. Meter pa pol
dolgi {til mora bit, da se`e do
konca kota pe~i, te pa ga mora{
na konci razklati, na debelem
konci, te pa noter ko`uhovno
devati. Te pa {til spodaj zavezati z drotom. Saj nismo prej meli
nobene omele, ko`uhovno smo
meli, ka smo omeli hi{e stare. [e
mi smo notri omeli s
ko`uhovno. Naredo si si ga{eno
apno, s ko`uhovne, pa je blo
tako `elezo, noter si pa nafilal
ko`uhovno, na trdo. Tisto
ko`uhovno si namakal v apno
pa si belo. Zunaj hi{e smo tudi
belli. Belila sem tudi jaz z
ga{enim apnom. Najve~ je
`enska morala biti povsod!
Stare hi{e so vse belli, znotraj in
zunaj. Navadno se je belo proti
veliki no~i, da je bila za velko
no~ lep{a hi{a.« 28
(se nadaljuje)
Zapisala: Jelka P{ajd
1

Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
2
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
3
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
4
Obsotelje je pokrajina ob reki Sotli, ki
meji na Slovenijo in Hrva{ko.
5
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
6
Terezija Klemen~i,~ roj. 1939, Rogatec
– trg.
7
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
8
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
9
Terezija Klemen~i~, roj 1939, Rogatec
– trg.
10
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
11
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
12
Terezija Klemen~i~, roj 1939, Rogatec
– trg.
13
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
14
Lesena osnova ali mu{ter, okrog
katerega so spletali. Nekaj podobnega je
kopito v ~evljarstvu.
15
Mo~na nit.
16
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
17
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
18
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
19
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
20
Ve`a ali prikelt.
21
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
22
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
23
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
24
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
25
Tanka kita iz li~ja.
26
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.
27
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec
– trg.
28
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri
Svetem Florjanu.

Ob~an - 28. januar 2002

3. SRE^ANJE GASILCEV VETERANOV
V za~etku {estdesetih let
prej{njega stoletja zasledimo na
Slovenskem prve resnej{e
poskuse, da bi ustanovili organizacijo za gasilsko dru`bo. Leta
1869 so ustanovili gasilsko
dru{tvo, ki je postalo prvo prostovoljno gasilsko dru{tvo na
Slovenskem. Ve~ina dru{tev je
najve~krat nastala po ve~jih in
manj{ih po`arih, pri katerih so
bili ljudje brez mo~i in v nesre~i
niso mogli pomagati.
Leto je naokrog in 4. januarja
smo se ponovno, kot vsako leto,
`e tretje po vrsti, sre~ali z gasilci
veterani v gasilskem domu
Destrnik. Sre~anje je vsako leto
v drugem gasilskem domu, eno
leto v Desencih, drugo v
Destrniku. Med gasilce veterane
vstopijo `enske s petinpetdesetim in mo{ki s triin{estdesetim
letom starosti.
Vse prisotne so pozdravili
predsednik
Prostovoljnega
gasilskega dru{tva Destrnik g.
Marjan Zelenik, ki je obenem
tudi odgovoren za veterane pri

Gasilski
zvezi
Destrnik,
predsednik Gasilske zveze
Destrnik g. Janez Irgl, poveljnik
Gasilske zveze Destrnik g.
Marjan Irgl, predsednik Sveta
podravske regije g. Franc
Simeonov
in
predsednik
Prostovoljnega
gasilskega
dru{tva Desenci g. Anton
@ampa.
Posebej so pozdravili vse prisotne veterane, in tiste veterane
ki niso mogli priti na sre~anje.
Zahvalili so se jim za ves njihov
trud, njihovo delo, neprespane
no~i in dose`ene uspehe.
Gasilci si `elimo, da nas pridejo
veterani pogosteje obiskat v
gasilske domove, najdejo ~as za
pogovor z nami, saj si `elimo
sli{ati njihove zgodbe in
izku{nje. @elimo jim pokazati,
kako ponosni smo na njih, saj
vemo, da brez njihove zavzetosti, truda in odrekanja za gasilstvo, tudi nas in tako razvitega
gasilstva danes ne bi bilo.
Vse prisotne je pozdravil `upan
Ob~ine Destrnik g. Franc

Puk{i~, se pridru`il izre~enim
`eljam in nas seznanil s smernicami razvoja Ob~ine Destrnik.
Pokazal nam je 8-minutno kaseto, s katero predstavlja ob~ina
Destrnik svoje potencialne
mo`nosti razvoja na razli~nih
podro~jih.
Gasilci veterani so v obeh
dru{tvih aktivni tudi na tekmovanjih, na katerih `anjejo
velike uspehe.

G. Otmar Simoni~ se je v imenu
veteranov vsem zahvalil za
izkazano pozornost do starej{ih
gasilcev.
Sledila je pogostitev in obdaritev
z buteljkami, skodelicami ter
gasilskimi priro~niki. Sre~anje se
je nadaljevalo s prijetnim in
zabavnim dru`enjem.
Sabina @ampa

Z BAKLAMI K
POLNO^NICI

KO NAS OBI[^E
BO@I^EK

Bo`i~ predstavlja mnogim pri~akovanje nedo`ivetega, naj je
to okrasitev bo`i~nega drevesa, pri~akovanje Bo`i~ka ali
rojstvo odre{enika. V Gomili smo predbo`i~ni ve~er letos `e
drugi~ zaklju~ili s pohodom k polno~nici. Bakle nam je izdelal Rudi Malek, ki je v na{i vasi “ta pravi za {pas”. Letos so se
nam v pohodu pridru`ili tudi ljudje od drugod. Okrog desete
ure, ko smo vsi pri`gali bakle, smo se odpravili proti
Vurberku k cerkvi Device Marije. S sabo smo vzeli nekaj
kuhanega vina in obilico dobre volje – sij bakel pa je v
poznih urah pri~aral {e posebno vzdu{je. V vasi smo se
odlo~ili, da to staro navado ohranimo, zato se nam lahko
letos pridru`ite tudi vi.

December je mesec velikih pri~akovanj – pri~ne se s prihodom
Miklav`a, temu sledita Bo`i~ek in dobri stari dedek Mraz. Nedelja,
23. decembra, je bila za vse najmlaj{e dan pri~akovanja kakr{na ri{e
december. Verjeli ali ne, v ve~namensko dvorano O[ Destrnik jih je
povabil sam Bo`i~ek in jim pripravil presene~enje. Po igrici, ko so se
`ivali iz gozda re{ile za~aranosti ~arovnika Kadabre, je Bo`i~ek vsem
pridnim razdelil darila. Obljubil je, da pride tudi letos.
Tiste najmlaj{e, ki so privekali na svet v lanskem letu, pa je obiskal
“bo`i~ek” v podobi `upana g. Franca Puk{i~a
kar na domu. Verjamem, da so bili z darili
zadovoljni star{i pa tudi otroci. Kot mamica
obdarjenca bi `elela poudariti, da mi je ta
pozornost {e posebej v{e~ (seveda tudi
darilo), zato hvala `upanu in vsem svetnikom, ki so ta predlog podprli. Res je,
da `elimo svojim otrokom omogo~iti
le najbolj{e in na tej poti velikokrat
naletimo na ovire, a lepo je vedeti, da ima{ `e na za~etku vzpodbudo in podporo tudi
ob~inskih mo`. Vsem
otrokom `elim veliko
lepih
trenutkov
med ljudmi v
njihovih
dru`inah..

Va{~ani Gomile

Nata{a @i`ek

Pohodniki z baklami

Ob~an - 28. januar 2002

5

Leto VII, {tevilka 1

28. januar 2002
VSEBINA

1. ODLOK
o merilih za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je v
ob~ini Destrnik
Na podlagi 77. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, {t.

se bo kanalizacija gradila, morajo bodo~i uporabniki sofinancirati

32/93 in 1/96), 21. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (uradni list rs,

dele` v vi{ini prispevka, ki je dolo~en v 3. ~lenu tega odloka.

{t. 72/93), 3. ~lena Odloka o gospodarskih javnih slu`bah na
obmo~ju Ob~ine Destrnik – Trnovska vas (Uradni vestnik ob~in

5. ~len

Ormo` in Ptuj, {t. 12/95), Odloka o odvajanju in ~i{~enju komunal-

Med ob~ino in bodo~im uporabnikom se sklene pogodba o sofinan-

nih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik

ciranju investicije.

(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik na 24. redni seji, 17.12.2001, sprejel

6. ~len
Dele` sofinanciranja po 4. ~lenu je namenski prihodek prora~una
Ob~ine Destrnik.

ODLOK
o merilih za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je v

7. ~len

ob~ini Destrnik

Vsi uporabniki, ki sofinancirajo izgradnjo kanalizacije po 5. ~lenu
tega odloka, so opro{~eni pla~ila obveznega prispevka za nove
priklju~ke.

1. ~len
Ta odlok dolo~a merila za dolo~itev vi{ine prispevka za posamezno

^e je pla~ani dele` sofinanciranja uporabnika manj{i do vi{ine

odjemno mesto (v nadaljnjem besedilu: uporabnika) pri izgradnji

prispevka za nove priklju~ke na javno kanalizacijsko omre`je, mora

kanalizacije v ob~ini Destrnik.

uporabnik Ob~ini Destrnik pla~ati tudi razliko med dele`em za sofi-

Pri blokovni gradnji se za odjemno mesto {teje stanovanjska enota.

nanciranje izgradnje kanalizacije in polno vrednostjo prispevka.

2. ~len

8. ~len

Merila veljajo za priklju~itev objektov na javno kanalizacijsko

Med uporabnike, ki morajo sodelovati pri sofinanciranju investicije,

omre`je, ki je v lasti Ob~ine Destrnik in v upravljanju gospodarske

se {tejejo vsi tisti, ki imajo na obmo~ju, kjer se izvaja investicija, legal-

javne slu`be.

no zgrajene objekte in so lastniki objektov, ki bi jih bilo mo`no
priklju~iti na javno kanalizacijo.
3. ~len
9. ~len

Za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je v ob~ini Destrnik

Priklju~ek na javno kanalizacijsko omre`je izvede upravljalec kanal-

pla~ujejo vsi bodo~i uporabniki prispevek v vi{ini

izacijskega omre`ja na podlagi potrdila Ob~ine Destrnik o pla~anem
Zap. Priklju~ek Presek cevi

Razmerja

Vrednost

prispevku.

[t.

(v cm)

(v cm2)

presekov

v EUR

Priklju~ek lahko izvede tudi drugi, uradno za ta dela registriran izva-

1.

15

176,62

1,00

1.278

jalec, vendar ob obveznem nadzoru upravljalca javnega kanalizaci-

2.

20

314,00

1,77

2.249

jskega omre`ja. Stro{ke nadzora nad izvedbo kanalizacijskega

3.

25

490,62

2,77

3.598

priklju~ka pla~a uporabnik.

4.

30

706,50

4,00

5.109
10. ~len

(Po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan pla~ila).

Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku
Ob~ine Destrnik.

Vi{ina prispevka za odjemno mesto pri blokovni gradnji se obra~una
[tevilka: 032-01/01-24R-4

za presek 15 cm.

Datum: 17.12.2001
4. ~len

@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

Za izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacije na obmo~ju, kjer

6

Ob~an - 28. januar 2002

OBVESTILO
Vse kmetijske pridelovalce obve{~amo, da je
v Uradnem listu Republike Slovenije –
Uradne objave {t. 2 (11.01.2002) stran 131
objavljen javni razpis za zbiranje vlog za
dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD
Razpis dolo~a namene, za katere se dodelijo
nepovratna sredstva iz programa SAPARD,
upravi~ence in pogoje ter postopke za
dodelitev nepovratnih sredstev iz programa
SAPARD.
UKREP [T. I:
Nalo`be v kmetijska gospodarstva
Predmet so sredstva za investicije v gospodarska poslopja, opremo gospodarskih
poslopij in nakup kmetijske mehanizacije na
podro~ju prireje in predelave mleka ter
mesa iz proste reje, v skladu s predpisanimi
zahtevami na veterinarsko-sanitarnem
podro~ju ter na podro~ju varovanja okolja in
za{~ite `ivali.
UKREP [T. II:
Nalo`be v predelavo in tr`enje kmetijskih in ribi{kih proizvodov
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih sredstev iz programa SAPARD
za sofinanciranje investicij za prilagajanje
sektorjev predelave mesa, rib in mleka na

predpisane zahteve na podro~ju: veterinarsko – sanitarnih predpisov, za{~ite `ivali,
varstva okolja ter za izbolj{anje tr`enja,
konkuren~nosti na trgu in delovnih pogojev
zaposlenih.
UKREP [T. III:
Gospodarska diverzifikacija na kmetiji
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih sredstev iz programa SAPARD
za sofinanciranje investicij izgradnje in
izbolj{anja turisti~ne ponudbe na pode`elju,
ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost
na kmetijah in investicije v doma~o obrt na
kmetijah, skladno z dolo~ili Zakona o kmetijstvu.
UKREP [T. IV:
Razvoj in izbolj{anje infrastrukture na
pode`elju
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih sredstev iz programa SAPARD
za sofinanciranje investicij za ureditev tematskih poti za izbolj{anje turisti~ne infrastrukture za:
-ureditev tematskih poti za izbolj{anje turisti~ne infrastrukture in
-vodno infrastrukturo na pode`elju za
preskrbo s pitno vodo.

Vlagatelji lahko pridobijo »Vlogo za
dodelitev sredstev iz programa SAPARD«
(Obrazec RP-01) na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za
kmetijske trge in razvoj pode`elja, Dunajska
160, 1000 Ljubljana in na obmo~nih zavodih
Kmetijske svetovalne slu`be.
Informacije v zvezi z javnim razpisom je
mogo~e dobiti na Agenciji Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj
pode`elja.
Kontaktne osebe:
-za ukrep {t. I.
Sonja Gornik,
tel. {t. 01/478 92 25;
-za ukrep {t. II.
Janez Lipec,
tel. {t. 01/478 92 22;
-za ukrep {t. III.
Ariana Libertin,
tel. {t. 01/478 92 22;
-za ukrep {t. IV.
Vida Kokalj,
tel. {t. 01/478 92 23;
vsak delovni dan od 10. do 12. ure ter vsako
sredo med 14. in 16. uro.
Vloge lahko zainteresirani po{ljejo do preklica javnega razpisa, ki bo objavljen na enak
na~in, kot je bil objavljen javni razpis.
Pripravila:
Metka Kajzer

ZDRAVNIŠKI NASVET

NAVODILA ZA BOLNIKE
S PREHLADOM IN GRIPO
PREHLAD
Z besedo prehlad ozna~ujemo kratkotrajno
vnetje sluznice zgornjih dihal.
Znaki prehlada so:
- splo{no slabo po~utje,
- povi{ana telesna temperatura,
- glavobol,
- bole~ine v `relu,
- bole~ine v sklepih in mi{icah,
- slabost v `elodcu in v~asih tudi bruhanje,
- zama{en nos in ob~utek zama{enih u{es,
- suh, dra`e~ ka{elj.
Bolezen traja od 3-5 dni.
GRIPA
Pri gripi so znaki podobni kot pri prehladu, so
pa bolj izraziti. ^e ste se cepili proti gripi, v
tem letu za gripo ne boste zboleli. Lahko pa {e
vedno zbolite zaradi prehlada, kar pa ne
pomeni, da cepljenje proti gripi ni bilo
uspe{no. V leto{njem letu pri~akujemo epidemijo gripe v februarju ali `e prej. ^e `elite
razviti dobro odpornost proti bolezni {e pred
epidemijo, je priporo~ljivo, da se cepite
~imprej.
POVZRO^ITELJI PREHLADA
Povzro~itelji prehlada so zelo {tevilni in
razli~ni virusi in ne bakterije, kot mnogi mislijo.

Ob~an - 28. januar 2002

PRENOS BOLEZNI
Prehlajen ~lovek s kihanjem in ka{ljanjem
spravlja v zrak veliko kapljic. V njih je ne{teto
virusov. Z vdihovanjem teh kapljic se prehlad
prena{a na druge ljudi.
Zelo pogosto se bolezen prenese tudi preko
telesnih stikov, predvsem z rokami. Zato priporo~amo, da si v ~asu pogostih prehladov {e
posebej skrbno umivate roke.
ZAPLETI BOLEZNI
O zapletih bolezni govorimo, ~e se stanje v
petih dneh ne popravi. Takrat je potreben
obisk pri zdravniku. Zapleti so pogostej{i pri
starej{ih in slab{e odpornih ljudeh. Sicer
zdravi otroci in odrasli premagajo bolezen
brez ve~jih te`av.
ZDRAVLJENJE
Zaradi blagega poteka bolezni zdravljenje
obi~ajno ni potrebno. Zdravimo samo znake
bolezni. Obisk pri zdravniku ponavadi ni
potreben.
Tri stvari so pomembne:
1. teko~ina: pijte veliko ~ajev in drugih
teko~in in imejte v stanovanju vedno vla`en
zrak,
2. ~ist, prehoden nos: nos si redno ~istite in ~e
se vam zama{i, uporabite kapljice za nos,
3. mirovanje: bodite doma, ne hodite okrog,
da ne boste oku`ili drugih in da ne boste sami
{e bolj zboleli.

SPLO[NI UKREPI
Osnova zdravljenja so splo{ni ukrepi:
- pomemben je nekajdnevni po~itek, lahko
tudi v postelji,
- pijte veliko teko~ine, predvsem ~aja, vitaminskih in drugih toplih napitkov,
- u`ivajte lahko hrano, ~e nimate apetita, se s
hrano ne silite,
- v stanovanju imejte vedno vla`en in topel
zrak. Suh in hladen zrak dra`i `relo in
povzro~a suh in dra`e~ ka{elj. Na pe~ dajte
posodo z vodo in na radiatorje vla`ilce ali
mokro perilo.
ZDRAVLJENJE ZNAKOV PREHLADA
POVI[ANA TELESNA TEMPERATURA
Povi{ana telesna temperatura (nad 37 stopinj)
ima funkcijo obrambe organizma. Z njo se
~lovek brani pred povzro~itelji {tevilnih
bolezni, tudi pred prehladom in gripo. Zato
ne zni`ujte povi{ane temperature za vsako
ceno, ker si s tem slabite obrambo. Zni`ujte
samo temperaturo nad 39 stopinj pri sicer
zdravih ljudeh. Pri otrocih, nose~nicah, starih
ljudeh ter pri hudo in dolgotrajno bolnih pa jo
zni`ujte, ~e je porasla nad 38 stopinj.
Redno zra~ite stanovanje, pijte dosti teko~ine,
ne obla~ite se preve~.
ZDRAVILA
Temperaturo zni`ujete z zdravili, kot so

7

Aspirin, Lekadol, sve~ke za otroke in podobno. Dobite jih v lekarni v prosti prodaji.
Obi~ajna doza je:
- dojen~ki: 1 sve~ka do 3x dnevno,
- pred{olski otroci: 1 `li~ka sirupa do 3x
dnevno,
- {olski otroci: 2 `li~ki sirupa do 3x dnevno,
- odrasli: 1 velika `lica sirupa ali 1 tableta do
3x dnevno.
Seveda se morate pri jemanju zdravil ravnati
glede na vi{ino telesne temperature. Ponavadi
je potrebno vzeti eno dozo zdravila. ^e po eni
uri temperatura ne pade pod 38 stopinj,
vzemite {e eno dozo zdravila. ^e temperatura
dve uri ne pade pod 38 stopinj ali ~e gre temperatura proti 40 stopinjam, si morate temperaturo zni`ati z ohlajanjem telesa. Najbolj{a je
voda.
OHLAJANJE Z VODO
Povi{ano telesno temperaturo lahko zni`ate z
ohlajanjem z vodo vsaj na tri na~ine:
- telo ohlajajte s hladnimi obkladki, ki jih polagate na celo telo: roke, noge, ~elo, prsni ko{
in trebuh. Ko obkladek ne hladi ve~, ga
zamenjajte z novim hladnim obkladkom. Ni
dovolj, ~e dajete obkladke samo na ~elo in
zapestja. Preko hladnih obkladkov telo
izgublja povi{ano telesno temperaturo, zato
uporabite ~im ve~jo povr{ino telesa. Pri otrocih je najbolj{e, da jih zavijete v mla~no oziroma hladno rjuho in nato {e v eno suho rjuho,
- tu{iranje z mrzlo vodo,
- kopanje v mla~ni vodi. V kad dajte mla~no
vodo in nato po~asi dolivajte hladno vodo po
pol litra. Telo se bo ohlajalo skupaj z vodo.
Ohlajanje je va`no pri otrocih in pri odraslih.
Pri tem se ne morete dodatno prehladiti in
tudi plju~nice ne morete dobiti.
Ohlajanje z vodo lahko uporabite takoj, `e
pred uporabo zdravil, predvsem pa, ~e zdravila niso bila uspe{na.
NEKATERE NERESNICE O ZNI@EVANJU
POVI[ANE TEMPERATURE
- Ne priporo~amo uporabe rde~e pese,
~ebule, krompirja, mleka, doma~ega kisa, listov trpotca in podobnih doma~ih zdravil.
Najhitreje se boste ohladili z hladno vodo.
- Odsvetujemo premagovanje prehlada in
gripe s pregrevanjem telesa, s pitjem velikih
koli~in vro~ih pija~ in zavijanjem v odeje, da
se ~lovek preznoji. Predvsem pa to odsvetujemo pri otrocih in pri starej{ih ljudeh.
KA[ELJ
Poskrbite za prehoden nos, za vla`en zrak v
stanovanju in ka{lja bo bistveno manj.
Izogibajte se jutranjemu mrazu in megli.
Izogibajte se cigaretnemu dimu in vsemu, kar
vas dra`i na ka{elj. Tudi poper in sol lahko
dra`ita `relo. Ne pijte gaziranih pija~, ker se
penijo in preve~ dra`ijo usta in `relo. Pijte
dosti teko~ine.
Ob upo{tevanju zgornjih navodil verjetno ne
boste potrebovali dodatnih zdravil proti
ka{lju.
ZDRAVILA
Tudi zdravila proti ka{lju dobite v lekarni v
prosti prodaji.
NEKATERA ZMOTNA PRI^AKOVANJA
Ne pri~akujte obilnega izka{ljevanja, ka{ljali

8

boste samo na suho. Gre za vnetje nosu in
`rela, obilno izka{ljevanje se pojavi pri vnetju
spodnjih dihalnih poti in pri plju~nicah.
NAHOD, ZAMA[EN NOS IN KIHANJE
Pomembno je, da imate nos dobro prehoden.
V nosu se zrak segreje, ovla`i in o~isti. ^e
zaradi zama{enega nosu dihate skozi usta, se
pojavijo suho `relo, peko~e bole~ine v `relu
ter suh in dra`e~ ka{elj.
ZDRAVILA
Uporabite mazilo ali kapljice za nos.
Kapljice dajte v nos na naslednji na~in: najprej
si nos dobro o~istiti v rob~ek, nato lezite na
posteljo, glavo dajte ~im bolj nazaj, ~ez rob
postelje. V vsako nosnico dajte po 1-2 kapljici. ^e vam pridejo kapljice v `relo, ste glavo
nagnili premalo nazaj. Dajte jo {e bolj nazaj.
Kapljice morajo ostati v nosu. Uporabite jih
vsaj trikrat dnevno, najve~ pet dni.
Pri otroku, ki {e ne zna pihniti skozi nos,
morate nos o~istiti s posebnim sesalcem za
nos. Dobite ga v lekarni.
Mazilo vnesete v vsako nosnico in ga nato s
stiskanjem nosu enakomerno razma`ete po
notranjosti nosu. Pomembno je, da kljub
mazilu dose`ete ~im bolj{o prehodnost nosu.
Mazilo vnesite v nos ve~krat na dan, najve~
pet dni.
BOLE^INE PO KOSTEH, MI[ICAH IN
SKLEPIH
To so ponavadi bla`je in prehodne bole~ine,
ki ne zahtevajo posebnega zdravljenja.
ZDRAVILA
Uporabite lahko katero od zdravil, ki smo jih
na{teli pri zni`evanju povi{ane telesne temperature. ^e boste uporabili Aspirin, ga
vedno raztopite v vodi ali v ~aju.
ANTIBIOTIKI
so dobra zdravila za zdravljenje bakterijskih
bolezni. Prehlad in gripa sta z virusi
povzro~eni bolezni, zato antibiotik ne more
pomagati. V tem primeru celo {kodi, ker
poru{i ob~utljivo ravnovesje med bakterijami
in virusi v prid virusov in bolezen bo potekala
v huj{i obliki. Ob u`ivanju antibiotikov se
odpornost na virusno bolezen ne razvije do
popolnosti in prihodnja obolenja lahko
potekajo v huj{i obliki.
Poraba antibiotikov v Sloveniji je po eni strani
bistveno prevelika. Po drugi strani pa jih ljudje jemljejo nepravilno. Ne silite zdravnika, da
vam napi{e antibiotik, ~e se vam zdi, da je
potrebno. ^e se bo v primeru bakterijske
bolezni odlo~il za to zdravilo, ga jemljite po
njegovih navodilih, ne samo nekaj dni do
prvega izbolj{anja. S tem sicer prihranite nekaj
tablet, ki jih vzamete v naslednjem podobnem
primeru, ko zdravilo morda ni potrebno.
^e se vam je stanje ob jemanju antibiotika `e
v nekaj dneh izbolj{alo, bi se tudi brez njega.
Verjetno ni {lo za bakterijsko bolezen.
Pomembno je, da jemljete antibiotik tako
dolgo, kot vam je naro~il zdravnik. Vsaka
bolezen ima svoj potek in bakterije so razli~no
ob~utljive na zdravilo. ^e prekinete z jemanjem zdravila ob prvem izbolj{anju, niste uni~ili
vseh bakterij. Bolezen se bo ponovila prej,
lahko pa pre`ivele bakterije udarijo na srce in
na ledvice. Posledice so lahko dokaj neprijetne.
Z nekriti~nim jemanjem antibiotikov se razvi-

ja odpornost bakterij nanje. Obi~ajne bakterijske bolezni zato potekajo v huj{i obliki in dalj
~asa. Velikokrat pa je treba pose~i po zelo
mo~nih zdravilih, ki so dra`ja in imajo tudi ve~
stranskih u~inkov. Torej:
- glede uporabe antibiotikov upo{tevajte
navodila svojega zdravnika,
- pri gripi in prehladu niso potrebni, lahko
celo {kodujejo.
PREPRE^EVANJE [IRJENJA BOLEZNI
V prvih dnevih bolezni ste najbolj ku`ni. Zato
ostanite doma, pijte dosti teko~ine in vzemite
zdravila proti bole~inam in proti vro~ini.
Bolezen se prena{a s kapljicami. Zato ne kihajte, ka{ljajte in ne sopihajte proti drugim ljudem. Prve tri dni ne hodite k zdravniku, ostanite doma, da ne boste oku`ili drugih bolnikov
v ~akalnici in zdravstvenega osebja.
KAKO SE OBVARUJETE PRED OKU@BO?
- zmanj{ajte stike z obolelimi ljudmi, predvsem stike z rokami, dotikanje in rokovanje,
- ne dopustite, da bi oboleli ljudje v vas kihali,
ka{ljali ali vzdihovali proti vam,
- v prehladnem obdobju se izogibajte ve~jih
skupin ljudi: (slu`ba, {ola, vrtec, avtobus,
trgovine, cerkev, zabave, ~akalnica pri
zdravniku in podobno),
- pijte veliko teko~ine, predvsem ~aja, vitaminskih in drugih toplih napitkov,
- u`ivajte lahko hrano, veliko sadja,
- skrbite za dobro telesno kondicijo,
- v stanovanju imejte vedno vla`en in topel zrak,
- redno zra~ite stanovanje,
- izogibajte se jutranjemu mrazu in megli,
- izogibajte se cigaretnemu dimu in vsemu,
kar vas dra`i na ka{elj,
- vedno imejte suha in topla obla~ila in obuvala,
- proti gripi se za{~itite s pravo~asnim
cepljenjem.
NEKATERA DODATNA POJASNILA
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Vsekakor ne `e prvi dan. Mirno lahko
po~akate doma tri dni in se dr`ite zgornjih
navodil. ^e se je stanje pri~elo izbolj{evati,
obisk pri zdravniku ne bo potreben. ^e pa se
stanje ne izbolj{uje, se javite pri svojem
zdravniku v njegovem ordinacijskem ~asu.
Prehlad ni bolezen, s katero bi obremenjevali
de`urno zdravni{ko slu`bo. Mirno lahko
po~akate naslednji dan.
^e ste zaposleni, morate k zdravniku po
bolni{ki list. Ponavadi vas zdravnik dobro
pozna in vam bo dal bolni{ke liste tudi za
nekaj dni nazaj. Zato ni treba, da ga obi{~ete
`e prve dni, ko imate najvi{jo vro~ino in ste
najbolj ku`ni.
OPRAVI^ILO ZA [OLO
^e je otrok odsoten iz {ole manj kot tri dni,
mu lahko napi{ejo opravi~ilo star{i. Za dalj{e
odsotnosti dobi otrok opravi~ilo pri nas.
KDAJ V SLU@BO, [OLO ALI VRTEC?
Ko boste brez vro~ine. Proti ve~eru vro~ina
nara{~a in je zve~er najvi{ja. ^e boste zve~er
brez vro~ine, je tudi naslednje jutro ne boste
ve~ imeli. Zato lahko greste naslednje jutro `e
v slu`bo, {olo, vrtec in podobno.
Franc [UTA, dr.med.

Ob~an - 28. januar 2002

ŠOLSKA STRAN

VLAK
Domi{ljijski spis
Nekega dne sem se odlo~ila,
da obi{~em svoje sorodnike.
Star{ev ni bilo doma, jaz pa
sem si `elela pustolov{~ine.
Zato sem pripravila malico,
najnujnej{e re~i ter nekaj
denarja. Nameravala sem se
vrniti do ve~era, zato nisem
napisala sporo~ila. Namenila
sem se na `elezni{ko postajo
in tam ~akala na vlak. Dolgo
sem ~akala, a je le pripeljal
pravi vlak. Vstopila sem in
ob~utila tesnobo in strah.
Nisem vedela zakaj. Sedla sem
k stari gospe, ki je po mojem
mnenju spala. Po dobri uri
vo`nje sem gospo vpra{ala,
kje bo izstopila. A ni mi
odgovorila. Ugotovila sem, da
je `enska, poleg katere sem
sedela, mrtva. Planila sem
pokonci ter za~ela kri~ati. In
kar je bilo najbolj grozljivo:
nih~e se ni zmenil zame,
kakor da bi to bilo vsakdanje
ali pa bi bili vsi gluhi. Nato
sem se presedla na konec

vagona. Tam sem jokala od
strahu. ^ez nekaj ~asa me je
po obrazu pobo`ala mrzla
roka. Zgrabila me je panika,
saj ni bilo nikjer nikogar.
Zahtevala sem, da vlak ustavi,
a mi niso dovolili, da bi
izstopila. Spet sem se presedla
tja, kjer ni bilo nikogar. Po
glavi mi je rojilo le skrivnostno
dogajanje na vlaku. Zunaj se je
`e stemnilo in jaz sem od
strahu in utrujenosti zaspala.
Ni trajalo dolgo, ko me je prebudilo nekak{no kri~anje in
jok. Prihajalo je od zadaj in
vedno bli`e. Pustila sem svoje
re~i na sede`u ter be`ala, a
glasovi niso izginili. Pritekla
sem v prostor, kjer je mo~no
zaudarjalo po truplih. Takrat
me je zajel nepopisen strah in
~e bi lahko, bi takoj sko~ila z
vlaka. Hotela sem zbe`ati {e
naprej, a sem se izgubila na
nekem hodniku, ki ni imel
izhoda. Imela sem ob~utek, da
z vlaka ne bom pri{la `iva, {e

VREME V LETU
2002
Januar: Bolj obla~en, hitre spremembe, malo snega.
Februar: Ve~ snega in sicer v za~etku meseca nato izbolj{anja.
Marec: Malo padavin, vetrovno.
April: Precej spremenljiv, ne bo velikih padavin.
Maj: Precej vetroven, {e kar moker.
Junij: Hitre spremembe, malo padavin, v drugi polovici se za~enja
suho obdobje.
Julij: Bolj suh in vro~.
Avgust: Malo obla~en, lep, {e nadalje vro~.
September: Spremenljiv, dokaj lep mesec.
Oktober: Vetroven lep mesec.
November: Bolj suh, obla~en, malo padavin.
December: Spremenljiv, vetroven, zelo malo snega.

ve~, da z vlaka sploh ne bom
pri{la. Vlak je bil poln ljudi, a
vsi so bili ~udni, tihi in na
pogled grozljivi. Bila je trda
tema in nisem imela nikogar,
ki bi mi razlo`il, kaj se dogaja.
Nato sem za~ela vpiti in klicati
na pomo~. Skrila sem se v kot
in tam ostala. Ko je proti jutru
vlak ustavil, sem se tudi jaz
odlo~ila, da vseeno grem po
svoje re~i in malico. Bila sem
la~na, ~eprav sem bila od
strahu vsa otrpla. Vendar
mojih re~i ni bilo na mestu.
Obrnila sem se ter za{la.
Poiskala sem stikalo in
pri`gala lu~ v prostoru, kjer
sem se zna{la.
Kar sem zagledala, je bilo grozljivo. Po tleh so le`ala
~love{ka okostja. Zaprla sem
vrata in zopet za~ela kri~ati,
Kljub mno`ici nenavadnih
ljudi sem bila sama.^ez dve
uri je vlak ustavil in vrata so se
na ste`aj odprla. V notranjost
je prodrla svetloba. Vsi glasovi, vsi ljudje, okostja, mrtva
gospa, vse je izginilo.
Sama pa sem br` izstopila ter

tekla domov. Ko sem pri{la
domov, sem `e veljala za
pogre{ano. Dva dni me ni
bilo. Dokon~no sem se
odlo~ila, da nikoli ve~ ne bom
sama obiskovala sorodnikov
in da ne bom nikoli ve~ stopila na vlak, kajti moji ob~utki
so bili nepopisno grozljivi.
Mateja KARO, 8.b

Nina Sluga

Alen Karo

Marjan Kokol

Spo{tovane ob~anke
in spo{tovani ob~ani!
Prostovoljno gasilsko dru{tvo Destrnik vo{~i vsem ob~ankam in
ob~anom zdravo, zadovoljno ter uspe{no novo leto 2002.
Isto~asno se vam zahvaljujemo za prispevke, ki ste jih prispevali ob
prejemu na{ega koledarja.
Opravi~ujemo se Vam za neljubo napako na koledarjih in vas
prisr~no pozdravljamo!
PGD Destrnik

Ob~an - 28. januar 2002

Liljana Ro{kar

9

STRAN ZA NAJMLAJ[E

NA TA DAN SE OKROG PUSTA ZBERE VES
PRISMUKNJEN SVET, Z NJIM RAZGRAJA
NA VES GLAS, DA NE PRIDE[ DO BESED…
Prav na pragu stoji ta najbolj veseli in najbolj
nor~avi ~as v letu – PUST. Vesel in nor ne le
za otroke, ampak tudi za odrasle. Veliko se
jih bo veselilo zakriti z masko, drugi pa se
bodo zabavali ob opazovanju nor~avih {em.
Mi bomo izdelali maske iz papirnatih vre~k.
Te maske lahko spremenite tudi v lutke.
Potrebujete papirnate vre~ke razli~nih
velikosti (npr. od kruha), lepilo, {karje,
pisan papir (lahko tudi reklamne prospekte
in revije). Izberite lik, ki ga `elite izdelati,
izre`ite dele in jih prilepite na vre~ko. Lahko

izdelate npr. leva, indijanca, muco – ali pa
masko ~isto po va{i domi{ljiji (ne pozabite
izrezati odprtin za o~i!)
^e ne potrebujete maske lahko koga presenetite z lutko. V izdelano masko natla~ite
zme~kan ~asopisni papir, vstavite palico in
vre~ko spodaj zave`ite z vrvico.
Ko boste kot pustne {eme od vrat do vrat
“sejali debelo repo”, kakor so to delali
neko~, je prav, da znate kak{no veselo tudi
zapeti ali povedati. Ena taka je tudi
Biten~eva “MA[KARE”:

Uspe{ni {ahist
Mitja Kramberger se je 19. decembra udele`il podro~nega tekmovanja v {ahu na Osnovni {oli Ljudski vrt v Ptuju. V igri je premagal {tevilne nasprotnike in dosegel prvo mesto. S tem se je uvrstil na
dr`avno tekmovanje, ki bo januarja v Ankaranu.
^estitamo in `elimo {e veliko uspehov.
Erika Mauri~
mentorica {ahovskega kro`ka

OD HI[E, DO HI[E,
OD VRAT DO VRAT,
PRINA[AMO SMEH VAM
IN S SMEHOM POMLAD.
ZATO PA NAM DAJTE
EN DINAR^EK, DVA,
TRI KROFE, TRI BOBE
IN KO[^EK MESA.
Pripravila: Majda Kun~nik

JUDO
22.12.2001 je bilo v
Mariboru podro~no
prvenstvo [[D v judu.
V kategoriji mlaj{ih
deklic
je
Helena
Le{nik, ki je u~enka 5.
razreda O[ Destrnik,
dosegla 2. mesto.
^estitamo!
O[ Destrnik

10

Ob~an - 28. januar 2002

PREJELI SMO

Destrni{ki upokojenci zaklju~ili leto 2001
DU Destrnik je bilo v minulem letu kar precej aktivno. Karkoli se je
odvijalo, povsod smo bili prisotni. Organizirali smo materinski dan,
izlet, romanje na Sv. Gore pri Novi Gorici, piknika ter seveda silvestrovanje, udele`ili pa smo se tudi sre~anja upokojencev v
Maj{perku.. Nismo pozabili na{ih bolnih ~lanov, katerim `elimo
~imve~ zdravja, spomnili smo se tudi `e preminulih ~lanov.
Upokojenci in ostali ob~ani smo se 25.11.2001 zbrali v cerkvi sv.
Urbana. V svoji sredini smo imeli tudi na{o najstarej{o ~lanico 100letno Tiliko Holc, ki je lani do~akala tako ~astitljiv jubilej. Zdravja so
ji za`eleli na{a predsednica ga. Jul~ka ^ernezel, g. `upnik Mihael
Valdhuber ter na{ `upan g. Franc Puk{i~. Po ma{i smo od{li v prostore DU ter z na{o gospo Tiliko malo pokramljali, nazdravili pa tudi
zapeli – slavljenka je prav tako pela z nami. V predbo`i~nem ~asu
smo bili karseda aktivni, saj smo izdelovali adventne ven~ke in novoletne aran`maje. Za te dejavnosti gre zahvala ge. Danici Pernat.
Spokojno in mirno kot je `ivela
se je od nas tudi poslovila

ZAHVALA
Ob bole~i izgubi na{e ljube mame,
babice, prababice in sestre

Silvestrovanje smo pripravili 27.12.2001 v Gosti{~u Grozl. Rada bi se
zahvalila vsemu osebju gosti{~a za vso prijaznost in postre`bo. Ge.
Marti in g. Vladu `elim dosti sre~e ter lep odnos do gostov, kajti le
tako bosta {e naprej dosegala lepe uspehe. Hvala g. Vladu, ki nam
je omogo~il, da smo si ob polno~i ogledali ognjemet. Vse prisotne so
zabavali na{i veseli destrni{ki godbeniki enako kot na martinovanju.
Znali so nas razveseliti ter nam popestriti ve~er. V jutranjih urah smo
se pri~eli poslavljati in si za`eleli vsega lepega v novem letu 2002 z
eno samo lepo mislijo ter `eljo, da se spet sre~amo v Gosti~u Grozl,
kjer smo lepo in toplo sprejeti.
Vsem ~lanom bi v svojem pa tudi v imenu DU Destrnik za`elela
dosti zdravja, osebne sre~e, blagostanja, brez prepirov, grdih misli in
dejanj. Vse najlep{e tudi uredni{tvu Ob~ana, najve~ sre~e, zdravja
vsem va{im dru`inam ter {e naprej toliko delovnega elana. Mislim,
da za dobre `elje in lepe misli ni nikoli prepozno:
“Nadvse cenim ljubezen, ko jo prejema{ – ta bo pre`ivela {e potem,
ko bosta tvoje bogastvo in zdravje `e minila.
Med prostranstvom ~a{e ujemite drobcen trenutek, v katerem so
nasmeh, veselje in prijateljstvo in z njimi `ivite danes, jutri ter vse
leto 2002!”
Angelca Petek

OBVESTILI

Marije Vogrin
iz Vintarovc 85
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste
nam v te`kih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje,
sve~e in sv.ma{e.
Hvala g. `upniku za opravljeno pogrebno ma{o, g. Zvonku za
ganljive besede ter ge. Jul~ki za poslovilne besede iz dru{tva
upokojencev.
Posebej bi se zahvalili godbi na pihala PGD Destrnik za odigrane
`alostinke, Sa{u Simoni~u za odigrano Ti{ino in cerkvenim
pevcem za odpete pesmi. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Jan~i~.
Vsem skupaj in vsakemu posebej prisr~na hvala.

Obve{~am vse u~enke in u~ence, da bo februarja pri~ela delovati
mladinska folklorna skupina, ~e bo dovolj prijav . Vsi, ki ste starej{i
od 7 let, se lahko prijavite na telefonsko {tevilko 752-09-00, vsak
delovnik med 8.00 in 14.00 uro. Da bomo sploh lahko plesali potrebujemo tudi harmonika{a, ki zna igrati val~ke in polke. Prijavite se,
pa boste videli, kako prijetno bo. Pri vajah bomo plesali in seveda
igrali, skratka imeli se bomo “fajn”. Pridite in spoznajte, kako so plesali ljudje neko~.
Marko Puk{i~

Obve{~amo vas, da je rekreacija za `enske (lahko tudi mo{ke) vsak
torek od 19.30 do 21.00 in petek od 18.00 do 19.30.
Vljudno vabljeni !

@alujo~i: h~erki Jo`ica in Angela
ter sin Albin z dru`inami
Tiho in skromno kot si `ivel,
si od{el tja, kjer ni ve~ trpljenja ne bole~in,
le mir ve~ni mir.
Ne prikli~ejo te nazaj
ne solze ne bridka bole~ina na{ega srca.
Utihnil je tvoj mili glas,
obstalo je tvoje dobro srce.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje,
da se nikoli ne vrne{.
Samo delo, trud, skrb in trpljenje
je bilo tvoje `ivljenje.

V SPOMIN
1. februarja 2002 mineva leto `alosti, odkar nas je za vedno
zapustil na{ dragi mo`, o~e, dedek in pradedek

Janez Vre~ar
iz Vintarovc 15
Ne moremo doumeti, da te ni ve~ med nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ali
sve~ko po~astite njegov spomin.
Tvoji najdra`ji

Ob~an - 28. januar 2002

[portno dru{tvo Destrnik

Prazen dom je in dvori{~e,
zaman oko te na{e i{~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih
pridnih rok ostaja.

ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, babice,
sestre in ta{~e

Angele Zelenik
iz Vintarovc 50A
1.5.1926 - 8.12.2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem
in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali
cvetje, sve~e in sv. ma{e.
Iskrena hvala g. `upniku, cerkvenim pevcem, Destrni{kemu
oktetu, godbi PGD Destrnik, govornikoma g. Zvonku in g.
Francu, Ob~ini Destrnik in KZ Ptuj.
@alujo~i: vsi, ki smo te imeli radi

11

DOBRODELNOST SE JE ZNOVA IZKAZALA

Destrni{ki dobrodelni bo`i~no-novoletni koncert se je odvijal `e 5-i~
in znova dokazal, da `ivimo v svetu ljudi z visokimi moralnimi vrednotami, ki jim pomeni osre~iti bli`nje toliko kot njihova lastna sre~a.
To so dokazali z velikim obiskom koncerta, saj se je v ve~namenski
dvorani ob O[ Destrnik zbralo cca. 800 ljudi, ki so s prostovoljnimi
prispevki osre~ili otroke, ki `ivijo v pomanjkanju. Sredstva, zbrana
na koncertu, so namenjena sofinanciranju {ole v naravi otrokom iz
socialno ogro`enih dru`in. Pridru`ili se bodo lahko so{olcem v {oli
v naravi in tako dodali izku{njo ve~ v svoj zanje `e tako kruti svet in
svet pomanjkanja. Skupno se je zbralo 265.110,00 tolarjev –
168.310,00 tolarjev s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev koncerta, 54.500,00 s prispevki zaposlenih, 42.300,00 so zbrali u~enci z zbiranjem starega papirja.
Vsaka izvedba prireditve pomeni tudi stro{ke, ki so jih omogo~ili
pokriti: Ob~ina Destrnik, Perutnina Ptuj, Mercator Sre~ko ^eh s.p.,
Zidarska – fasaderska dela ter oblaganje tal in sten Janez Murko s.p.,
gosti{~e Pri Antonu, Pizzeria 29, Marjan Horvat, DZS, Zavarovalnica
Maribor, Foto Langerholc, Cvetli~arna Ro`marin in Biro servis Mojca
Cvetko.
Najve~ja zahvala vsekakor velja nastopajo~im, ki so se bili pripravljeni odre~i svojim honorarjem in s tem prispevati dobr{no mero

Kulturno dru{tvo Destrnik
DESTRNI[KI OKTET
vabi na

PEVSKI VE^ER
z gosti
“POZIMI PA RO@ICE
NE CVETO”

dobrodelnosti v skupno ~a{o. Hvala velja: Godbi na pihala PGD
Destrnik, ki nas je popeljala v bo`i~no novoletni ~as, otro{kemu,
mladinskemu in `enskemu pevskemu zboru JVIZ Destrnik –
Trnovska vas – Vitomarci, mo{kemu pevskemu zboru KUD Grajena,
Destrni{kemu oktetu, ansamblu Dinamika, glasbeni skupini
Karizma, ansamblu [tajerband, mezzosopranistki Karmen Ivan~i~,
Renati Horvat, violinistkama Ani Vurcer in Poloni Kapun, Sari
Sombolec in za “piko na I “ Davorju Bornu in Brini, ki sta koncert
zaklju~ila.
Zahvala velja tudi delavcem {ole, ki so nas znova presenetili s
sposobnostjo izvedbe velikih prireditev, med njimi {e posebej
voditeljici Miri Anderli~, zborovodkinji treh pevskih zborov zavoda
ge. Nata{i Zemlji~ ter u~itelju ra~unalni{tva Jeanu Bohor~u in vsem,
ki so pomagali pri izvedbi prireditve.
Zbrane sta nagovorila tudi ravnatelj JVIZ Destrnik – Trnovska vas –
Vitomarci, ki je bil z obiskom in izkupi~kom koncerta zadovoljen, ter
pod`upan Ob~ine Destrnik Branko Zelenko, ki je poudaril pomen
dobrodelnosti v dana{njem svetu, posebej {e v na{em okolju. @elimo
si, da se drugo leto zberemo v enakem ali {e ve~jem {tevilu.
Nata{a @i`ek
Foto: Langerholc

OBVESTILO
O[ Destrnik-Trnovska vas -Vitomarci obve{~a, da
bo vpis otrok v prvi razred 9-letne O[ v svetovalni
slu`bi {ole Destrnik od 4. do 15. februarja 2002
vsak dan od 9.00 do 12.00 ure. Vpisujemo vse
otroke, rojene v letu 1996, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~ju ob~ine Destrnik.
O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci

v po~astitev slovenskega
kulturnega praznika
v PETEK, 8. FEBRUARJA 2002,
OB 18. URI
V [PORTNI DVORANI DESTRNIK
PRIJAZNO VABLJENI
@an Vre~ar

12

Ob~an - 28. januar 2002