• T-
■■HH
-
Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjcnih državah. y»h«ja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
nLKFOH PISARNE: 4687 OORTLANDT
Sntered M Baconfi flliw Matter. September SI. 190S. a* tli« Poet Offlc* as New York. H I „ under th* Acs t Coucm« «»» M»rm s. ix7y
"F.LEPON PISARITE: 4687 COETL ANDT.
KO. ». — ŠTEV. 9.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 12, 1909. — TOREK, 12. PROSINCA 1909.
VOLUME XV*EL — LETNIK XVTL
Zjed. države in
mikadjvo carstvo.
JAPONSKA SE JE PRIČELA ZOPET ZANIMATI ZA CALI-PORNIJKE ZAKONE.
Frotestuje radi proti japonskega za-koea, ker naše b rodov je ni Teč na Pacifiku.
ANGLEŠKA AGITACIJA.
Toki*, 12. jan. Semkaj se je sporočile, da so californijska post a voda j a tedaj bavi z nvedbo zakonov, ki so v prrej vrsti naperjeni proti Japoncem. Kakor hitro se je to zvedelo, pričelo je vse japonsko časopisje komentirati imenovane zakonske predloge in vsi časopisi so prišli do zaključka, da se bodo razmere aoed Japoesko in Zjed. državami kmalo ohladile, kar se prav gotovo ■godi, ako bodo novi zakoni sprejeti. Nori zakoni bodo prepovedovali t Califoragi živečim Japoncem kupovali zemljišča in pošiljati otroke v jame We. Večina časopisov je u-▼erjerut, da bodo predlogi sprejeti in vsa Japonska že sedaj protestuje proti triviČBoeti, k ter a se godi Ja-poaoem v Oaliforniji.
Listi A&ahi, Jiji Shimpo in Nishi Nishi, ee zgražajo nad ameriškim anačajem in nepri j ateljst vom, ko so Japonci vendar storili vse, da ohra-aijo prijateljstvo napratn Ameriki.
Opoaieijonalno časopisje je pa že pričelo vlado napadati, ker se je pri- | družila Ijodstvp (Američanom), kte-ro pri prvej priliki dokazuje Japon-eem svoje sovražtvo in koje Japoncem neče niti ravnopravnosti pri-poznata.
Mnogo pišejo o californijskih zakonik tedt angleški časopisi, kteri
Potres na zapadu.
Pameten sodnik.
V državi Washington. Odobrava ločitve zakonov.
V SEATTLE, WASH., VANCOU-VERJU, VICTORIJI, B. C. TACOMI, WASH., SO IMELI VČERAJ POTRES.
Ljudje so ostavili svoja stanovanja, toda škode ni bilo.
V BELLINGHAMU, WASH.
Seattle, Wash., 12. jan. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da se je včeraj pripetilo več loŽjih potresnih sunkov. Taka poročila so prišla do-sedaj iz Vancouverja, Victoria, Ta-eoma in Bellinghama. Tudi tukaj smo imeli potres, ki je trajal več sekund. Potres sicer ni napravil kake Škode, vendar pa je bil dovolj jak, da so se ljudje v toliko vznemirili, da so bežali iz svojih hiš na prosto.
Bellingham, Wash., 12. jan. Včeraj popoludne ob 3:45 se je tukaj pripetil potre?. Poslopja so se pričela gibati v vseh delih mesta, vendar pa niso bila poškodovana. Ljudje so trumoma bežali na ulice. Potres je trajal kakih deset minut. Zidane hiše so največ prestale, kajti na njih so nastale razpokline. Lesenim poslopjem se ni nič zalega zgodilo.
VOJAKI
ROPARJI.
Trije so napadli nočnega čuvaja in ga oropali.
GIBANJE V CANADI.
Proti zasebnim prometnim družbam.
Naša vlada ima lepe ljudi v svojej stalnej vojski, kajti trije vojaki so Tsi poudarjajo, da je Amerika v no- I v nedeljo zjutraj napadli Arthur F. vejšem časa napravila na Japonsko , Rawlinsona, nočnega čuvaja v hlevih prijateljski vtis, dočim je pa v res- ' 422 zapadna 15. ulica. Napad so lo-mici skrajno sovražna. Položaj na povi izvršili zjutraj ob 2. uri. Pri Japonskem naseljenih Američanov, tem so vojaki potrkali na vrata in ko postaja vedno slabši, to tembolj, ker ; jim je prišel čuvaj odpreti, so ga še ni dolgo, ko je bilo ameriško voj- j takoj napadli z revolverji in mu ukano brodovje na Japonskem tako lepo zali držati roke kviško. Vojaki so sprejeto. Japonska je pa v ostalem , mu odvzeli $52, g^ privezali k stolu pričela mope 11 astopati proti' Ameriki in mu zamašili usta. K sreči je "pri-vsled tega. ker se jej sedaj ni več | čel pes, kteregra imajo v blevu,/ na bati ameriškega, vojnejra brodovja, vse pretege lajati, tako, da sta se ktero ni več na Pacifiku.	dva delavca zbudila iu prišla k vra-_0_ tim hleva. Vojaki so pa takoj pričeli bežati. Vojaki so bili zakrinkani in so bežali proti 8. Avenue. Njih vodja je na begu trikrat ustrelil in kmalu nato zginol. Dva policaja sta potem sledila ostalima dvema vo-—°— i jakoma, ktera sta tudi prijela, dočim Winnipeg:, Man.. Canada, 11. jan. J je glavni lopov ušel. Prijete lopove Po vseh prerijskih deželah angleške ' jc stavilo sodišče pod 5000 dolarjev Severne Amerike se je pričelo giba- jamčevine. nje, čegar namen je, da se izposluje, ! da prevzamejo občine vsa prometna sredstva, kakor tudi telefonske in brzojavne naprave. Dežela Alberta namerava v kratkem v Londonu najeti za dva milijona dolarjev dolga, da si ustanovi svoj telefonski sistem. Ministerski predsedniki Manitobe, Alberte in Assiniboie so že pričeli s posvetovanji, da zgrade velika žitna deželna skladišča. Mesto Winnipeg je dovolilo pet milijonov dolarjev za gradnjo električne |K>staje, iz ktere bode dobivati vso električno moč. kar; se jo potrebuje v mestu. Tudi mesto Edmonton v Alberti namerava zgraditi velikansko elektrarno pri vodopadih Atbabaske, od kjer bodo
dobivala vsa mesta v Alberti potreb-	Konjski in kokošji tatovi.
no električno moč.	Middletown, N. Y., 11. jan. Ker
v novejšem času v Orange eounty-jn konjske in kokošje tatvine na (dnevnem redn. so tukajšnji meščani j ustanovili družbo v svrho pronajde-nja tatov. Sedaj bodo pričeli tatove na vseh koncili in krajih zasledovati. Mogoče je pa tudi. da je v novej organizaciji par takih članov. kteri ljubijo tuje kokoši.
Temperenčniki v Mehiki.
Mexico Ciudad. Mexico, 12. jan. Govprner Landa od takozvanega zve-zinega distrikta, v kterem se nahaja tukajšnje mesto, je izdelal odredbo, ki določa, da se mora Število gostiln pomanjšati tako, da bode le po jedna gostilna na vsakih 600 čevljev mestnega sveta, oziroma na vsakem drugem bloku. Ako bode ta predlog sprejet, bodo morali v mestu zapreti skoraj polovico sedanjih gostiln.
STENSKI KOLEDAR
tvrdke Frank S&kser Co. in "Glas Naroda" smo prvim tisočim naročnikov našega lista že razposlali. Ostalim cenjenim naročnikom ga odpošljemo ▼ ponedeljek in torek.
Kakor smo Že sporočili, prekaša letošnji koledar vse svoje prednike, kajti slika predočuje naše poslopje in konec Cortlandt St. v New Yorku. Sliko je izvršil v krasnih barvarf slovenski umetnik, akademični slikar Roman Fekonja.	Uredništvo.
Pri drsanju utonil.
Arthur Thompsona.
kar-
Truplo
penterja v Sareasunna. kteri je v soboto v jezeru Hopatkong utonil, so včeraj v bližini reke Styx ven potegnili. Thompson se je z mnogimi svojimi tovariši zabaval z drsanjem in ko so se tovariši zvečer naprav-ljali k povratku proti domu, so njega pogrešili. Pri iskanju so našli v ledu veliko luknjo blizu reke, kjer se je tudi truplo našlo. Utopljenec je bil 34 let star in stanoval je s svojo materjo in ostalimi sorodniki na farmi. Thompson je postal prva žrtev, ktero je aahteval "ledeni"šport
se aa "Glas
SODNIK IZJAVLJA, DA JE ZAKON ZAKONITA NAPRAVA, KI PA NIKAKOR NI SVETA
Ločitev zakona je j edino sredstvo za izboljšanje života.
ZA BOLJŠO VZGOJO OTROK.
Bangor, Me., 11. jan. Sodnik Lu-cillius A. Emmery, ki je predsednik višjega sodišča za državo Maine, je včeraj predaval v Twentieth Centuri klubu, o sedanjih zakonih glede ločitve zakonov. Med drugim je sodnik dejal v svojem govoru tudi sledeče: "Mnogo sem slišal in čital o nadlogi ktera nastane baje vsled ločitve zakonov. Po mojem mnenj ti pa ločitev zakonov ni nikaka nadloga, kajti to je jedino sredstvo, s kte-rim se lahko stori konec razmeram, ki so v zakonskem življenju čestokrat v mnozih rodbinah neznosne. Zakon ni nič svetega, kajti zakon so ljudje sami ustanovili v njihovo lar-stno dobro. Istodobno so pa ljudje ustanovili tudi postave za ločitev nesrečnih zakonov, ker le na ta način se je mogoče rešiti vseh neljubih spon. Nesreča se prične običajno že pred ločitvijo, oziroma takoj po poroki. in vsled tega ni ločitev zakona smatrati za. slabo napravo. Čemu naj bode možki, ki je prepričan, da
Južne republike.
Zelayeva politika.
PREDSEDNIK REPUBLIKE NICARAGUA ZELAYA ŠE VEDNO ŽELI ZDRUŽITI SREDNJEAMERIŠKE REPUBLIKE.
V Srednjej Ameriki baje ne bode miru, dokler se Zelaya ne
prežene. , %
DIKTATOR.
-o-
Mobile, Ala., 11. jan. Semkaj je dospel John Drumond, ki je živel nad dvajset let v raznih krajih Srednje Amerike, in kteremu je znan položaj v vsake j srednjeameriške^ republiki. Drumond izjavlja, da v Srednjej Ameriki ne bode zavladal preje mir. dokler se ne prežene nica-raguajskega predsednika Zelayo. Ta predsednik je namreč sklenil, da preje ne bode miroval, dokler vse srednjeameriške republike ne prisili, da sklenejo zvezo, in da se združijo, da tako ustanove Zjedinjene države Srednje Amerike. Ako to doseže, potem namerava biti on sam diktator za vse dežele. Da to doseže, je sedaj organizoval revolucijo v republiki Honduras in v Salvadorju, ki je naperjena proti republiki Guateanali.
Najboljšega pomagaČa za svoje načrte je našel Zelaya v osobi Luis Andersona, ki je bil svoječasni minister inostranih del v republiki Costa Riki. Tega Andersona podpirata
mu njegova žena ni zvesta, še za o- j predsednika X i car ague in Mehike, stanek svojega življenja navezan na ' *ot kandidata za predsedniško meta ko ženo. in čemu naj se ne loči j Zjedinjenih držav Srednje Ame-žena od moža, o k te mm ve. da jej ni nke- v kratkem je pričakovati tudi zvest, in da le malo ali nepopolno j ><>vražnosti med republikama Gua-za njo skrbi? Vsekako je .ločitev i temalahi Nicaragua, mnogo boljša, kakor sknpno živijo- t Hermosillo, Sonora, Mexico. 11. nje, med zakonskimi ljudmi, kteri se .ia»- Glavar Bule od Yaqui fndijan-nikakor ne morejo razumeti. Ako bi ! se je z vsemi svojimi bojevniki bili vsi zakoni srečni, potem bi bilo ; »dal mehikanskemu vojaštvu, ki je človeško življenje idealno, toda te- j vtM- l^t operiralo proti Indijan-' mu ni tako. kajti dokler bode kaj i eein. pod poveljem generala Torre-ljudi na svetu, se bodo gotovo tudi . >a- Glavar je sklenil z oblastmi po-prepirali. Mnogo ljudi bi bilo sreč- godbo, vsled ktere zamore obdržati nih in za človeško družbo koristnih.	bojevnikov, kot svojo stražo,
ako bi se rešili zakonskih spon. Če- : Ti Indijanei dobivajo vse potrebno stokrat se zatrjuje, da kako sodišče j orožje- in .-treljivo od vlade. Tudi ne more privoliti v ločitev zakona. ; glavar in njegovi ljudje dobivajo v ker bi to škodovalo vzgoji otrok. Po- j nadalje od vlade plaeo in vse kar polnoma sem pa prepričan, da je za ! potrebujejo. Kot proti vsi ugo bode otroke mnogo boljše, ako se njih j Pa glavar storil vladi to ljubav. da
^tariši ločijo. V hiši. kjer hodita o-<*e in mati po različnih potih. ne more biti govora o dobri vzgoji."
lnjde [»'-rabil ves svoj vpljiv za to. da pridobi svoj ro l za to. da odloži orožje iii preneha z voj.io proti Me-
hi!
i.
LEPA OBLEKA JIM JE BILA VEČ KO ČAST IN POŠTENO IME.
Gizdavost je zapeljala mlade deklice k mnogobrojnim tatvinam.
Poughkeepsie, N. Y., 11. jan. Gizdavost je pogubila dve mladi deklici iz boljših tukajšnjih rodbin. Ze več mesecev so bile prodajalne in dame, ktere so tam nakupovale, okradene, ne da se je posrečilo priti tatovom na sled. Slučajno se je obrnila slutnja na 151etno Hazel Brizzie, pri kteri so našli oiekaj bančnih knjig, ktere so se na ime Foral Adams glasile in vrednost od $0000.00 representi-1 rale.
Požig.	•
Dunkirk, X. V.. 11. jan. V poslopju Desmond Fish Co. na Front St. je nekdo iz zlobnosti zanetil o-genj. ki je napravil za $7000 škode. Pri požaru ^je padla 50 čevljev visoka lestev, ki je slonela na steni, na ulico in pri tem so bili štirje gasilci ranjeni.$ Dva sta smrtno ranjena. V novejšem času so tukaj p°žari na dnevnem redu. toda požigaleev policiji dosedaj ni bilo mogoče izslediti. Oblasti so sedaj razpisale $700 nagrade za prijetje zločincev.
Položaj na Balkanu. Turčija odkla ja,
AVSTRIJSKO PONUDBO GLEDE PLAČILA $10,800,000 KOT ODŠKODNINO JE TURČIJA ODKLONILA.
s
Avstrija je ponovno naprosila Francijo za posredovanje.
KRITIČEN POLOŽAJ.
Carigrad, 12. jan. Kakor znano, je Avstrija ponudila ponovno Turčiji odškodnino za aneksijo Herceg-Posne, in sicer v znesku 54,000,000 kron ali $10,800,000. Dasiravno je Avstrija sedaj svojo ponudbo povišala za 4,000,000 kron, se je pri turškem ministerskem svetu, ki se je vršil včeraj, sklenilo, da se Turčija za avstrijsko ponudbo lepo zahvali, radi česar je Turčija avstrijsko ponudbo jednostavno odklonila. Vsled tega je postal položaj med Avstrijo in Turčijo zopet skrajno kritičen in vsakdo nestrpno pričakuje nadaljne-ga razvoja balkanskega vprašanja.
Pariz, 12. jan. Tukajšnji avstrijski poslanik Khevenhueller-March je sedaj že v drugič naprosil Francijo za posredovanje med Avstrijo in Turčijo. Včeraj je v tej zadevi obiskal francoskega ministra inostranih del Pichona in ta mu je obljubil, da bode Franfrija skušala posredovati med obema državama. Turčija se Še ni definitivno odločila <rlede
Po' potresne] nesreči v južni Italiji.
ITALIJANSKI PARLAMENT O ODREDBAH ITALIJANSKE VLADE GLEDE P O-M O Č I.
Vlada bode v kratkem izdelala zakonski predlog za oskrbovanje sirot.
ZOPET POTRES.
Rim, 11. jan. Poslanska zbornica je sprejela z vsemi proti petim glasovom posebni zakon, kteri določa, da se zamore rabiti državni denar v prid onim ljudem, ki so bili oškodovani povodom zadnje potresne katastrofe v južnej Italiji. Vlada je bila prepričana, da bode njen predlog postal zakon brez posebne debate, toda socijalistični poslanci so predlagali, da se predlog v nekoliko pre-drugači in so tem povodom vladin predlog dokaj kritikovali. Poslancem namreč ni ugajalo, ker v vladi-nem predlogu ni bilo niti z jedno besedico omenjeno, na kak način naj se skrbi za one otroke, kteri so postali vsled zadnje katastrofe sirote.
Ministerski predsednik Giolitti je takoj izjavil, da vlada ni pozabila na sirote in da bode imenovala po->eb;io komisijo, ktera se bode bavi-!a izključno !e z oskrbovanjem >irot.
je
potresu
Poslanec Faranda iz Mesr-ine je ponujane avstrijske odškodnine, kaj-! bžall>vaK dd je vlada odredi
ti pred vsem je treba zvedeti, kako ( j,- za ^
mnenje vlada med ljudstvom o tem ■ |wkrajine, kajti ta odredba je
vprašanju. Boj ko. proti Avstriji se j vsekako prestroi?a. to teml>olj.
,ie izdatno povečal, ker sedaj bojko- j je razte2ala v dnige p^jine.
tujejo tudi v Srbiji, Črni Gori in na j kjer ni bil() ^^ Obsedno stanje
a pre-poškodovane bila ker
Rumunskem avstrijsko blaeo.
Morilka vsled ljubosumnosti.
. , . .	Chicago, 111., 11. jan. Ana Rubi-
Pred nekaj dnevi je zmanjkal j novi5; ki je gtara 33 letj je v skrajnej
dami žepni robec. Komaj da je bila j ljubosnmnosti streljala na svojo pri-deklica pod ključem, že je prišla jed- jateljico Berto Jabl0nsk0j ktero je
nake starosti Martha Benjamin smrtno ranila, nakar je tudi sebi po-pol.eijo m izpovedala, da je ona rav- gnaU svin5enko v glavo Vsled ^
no tako kriva, ko njena prijateljica. . dobljene poškodbe je kasneje v bol-
da če se to kaznuje, da mora bit! j niei nmrld_ 0he sta bm najboljši kaznovana tudi ona. Obe deklici sta prijateljici< ^^ ^ prifela Jablon_ dal. policijskemu šefu listino, na j ska ,jubiti nfikega mladeniča, Ru_ k t ere j je bilo zabelježenih 30 proda- j binovifeva se je potem vedno pritože. jaln. kjer sta nakrali različnega bla- J vala da jo Jablonska vež ne ljubi ga. Nagnjenost do lepih oblek in 1.-1 in vslpd fega je kon5no	do
špov je bila baje vzrok tatvinam, j £aloi°Te Deklici sta imenovali celo število j svojih prijateljic, ktere so tudi pri i teh tatvinah sodelovale. Vse pridejo
pred sodnika in takrat se bode odločilo, kako naj se deklice kaznujejo.
-o-
Roosevelt in divje živali.
Austin, T^as, 11. jan. Tukajšnja National %.udobo^ Society je sklenila poslati predsedniku Rooseveltu prošnjo, vsled ktere naj ne ustreli niti jedne divje živali na svojem potovanju po Afriki. To prošnjo je podpisalo že na tisoče otrok. Predsednik imenovane organizacije zatrjuje, da bode prošnjo podpisalo najmanj pol milijona šolskih otrok.
Tatovi so imeli dober plen.
Prebivalci Woodsidske sekcije v Xewarku, X. J., so vsled mnogih ulomov in tatvin v veliki razburjenosti. V zadnjem času se jih je namreč mnogo pripetilo. Zadnji dve žrtvi sta bila brata Hubert in Elmer Chapman, ktera stanujeta s svojimi familijami na 379 Summer Ave. Med odsotnostjo familij so tatovi vdrli v njih stanovanja in ugrabili draguljev in srebrnih predmetov v vrednosti $500.00. V stanovanju Sam. Moster št. 29 Hill Side Avenue so ukrali dragih kamenov v vrednosti $200.00.
Svarilo!
Iz raznih krajev republike nam prihajajo v novejšem času vprašanja glede nekega človeka, ki ponuja rojakom knjižico, v kterej popisuje, kako je mogoče dobiti vladino posestvo, ki meri 160 akrov, ali takozvani 4' homestead'', brezplačno, dasiravno je tako zemljišče baje vredno celih $1600.00.
Vsakomur je znano, da bi dotičnik, ki prihaja k rojakom s tako ponudbo, taka zemljišča raje za-se pridobil Vlada v resnici še deli brezplačna zemljišča med naselnike, toda le v krajih, ki so skoraj nepristopni in ki se nahajajo daleč od železnic. V teh krajih običajno ni dežja in vsa kmetija je 'odvisna od takozvane irigacije ali kanalizacije zemlje. Koliko je pa zemlja, kjer ni dežja, vredna, ve vsak rojak, tako, yda nam ni treba še posebej o tem pisati.
Vsled tega svetujemo rojakom, naj se na take cirkularje, ki prihajajo deloma iz Mlnnesote, deloma pa is Chicago, HI, ne ozirajo in naj vse uničijo, kajti za vso stvarjo tiči le želja, dobiti nekoliko denarja is žepov naših rojakov.
Moto samomorilca.
Edward F. Wentworth. 124 iztočna 14. ulica v New Yorku. je že dolgo vrsto let bolehal, tako. da ni več upal. da bi kedaj okreval; vsled tega st je včeraj med delom v kujigarni 225 nth Avenue ustrelil. Xad svojo pisalno mizo je imel vedno napis: "keep smiling" (smehljaj se). To je bil namreč moto njegovega življenja in po tem se je ravnal tudi v najslabših časih svojega življenja. Pokojnik je ostavil svoji ženi pismo, v kterem izjavlja, da se je prepričal, da jej je le v nadlogo, vsled česar je najboljše, ako se s pomočjo strela iz revolverja pošlje na "oni" svet. To je bilo vse, kar je ostavil.
109 let stara.
V bolnici v Long Island City, N. Y., je včeraj umrla Mrs. Betty Wicksova v starosti 109 let. Tekom zadnjih 67 let je bivala v raznih dobrodelnih zavodih.
je bilo ravno tako hudo. kakor potres sam. Ministerski predsednik je odvrnil, da je bila vlada prisiljena odrediti izjemno stanje, ker se je le na ta način dalo preprečiti, da roparji niso odnesli iz razvalin vse dragocenosti. Potem so nekteri poslanci predlagali, da zbornica izreče javno hvalo angleškim mornarjem, ki so bili prvi. k! -o prinesli pomoč na lice me-ta. Poslanee De Felice je kritikoval vlado, ker ni skrbela, da bi se z rednim! deli takoj pričelo. Mnogo ljudi, ki v razvalinah u:ri-li. bi se dalo še rediti. Vlad:a predlog so pjtem nekoliko spremenili.
Vladno odredbo, vsled* ktere naj se odvedo v>; še živi prebivalci Mess:: o v druse kraje, ni mogoče iz-vec-ti. Tudi načrt, po kterem naj bi se v nalalje /V t v'.o v Mesnini delile le na parnikih. ki so v luk\ in ne večina kopnem, se ne more izvesti. Vsi ljudje. Ki so še na razvalinah Messine so odločno izjavili, da razvalin ne ostavijo za nikako eeno in nekteri so izjavili, da raje umro od gladu, kakor da bi ostavili svoj rojstni kraj. Tudi beguni, ki so sedaj raztreseni po vsej Italiji, zahtevajo, da jih vlada pošlje nazaj na Sicilijo.
Kljub temu. da se pokopavanje mrtvecev sedaj hitro vrši in da tudi desinfekeija razvalin dobro napreduje. je smrad, ki vlada nad razvalinami skoraj neznosen. Včeraj, po trinajst dnevih, odkar se je pripetila katastrofa, -o našli v razvalinah j še nekega mesarja živega. Mesar se ! primeroma še dobro povuti. Z njim i zajedno so pokrile razvaline njegovo ženo in štiri otroke, in nesrečnež je moral smrti vse svoje rodbine prisostvovati. Trupla njegovih so ležal p kraj njesra. ko so ga našli. Tekom včerajšnjega dneva so našli še pet družili ljudi, ki so bili še živi.
Catania. 11. jan. Včeraj zvečer je v Ifeggio divjal izreden vihar, kteri je podrl mnogro v naglici zgrajenih koč in podrl vse polno zidov, ki so še !-tali.
Včeraj rano zjutraj se je v Messi-ni pripetil zopet nov jak potresu' sunek. Prebivalstvo je zopet na vse strani bežalo.
Razne novosti
iz inozemstva.
VODJA SOCIJALISTOV GOSXT-DARSTVENE DUME, KOZOROGOV, ZOPET V
JEČO.
«»
Usta j a v Perziji; prebivalstvo namerava ustanoviti neodvisen parlament.
STAROSTNA POKOJNINA. -o-
; Vrhnoje Uralsk, Ru-ija, 11. jan. Vodja socijalisiov v gosularst venej dumi, Kozorogov, je moral iti včeraj v ječo. ker se je vdeležil neke politične delavske agitacije povodom božičnih praznikov. Kozorogov j« moral tudi v minolem juniju v jeto, . ker je kmalo po volitvah v Ufi go-, voril govor, v kterem je poživljal prebivalstvo na revolucijo proti vta»»
I di.
j Berolin. 11. jan. Iz Teherana v Perziji se brzojavlja, da so vodje rodu I^achtiarenov zasedli mesto Ispahan in takoj na to i/dali prokfa^ maeijo, s ktero poživljajo ljudstvo, naj si odbere svoje zastopnike za neodvisen parlament. Volitve se bodo vršile tekom treh dni. Vlada je ' poslala v Ispahan svoje vojaštvo po4 poveljem prhica Firman Firma, ^»o-ložaj v Perziji je zelo nevaren in tukaj se zatrjuje, da bode pokrajin* Ispahan v kratkem odpadla, kajti politični položaj je tamkaj stičen, kakor v Ta brisu.
London. 11. jan. Nek uradnik državne pokojninske oblasti, ki se bavi sedaj s staro-tno pokojnino izjavlja. da se prn-ih-i za starostno pokojnino ve-iiioma /easke, kajti med vsemi prosilci je 7«i% žensk. Med , ženska n: je p» lina vdov. Iz vseh dosedanjih .;.azovaiij je sklepati, da že.r-ke da:j č;i-a žive. kakor možki. in da zna;.) s:torrastvu in bedi buljš« kl;ul):..a:i. kakor možki.
Bfcrne.	11. ja.i. V Sionu se
je podila eeikcv in >ier*r baš med .1 :išo. Razra!:r.e p =k«. >ale vse !ju-d;. ki so l> 11 i v oeikv:. ' 1 iako je ško-;i j vsa obči a nb: = Pa je bila zii-7.ua. in o il 1 ;.i v -o bežali na v=e a e potres. T 11 pri. e-1: iz .
•	lar je pa ^e v< -razvalinah. Nad sto no ranjenih.
I>u: .ij. 12. ja:?. Av-;-i; ka vlada skrbi s ponior. o orožništva za to, da za morejo nemški pi v-.»ko nedeljo na Pi : z'vat i. Tak. > J
•	-l.ila v	. , ■ <irr 50 ra ::t izzivanje nen - 1 neniirov ni or'-'->.
Petro-, ad, 12. jr.-selj. aii 1 i i n 1 X< '»• ijih častnikov, k:, ri -o zaprti v Te-tropavlovskej trdnjav", -o naprosili carja za znižanje ka? ii. Častniki so v ječi. ker so Jar> <•■ ti prezgo.hij izročili mesto IVat Ai^iur.
■ i -o se rešili, In kričal:, da uro. so ga--10 trupelj,
"et-nikov v ndi je nevar-
-iei v Pragi » h d mač-ine -ka vlada v Prago, i: c> stražii i v cev. Do
Gmeral Ste-rn več dru-


. \

Tatovi v senatu.
Iz Washingtona, D. C., se poroča, da je prišlo včeraj med Tillmanovim govorom v senatu v poslopje več tatov, ki so nekterim slušalcem odvzeli Šepne ure.

NAZNANILO. Vodstvo francoske parobrodne družbe nam naznanja, da je zvišalo ceno vožnje v medkrovju_ od New Yorka do Havre v Franciji za $4.00, kar naj oni rojaki, ki nameravajo potovati v staro domovino, vzamejo na inanje.
Denarja v staro domovino
pošiljamo
» I 10.36 .......... 50 kron.
«■» 20.50................10« krea
ra 41.00 ................200 krot
za 102.50................500 kres
>a 204.50........ 1000 kioz
sa $1018.50 ..............5000 kxoa
Poštarina je vlteta 1 ; teh vsotak Doma «e nakazane vacte popolnom* izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve Izplačaj« c. kr. peštni hranilni urad v 11. i« 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriUČ-oeje do 125.00 v srotovini v priporočenem zli registriranem pismu, več j« -ne^e po Domestic Postal Moatrj >rder aH p« Hew York Bank Draft
FRANK RA^MIH OO„ 92 Oortlandt St.. New York. H. Y.
6104 St. Olalr Ave., N. K, Old*.

"CLftS MM. ifi"
ft*' u i
DaiH
Naseljevanje.
«ad p«blia(i«*<i
MVKNir
COMPANY
* <<nrporotion.
riU^K &AJLSEK, Pr«v ▼K"''-* VAUA VET LOTIH BENKPIK, Tm~ o< KwtoeaB of the<Wi»
f ».bow officer«1: Boron^h of MauhatT' -, W T
ortlan.lt
- V -r*
l.ftO 2.00 2.50
■ft kit	list xa Amen t
Ckn»l<< ....
m jk)I l«t« ....
» Jato u ru*to New York M .sol let* ** ra«rtc New York H Krrorr u *n leto . . m „ „ pol leu
f„ ., t-efcrt leu X*rou> •■■JK^jamo skupno w> -t»
> * KtM>A" i*h*ji. v rwor'ii nedelj in prazni*-
«QLA8 NARODA"
< "Voice of the People" i e»«»rr day, except ftundnjn and
Holidays. Subscription yearly $3.00
(Advertuement on'agrecmcm
Dopi" fotea podpičja in osol»tm«r' ue ittnejo
Denar oaj se blagovoli pošiljat; po Money Or-ler.
Pri «pr*-membi kraja uaročmkov aroflim. <1h -m nam tu-!i prejšnje dIvuMhcc naznani. da hitre'«- naj-damo na-:ovnika.
Dopisom in pnšit}atvarn naredite naaiov: "(1UA.S NAKODA"
IS Cortlan.lt m reel, S<*» York City. r ^f.yi 4fi87 Cortlan.it
Kongres in Roosevelt.
Rooseveltovo predsedovanje se bo kmalu končalo, in sicer tako, da se ne bodo vse njegove želje izpolnile, kajti še nijeden predsednik ni imel v zvezinem kongresu toliko nasprotnikov kakor jih ima Roosevelt. Yes njegov vsestranski boj proti trustom j«; bil uničen po kongresu in od vsega tega velikanskega boja ni ostalo nič druzega, nego da se trust i sedaj boljše počutijo kakor preje, kajti tekom časa so se naučili prilastiti si tako poslovanje, ki se po|>olnoma strinja z novimi določbami, d očim so njih dobički že večji, kakor so bili pred izdanjem novih določb. Tudi ■vojo zadnjo zmago. 29milijonsko kazen, v ktero je bila obsojena Standard Oil Co., je predsednik zgubil, kajti najvišje sodišče v Washingtonu je to kazen razveljavilo. Tako ostane predsedovanje sedanjega predsednika brez posebnih pridobitev, dasi-ravno ga je vse hvalilo. Priznavamo, da je Roosevelt imel najboljše želje Uvesti reforme na gospodarskem polju, toda pri tem je našel toliko zaprek od strani kongresa, da mu nikakor ni bilo mogoče vse ono, kar je amatral za ljudstvo dobrim, uresničiti in uvesti. Sedaj se pričenja pomanjševati tudi slava, ktero si je pridobil s tem, da se je pričel za časa njegovega predsedovanja graditi največji prekop na svetu, kajti dokazalo W je, da je Roosevelt kriv, da se gra-41 kanal z dvigalnimi bazeni, dasi- j ravno so največji inženerji na svetu priporočili gradnjo prekopa na višini morske gladine. Kanal z dvigalnimi bazeni se je namreč sedaj izkazal kot popolni fiasko.
Da med predsednikom in kongresom ne vlada soglasje, je vsakomur znano. Odkar je kongres Roosevelt a le opetovano zavrnil in odkar se je ( tudi dokazalo, da njegov naslednik, kojega si je sam odbral, ne bode hodil po njegovih potih, prihaja Roosevelt skoraj dan za dnevom z novimi napadi na posamezne člane kongresa. Vsakdo se še spominja onega odstavka v Rooseveltovej poslanici, v kte-rem trdi, da mu kongres vsled tega ni hotel dovoliti denarja za detektive, ker se posamezni Člani kongresa boje, da bi jih potem detektivi ne opazovali. Kongres spočetka ni vedel, kaj bi počel, tako, da je vsakdo domneval, da ima predsednik dovolj dokazov na razpolago za svojo trditev. Ko je pa i*>tem kongres pozval predsednika, naj se o tem natančneje izrazi, je predsednik odgovoril, da o tem nikako ni tako mislil kakor se misli v kongresu. Zastopniška zbornica se pa s tem ni zadovoljila in je tozadevno predsednikbvo poslanico jedli ost a vno odložila in predrla in poleg tega se je v kongresu Ustanovil še poseben odsek, čegar namen je preiskati delovanje Roosevel-tovih detektivov.	\
Na vse to je sedaj predsednik odgovoril z napadom na senatorja Till-—■»r* iz South Caroline, kteremu jav-M očita, da je zapleten v zemljiške yrwvare na zapadu. Na to obtožbo M ae nikakor ne ozirali, ako bi ne Mk> znano, da je Tillman najhujši predsednikov sovražnik. O Tillmanu ■moremo misliti, kar nam je drago, tsda nepoštenosti mu dosedaj še ni tt&ee očital. Tillman je dal v senatu predsedniku primeren odgovor, toda njegove listine so zginole iz njegove miznice v senatu.
Vendar pa to £e ni vse, kar se bo t> Rooseveltu zvedelo do 4.^ marca, kajti sledile bodo še drage posla-

Ne smem pozabiti naznaniti svojim rojakom po eelej Ameriki, da
, . ,	. . _ ,, sem prokleto vesel, ker sem slišal,
Nssetmški urad je ravnokar	da M jih goBpod ^ * pVav veliko
svoje letno poročilo o naseljevanju	^ zakongki jarem, To me
v upravnem letu, ki se je končno zelo vegeU< ^ . Prikrit zavrtil dne 30. junija 1908. Iz tega poročila ^ (<Micko„ pri ^ «faelpolki»
je pred vsem razvidno, da je prišlo ako ^ prav 40 let 8tara. Stari ljud-v imenovanem letu semkaj 502 479	^ da; ^ gt je
naseljencev manj Kasor leta	^^ to
sem stokrat slišal, Se ko kajti lani je prišlo v Zjedinjene dr- gem majhen dežek biL In res jeI
zave 782370 naseljencev proti NoH Je mladina? ali oni stari> kte_ 1,285349 naseljencem v prejšnjem letu. Da je naseljevanje tako nazadovalo, navaja vladin urad dva glavna razloga. Pred vsem se je" izse-
vuiuu) tega pa uc Vijaiucm pxav,
ljevanje iz Rusije pomansalo, ker so k kaj bo pa z ono> {e ^ moža
ri so to v mladosti zamudilL Slišal sem tudi, da ktera dekle na božičen praznik pade, da se še tisti predpust omoži; tega pa ne vrjamem prav,
pa že ima t Kaj mi odgovori kaka druga bralka! Enkrat samo sem vi-
ta m zavladali dobri časi in dobre razmere in ker se iz Rusije vedno
več ljudij seli v Sibir, ktera velikan-1 enQ pasti) ^ to si bom »zamir-ska dežela z ozirom na naseljevanje kaj>>j
že sedaj tekmuje z Zjedinjenimi dr- ^ zakljugkn po2dravijam vse ro-žavami. Drugi razlog pa, da je na- jake ^ ro^Wnl.e girni ^eriM, seljevanje nazadovalo, je kriza, ki je; a Tebi> ^p^ tednik, želim mnogo trajala pri nas skoraj vse leto, tako, novih naro5niUov Glas Naroda in da se je pri nas potrebovalo m^nj dobrih predpla5nikov, Bog dajj da delavcev kakor običajno. V uprav- w G1&g Naro<Ja fe ^^ ^^ nem letu 1907 so poslale naselniske hajati na dvanajstih straneh! oblasti 13,064 naseljencev nazaj, do-	j ^
čim jih je moralo neprostovoljno lani
potovati nazaj le 10,902.	g^ erior Pa
Vsled naseljevanja se je prebival-	'
stvo Zjedinjenih držav lani pomno-; Spoštovano uredništvo:— žilo le za 209.S67 osob, kajti tekom Poročati Vam imam žalostno no-leta je ostavilo Zjedinjene države vico. Smrt je pobrala našega dru-714,828 ljudij, med kterimi je bilo štvenega brata Št. Stošiča. Bil je 395,053 državljanov.	član društva sv. Alojzija št. 56 v Su-
Naseljenci so prinesli iz inozem- perior, Pa., in J. S. K. J. Pokopali stva le $17,794,266 denarja, oziroma smo ranjkega 5. januarja 1909 na vsaki povprečno le po $23. V tej svo- katoliškem pokopališču pri samosta-ti so pa naravno zapopadeni le oni nu sv. Vincenca. Društvo sv, Aloj-zneski, ktere so naseljenci pri in- zija se je pogreba polnoštevilno ude-špekciji pokazali uradnikom.	ležilo. Zahvaljujemo se društvu sv.
Največ naseljencev je prišlo lani Alojzija št. 13, ktero se je pogreba iz Avstro-Ogrske, Italije, Grške in udeležilo! Zahvaljujemo se vsem, Turčije. Dasiravno imajo ti nase- kteri so pokojniku izkazali poslednjo ljenei svoje dobre lastnosti, tako, da čast!
zamorejo postati dobri državljani, so Tebi pa, dragi pokojnik, bodi lah-po zatrdilu vlade vendarle povsem ka ptuja zemlja! In večen mir in drugačni, kakor so bili prejšnji na- pokoj Tvoji duši! seljenei, ki so prihajali iz zapadne Vas pa Slovenci in bratje Hrvatje Evrope in ki so bili prvi in tudi pra- prosim, pristopajte k društvom, ker vi naselniki.	! nikdo ne ve, kje ga nesreča in kje
Vsled kršitve zakona proti pogod-' ga smrt čaka! benim delavcem so poslali tekom leta Pozdrav vsem! 1932 delavcev nazaj, od kjer so pri-šli, doč-im je bilo tukaj 240 naseljen- I cev prijetih in nazaj poslanih radi j raznih zločinov, ktere so izvršili še' v njihovej domovini.	' Slavno uredništvo:—
Naselniški urad je zelo zadovoljen, rprosim Vas, da blagovolite spre-da je predsednik Roosevelt odredil,; jeti in natisniti nekoliko vrstic v, da se korejski in japonski delavci ne ■ nam delavceiDj najpriljubijenejšem li-smejo naseljevati na ozemlju Zjed. sj.u.
držav, kljub temu je pa prišlo tekom Minulo je staro leto, kterega se leta 4634 Kitajcev v deželo, in sicer moramo pag z žaiostj0 spominjati, večinoma nepostavnim potom preko kajti nam ubogim trpinom je prineslo Canade in Mehike.	malo dobrega, dokaj pa slabega.
■ m	Ko smo se poslavljali od starega
leta, smo si gotovo vsi žefeli, da bi nam novo leto prineslo več boljšega, 1 kakor je staro, in se tudi nadjamo, ^ saj vse kaže, da se časi polagoma i zboljšujejo.
I Umestno se mi zdi, da ob tej pri-
Pozdrav tudi Tebi, Glas Naroda! Fran Gerčman, I. tajnik.
Cleveland, Ohio.
in pofsod pred očmi 1* blagor in napredek Jednote, saj to je vsakemu v konst, ako ne prej, slej pa gotovo! Skalimo se vedno in povsod vredne nositi Jednotina znamenja kot znak sobratstva!
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake po Zjed. državah, že-leč jim veselo in srečno novo leto! Tebi, Glas Naroda, pa mnogo novih naročnikov!
Ivan Avsec, L tajnik.
DOPISI.
Steelton, Pa.
Cenjeni g. urednik:—
Tudi jaz nižje podpisani sem dobil; liki tudi sporočim nekoliko o zgodo-malo časa, da napišem par vrstic v i vini našega društva sv. Janeza Krst-našem priljubljenem listu Glas Na- I nika št. 37 J. S. K. J., ki je ravno r<K*a'	! preteklo leto obhajalo svojo petletni-
Hojakom po širni Ameriki dam ve-1 eo. Pokojni brat Josip Perko je s deti, da gre tukaj z delom še precej sporazumom več rojakov sklical sejo dobro. Do sedaj je bilo namreč zelo ! ter v primernih besedah nagovoril slabo, delali so samo stari korenjaki, navzoče in jim razložil pomen, ki ga nas mlajše neoženjene so še le sedaj j0 vodil do tega, da je sklical sejo.
pustili v fabrike! 11 Bosi" vejo namreč, da je sedaj prišel pustni čas, ter da se je sedaj treba ženiti. Če pa "dnarca" ni v "aržetu", se pa na kaj takega misliti ne more! Prebrisane '1 glavce " so ti delodajalci L — Zdaj pa fantje: Auf! Na korajžoSi
Po govoru se je sklenilo, da se ustanovi društvo z imenom sv. Janeza Krstnika in da se to spoji z J. S. K. Jednoto, kajti vsi navzoči so sprevideli, kako živa potreba da je tako društvo.
Da smo v tem času društveno na-
Bral sem, da bi se radi ženili! Pri- predovali, moram pred vsem pripo-dite sem! "Punc" dovolj! Na vsa-i znati, kajti sedaj šteje naše društvo kega pridejo ravno tri! Pridite sem- j 132 članov in 83 članic, kaj, oglasite se pri meni, potem gre- Toda v finančnem ozira pa bolj mo pa "ribce lovit"! Zdaj je še čas , slabo, kajti stroški so bili ogromni in dela bode tudi dosti!	zaradi skoraj bi rekel brezštevilnih
Če kteri fant semkaj pride, naj le bolnikov, kajti društvo je od svojega vpraša za Central hotel, tam me bo obstanka plačalo bolniške podpore dobil! Preskrbim mu dekle, kakor- $3215.05, v Jednoto za asesmente je šno bo želel!	plačalo $6663.70, torej je imelo dru-
Drugih noric nimam! Zato pa" štvo vseh stroškov skupaj $9878.75. sklenem svoj dopis in pozdravim vse Od Jednote je sprejelo društvo sle-rojake in rojakinje sirom Amerike, deče svote: za nsmrtnino članov in Tebi, dragi list "Glas Naroda", pa članic $6800.00. za poškodbe $400.00, želim obilo naročnikov in predplačni- za bolezen $400.00, skupaj $7600.00. kov!	Fran Regels. j To je kratka zgodovina našega
društva, iz ktere lahko vsak rojak Steelton, Pa. j sprevidi, kako koristna so društva in Dragi g. urednik:—	Jednota.
Dolgo se ni ničesar slišalo od nas, Dragi rojak, ako nisi še v društvu ko da smo* vsi pomrli. Vzrok je ta, jn Jednoti, ne odlašaj pristopiti, ker da se pri nas še precej dobro dela; ne veš ne ure ne dneva, kedaj te za-in tako ni časa za dopisi vanje. Ko dene nesreča! Ako bode prepozno,
pa ne delamo, "ga" pa pijemo (in take skrbimo za zveličanje svoje ne-umrjoee duše) in kakšno zapojemo.
Veselega nimam kaj poročati. V sredo zvečer 5. januarja 1909 je tukaj nevarno ranilo Martina Bajuka, ko je odpenjal ko po navadi lanec od "ledelna", pa ga je v tistem trenutku pritisnilo h kari in ga nevarno ranilo. Še tisto noč so ga morali peljati v bolnico. On je član društva sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. Vidite, rojaki! Že zopet nesreča! Kako je dobro, če je človek pri kakem društvu! Ne vemo, kje nas čaka nesreča; zjutraj gremo zdravi na defo, ne vemo pa, če pridemo taki domov. Nesreča nima namreč nikoli praznika.
se bodeš gotovo kesal. Premisli tudi, dragi rojak, ko čitai zgodovino našega društva, koliko solza je bilo posušenih, koliko revščine od vrnjene, kajti društvo in naša dična J. S. K. Jednota skrbi za svoje člane, kakor skrbi dobra in skrbna mati za svojo deco, ona ti je naj prva, ktera ti pride z odprtimi rokami na pomoč.
Torej, dragi rojaki, pristopajte k društvom in Jednoti, ktera Vas bode z radostjo sprejela v svoje okrilje, kakor koklja zbira svoje piščeta pod svoje peroti. da jih obvaruje mraza, ravno tako spremlje tudi naša dična J S. K. Jednota svoje rojake pod svoje okrilje, da jih obvaruje revščine in pomanjkanja. Vsem so bratom naie gične J. S. K. J. pa bodi vedno
Lev Nik. Tolstoj o pri-klopljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji.
IL
Modrost božja je tako ustvarila svet, da ljudi ni mogoče za-sužniti in da je despotizem nemogoč, ako ljudje umo modrost božjo.
No, vladarji sveta so postavili nasproti modrosti božji modrost kneza tega sveta — hudiča — in hudič jih je naučil poklenske pretkanosti v to, da bi okrepil njih despotizem.
Rekel jim je: "Evo, kaj vam je potrebno storiti. Vzemite iz vsake rodbine same mlade in krepke ljudi, dajte jim v roko orožje in naučite jih z njim ravnati in oni se bodo borili proti svojim očetom in bratom, ker jim bom vdahnil mnenje, da je to v njih slavo. Ustvaril jim bom dva malika, ki se imenujeta čast in zvestoba in kterih zakon se bo nazival brezpogojna poslušnost. In oni bodo oboževali ta dva malika ter se slepo pokorili temu zakonu, ker jim bom omračil razum, da se vam ne bo bati ničesar."
In zatiralci narodov so storili to, kar jim je velel hudič, a hudič je storil to, kar je obetal zatiralcem narodov.
In glejte! Ljudje iz naroda so dvignili roke svoje proti svojcem, da bi morili svoje brate, da bi metali v ječe svoje očete in da bi morili celo tista bitja, ki so jih nosila pod svojim srcem. In ko so jim govorili: "V imenu vsega, kar je vam sveto, pomislite, kakšna krivica, kakšna grozota, kar vam ukazujejo", so jim odgovarjali: "Mi ne mislimo, mi se pokorimo." In ko so jim govorili: "Ali ne ljubite svojih očetov, mater, bratov t", so odgovarjali: "Mi ne ljubimo, mi se brezpogojno pokorimo." In ko so jim govorili: "Za Boga in Krista", so jim odgovarjali: "Naša bogova sta — zvestoba in čast."
Ni še bilo večjega pohujšanja, kakor je to. Toda to pohujšanje se bliža koncu. Ne bo več dolgo in hudič izgine zajedno z zatiralci narodov.	Lamene.
In Mikromegas je rekel: "O vi, razumni atomi, v kterih je večno bitje izrazilo svojo umetnost in svojo mogočnost, vi uživate čiste radosti na tej naši zemeljski kroglji, zato je vam • treba, ker ste tako malo materialno, a tako zelo duhovno razviti. živeti v ljubezni, zakaj v tem je trajno življenje duhovnih bitij." Na te besede so filozofi majali z glavami in najodkrito-srčnejši izmed njih je rekel, da obstoji, izvzemši malo število ^ malo uvaževanih faktorjev, vse ostalo naseljenje iz brezumni-kov, zločincev in nesrečnikov.
"V nas je več telesnosti kakor je potreba, ako zlo izvira iz telesnosti, in preveč duhovnosti, ako zlo izvira iz duhovnosti", tako je rekel on. Tako na primer more v tem trenutku tisoči brezumnikov v klobukih tisoče drugih ljudij v turbanih in tako se je godilo od pamtiveka na zemlji.'1
"Zakaj se bore med seboj male živali?"
"Zaradi kakoršnegakoli majhnega koščka blatsf v velikosti vaše petice", je odgovoril filozof — in nobeden izmed onih ljudij, ki pobijajo drug drugega, nima niti najmanjšega interesa na tem koščku blata. Vprašanje je važno za nje samo v toliko, ako bo ta košček pripadel temu, ki ga nazivajo sultana, ali onemu, ki ga imenujejo cesarja, dasi niti ta niti oni ni nikdar videl tega koščka zemlje. Izmed živali, ki more druga drugo, še pač nihče ni videl živalice, radi ktere se more. "Nesrečniki!" je zakričal Sirijec. "Ali si je mogoče predstavljati tako brezumno besnost! Zares, napravil bom tri korake ter pomandral vse mravljišče teh smešnih morilcev." "Ne trudite se to storiti", so mu odgovarjali. "Oni
bodo Še sami za to skrbeli. Biser pa naj se ne kaznujejo ti, marveč oni barbari, ki sedeč v svojih dvorcih predpisujejo moriti ljudi in ukazujejo, da se za to slovesno daje hvala Bogu."
Voltaire.
Proglašenje Avstrije Bošnjakov in Hercegovincev za svoje podanike je izzvalo poleg diplomatskih pogajanj med državami tudi sredi slovanskih narodov silno vznemirjenje, ki je v srbskem in črnogorskem narodu rodilo željo po vojevanju, to je s pomočjo človeka nedostojnih sredstev: moritve svojih in tujih ljudij se sproti vi ti krivičnemu, po njih mnenju za nje škodljivemu in opasnemu postopanju avstrijske vlade.
Razumljivo je, da imajo ljudje, ki nazivajo sebe vladarje, po svojih absurdnih nazorih pravico, da, celo obveznost razpolagati z usodo milijonov in da lahko proglase, smatrajoč to za nekaj zelo dobrega in koristnega, nekaj stotisoč ljudij, ki nimajo z njimi ničesar skupnega, za'svoje podanike ter vzdržujejo to svojo odredbo z grožnjo, da pomore vse tiste, ki bi te njihove odločitve ne priznavali. Vse to je docela umljivo.
Toda neumljivo je pa to, da bi ti stotisoči Bošujakov in Hercegovincev, razburjeni vsled aneksije, ne našli nobenega drugega sredstva, da bi odgovorili na to sirovo nasilstvo, kakor edino eno izmed teh dveh: da se Bošnjaki in Hercegovinci ali pokore odločitvi avstrijske vlade in priznajo sebe za sužnje njim tujih ljudij, ali pa se vzprotivijo temu nasilnemu postopanju z enakim zločinskim in nasilnim nastopom, ki se ga poslužujejo proti njim, to je z nasilstvom in umorom.
Lahko je umljivo, da so ljudje, ki tvorijo velika razbojniška gnezda, tako zmedeni in nespametni, da so lahko, vršeč svoja nepoštena dela v svoje malenkostne, osobne, zloglasne in samopašne svrhe, tako zaslepljeni, da smatrajo svojo zločinsko delavnost kot izpolnjevanje svojih dolžnostij zaradi tega se govoreč o kompenza-1 cijah in konferencah ne zavedajo svojega zločina ter žele v dosego svojih ciljev moritve svojih bližnjikov, vojne, na ktero se vselej pripravljajo.
No, težko je v našem času razumeti, kako morejo ti preprosti delavni ljudje, ki tvorijo narod in dajejo s svojim delom življenjsko možnost o-nim, ki z njimi razpolagajo — in naj bodo to Bošnjaki, Hercegovinci, Srbi, Črnogorci, Nemci, Rusi, Poljaki, Indijci, Angleži, Francozje — težko je razumeti, kako morejo ti ljudje, obremenjeni s svojim suženjstvom in stremeč povsodi po osvoboditvi, ali mirno prenašati svoje z ničemer upravičeno in nepojasnivo suženjstvo, ali pa v svrho osvoboditve od tega zla posegati po istem sredstvu, ki je bilo vzrok njihovega suženjstva: po nasilstvu, vojni in poboju.
(Dalje prihodnjič.)
Slovensko katoliško
Ck
podp. društvo
svete Barbae
ZJedln]eno države Sovsi
Sedež: Forest City, Pi ilFwiudMai. Ianuarjal902 1 ■■ 111
ODBORNIKI:
ALOJZU ZAVE&L, P. O. Box 174, Ita Podpredsednik: MARTIN OBE&ŽAN, Box 61, W«l L tajnik: IVAN TBI.BAN, P. O. Box 607. Pons! Ottj, 1 II tajnik: ANTON O STIR, 1143 B. 60tfc It, Ofevriaalft. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. a Box §37, Fmam
NADZORNIKI:
MARTIN GEROMAN, predsednik porotnega edbora, W4l KAROL ZAI.AR L nadzornik, P. O. Box 547, Forest Ofef, FRAN KNATEIJO, EL nadzornik, 909 Braddoek Ai 4»ck, Pa.
FRAN ŠUNK, UL aadzoraik, 50 IOR St,
POROTNI IN PRIZ1VNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porstnega odbora, W«fe, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95. WHfeck. f IVAN TORNld. EL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, 1 Dopizi naj as psšiljajo L tajnika: IVAN TELBAJT, & I
ottr, Pa.
Društveno glasQo j* "GLAS NARODA'
SKI,AD
za spomenik padlih žrtev Lunder, Adamič in Rode ter za podporo ranjencem v ljubljanske j bolnišnici:
Ivan Dobrovolc, nabrano od društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K J. $33.00 in od drugih rodoljubnih rojakov v Waukegan, 111., $11.25, torej skupaj $44.25.
Mihael Jamnik, nabrano po Samo-stojn. slov. podp. društvu v Collins-burgu, Pa., $5.25.
Jakob Istenič in tovariši v .East Palestine, O., $9.10.
Dpsedaj izkazano $453.93.
Živili darovalci in njih nasledniki I Uredništvo "Glasa Naroda".
POZOR ROJAKI l
Varujte se ANTONA KUČIČ-a! Rekel je, da je doma iz Krškega. Pred enim mesecem je prišel v Chis-holm. Minn., in ker ni mogel dobiti stanovanja, je prišel k meni in me za božjo voljo prosil, da naj ga vzamem na stanovanje! Zatrjeval mi je, da ne more nikjer dobiti boarda, da je pošten in da je dobil delo v elektrarni. Napravil je 14 "šihtov", zaslužil par centov, da si je kupil igralne karte, ktere je vse zaznamoval in pregovoril je dva rojaka, da so šli "21" igrat! Opeharil jih je za $62, potem pa je izginil, ne da bi plačal hrano in stanovanje. Postave je velike, ima velike brke in "kraužla-ste" lase.
L. Praprotnik,
I1. O. Box 523, Chisholm, Minn.
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravaa črna aH bela vina po 35ct. galona, s posodo vred. Manjših naročil 50 galon ne sprejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja naprej ia druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino asa plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam naj pošljem. Za večja naročila kakor Car load, se pismeno za ceno mmwiw«^
Za obila naročila ae priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
R. F. No. 7,	Box 81,	FRESNO, CAL.
ZAHVALA.
Spodaj podpisana se zahvaljujem tem potom slovenski pogrebniški tvrdki Težak ft Markowitz za njihovo solidno postrežbo^ kakor* tudi iz-vanredno lepo vsporedbo- sprevoda po mojem v Jolietu, HI., umrlem možu Francetu Fink ter jo najtopleje priporočam vsem ostalim bratom in sestram Slovencem in Hrvatom v enakih slučajih.
Marija Fink.
KJE JE?
Podpisani oče prosi uljudno Vaše uredništvo, da mu blagovolite v cenjeni Vaš list Glas Naroda ponatisniti, da je moj sin FRANC ŽETKO dne 4. junija 1905 se izselil v Ameriko in da do današnjega dne ni duha ne sluha o njem. Ako kteri naših rojakov kaj ve o njem, bi se morda po listu zvedelo. Predstavljati si morete mojo žalost, ko o njem ničesar ne vem! V koliko tolažbo bi mi bilo, ako bi se o njem kaj zvedelo.
Z odličnim spoštovanjem oče Martin Žetko, vas Gaberče hšt. .5, pošta Senožeče, Austria.	Kranjsko.
Opomba uredništva: Cenjene rojake prosimo, da nam ali pa njegovemu očetu takoj poročajo, če vedo kaj o njem! Hvala jim že v naprej!
(12-14—1)'
POZOR!
Vsem rojakom v okolici in skozi Trinidad, Colo., potujočim naznanjam s tem, da sem prevzel dobro znani
ATLANTIC SALOON, 213 W. Main St.. Trinidad, Oelo.
V zalogi imam vedno sveže pivo, raznovrstno vino in žganje, v kuhinji pa vednp dober prigrizek. Rojaki dobe tudi ceno prenočišče pri meni.
Vsem bratom Slovencem in Hrvatom se za obilen obisk priporoča Martin Orekar, lastnik.
Želim zvedeti za svojo sestro, od ktere sem zgubil pravi naslov. Pisala se je NEŽA NEMA NIČ, odkar je pa poročena, se piše NEŽA BESEK, njen mož pa Štefan Be-sek. Zadnji čas so bivali na farmi v "Washingtonu. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za nje, da mi blagovolijo naznaniti njih naslov! — Nik. Nemanič, 611 Market St., Waukegan, UL
Kje je IVAN JANEŠf Doma je iz Lazeča, pošta Draga na Kranjskem. Pred nekoliko meseci je bival v državi Mississippi. Za njegov sedanji naslov bi radi zvedeli njegovi sorodniki. Kdor rojake v ve, kje se slednji nahaja, naj nam blagovoli naznaniti. Frank Sakaar Co., 82 Cortlandt St., New York.
(11-13—1)
Iščem svojega brata FRAN TAU-ŽELJ-na, doma iz Lešnjakov pri Cerknici. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, aH pa naj se mi brat sam javi. — Johann Tavželj, Palisade, Nev. Box 52.	(11-12—1)
Kje je ANTON KAPEL, doma ia Novašice pri Šentpetru na Notranjskem? Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj Be mi sam javi, nsd bi z njim pismeno govoril o n@M stvari! — John Urbanžii, Bes 542, Segundo, Golo.
Hj^HH


l >
-j i
irwu
JOgOSlOV
atel. Mnota.
dne 24.janMij& 1901 t državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
• o
kOEDOd, prodsodn*, 9488 Ewing Avo^ 8*. IVAN 8EKM, podpredsednik, P. O. Bos 67, Bnddocfc, Pa. SBO. L. BBOKECH, glavna tajnik, P. 9. B«n «M, Ely, HiXff KBBSSNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Bosk ITAXt GOVŽE, blagajnik, Box 106, Sly,
Wjno.
odbora, Gov. 10* Am
NAD0OfiNIKI: MJMD7 VTRAfNT, predssdnik
>4., So. Lor&m, O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box Ml IWeth, Mum. Mma-wr. KLQBUGAK, tretji nadzornik, 116 — 7th St., Calumst,
FOBOTNI ODBOR: SViN KEEilSNIE, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, pa
IVAN N. GOSAR, drogi porotnik, 5312 Batter PitMnrg, Pa,
IVAN MER HAH, tretji porotnik, Box 96, Ely, Vi™
sdrsvuik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Oriaago St Jofeet, IB.
ELrSjj^rrns društva naj blagovolijo pošiljati vas dopise, piememb® odor la drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 404, Min«., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pofcljatve naj počiljajo krajevna di ušiva aa blagajnika: POBN GOUŽE, P. O Box 105, Ely, Modul, po avojsm MB *rugetn. Zastopniki krajevnih droitev naj počljoje jnŠUjatve tudi na gUmnega tajnika Jednote.
Vos prito£be od strani krajevnih društev Jednote sli posamsanikov as| m poAiijajo na predsednika porotnega, odbora: IVAN KERZIBNTK, Bex 188, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti aatanšni podatki pritift«.
Društveno glaeUo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V deželno bolnico v Ljubljani so
pripeljali Jero Suhadolnikovo iz Borovnice, ktero je med prepirom njen sorodnik tako v desno nogo sunil, da jo je težko telesno poškodoval.
Kap je zadela v Štrukljevem hlevu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani leta 1S37, v Komaniji pri Dobrovi rojenega samskega delavca Ivfena Skodlarja, kterega truplo so nato prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Vsled opeklin umrla. Dne 22. dec. ob 8. zvečer prižigala je neka 52 let stara samska delavka v Zgor. Pirni-čah svetilko- petrolejko. Ker je pa bila nekoliko vinjena, ravnala je tako neprevidno, da ee ji je vnela obleka, kar je imelo za posledico, da je vsled zadobljenih opeklin umrla.
Nesreča na žagi. V tovarni na Je-eesieah je hotel dne 24. de>e. ob 11. uri dopoldne 34 let stari tovarniški delavec Anton Debelak cirkularno žago ustaviti. V trenotku, ko je s kolesa snemal transmisijski jermen, zagrabilo ga je kolo za obleko in ga vrglo pod žago, ktera ga je čez trebuh na dva dela prerezala. Navzočim delavcem je bilo nemogoče mu priti aa pomoč. Truplo so prenesli v iamošnjo mrtvašnico.
Zažig. Dne 19. dec. jo neki lopov aažgal pod streho poda Marije Maček v Praprotni polici pri Kranju. Ogeoj so kmalu pogasili. Prijeli so nekega osumljenca, ki pa trdovratno taji vsakdo krivdo
Nepoštena hlapca. Anton Šetina in Anton Grden, hlapca pri Kugo vi, v Ljubljani, sta prodala za 16 kron premoga. Denarja nista oddala gospodinji, pač pa voz, denar sta pa lepo nesla seboj in ga izdala za sladki jeruš po raznih ljubljanskih šnop-sarijah.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. , Dobro mu je hotel. Jožef Kosnjek. 70 let stari delavec, je opozoril Andreja Zormana, delavca iz Tupališč, s k te rim je v gozdu pri Olževku drva napravljal, naj bo pri delu bolj previden, da se kaka nesreča ne prigodi. Ta opazka je Zormana tako razburila, da jej starca s palico pretepe!. Obsojen je bil na štiri tedne ječe.
Dobro jo Je skupil. Delavec Juri Potočnik je tuji lastnini zelo nevs^ res*- človek. Se svojemu nečaku Andreja Pogačniku ni prizaneeel ter mu izmaknil 32 kron vredno obleko, Antonu Škerlu pa dva riata prstana in nekaj obleke. Pa tudi svinjskega mesa je poželel ter ga iamaknil Mariji Mali v Senožečah, Ani Mali je pa vzel srebrno verižico. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, po pre* stani kazni ga pa odd ado v prisilno
so mtL Fantje na Dovjem gledali Jurja Jeriča, ker preselil na Dovje, se domenili An-Miha in
Ustanovljeno
I. Psd. Društvo.
16. januvaija 1892.
Sedež: Frontenac, Kana.
GLAVNI OOBOB:
P. O. Box 164, Kani fitaisi, pctIiihhI—ilnlk MdLbeery, Leo Hrocnek, tajnik, P. O. Box 283, Biaš Marij, Magajak, P. O. Box 204,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Maikovič, Fronteoae, Prsmk, Cherokee, Badnasa, Radky, T<rwjak, Cfcieopee,
Frank
Franco Auman ter Janez Podjed, da ga bodo šli nekoliko oplašit. Oborožili so se z raznim orodjem in prišli razbijat in razgrajat pred Jericevo stanovanje. Tolkli so po durih in strehi, mu pretili, da mu bodo z mo-tiko glavo razklali, da mora crkniti in da ne bo smel skozi vas v cerkev. To razgrajanje je trajalo več ur. Pri tem je Miha Auman izgubil vile, ktere je našla Marijana Jenko ter jih hotela odstraniti. To je Aumana tako razjarilo, da je z odprtim nožem mahnil po njej, ne da bi jo zadel, ker se mu je pravočasno izognila. Zagovor obdolžencev, da so rabu-ko le od daleč gledali, je bil po pričah o vržen. Miha Auiman je bil obsojen na 7 mesecev, ostali štirje tovariši pa vsak na 6 mesecev težke ječe.
Pretep med nasprotniki. Snebrški fantje so bili jezni na fante iz Š mart na. ker so se jim ti nekaj zamerili. Zaradi tega so se domenili SneberČani, med njimi Janez Caj-hun, Jožef Ilovar, France Klamen-čič, Janez Snoj, France Klešnik in France Mihelič, da nasprotnike enkrat dobro naklestijo. Ta svoj načrt so izvedli dne 6. junija I. 1. zvečer. Z raznim orodjem oboroženi so pri-lomastili v Šmartno, se ustavili v Marnovi gostilni, kjer se je pričelo razgrajanje, zlasti, ko so opazili, da se tam nahaja domač i'ani Janez Bol ta. Opravili tu niso nič, ker se Bolta zanje ni nič zmenil. SneberČani so na to ukaje krenili proti cerkvi, kjer so našli v bližini na travi ležeče fante Antona Molnarja, Franceta Zupančiča in Antona Bolničarja. Teh so se takoj lotili in pretepli. Nevarne poškodbe je pri tem dobil na levi roki Anton Molnar. Pretepači priznavajo svoj čin. Mihelič in Klešnik sta bila obsojena vsak nav5 mesecev, vsi drugi pa vsak na 3 mesece težke ječe.
Železniške delavnice v Spodnji Šiški. Erar je kupil v Spodnji Šiški j med tirom gorenjske in kamniške železnice 132.000 štirijaških metrov *veta. meter po dve kroni, na kterem svetu se zgrade mehanične delavnice za državno železnico. Te delavnice bodo znamenitega pomena, toliko večjega, ker se mora v določenem roku zgraditi železniška zveza z Dalmacijo. S to novo zelenico se tedaj še ni računati moglo, ko so se začela prizadevanja za pridobitev delavnic. Sčasoma bo v teh delavnicah zaposlenih do 3000 delavcev in uslužbencev, vsled kterih se pomnoži šišensko prebivalstvo polagoma gotovo za sedem do osem tisoč duš. To ne bo v velikansko korist samo Šiški, marveč tudi Ljubljani, saj ni Šiška v resnici prav nič druzega, kakor predmestje Ljubljane. Za župana Hribarja je bil sklep pogodbe zastran nakupa sveta za ^radbo delavnice pravo in veliko s zadoščenje. Celih dvanajst let se je namreč župan Hribar pehal in bojeval za zgradbo teh delavnic, celih dvanajst let resnega, neumornega in težkega dela je moral posvetiti tej stvari, predno jo je naposled srečno dognal. Pridobitev železniških delavnic je
neprecenljive vrednosti za Ljubljano in njeno okolico.
PRIMORSKE NOVICE.
Oblastveno razpušoena društva.
Tržaško namestništvo je razpustilo italijanska društva "La giovine Trieste". "Cireolo Edere" in 'Cir-colo populare di coltura" v Trstu.
Žrtev burje. 141etno Ano Komar v Trstu je burja tako vrgla ob tla, da se je težko poškodovala na glavi in hrbtu.
Zaboj je vrgla na nogo Valentinu Slavcu tržaška burja in ga tako poškodovala, da je moral v bolnišnico.
Smrtna nesreča. Pri Trstu je 75-letni kmet Andrej Majcen padel f% voza. Povozil ga je drug voz, ki je šel nasproti. Majcen je dobil take poškodbe, da je umrl.
Obesil se je v Trstu vojaški prostovoljec Anton Fabian iz Tomaja.
Kap je zadela 721etnega Ivana Grmeka v Trstu. Bil je takoj mrtev.
Zabodel je v Trstu vojak Ad. Bu-dinja uslužbenca državne železnice Martina Hvalo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Očeta je ubiL Pri Sv. Andreju v
Lavantinski dolini je 21. dec. 1903 ubil Anton Peeenik svojega očeta Mihaela. Še le čez ravno pet let, 21. dec. 1. 1. so ga prijeli. Preje se je mislilo, da se je oče sam ubil.
Posledice hudobnosti. Pri Sv. Primožu blizu Celja je preteklo nedeljo podrl nek,. Jakob Zupane svojemu sosedu pod. Ta ga je pod seboj pokopal in težko ranil. Odnesli so ga v bližnjo hišo in položili na mizarsko stružnico. Ponoči pa je Zupane padel na tla in se ubil.
HRVATSKE NOVICE.
Požar na parniku. Iz Dubrovnika poročajo, da je na parniku "Ana. Goich" izbruhnil ogenj, ki je nrni»i1 dvorano, vse sobice in vso opravo.
BALKANSKE NOVICE.
Ruski prostovoljci pridejo v Srbijo. Belgrad, 24. dec. General Lipovac poziva ruske prostovoljce, namenjene za Srbijo, da se zberejo dne 15. januarja v Odesi, odkoder se prepeljejo po morju v Burgas, odtod pa z železnico v Belgrad. — V Belgradu se govori, da jih pride 40.000, med njimi dva tisoč mladeničev iz najboljših krogov, več generalov, 300 častnikov, 200 vseučiliščnikov.
Divje zveri v Bosni Pri Nemili, okraj Zenica, so priredili lov na medvede ter v enem dnevu ustrelili 8 velikih medvedov. Okoli Višegnada se je pojavilo vsled zgodnje letošnje zime mnogo volkov. Pri enem lovu so ustrelili tri volke.
RAZNOTEROSTI, *
Oplenjeni kraljevski grobovi. V
keskildiško stolico so vlomili neznani vlomilci in oropali krste danskih kraljev Friderika VII., Kristijan IX. in kraljice Lujize. Odnesli so zlato, srebro in druge dragocenosti, med drugim srebrn venec, ki ga je daroval prelsednik Fallieres.
Laška iredenta. Dunajski "Va-terland" porota: Kako globoko je v Italiji sovraštvo proti Avstriji, priča poročilo iz Rima. da je nedavno visela v dvorani časnikarskega sindikata slika Oberdankova, pod to sliko pa fotografija avstrijskega cesarja, obešena na vrv.
Umorila in skuhala meso umorjenega. V neki mali laški vasici blizu Lone i an a so našli v jarku truplo Iv. Bussolija brez £lave. Dognalo se je, da sta ga umorila njegova žena in njen znanec, s kterim se je začel« pečati, ko je bil mož v Ameriki. Kako sta umorila Bussolija, je gledala štiriletna njegova hčerka. Pa ni bilo zadosti, da sta ga umorila, marveč ona velik kos umorjenega skuhala ter postavila na mino tudi hčerki za večerjo. Sokrivec Paaquini je obsojen v dosmrtno ječo, ona pa na 30 let ječe. ,
Velikanska poneverjenja na Ruskem. Poneverjenja pri ruski državni banki znašajo baje 12 milijonov rabljev. Tudi v upravi carske civilne liste so baje veliki pomanjkljaji.
Premirana zapravljivost. Mogočna "Avstro-ogrska banka'* je ob cesarjevi šestdesetletnici čutila dolžno, napraviti svojim uradnikom- posebno veselje. To je gotovo vse hvar-Ie vredno in kar ginljivo je slišati, kako nobleso je banka pri tem pokazala. Plačala je namreč vse dolgove svojih uradnikov in ker jih je bilo precej, je banka torej žrtvovala jako znatno svoto. Toda efekt te velikodušnosti je vse drugačen, kakor bi utegnil kdo v prvem hipu misliti. Uradniki 'Avstro-ogrske banke' namreč niso vsi zapravljivci. Med uradništvom so imeli največ dolgov Madžari in njim podobni elementi in ti so kajpak silno srečni, da so se vsled darežljivosti banke iznebili svojih dolgov. A kaj drugi? Solidni uradniki, ki znajo tako gospodariti, da s svojimi dohodki izhajajo, vedno varčni Cehi, ki sploh nimajo dolgov, nego še denar v hranilnici, ti niso za jubilej ničesar dobili. Ni čuda, da so skrajno nevoljni, saj ne pomeni izvršeni sklep '1 Avstro-ogrske Banke" nič drujega, kot nekako premi-ranje zapravljivosti. Če se hočejo ti unylnlki za vse enake eventualnosti zasigurati, jim ne preostane nič dru-zega, kakor da se kar mogoče zadol-že, potem vsaj ne bodo več prikrajšani. ,
JOHN KRAKER
BUCUD, Os
VAZVAI1L0.
Priporoča rojakom VIHA, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga amsriika vina.
Eadsče vina (Conoord) prodajam po 50 centov galono; bele vims (Catawba) po 70 centov galono.
najmanjše naroČilo xa vnro
JE 60 GALON. BRINJE V EC, za kterega sem ua-portiral brinje iz Kranjske, valja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEC f2.60 galona. DR022HK 82.7» galona. — Najmanje posode sa iga-njeso 4% galone.
Naročilom jo priloiiti denar Zs obila naročila se priporoča JOHN miR
POSOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsem potuj« čkn roj&kom v Chieagi, DL, m okobr svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na raapolago knatn tudi lopo k*i UfMs Točko vedno mis is prvo, jib loin likerje ter prodajam u Post isčfcw intiin« Prodajam tudi fe
ZA ROJAKE
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka:
Irf nameravajo potovati
Društvo sv. Srea Jesnsovaga St. 2 W /1 J| IVII AH II ll.l N H R T staro domovino z do-J. S. K. J. v Ely, l-. je imelo f UUA'U	l&UViUUl, brimi inbrximi poitni.
svojo glavno volitet novega odbora miParmkl- Vaakdo naj si izbere jednega od xdolaj navedenih in v dvorani g. Josipa Škele in neer ob n2t n«m pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan dveh popoldan, sačenfi s molitvijo i 0**' d* mu amoremo zagotoviti ptostor. Gospodovo. Izvoljeni so:
Jos. Lovšin, predsednik. Box 1031; Josip Oblak, podpredsednik; Ivan Prijatelj, L tajnik, Box 120; Anton Pogorelee, IL tajnik, Box 381; Fran Francelj, blagajnik, Box 37; Josip Sekula, zastopnik, Box 316; Ivan Hutar, bolniški načelnik,' Box 060; Ljudevit Perušek, pomočnik; gospodarski odbor: Alojzij Pogorele, Box 160, Anton Knep in Ivan Zobee; redar: drugi Martin Čampa; zastavonoš^: Ivan Andolšek, Ljudevit Puiel in Pavel Krie; oskrbniki za iprevode: Matija Gorše za zakonske, Josip Henikman za neoženjene.
Ko smo volitev končali, je predsednik vstal in molil Oče naš in tako smo z molitvijo končali svoje zborovanje.
Opomin. Vsem članom našega društva 1 Naj pazijo vsi, da jim bode v slučaju bolezni bolniški list od zdravnika pravilno izpolnjen, posebnp oni člani, kteri so oddaljeni, naj se takoj zglasijo pri bolniškem načelniku, da potem tajnik vsakemu bolniku pošlje potrdilo, ktero mu zdravnik izpolni; o nepravilnostih smo imeli v preteklem letu dopolj izkušenj.
.Četudi je že malo pozno, vendar porabim sedaj to priliko in voščim vsem članom J. S. -K. J. prav srečno in veselo novo leto!
Ivan Prijatelj, L tajnik.
(6-14—1)
NA PRODAJ
posestvo na Notranjskem v vasi Rakek.
Posestvo je na dobrem prostoru tik velike eeste. Hiša je zidana, ob- ( stoji iz 4 sob, ima svoj vodnjak, klet in živinjske hleve. Vsa hišna oprava, priprava za gostilniško obrt, velik saden vrt, kozolec in osem parcel, ki se držijo vrta, ena parcela pa je 10 minut oddaljena; dalje ena ograja in ena senožet v planinskem logu, 6 deležev "gmajne" in en črn gozd v rakovskih doleh ter dva dela v noskih in grahovskih bukovih gozdih. Cena vsemu je 30 tisoč kron. Kterega veseli to stvar prevzeti, naj ne zamudi te prilike 1 Natančna pojasnila daje lastnik tega posestva:
John Kolar, 1139 E. 60th St., Cleveland, Ohio.
Opomba: Polovico denarja zahtevam, kakor bo pogodba sklenjena, za drugo polovico se pa dogovorimo pri kupni pogodbi.	John Kolar.
(9-15—1)
Kje je IVAN VIKAR, doma iz južne Štajerske? Slišali smo sicer, da je še leta 1907 umrl, vendar pa prosimo rojake, ako jim je kaj znano o njem, da naj nam nemudoma to sporočijo I Rešiti imamo namreč neko zelo važno denarno zadevo ! Vsa obvestila in poročila prosimo, naj se*pošljejo na: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cort-landt St.; New York, N. Y. (12-14—1)
V TRST frvstro-ameriška proga):
6 febr........ Martha Washington
17 februarja................ Alios
24 marca...... Martha "Washington
V ANTWERPEN (Bed Star Line):
20 januarja............... Finland
27 januarja............ Vaderlaad
3 februarja............ Kroonland
10 februarja.............. Zeeland
17 februarja............. Samland ;
24 februarja.............. Finland}
3 marca.....-........... Vaderland '
6 marca............... Efroonland
13 marca................. Zeeland
20 marca................ Samland
27 marca................. Finland
V SOUTHAMPTON (American Line):
januarja.......... Philadelphia
januarja............ New York
6 februarja.............. St Louie
13 februarja......... Philadelphia
20 febrnarja............. St. Paul
27 februarja............ New York
6 marca................ St. Louis
13 marca........'..... Philadelphia
20 marca................ St. Paul
27 marca.............. New York
V HAVRE (francoska proga):
21 januarja............ La Savel«
28 januarja.......... La Lamina
4 februarja.......... La ToaraaoM
11 februarja....... . La ^ itagoa
18 februarja.......... La Provenee
25 »februarja............ La Savoie
4 marca................ Savoie
11 marca............ La Bretagne
marca............ La Provenee
marca.............. La Savoie
18
25
16 23
30
16 30
Do Hamburga.)
(Hamburg Aol lina.)
januarja.......... Pennsylvania
januarja.............. Patricia
januarja......President Lrneola
6 feb..........Kais. Aug. Victoria
13 februarja...... Graf Waldersea
20 februarja...... President Gran*
27 februarja............. Amerika
6 marca................ Patricia
11 marca............. Deutschland
13 marca........ President Lincoln
marca......Kais. Aug. Victoria
marca.......... Graf Waldersee
20
27
V BREMEN (severonemški Lloyd):
19 januarja......Prinz Frid. Wilh.
28 januarja............. Chemnitz
2 februarja....... Kaiser Wilh. II
4 februarja............... Neekar
14 januarja.......... Brandenburg
16 februarja...... Kronpr. Cecilie
18 februarja............... Zieten
23 feb...... Prinz Friedrieh Wilh.
2 marca............ Kais. Wilh. II
11 marca............... Gneisenau
23 marca.......... Kronpr. Cecilie
25 marca................... Zieten
30 marca.... Kais. Wilh. der Grosse
(White Star Une):
20 januarja.............. Teutonic
3 februarja.............. Adriatis
10 februarja............ Majestie
17 februarja.............. Oceania
24 februarja............. Teutonia
3 marca................ Adriatia
10 marca................ Majestie
17 marca................. Oceania
24 marca................ Teutonia
31 marca................. Adriatia
Do Rotterdama. (Holland Am. lina.)
1? januarja............ Statendam
2 februarja.............. Noordam
16 februarja............> Ryndam
2 februarja........... Stateudsm
9 marca................ Noordam
23 marca................ Ryndam
30 marca......... New Amsterdam
Kdor želi pojasnila šs o dragih, ne tukaj naznanjenih pomikih naj aa a zaupanjem obrne na nas in postrežen bode vaakdo vestno ia Htm.
Vsa kteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred tnflhrtnm parnika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po ktari železnica in kdaj dospe v Now Task, pričakuje ga naš vsiužbenee na postaji, dovede k nam v pkimim V*m spremi na parnik brezplačno. Ako dos pete v New York, broad* bi nam naznanili VaS prihod, nam lahko as postaje (Depot) telefonirate po štovfi-ki 4687 Oeirtlandt in takoj po o%vsstilu pošljemo našega imiIiiTIiibw pa Van.
Lo na ta našbk aa je rojdkom nezmožnim angleščine, mugufc hipi j ta oderuhov in sleparjev v New Yorka.
FR. SAKSER CO.,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
-in-
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
BojaM, naročajte ae
'Glas Na-
roda", tisti
najvsšjl ia
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje CosulicH.)
-as Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. <
Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington".
KttOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM
tV KH tv^J
> MpoH| navedeni novi patobro« M In vtfrka imajo breoitfnl braojav:
ALIOS, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ' AJteHBTHTA.
V meaooik maju In juniju ae bod en ■gonj meioMi brodovja pru Aroifla	druf»«ovapofcmlika
panika.	j
Cm vtiftlfc listov k NEW YORU z« ill. razred s« it:
TRSTA...........................
LJUBLJANI*....................
ZAGBXBA...................
KJ.BLOVCA..................
•28— $28.60 128— 129.20 129.16
TEBTA ali BiHK*..
Phdpt Brais A Co., Gen. Agm**,
EL RAZEED do
..................$50.00, toum, ^
2 Waahingtoa Street, fcfcW VuRI
■ - *v i ^ ■ - v---
KNJIQA.
IT, BAGDADA V STAMBUJU.
r	mo^t
i
"Kgef" ,
"Na oni strani -vasi Džead. V naglici si je zbral slabega konja; jaz pa najboljšega, ki je last angleškega efendija. Prihajal sem mu vedno bližje, dasi je imel veliko prednost med menoj. V diru sva galopirala proti severu in skozi vas Džead. Bil sem že tako blizu njega, da bi ga skoro z
roko zgrabil---"
"Ali nisi streljal t"
"Nisem mogel, ker ni bila puška nabasana. Jeza mi je podelila dvojno moč; hotel sem ga v diru potegniti s konja in vreči na tla. Tu pridemo mimo več orehov ob potu. Tat skoči s konja, prime zavoj in zavije med drevesa. Ker mu na konju nisem mogel slediti, skočim jaz s konja in hitim za njim. Podil sem ga precej dolgo; toda on je boljši tekač kot jaz. V ovinku se je vrnil proti mestu, kjer sva oba pustila konje, skoči na Lindsayevega konja in meni pusti tlabejšega."
"Usodno, zelo usodno! Potem ga seveda nisi mog*-l več dohiteti?" "Poskušal sem, vendar nisem prišel bližje njega; tudi stemnilo se je ie medtem. Alah naj mu spremeni vsak dragocen kamen, kterega je meni ; ukradel, v gorje in nesrečo.1'
Uboei mož se mi je res smilil; vdrusriČ je zgubil svoje imetje, kte- j rega je že enkrat strgal tatu iz rok. Meni se je prav dozdevalo, da bode
rjav obraz, zažgan od eolnca in rjave, arabske roke. Zunanjost drozega je pa bila "sivo pobarvana", raz v en velike vrtnice na suknji, ki je kazala sramežljivo, zardelo barvo. Pijeta in kadita, in kadita in pijeta ter — molčita. Ali sta se res dolgočasila, ali sta se bavila z mislimi, kterih ni mogoče izraziti T Najbrž je zadnje pravilno, ker naenkrat odpre sivi gospod usta, strese nos in zapre oči; dalj časa se ni mogel zdržati; ena njegovih mislij je morala na dan in sivee res spregovori: " Master, kaj mislite o orijentalskem vprašan ju t" ''Najraje ničesar!" odvrne človek v rjavi obleki. Sivi gospod, zapre usta in na njegovem obrazu se radi odgovora rjavega gospoda pokažejo znamenja, kot bi sivi gospod pravkar dokončal največjo modroslovno knjigo, vezano v svinjsko usnje.
Sivi gospod je bil Sir David Lindsay, rjavi, no, ta sem bil pa jaz. Ta uvod sem napisal, da bravec spozna, da smo srečno prišli v Stambul (Carigrad).
(Datfs
Cenik: knjig,
katere ae dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
8:2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN- V
v slonokost $1.50.
MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, iagxin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 26a
RAJSKI GLASOVI, 40s.
SKRBI ZA DUŠO, rfsta obrača Me., fino vezana $1-76.
SRCE JEZUSOVO, ves. 60s.
SV. ROŽNI VENEC, vez. J0.00.
SV. URA, slata obreza, Cam i ni n «2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70s., do-nokoet imdt. $1.60.
u
DUŠNA PAŠA (spisal Skof Fr. Bsr raga,) platno, rndeča obreza 75c^ broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v nanj* $2.00, vezano v platno 76c.
jahal Abrahim-mamur proti Tripoli. Ker smo pa mi mogli odpotovati šele KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano Zjutraj, je bilo nemogoče ?a prej dobiti v roke kot v Tripoli.
Še bolj jezen kot Jakub je bil pa Lindsay. Da mu je lopov ukradel | lavno najboljšega konja, ga je jezilo do skrajnosti. "Jaz ga pustim obesiti, well!" reče proti meni. "Onega, ki je ukradel vašega konja?" vprašim. "Yes! Koga druzega- vendar T" "Torej morate obesiti našega prijatelja Jakuba."
"Jakubat Tega t Zakaj t"	,	I
"Ker vam je Jakub prvi ukradel konja, in lopov Abrahim mu g« je ! pozneje na begu odvzel."
"Ah! Oh! Kako vendarT Pripovedujte!"
Povem mu vse, kako je Jakub tatu preganjal. Toda mesto da bi postal miren, se je le bolj razljutil. Tako groznih obraznih potez še nisem j nikdar vide! pri njem; kar plameni jeze so mu švigali iz "oči j.
"Torej tako! Grozno! Nesramno! Imel je dobrega konja in ae tatu1 »lovilt 6e pusti za dobrega konja ogoljufati! Grozno!"
Jakub je menda slutil, da se o njem govori, in o ukradenem konju. "Takoj, ko je mogoče, mu kupim druzega!" reče Jakub proti meni. "Kaj govoril" vpraša Anglež. "Kupiti vam hoče druzega konja."
"On! Meni! David Lindsayu? Konja* Vedno boljše! Najprvo sem se jezH, ker je lopov odvedel najboljšega konja; potem sem se jezil, ker ga ni imel, in sedaj me vi jezite, ker mi hočete kupiti novega konja! Siromaška dežela! Grem proč; se peljem v Old England! Tu ni več pametnega Človeka!"	'	*
Tudi jaz sem bil enakih mislij. Najboljše je, če se vležemo na tla in spoeijemo do jutra. Lindsay naprosi kodžo bašo, da mu preskrbi vodnika in dva nova konja; nato se pa vležemo k počitku.
Bilo je kmalu po polnoči, ko se zbudimo radi klica v bližini, kjer opazim kodžo bašo z naročenim vodnikom in dvema konjema. Takoj se dvignemo in pripravimo na pot. Poštenega uradnika Jakub dobro nagradi, nakar zajahemo konje ter se poslovimo. Iz Baalbeka nismo odnesli baš prijetnih spominov.
Že med pripravami za pot je postalo tako svetlo, da smo lahko opa- j zovali predmete v bližini. Po dveurni ježi dospemo v vas Džead. Tu poiz-venJo, da včeraj ni prenočil noben tujec v vasi, pač pa so videli jahati , if č^ri proti vasi pogamnega jezdeca, ki je šel najbrž v Ain Ata. V sled- t tiji vasi pa irTfmo. da je bil jezdec res tam in si je najel dobrega vodnika, ki je znal za bližnjico V Tripoli-
Tudi mi najamemo vodnika odjahamo- Tako smo potovali proti ■ zapadu in vpraševali v vsaki vesi po tujem jezdecu, Počivali smo le po noči, da smo konjem privoščili nekoliko počitka. Žal mi je bilo, ker si j nisem mogel ogledati krasnega Libanona in krasnih cedernih gozdov, radi kterih je Libanon znamenit.
Konečno se zablišči pred nami Sredozemsko morje v vsej svoji krasoti, in spodaj pod vznožjem gorovja na morskem obrežju se pojavi mesto Tripolis, kterega imenujejo Arabci Tarablus. M^to samo leži nekoliko proč od morja; prav <il> vodi so pa predmestja, ki »o z mestom zvezana po krasnih nasadih in parkih.	,
Bas, ko smo jahali v mesto, zapazimo, da odhaja iz luke lična ladija. Ali smo morda že prepozni? Mogoče je Abrahim-mamur na krovu? Živali poženemo še v urnejši tek. da pridemo prej do vode. Tam vzamem daljno-gled in ga naravnam na ladijo. Lahko sem spoznal še obrazne poteze onih oseb, ki so gledale proti deželi. Da. tam stoji na krovu on — Abrahim- ! mamur. Jezno udarim z nogo ob tla. Poleg mene stoji umazan turški j pomorščak.	,
"Kakšna ladija je to, ki je baš odplula iz luke?" ga vprašam.
"Mašalah! Jadranka je!" odvrne, in zaniČljivo obrne hrbet proti#yogfnLNI USTI, 20e.
meni.	ZGODBE SV. PISMA
Nekoliko vstran od pomorščaka zapazim poveljnika Inke, kterega i g^ARE IN NOVE ZA VERE, 50«. spoznam po njegovih našjvih. Tudi njega vprašam po imenu ladije, nakar mi odgovori, da se ladija imenuje "Boutese" ter je jadranka iz Marseille.
"Kam jadra?"
# "V Štambul." *
"Ali gre še kaka ladija za njo v Stambul t" "Nobena več."
Tu smo torej stali ob morskem obrežju in čakali, kaj naj začnemo. Tat nam je pred nosom popihal iz mesta. Anglež psuje angleško, in oba Irea mu pomagata; Jakub psuje turško in jaz bi mu najraje pomagal, vendar od kletvine nisem pričakoval nobene koristi.
"V Bejrut moramo nemudoma. Tam gotovo dobimo ladijo, ki takoj odplove v Štambul." svetujem tovarišem. "Ali res meniš, gospod?" vpraša Jakub. "Celo prepričan sem."
"Toda ti si bil namenjen v Jeruzalem!"	'
"Pozreje imam Se dovolj časa. Pred nečem mirovati, dokler ne zvem, da so zlataina in dragoceno kamenje zopet v tvojih rokah."
Halef. moj mali hadži me vpraša. or me sme spremljati. Naravno. In
da na^ Lirdsay ne bo pustil -ame. je bila tudi gotova stvar. Jakub plača dosedanjega vodnika ki lastnika izposojenih konj. V mestu si preskrbimo z drugim vodnikom in konji, in drugega jutra se podamo na vse zgodaj na pot. E
pridemo v Bejrut, poizvemo, da čaka v luki ameriški škuner, ki odplove proti Štambulu. Takoj se pogovorimo s kapitanom ter vkrcamo svoje reči naladijo. Z Bogom, ljubi Libanon! Z Bogom Damask! Le kratek čas sem se mudil pri vas: upem. da se prihodnjič dalj časa pomudim v vaših prijaznih pokrajinah!---
w I ~ ■ HI	Y
SEDMO POGLAVJE.
UČm XHJIGB.
'ABECEDNIK SLOVENSKI, tmh 90s.
AHNOV NEM&KO — ANOLBfiKI
TOLMAČ, 60s. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90®. EVANGELIJ, vezan 60*. GRUNDRISS DER 8LOVENI-SCHHN SPRACHE. Tesan $1-26. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40e, mali 90s. HITRI RAČUNAlt, 40e. KATEKIZEM mali 15©, veliki 40a NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 6e.
NAVODILO ZA S5MSOVANJE
RAZNIH PISEM, nevez. 76«. PODUK SLOVENCEM ki ae hočejo
naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNJOfc, 35s. ROČNI SLOVENSKO — KjSitfBfT
SLOVAR 40«. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 50e. < SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.	*
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA,- broširora-no 80c.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM, 25c.
ELIZABETA, 90*. ENO LETO MED INDIJANCI, ERAZEM PKHDJAMSEU ERJ, 20«.
EVSTAHLJA, lfie. PABIOU^aOs. GENERAL LAUPQjf, 2Ss. GEORGE 8TEPHENBON,
lesni«, 40«. GODČEVBKI KATEK3ZDC, GOZDOVNIK, 9 zvezka skop*} GROF RADBCKI, 20«. HELDEGAItDA, 20«. HEDVIGA
70s.
NlVt
BANDTTOVA
STA, 20«. HIRLANDA, 90s. rVAN RESNICOLJUB. IZANAMI, msla JapoaAa, Ms. IZDAJALCA DOMOVINB, Me. IZGUBLJENA SREČA, 20a. IZIDOR, pobožni kmet, 20a. IZLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUSO, 30* JABOM3L, 30c.
JURČIČEVI SP1SL 11 svsato*, mStno reaano, vsak svsaa
KAKO JE IZGINIL GOZD, KAKO POSTANEMO KAR BOG STORI JB V99 lfie.
KN$Z ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, KRALJICA DRAGA, 20* KRVNA OS VETA, 15«. MAKSTM3LJAN L,
ski, 20* MALA PESMARICA, 90*
SV. GENttTEFA, M*
SV. MOTBtTROA. M* SVETA NOČ, IA* ŠALJIVI JAKA, 2 sv, vsak pe ŠALJIVI SLOVHNBC, 7ft* TEGETHOF. slavni ifciilid M TTUNG LING, Si * TISOČ IN RMA NOČ, SL 96.50.
TRI POVESTI GROFA J A, 40«*
V	DELU JE RJALTBV, VENČEK PRIPO V BHTL T GORSKEM ZAKOTJU, VOHUN, 80*
VRTOMIROV PRSTAN, 1
V	ZARJI MLADOGTL 3* WINNUTOU, rdeli
zraki 91.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL W> ZLATA VAS, 9* ZLATOROG, ma. ZMAJ IZ BOOTS, #8* ^ALOflrr TN VESELJE, 48* ŽENIJTOV A smVVOST, 31*
ZEMLJEVID AVSTRO -#G5SKE
veliki mali 10* KBlijJH II > TTRAlfJMtS OBSE
LE, ast 10* 7TW1E JEVTD EVROPE, Sfi*
mali 10^. * ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DE ZA V, M si.
RAZGLEDNICE.
Kraojska oaiodaa softs, IjdWjwshi is dimih mmš na TTisu^t« mst-jorlk« ia zamik mest ftmwiks, a a evstlisaim ia kanrifMhM po 9* deset 30* Rrsns svat« podob«, kflSMi ft*
Conpapie Beieralt Transatlantlooa.
(Francoska parobrodna družba«)
Ave Maria, 10*
'ta New Totk s 40*
OPOMBA. Naročilom je prilo žiti denarno vrednost? bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta.
Slovensko-Amerikanskl KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30ct.
Koledar je zelo obsežen in pri i memo darilo za božič ali novo leto Naročila naj se po&lja-jo Upravnistvn "Glas Naxodb", 82 0«rtlaadt SL, M«w York.
MEKTOA ČBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAK,:
Postni parnlld so:]
5tLs Prorence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močL
^LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
Lorraine- „ „ w ..................12,000 „ 25,000 Z Z
^JOUraitie„ » - » ..................10»000 12,000 Z Z
' La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
BLa Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 '
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
?araiki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri žoDoludne iz priitanišča št. 42 North Eiver, ob Morton St., N. T.
La Bretagne	14. jan. 1909. »LA PROVENCE	lft. fskr. 1Ml.
•LA SAVOIE	BI. jaa. 190«. *LA SAVOIE	86. fca lMk
•LA LARBAIKS	M. jam. 1MB *LA TOURAINB	A nans 1M*
•LA TOURAINE	A f«kr. IS« La Bretagne	LL marca 1ML
La Bretafns	LL fshr. 1900 *LA PROVENCE	18. mara« 190*.
jNrnika i ^ezdo sunam^vanl šaiajc
i^«	KoZfTlinski, generalni agent ra zapad.*
71 Deaborn St., Chicago, m.
Zdravju
najprimernejša pijat-a je
»»LBISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega isnportiranega češkega hmela. I?adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korUt, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travalkar-ju 6102 S*. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
MAT,T VITEZ, 3 zvezki eknpej $2E
M Al,T SVEZNALEC, 20c.
ZABAVNE
IN BAZNE DRUGE KNJIGE.
ČAROBNO 8VETILNI-
vaz. 90s.,
20«
30«.
dsmboln.
i
V lepi sobi hotels "de Pest" v Štsmbnln sedita dva gospoda ter pi-pijsio, ktero jim je gospod Totfalnši pravkar natoSil v ko-Sf^ita. kadita in se navidez zelo dolgočasita. Njuna zunanjost ni da bi se IsUco reklo: Taka sta, kot bi jih iz Skatljiee potegnil, je mel dolge, možne škornje, rjave hlaie, rjavo suknjo,
.AI^ADIN S
CO 10«. _
ANDREJ HOFBR 20o. AVSTRIJSKI JUNAKI, nevez. 70e.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. BARON RAVBAR, 20e. BARON TRE5NK, 20e. BELGRAJ5KI BISER, I6s. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, BOZlCNI DAROVI, lfie. BUCEK V STRAHU, 26«. BURSKA VOJSKA, 90«. BOJTEK V DfREVO VPBEfiV TI-
TEZ, lOe. CAR EN TB6AIR, 30B. ČAROVNICA. 25e-CRNI BRATJE, 20 et. CERKVICA NA SKALI, CESAR FRAN JOSIP, »Os. CESARICA EMZAjKETA, riGANOVA 06VETA, 20«. CVETINA BOROGRAJCTCA, 40 st. CVETKE, Mb. CAS JE ZLATO. 20«. DAMA 8 Ki A Mm J AMI, «L00. DARINKA,
m*.
DETELJICA, sUh
domaČi zdrtuuk w mon,
DOMA m NA TUJEK, S» st. DVE ©OTCPOUfl ftlTUM, B0A.
MARIJA, HCl POLKOV A, 90«. MARJETICA, 50e. MATERINA ŽRTEV. 60s. MATI BOŽJA Z BLEDA,' 10«. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POSTENJAKOVIC, 20«. MLADI SAMOTAR, lfie. MLINARJEV JANEZ, 40«. MRTVI GOSTAČ, 20«. MUČENIKI, A. Aškerc, sicgaaiar vez. $2.00.
NA INDIJSKIH 0T0CIH, 26«. NAJDEN^EK, 20c. NA PRERUI, 20e. NARODNE PESMI, Žirovnik, S sva
zki, vez. vsak po 60e. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 sva* ki, vsak po 20«.
NASELJENCI, 2fe. NASELNTKOVA HCl, 20a -NAS DOM, Zbirka povsstL Vsak 20e.
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA
16e.
NEDOLŽNOST FRBGAJANA Di
POVESLlCANA, 20e. NIKOLAJ ZRJNJSKI, 20«. OB tihih VEČERIH, 70e. OB ZORI, 70e. ODKRITJE AHMivt., 40s. PAVLIHA, 20«.
PESMARICA "GLAZBWE MAJB.
CE" fino vezana $l.Ma POTOVANJE V LELIFOT, Ifta POSLEDNJI MOHEKAKEC, M«. PRAVLJICE (Majar,) 20«. PRED NEVIHTO, 20e. PREGOVORU, PRILIKE, . REKI 30e.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, S0r PRINC EVGEN, 20e. PRIPOVEDKE,, 3 rveaki po 3te. PRST BOŽJI, 15«. POD TURŠKIM JARKOM, 20s. RIBIČEV SIN, 10s. REPOSTEV, 20«. RINALDO RJNALDDfl, Ms. ROBINSON, broftna, 90«. RODBINSKA SREČA, 40s. SODB IN A POLANEftKIH, S zvezk $2.50.
SANJSKE KNJIGE. vsIOc«, M«. SANJE V PODOBAH, lfie. 8ENILIA, 15e.
SITA, mala Hindostsaka, 90s. SKOKI 03RNO INDIJO, 90s. SLOVENSKI SaLJIVEC. S ■ i m\m P»
SPISJE, lfie.
SPOMINSKI LISTKI IZ
SKE ZGODOT^DTE, 6 PRESTOLA NA STANLEY V STEZOSLEDEC, 90s. STOLETNA PSATKJl, Ot«. STO PRIPOVEDK, 9fia
ATSTU
EAti uiionma
kteri se pooblaščeni peUratl aaret nine ca "Glas Naroda" in knjig«, ka ker tudi sa vsa drug« t naio itroks •padajoč« posle.
Ssn Francisco, CaL: Ivan Stariha Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudmaa Waukegan, UL: Fran Petkoviek. Chicago, UL: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan Badovisas. South Chicago, HI.: Josip Kosk-pars.
La Salle, IlL: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M Grahek, Mat Pavel Shalta.
Calumet, Mich., in okolica: Ivan Šutej.
South Range, Mich.: Ivan Barii. Duluth, Minn.: Josip Sch&rabon Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Ely, Minn.: Ivan Gouie. Eveleth, Minn.: Jurij Kotee. Kansas City, Mo.: Ivan Kova& in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. T.: Alojzij Čeiarsk Little Falls, N. V.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Mili4 Cleveland, O.: Frank Sakssr Co William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon CSty, Ore.: M Jsttia. Conemangh, Pa.: Iran Pajk. Canonsbnrg, Pa: Geo. M Shnlta Claridge, Pa: Anton Jsriaa. Gresnsbnrg, Pa.: Fran Kebe. Braddoek, Pa: Ivan Gsm ia Ivsa Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabre&ja Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa: Ignac Podvssnik Steelton, Pa.: Marko Kofalt in J* sip A. Piberaik-
Willock, Pa.: Fran Sems. Tsengwood, Pa.: Nik. L Grba. Wert Jerdan, Utah: Anten PsUm Diamond, Wash.: Or. P«
Velika zaloga vina in žganja. ^
Marija Grill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po ............-SOc. "
Droinik 4 galone za....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00
ali 4 gal. (sodček) za ..'................$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA GRILL,
5308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O.
Ben wood. W. Va.: R Hoffman Thomas, W Va: Josip Rus Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik < Josip Cunta.
Rock SpringB. Wyo.: M*k» K r fiSnik ia A. Justin.
Vsi aaii zastopniki so • usi I asa v poslovni zveš, valsd jik rojakom najtbf^sj* pripor
HARMONIKE
bo^si kakoršnekoli vrste izdelujem it popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo polije, ker sem ie nad 16 let tukaj ▼ tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek m mem kranjske kakor vse drage harmc nike te računam po elelu kakorSno kd> zahteva brez nadaljnih upraSnnj.
JOHN WENZEL, J 017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
PLAČAM $50
ZIMSKI TSOAJ v
an^ieSčinl in topopiaj«.
Lahka metoda. — Majhni Pojasnila daje: Slovenska Box 2B1, Sta. B,
stročki.
VSAKEMU, kte-remu ne bi poslal pravega tobaka, uvoženega (importiranega) iz Avstrijo. Pakeljc 25 gramov debelo rezan stane 8c, Landtaback iste vrste drobneje rezan 30 gramov, pakeljc stane 9e. Kdot želi dobiti tobak za poskuSnjo, naj za vsak pakeljc priloži 2c. več za poštarino. V zalogi imam tudi piavi turški, bosanski, hercegovinski, iracedonski, dalmatinski in ogrski tobak za cigarete. PiSite
Si cenik. ANTON LOGAR, 6 E. H9th St., New York.
Pozor Roiaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo *-pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lep! lasje, brki in brada popolnoma zrastejo t I(evmatazem ali trganj r v nogah, rokah m kriiu Vam po pelnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino VId v S dMh popolnoma odstranim, d»; je to resnica se iamči 9600. UpnJajte se
^ Jakob Wahžil,
F». O. Box 69 CLEVELAND, OttIC
prDdaja
pozlačenih ur
-----Če kupite uro, knpite
• " tako, da se je ne sramu-jete. Mi ne prodajamo slabih ur, ki zgube barvo, da se jo sramujete pokazati prijateljem. Nais ura je čisto pozlačena in garantiramo, da ne bo
_ črna — na uro ste lahko
ponosni. Urajezavas! Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejia moda. Nikdar ure še niso bile po tej ceni. Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. we vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na na£e stroške. Ce kupite šest ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zastonj. Le plačate vnaprej, vam uro pošljemo po pošti. Ure za ženske in možke.
E. A. WALKER & CO., Department 12 209 State Street,	Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pc-set. Točim vedno csv&že pivo, dobra vina in whiskey ter ;mam v zalogi :e'o fine smodke.
Rojakom pošiljam denar« jo v Staro domovino hitro in poceni
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zveži sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorko.
Z veles pošto varne m
Ivan Govze,
_ -	Ely, Minn.