b AS20 D D D LETNI BILTEN OBČINE LAŠKO ZA LETO 2000 Letnik 2 DECEMBER 2000 (brezplačni izvod) Stran 1 Spoštovane občanke in občani! Leto se hitro približuje koncu in to je čas %a novo izdajo »Laškega zbornika«. Lansko leto je bila publikacija lepo sprejeta, dobili smo kar nekaj pohval, zato smo se letos lotili sestavljanja zbornika še z večjo vnemo in željo, da v njem spregovorimo o vseh pomembnih dogodkih, ki so se preko leta zgodili. Ob ocenjevanju lanskoletnega zbornika so nekateri predlagali, da naj to ne bi bil bilten samo organov Obline Laško, ampak naj bo bilten občine kot celote. To pobudo smo z veseljem sprejeli in z letošnjim biltenom razširjamo tematiko, o kateri pišemo, na občino kot celoto. Pri tem je seveda treba vedeti, da ni možno v vsaki številki biltena pisati o vseh podrojih dela in življenja v oblini, saj bi to zahtevalo veliko preobsežno publikacijo. V letu, ki se izteka, smo bili priča nekaterim pomembnim pridobitvam in sicer: - izgradnji podružnične šole z vrtcem v Jurkloštru, - postavitvi gasilskega doma v Laškem, - izgradnji vodovoda Trnov hrib, - obnovi lokalnih cest Tevče — Vrh in Debro — Rečica ter nekaterih javnih poti, - izgradnji novih prostorov Turističnega društva Laško, - zaključku gradnje novih poslovnih prostorov JP Komunale, - postavitvi skulpture kralja piva z lepo urejeno ploščadjo, - postavitvi spomenika pesnika Antona Aškerca pri Kulturnem centru Laško, če naštejemo samo najpomembnejše. Ob tem je treba poudariti, da marsilesa od tega ne bi bilo, le ne bi bilo donatorjev mestih v gospodarstvu, ki so pripravljeni sodelovati pri uresnilevanju skupaj dogovorjenih p tudi v bodoče tako. oziroma ljudi na ključnih rojektov. Upam, da bo Spoštovane občanke, spoštovani občani ! Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih Vam želim, da jih preživite srečni in zadovoljni v krogu ljudi, ki jih imate radi, v prvem letu novega tisočletja pa vam želim obilo zdravja, uspehov pri delu in osebne sreče. Ž U P A N Jože RAJH SUestruarnft na prostem v Laškem Akč trg - začetek ob 22.00uri Nastopajo: ansambel VGRED in gostja VfTORfJA VABITA Občina Lastu in Turistično /ruto Lasku Stran 2 ♦ ♦ OBČINA LAŠKO V SISTEMU LOKALNE ♦♦ SAMOUPRAVE ♦ Novosti, razvojni trendi in dileme v sistemu lokalne ♦ samouprave Lokalna samouprava je eden pomembnejših načinov upravljanja družbenih zadev. Z uvedbo sistema lokalne samouprave v letu 1995 smo tudi v Sloveniji uvedli evropsko primerljiv model lokalne samouprave. Nov sistem lokalne samouprave se je od leta 1995 dalje nenehno dopolnjeval in doživel precej sprememb. V ospredju razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji od leta 1995 dalje je bilo vprašanje teritorialne organiziranosti. Ta proces še ni zaključen, saj imamo v Sloveniji občine od 400 do 30 000 prebivalcev brez upoštevanja mestnih občin, poleg tega pa so še predlogi za nove občine. S procesom teritorialne organiziranosti istočasno tečejo tudi procesi povezovanja občin. Vedno bolj je v ospredju vprašanje, da manjše lokalne skupnosti vseh zadev iz svoje pristojnosti ne morejo opravljati brez sodelovanja ter povezovanja z drugimi lokalnimi skupnostmi. V parlamentu je že več zakonskih predlogov za ustanovitev pokrajin na določenem zaokroženem območju. Ker so pokrajine prostovoljne oblike povezovanja občin, si je težko predstavljati, da bodo kot take tudi nastale brez predhodnih ustavnih sprememb. Menim, da je pomembno tudi medobčinsko sodelovanje. Že sedaj imajo lokalne skupnosti določene zadeve skupnega pomena, tako imajo npr. skupne javne zavode in podjetja, kjer se pojavlja poseben problem uresničevanja ustanoviteljskih pravic. Na raznih posvetih so bile že večkrat izpostavljene želje občin za skupno medobčinsko organiziranje raznih služb, inšpekcijskih služb, služb za pospeševanje turizma in malega gospodarstva ter drugih skupnih vprašanj, kar kaže, da bi bilo smiselno z zakonom urediti vprašanje medobčinskega sodelovanja občin na teh področjih. Poseben problem predstavlja vprašanje financiranja občin. Veljavni zakon o financiranju občin je ustavno sodišče v bistvenih elementih razveljavilo, kar kaže na to, da bo potrebno pristopiti k pripravi novega zakona o financiranju občin, ki bo na drugačnih temeljih uredil vprašanja financiranja občin, ki z lastnimi prihodki ne morejo pokriti vseh svojih potreb. Občine so sedaj v pretežni meri pri financiranju odvisne od izračunov, ki jih pripravijo ustrezna ministrstva in velikokrat ne vedo vnaprej s kakšnimi sredstvi bodo v prihodnjih letih razpolagale. V občini Laško tako kot verjetno tudi v drugih občinah, menimo, da bi bilo potrebno dopolniti sistem financiranja občin, še posebej sofinanciranja investicij s strani države oziroma pristojnih ministrstev. Zakon o lokalni samoupravi je bil nazadnje spremenjen in dopolnjen s spremembami, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, številka 59/99 in so prinesle nekatere novosti v zvezi z delom lokalnih skupnosti in njenih organov. Navedene spremembe se nanašajo na sprejemanje odločitev v občinskem svetu. Občinski svet sprejema svoje odločitve z večino opredeljenih glasov. To so tisti glasovi, ki so bili oddani ZA ali PROTI predlogu odločitve. Pomembno je, da je več glasov za predlog odločitve, kot proti odločitvi, pri tem pa občinski svet lahko odloča le, če je na seji prisotnih večina članov občinskega sveta. Stališče službe za zakonodajo je, da morajo ZA oziroma PROTI predlogu glasovati najmanj trije svetniki. Neopredeljeni glasovi (oziroma tisti, ki niso glasovali) pri ugotavljanju izida glasovanja niso pomembni. Sprememba Zakona o lokalni samoupravi se nanaša tudi na ugotavljanje izida glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka. Ponovno je uveljavljeno načelo, da je uvedba samoprispevka izglasovana, če se je na referendumu za uvedbo samoprispevka izjasnila večina volilcev, ki so glasovali. Stran 3 Zadnja sprememba zakona določa, da morajo občine, ki še niso sporazumno uredile premoženjsko pravnih razmerij ter razdelile premoženja, to storiti do februarja 2001, kar pa je v primeru Občine Laško že razrešeno s pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij z Občino Radeče. Sprememba se nanaša tudi na ustanavljanje skupnega organa ustanoviteljic javnih zavodov in javnih podjetij za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Vse navedeno so le nekatera vprašanja na katera smo vas želeli opozoriti, sicer pa je urejanje lokalnih zadev javnega pomena za prebivalce v lokalnih skupnostih življenjskega pomena in bodo tudi v nadaljnjem razvoju potrebne spremembe in dopolnitve. Urednik ♦ Občina Laško — nekaj splošnih informacij in statističnih ♦ podatkov V prvi številki Laškega zbornika smo predstavili splošne podatke o Občini Laško, našteli organe občine ter predstavili shemo organizacijske strukture organov občine. Na tem mestu menimo, da ni odveč, če osnovne podatke ponovimo in jih dopolnimo z novimi telefonskimi številkami, ki so stopile v veljavo v začetku meseca decembra: Ime: Sedež: Telefon: spletne strani: elektronska pošta: Občina Laško 3270 Laško, Mestna ulica 2 Urad župana, Oddelek za družbene dejavnosti 7338 - 700 ; fax: 7338 - 740 Oddelek za GJS, okolje in prostor 7338 - 716 Oddelek za finance 7338 - 708 ; fax: 7338 - 709 http:/www.lasko.si obcina@lasko.si Skladno s spremembo telefonskih številk občinske uprave so nove tudi številke ostalih upravnih organov v stavbi občine Laško: Upravna enota Laško Centrala 7338 - 800; fax 7338 - 833 Tajništvo 7338 - 812 Oddelek za urejanje prostora 7338 - 835 Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo7338 - 816 Davčni urad Celje, Izpostava Laško Geodetska uprava Celje, Izpostava Laško Uprava za obrambo Celje, Izpostava Laško Sodnik za prekrške Laško Inšpektorati Laško 7338 - 760 ; fax 7338 - 770 5730 - 527 5731 - 464 ; fax 5731 - 696 7338 - 850 5730 - 571 Statistični podatki o občini Laško - VELIKOST: Občina Laško spada s 197 km2 med srednje velike občine. Ima 85 naselij v 9 krajevnih skupnosti: Breze, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim, Zidani Most. - PREBIVALSTVO: Občina ima 14.092 prebivalcev, gostota naseljenosti v občini pa znaša 72 prebivalcev/km2. V povprečju štejejo gospodinjstva v laški občini 3 člane. Stran 4 - ZAPOSLENOST: V občini je bilo v juniju 2000 4167 zaposlenih in sicer: - 3046 zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, - 279 samostojnih podjetnikov, - 517 oseb zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, - 308 kmečkih zavarovancev, - 17 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost (umetniki, odvetniki..) - STOPNJA BREZPOSELNOSTI: v decembru 1999 je bilo v občini 740 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti je znašala 12,7%. - IZVOZ IN UVOZ BLAGA: V občini Laško smo v letu 1999 več izvažali kot uvažali, in sicer izvozili za 23,1 MIO USD, uvozili pa za 20,6 MIO USD. V primerjavi z letom 1998 smo za 1,2% manj izvozili, uvozili pa za 1,9% več. - FINANČNI KAZALCI: V letu 1999 je bilo v občini ustvarjenih 30,3 MRD SIT prihodkov, kar je znašalo 5,3% prihodkov, ustvarjenih v celjski regiji. Od tega so znašali prihodki, ustvarjeni na tujem trgu 4,8 MRD SIT, kar znaša 15,9% vseh prihodkov. Občina Laško ustvari 12% celotnega čistega dobička ustvarjenega v regiji, izguba pa predstavlja le 1% celotne čiste izgube celjske regije. Občina Laško je v letu 1999 izstopala po pozitivnem neto finančnim efektu v regiji, saj je bil dobiček višji od ugotovljenih izgub za cca 1,7 MRD SIT. - ŠTEVILO BLOKACIJ ŽIRO RAČUNOV: V letu 1999 so bili blokirani žiro računi pri 24 pravnih osebah. - PLAČE: V občini Laško so bile v letu 1999 najvišje bruto plače na zaposlenega v regiji, ki so za 18,5% presegle povrečno bruto plačo na zaposlenega v Sloveniji. Povprečna bruto plača v občini je znašala 183.713 SIT. - OBSEG INVESTICIJSKIH NALOŽB: Občina Laško je bila v letu 1999 na 2. mestu (24,7%) v regiji glede na obseg investicijskih vlaganj (brez investicij v avtocestno omrežje). Obseg naložb je znašal 5 MRD SIT. - TURISTIČNE NASTANITVENE KAPACITETE: V občini Laško so naslednji nastanitveni objekti: - Zdravilišče Laško s 325 ležišči, - Hotel Hum z 48 ležišči, - Hotel Savinja z 18 ležišči, - Forum Terme Rimske Toplice z 18 ležišči, - Turistična kmetija Kozmus s 4 ležišči. - ŠTEVILO NOČITEV: V letu 1999 je bilo v občini 74.966 nočitev. ♦ Predstavljamo vam: Občinski svet Laško ♦ V tej številki Laškega zbornika vam želimo podrobneje predstaviti Občinski svet Laško kot najvišji organ odločanja v občini, njegove pristojnosti in sestavo. Člani občinskega sveta svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, njihova funkcija pa ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, načelnika Upravne enote, vodje notranje organizacijske enote v Upravni enoti, kot tudi ne z delom v občinski upravi in državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela organov občine. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Občinski svet predstavlja župan, ki sklicuje (najmanj štirikrat letno) in vodi seje občinskega sveta. Občinski svet dela in odloča na sejah v skladu z določbami Statuta občine Laško in poslovnika občinskega sveta. Župan prav tako predlaga dnevni red sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in akte iz njegove Stran 5 pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, glasovanje pa je praviloma javno. Odločitev občinskega sveta je dolžan izvrševati župan in občinska uprava, župan in tajnik občine pa morata o izvrševanju odločitev občinskega sveta najmanj enkrat letno poročati občinskemu svetu. Občinski svet dela po poslovniku, s katerim je podrobneje urejen način dela in odločanja, postopek odločanja ter razmerja do drugih občinskih organov. Kot smo že zapisali, je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, na tem mestu pa naj naštejemo le nekatere važnejše pristojnosti občinskega sveta: • sprejema statut občine in poslovnik za svoje delo, • sprejema odloke, druge občinske akte, prostorske plane in druge plane razvoja občine, • sprejema občinski proračun in zaključni račun, • ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, • imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta, • na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, • odloča o najemu posojil in dajanju poroštva, • razpisuje referendume, • ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javna podjetja, javne gospodarske službe, druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakoni in daje koncesije, • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če v skladu s statutom ali odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, • potrjuje začasne ukrepe, • ter odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut občine. Občinski svet občine Laško ima 23 članov, v mandatu 1999 — 2002 to funkcijo opravljajo naslednji člani, navedeni po strankarski pripadnosti: ************** list: shema OBČINSKEGA SVETA - Bilten00.cdr, Page2 **************** Svet ima delovna telesa in sicer odbore in komisije. V skladu z določili novega statuta občine svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, pripravo strokovnih podlag za odločanje na svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta. Stalne komisije sveta so: - komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 7 članov, - statutarno pravna komisija, ki šteje 5 članov, - komisija za vloge in pritožbe občanov, ki šteje 3 člane. Svet ima prav tako štiri stalne občinske odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in mu dajejo svoja mnenja in predloge. Stalni odbori sveta, ki štejejo po 7 članov, so: - odbor za gospodarski razvoj občine, - odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti, - odbor za družbene dejavnosti in društva ter - odbor za razvoj kmetijstva in podeželja. Stran 6 Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, predsednika delovnega telesa sveta pa imenuje občinski svet izmed svojih članov. ♦ Delo organov Občine Laško v letu 2000 ♦ Koncem letošnjega leta se občinskemu svetu izteče drugo leto mandata. Občinski svet je v letošnjem letu zaključil pet rednih sej in dve korespondenčni seji. V mesecu decembru je predvidena še ena redna seja, na kateri bodo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog proračuna občine za leto 2001. Tudi v letošnjem letu je svet na 10. seji v februarju 2000 v skladu z določili novega poslovnika sprejel okvirni program dela sveta, ki ga pripravi župan po posvetovanju s podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine in predstavlja delovno usmeritev občinske uprave ter drugih organov občine v tekočem letu. Sprejeti delovni program je pretežno realiziran, v določenih delih pa celo presežen in dopolnjen. Občinski svet je na svoji zadnji seji v letu 1999, dne 22.12.1999, ki v prvi številki Laškega zbornika ni bila omenjena, sprejel noveliran statut občine Laško in poslovnik občinskega sveta kot temeljna akta občine in sveta, akta pa sta bila predložena svetu v obravnavo in sprejem, seveda kot osnutka, že v začetku leta 1999. Novi statut in poslovnik, ki sta bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 8/2000, sta usklajena z novelami Zakona o lokalni samoupravi, statutarne spremembe pa se v skladu z novelami zakona nanašajo predvsem na tri sklope vprašanj in sicer: - organizacija občinske uprave, - podrobnejša ureditev ožjih delov občine ter - podrobnejša ureditev nadzornega odbora. Naloge organov občine, opravljene v letu 2000, so podrobneje naštete in opisane v nadaljevanju v prispevkih za posamezna področja. Kljub temu pa velja na tem mestu našteti temeljne odločitve in akte, ki so jih v letu 2000 sprejeli organi občine: • s 15.2.2000 sta pričela veljati nov statut občine in poslovnik občinskega sveta, • sprejet je bil občinski proračun za leto 2000, usmeritve za izvajanje proračuna in zaključni račun za leto 1999, občinski svet pa je že obravnaval v prvi obravnavi predlog proračuna za leto 2001 z usmeritvami za izvajanje, • sprejeto je bilo poslovno poročilo JP Komunala Laško za leto 1999, zaključni račun za leto 1999 in gospodarski načrt za leto 2000, poročila o poslovanju vseh javnih zavodov v občini za leto 1999, ter informacije o poslovanju Zdravilišča Laško, • sprejet je bil Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Laško, Odlok o članarini lokalne turistične organizacije, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih na območju občine Laško, spremenjeni in dopolnjeni pa so bili tudi nekateri prostorsko izvedbeni akti. Skozi vse leto so organi občine poleg izvajanja rednih funkcij iz občinske pristojnosti namenjali pozornost nalogam za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti v porečju Savinje ter oživitev dejavnosti v Zdravilišču Rimske Toplice. Stran 7 ♦ ♦ DRUŽBENE DEJAVNOSTI ♦♦ Kadar se po enoletnem obdobju ozremo po opravljenih nalogah, ki smo jih v občini na področju družbenih dejavnosti uresničili, se takole na pogled zdi, da se kaj posebnega ni dogajalo, saj vsaj za družbene dejavnosti velja, da v krajših obdobjih ne prinašajo velikih sprememb, pa vendar -vse teče kot da se to dogaja samo po sebi: otroci so vključeni v vrtce, šole, prostori so topli in razmeroma dobro opremljeni, poskrbljeno je za dnevne prevoze otrok, za prijetne počitnice na morju, za prijetnejša praznovanja, obiskujemo kulturne prireditve, imamo zagotovljene vsaj minimalne socialne pravice, zagotovljena je pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi za tiste, ki že leta čakajo na zaposlitev. Naši starejši občani, tudi če nimajo dovolj svojih sredstev, lahko svojo pozno jesen preživljajo v domovih za starejše ali pa jim pri vsakodnevnih težavah pomagajo delavke iz programa pomoči na domu, družimo se v kulturnih in športnih društvih, raznih humanitarnih društvih, čaka nas dobro založena knjižnica, tako z literaturo za krajšanje časa, kot s tisto resnejšo, za študij ____ Morda kdo poreče, saj to je vse normalno, saj tako mora biti. Drži, mora biti, vsaj moralo bi biti normalno, vendar ni tako. V občini se iz leta v leto srečujemo z resnejšimi problemi, kako zagotoviti denar za to, kar nam je kot občanom zakonsko zagotovljeno. Vse pogosteje se dogaja, da so uzakonjene pravice, ki pa niso podkrepljene z zagotovljenimi sredstvi in tako prihaja do zadrege v občinskih službah pri planiranju sredstev, ko z najboljšo voljo in naklonjenostjo, ne najdemo finančnih virov in slabe volje občanov, zavodov, društev in drugih uporabnikov javnih sredstev, ker ni dovolj denarja za uresničitev pravic in programov. Slaba volja, ker je »prezrta« razpadajoča kapelica, ker so zaprta vrata vrtcev, kadar ni v vrtcu več kot deset otrok, ker starši tudi v času počitnic prejmejo položnico za plačilo vrtca, ker prevoz otrok ni organiziran od doma, ker je potrebno doplačati oskrbnino v domu za starejše, ker varovanje otrok v prometu ni organizirano ves dan, ker še ni nove šole, vrtca, doma za starejše, ker mladi še nimajo svojih prostorov, ker.....še in še bi lahko naštevali... Naj še tako smelo načrtujemo, vedno teže bomo lahko izpolnjevali začrtane naloge, vsaj dokler bo financiranje lokalnih skupnosti takšno kot je. Kljub vsemu ostajamo optimisti, saj konec koncev tudi ni res, da ni bilo nič storjenega. V to vas bomo skušali prepričati z naslednjim poročilom o opravljenih programih na posameznih področjih družbenih dejavnosti. ♦ Otroško varstvo ♦ Subvencioniranje cene programov v vrtcu Veljavna cena v vrtcu za celodnevni program znaša 43.117 SIT. Vsak otrok v vrtcu ima pravico do subvencionirane cene. Starši, ki prejemajo denarni dodatek od Centra za socialno delo, za programe vrtca ne plačujejo, najmanj in sicer 4.317 SIT plačajo starši z najnižjimi dohodki, če dohodek na družinskega člana znaša manj kot 43.311 SIT, najvišje plačilo staršev znaša 34.493 SIT in sicer pri tistih družinah, kjer dohodek na družinskega člana znaša več kot 190.570 SIT mesečno. Občina Laško mora to pravico zagotavljati tudi tistim družinam, katerih otroci so vpisani v vrtce izven naše občine. V ta namen je v letošnjem letu proračun namenil 142.000.000,00 SIT. Stran 8 Ostali programi Sredstva občinskega proračuna iz naslova otroškega varstva so namenjena tudi : - sofinanciranju raznih praznovanj in prireditev za otroke, - darilom (knjiga), ki jih župan namenja vsakemu novorojenemu otroku ( v letošnjem letu se je rodilo poprečno mesečno 10 novorojencev, kar letno pomeni 2 otroka več kot v preteklem letu), - sofinanciranju jezikovnih tečajev za otroke, - financiranju dejavnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za povečanje varnosti otrok v prometu in - letovanju otrok. Posebej dobro sprejet je program letovanja otrok v Nerezinah na Malem Lošinju, kjer je v letošnjem letu letovalo 225 otrok. Otroci letujejo v treh izmenah, v prvih dveh letujejo otroci samo ob spremstvu vzgojiteljev — študentov, tretja izmena pa je namenjena letovanju mlajših otrok v spremstvu enega od staršev ali starih staršev. Zlasti slednja je iz leta v leto bolje obiskana, prejemamo pa tudi vedno več pozitivnih ocen. *************************** Slika: Otroci_^Nerezine jpg **************************** ****** tekst: V Nerezinah ni nikoli dolgčas Investicije Letošnja sredstva za investicije na področju otroškega varstva so bremenile še obveznosti za izgradnjo vrtca v Jurkloštru, ki je pričel z delom že s 1.3.1999. V letošnjem letu pa so bili izdelani projekti za prizidek k vrtcu v Rimskih Toplicah, dokupljeno je bilo zemljišče za nov dovoz k vrtcu v Rimskih Toplicah in že izbran izvajalec, tako, da računamo, Stran 9 da bo v kratkem času ob vrtcu zaživelo gradbišče. Prizidek, naj bi bil predan dejavnosti z začetkom novega šolskega leta. ♦ Socialno varstvo ♦ Doplačila k oskrbninam v socialno varstvenih zavodih Sredstva proračuna za področje socialnega varstva so namenjena v najvišjem deležu doplačilom domske oskrbe za občane, ki sami nimajo dovolj sredstev, da bi si v celoti sami plačali domsko oskrbo. Trenutno je v zavodih za starejše 71 takšnih občanov, kar pomeni, da vsakemu oskrbovancu namenjamo v poprečju 39.906 SIT mesečno, letno pa to predstavlja 478.872 SIT na oskrbovanca. Oskrbnine v zavodih se, odvisno od zdravstvenega stanja oskrbovanca, gibljejo od 87.000 do 140.000 SIT mesečno. Doplačila svojcev predstavljajo le 9% sredstev, ki jih občina namenja oskrbninam. Socialno varstvene pomoči Občani Laškega lahko v skladu s Pravilnikom o socialno varstvenih pomočeh zaprosijo za enkratne denarne pomoči takrat, ko se družina ali posameznik znajde, ne po lastni krivdi, v brezizhodni finančni stiski, ko si z lastnimi sredstvi ali z denarno pomočjo Centra za socialno delo, ne more zagotoviti minimalne socialne varnosti. Denarna pomoč lahko letno znaša največ tri bruto zajamčene plače, kar predstavlja največ 120.000 SIT na leto. Opozoriti moramo, da je takšnih družin vse več, in da sredstva v proračunu komaj zadoščajo za najhujše stiske naših občanov. Poleg teh pomoči iz občinskega proračuna zagotavljamo tudi sredstva za znižana plačila najemnin za stanovanja za občane, ki so prejemniki denarnega dodatka pri Centru za socialno delo (CSD). Najtežje finančne probleme družin rešujemo skupaj z Rdečim križem, socialnimi službami šol in CSD Laško, zlasti takrat, kadar je ogrožena socialna varnost in s tem tudi zdravje otrok in starejših občanov. Med socialno varstvene pomoči sodi tudi subvencioniranje letovanja za otroke iz najbolj socialno ogroženih družin, ki jim je tako omogočeno brezplačno letovanje. Programi javnih del Občina Laško je naročnik osmih programov javnih del, v katerih je našlo začasno zaposlitev in vsaj minimalno socialno varnost 33 delavcev in delavk. Proračun občine zagotavlja za sofinanciranje teh programov 12.000.000,00 SIT, kar predstavlja 16,8 % sredstev, namenjenih področju socialnega varstva. Vsi programi prinašajo v lokalno skupnost več koristi: izvajalcem ta oblika zagotavlja najcenejšo delovno silo, delavci, ki so vključeni v programe, ponovno pridobijo občutek družbene koristnosti in socialne varnosti, lokalne skupnosti pa lahko uresničujejo programe, za katere ni redno zaposlenih ljudi. Po številu vključenih delavcev so najobsežnejši programi za področje komunalnih del in pomoči na domu. Stran 10 ******************** slika: varstvo otrok v prom^n.etu_IKanarcki jpg ************************** ***** tekst: Varno v šolo in nazaj, če so "kanarčki" na delu V slovenskem prostoru najizvirnejši program pa je VARSTVO OTROK V PROMETU, ki ga izvaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Laško. Občina Laško je edina v Sloveniji, ki izvaja tak program. Vključeni so štirje delavci. Z anketo smo pridobili javno mnenje o tem programu, ki ga vsi, v anketo naključno izbrani anketiranci, pozitivno ocenjujejo, prav tako je svoje pozitivno mnenje o tem izrazila strokovna javnost. Ta program postaja, poleg programa pomoči na domu, eden najboljše ocenjenih programov. ♦ Kultura ♦ V občini Laško delujeta na področju kulture dva javna zavoda: Prireditveni center in Knjižnica Laško, ki jim iz proračuna namenjamo minimalni obseg sredstev za delovanje. Večino sredstev namenjamo ljubiteljski kulturni dejavnosti. Aktivnih je 21 kulturnih društev, ki za svojo dejavnost prejemajo redne mesečne dotacije. Te jim zagotavljajo sredstva za kritje najnujnejših stroškov delovanja. Manjši obseg sredstev namenjamo vzdrževanju sakralnih objektov, ki smo jih v tekočem letu namenili obnovi župnišča v Laškem, cerkva na Lovrencu in Jurkloštru, kapelic v Marija Gradcu, Panečah in Laškem. Stran 11 Investicije Letos je bilo potrebno zagotoviti sredstva poplačilo za obnovo ostrešja na Knjižnici Laško, ki je bila sicer zaključena že v preteklem letu. Investicija še ni zaključena, saj nas veže razvojni program na tem področju, s katerim smo se obvezali obnoviti še Kislingerjevo hišo za potrebe razstavišča in muzejske zbirke. S tem, ko bi laški dvorec v celoti namenili delovanju knjižnice, bi izpolnili minimalne prostorske pogoje za njeno delovanje. Zaključena je bila tudi obnova strehe in fasade na Kulturnem domu Svoboda v Zidanem Mostu, kar je za Krajevno skupnost Zidani Most, kjer deluje eno izmed najaktivnejših kulturnih društev, pomembna pridobitev. Po dolgih letih smo pričeli s konkretnimi aktivnostmi za pridobitev prostorov za delovanje mladih. Pripravljena je projektna dokumentacija za ureditev Centra mladih v kletnih prostorih občinske upravne zgradbe. Z investicijo bomo začeli v prihodnjem letu in jo tudi zaključili, finančne obveznosti pa bomo morali podaljšati še v leto 2002. ♦ Zdravstvo ♦ Tudi na področju zdravstva skrbimo za socialno varnost občanov s plačili prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za tisto kategorijo občanov, ki te pravice ne morejo uveljaviti iz rednega delovnega razmerja. Zdravstvenemu domu Laško zagotavljamo sredstva za specializacijo enega zdravnika, da bi tako s pomočjo vodstva zdravstvenega doma občanom Laškega zagotovili ustrezno strokovno zasedenost zdravstvene službe. Zdravstveni domovi, ki zdravnikom ne morejo ponuditi možnosti specializacije, ki je z zakonom obvezna, težko pridobijo zdravnike za redno delovno razmerje. ♦ Osnovno šolstvo ♦ Nova podružnična šola z vrtcem v Jurkloštru S svečano otvoritvijo nove podružnične osnovne šole z vrtcem, ki je bila v sklopu srečanja borcev ter aktivistov NOB Kozjanskega in celjskega območja, in se je je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan, je Jurklošter dobil sodobno, prostorno šolsko zgradbo z vrtcem in telovadnico. Novogradnja se z urejeno okolico in avtobusnim postajališčem lepo vključuje v slikovito okolje kartuzije. Skupna površina zgrajenega objekta znaša 778 m2 in za 78 m2 presega veljavne normative in standarde v Republiki Sloveniji. Šolo je zgradil celjski Gradis v enajstih mesecih. Gradnja je potekala v dveh fazah. Skupna vrednost izvedbenih del je znašala 239 MIO SIT, pri čemer je država sodelovala le s 46 MIO SIT. Šolo Jurklošter, ki je kot podružnična šola v sestavu centralne matične osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, obiskuje 23 učencev v dveh oddelkih od prvega do četrtega razreda in 21 predšolskih otrok v vrtcu. S prehodom na obvezno devetletno osnovno šolo bodo jurkloštersko šolo obiskovali tudi učenci petega razreda. Stran 12 ***************** priložena fotografija otvoritve sole_IKucan jpg **** ******************** ***** tekst: Pozdrav predsedniku Kučanu ob otvoritvi Sole Velika obnovitvena dela v centralni šoli Primoža Trubarja v Laškem. V letih 1999 in 2000 so bila proračunska sredstva, namenjena za vzdrževanje in obnovo Šolskega prostora v občini, skoraj v celoti porabljena za nujna obnovitvena in vzdrževalna dela vseh dotrajanih prostorov v starem in južnem traktu centralne osnovne Sole Primoža Trubarja v Laškem v skupni površini 2.200 m2. V letu 1999 je bila zamenjana vsa kritina na obeh delih Sole in stavbno pohištvo ter izvedena nova fasada na starem delu Sole. V letu 2000 je bila na vrsti prenova vseh prostorov z zamenjavo vodovodnih, sanitarnih in elektro inštalacij, svetlobnih teles v učilnicah in tlakov po hodnikih. Z izvedbo dodatne odvodne kanalizacije, ki poteka izven kletnih prostorov južnega trakta šole, pa naj ne bi prišlo več do poplavljanja učilnic v podpritličju. Skupna vrednost obnovitvenih del, ki jih je izvedel celjski Gradis v najkrajših možnih rokih v času počitnic, je znašala 56,5 MIO SIT. Šola je danes, ob urejenem šolskem dvorišču, dovozni cesti in sveži fasadni in strešni preobleki, kot nova. Kdaj do nove šole z vrtcem Že nekaj let si občina zaradi prostorske stiske v matični osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem prizadeva zagotoviti potrebna zemljišča, gradbeno dokumentacijo in finančne pogoje za začetek izgradnje nove osnovne šole z vrtcem v Debru. Na podlagi preverbe osnovnošolskega prostora Stran 13 in bodoče organiziranosti šolske mreže centralne matične osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem in pripadajočih podružničnih šol je izdelana ustrezna projektna dokumentacija za izgradnjo nove šole. Občinski svet je v juniju sprejel Investicijski program za izgradnjo šole v Debru, občina pa se je z ustrezno dokumentacijo tudi prijavila na razpis investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji za obdobje 2000 — 2004. Projekt šole Debro predvideva izgradnjo objekta za 12 oddelkov od prvega do devetega razreda po delih: v prvih dveh triadah po en oddelek, v zadnji triadi pa po dva oddelka. Poleg potrebnih učilnic bo šola imela centralno kuhinjo tudi za potrebe vrtca in matične šole v Laškem, ustrezne kabinete na predmetni stopnji, knjižnico z medioteko in šolsko telovadnico ter večnamenski prostor. Objekt vrtca je samostojno zasnovan za pet oddelkov in povezan s šolo. Z izgradnjo šole v Debru bo ustrezno spremenjen tudi šolski okoliš matične šole v Laškem in podružnične šole Rečica. Šolo bo obiskovalo 245 učencev, v predšolsko vzgojo v vrtcu pa bo zajetih 85 otrok. Skupna investicijska vrednost novozgrajene šole z vrtcem in telovadnico znaša 757 MIO SIT. Začetek gradnje je sicer predviden v letih 2001/2002, vendar je odvisen od sklepa Vlade Republike Slovenije o vrstnem redu prijavljenih investicij v osnovnošolski prostor v Republiki Sloveniji. ***************** fotografija makete arhitekturne zasnove - Maketa.jpg ********************* ***** tekst: Pogled na maketo novo šolo z vrtcem in telovadnico z južne strani ♦ Šport ♦ Občina Laško je tudi v letu 2000 zagotavljala sredstva za izvajanje nacionalnega programa športa, ki ga izvajajo posamezna športna društva in klubi in je v javnem interesu občine. Sredstva so bila na podlagi javnega razpisa razdeljena tistim športnim organizacijam, ki izvajajo programe: - interesne športne vzgoje otrok in mladine, predvsem projekte: ZLATI SONČEK, ŠPORTNA ZNAČKA in učenje plavanja ter smučanja; - programe športne vzgoje mladine, usmerjenih v kakovostni šport (ligaška tekmovanja); - programe vrhunskega športa (kategorizirani status športa) za delo z mlajšimi selekcijami; - programe športne rekreativne vadbe; - programe športa invalidov in upokojencev; - programe športne dejavnosti planinskih društev. Poudariti je potrebno, da na področju tekmovalnega in vrhunskega športa društva brez sponzorjev in donatorjev ne morejo pokriti svojih programov zgolj s sofinanciranjem iz občinskega proračuna. V občini je 26 športnih organizacij, ki vključujejo vse elemente nacionalnega programa v 16 športnih panogah. V tekmovalno kakovostnem in vrhunskem športu s statusom kategoriziranih Stran 14 športnikov sta dve športni zvrsti: košarka in strelstvo, ki dosegata tudi mednarodno priznane rezultate. V tekmovalnem ligaškem športu nižjega ranga sodelujejo športna društva, ki se ukvarjajo z nogometom, kegljanjem, tenisom, jadralnim padalstvom in smučarskimi skoki. Preostala dejavnost društev je športno rekreativnega značaja. Posebej je potrebno poudariti, da v vseh krajevnih skupnostih obstajajo športna društva, ki nudijo možnost aktivnega ukvarjanja s športom. Od klubov, ki tekmujejo v ligaškem športu se vam tokrat predstavlja: TENIS KLUB Marija Gradec Kratka zgodovina Ko je bilo ob koncu sedemdesetih let na Marija Gradcu zgrajeno športno igrišče, ki je obsegalo asfaltirano igrišče za mali nogomet, asfaltno in peščeno igrišče za tenis ter manjšo zgradbo z garderobo, so bili tudi v Laškem z okolico dani pogoji za začetek igranja in razvoja tenisa. Leta 1981 je bilo ustanovljeno Telovadno društvo Partizan Marija Gradec, v okviru katerega je delovala teniška sekcija, ki se je leta 1983 včlanila v Teniško zvezo Slovenije (TZS). V naslednjih letih smo igrišča še izboljševali, saj je bila rekreativnemu tenisu neprijazna asfaltna podloga zamenjana s peščeno, elektrificirali in osvetlili smo obe igrišči, naslednji velik poseg pa je bil prestavitev obeh igrišč v isto os in na isto višino ter ureditev odvodnjavanja in zaščitnih zidov. V tem času je prišlo tudi do formalnih sprememb, saj se je leta 1993 Tenis klub Marija Gradec registriral kot samostojno športno društvo, se kot tak včlanil v TZS, z občino Laško smo sklenili pogodbo o upravljanju s celotnim kompleksom igrišč v Marija Gradcu. Zadnja investicija pa je bila v letu 2000 zgrajeno enostezno balinišče, ki dopolnjuje športno ponudbo. Opis dejavnosti Tenis klub Marija Gradec ima v svojem programu zastavljene naslednje bistvene naloge: - razvijanje in širjenje rekreativnega igranja tenisa, - razvijanje in vzpodbujanje tekmovalnega tenisa, - razvijanje in popularizacija tenisa med mladimi, - zagotavljanje čim boljših pogojev za igranje tenisa in - izobraževanje lastnega trenerskega kadra. Rekreativni tenis Najmnožičnejša oblika dejavnosti v klubu je rekreativno igranje tenisa, z njim se je v letu 2000 ukvarjalo 72 članov, 17 mladincev in 18 šolarjev. Število članov se iz leta v leto spreminja, zadnja leta rahlo upada. Klub omogoča igralcem maksimalne pogoje za igranje tenisa, organizira redne mesečne turnirje po starostnih kategorijah, organizira klubsko prvenstvo posameznikov in v parih, organizira turnirje bolj družabnega značaja... Tekmovalni tenis Klub je začel razvijati tekmovalni tenis v začetku devetdesetih let, tako smo leta 1993 prvič zaigrali v tretji članski slovenski ligi. Prva leta smo igrali samo z domačimi igralci, rezultati so bili vzpodbudni, v letu 1998 pa smo dosegli uvrstitev v drugo slovensko ligo. Z dobrimi igrami smo v sezonah 1999 in 2000 ohranili status drugoligašev. V zadnji sezoni smo se okrepili z dvema igralcema iz drugih klubov, za sezono leta 2001 pa so načrti še bolj ambiciozni. Klub je od reorganizacije lokalne samouprave naprej vsako leto organizator občinskega prvenstva. Leta 1998 je v ligi igralcev do 14. let naš tekmovalec Marko Sabolčki (letnik 1984) postal državni prvak, kot gostujoči igralec v TK Žalec. V posamični konkurenci pa je bil državni reprezentant v Stran 15 kategoriji do 14. in 16. let, v kategoriji do 18. pa je kandidat za reprezentanta. Do sedaj je osvojil več turnirjev do 14., 16., in 18. let, dvakrat je bil občinski prvak. Tenis med mladimi Klub poskuša z raznimi oblikami propagande in različnimi akcijami popularizirati tenis med mladimi. V ta namen organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje tenisa, bolj vztrajni in nadarjeni so vključeni v tekmovalni program. Mladim nudimo, v okviru svojih možnosti, optimalne pogoje za učenje in igranje tenisa. V ta namen tudi poskrbimo za izobraževanje strokovnega kadra. Na žalost pa ugotavljamo, da je vse težje privabiti in trajno navdušiti mlade za učenje in igranje tenisa. Organizacija in financiranje Klub je registriran v skladu z Zakonom o društvih, ima Upravni odbor, razne komisije, predsednika, tajnika-blagajnika, gospodarja in je član Teniške zveze Slovenije. Dejavnost kluba se financira s članarino, sredstvi občinskega proračuna, sponzorjev in donatorjev. Tako zagotovljeni viri zaenkrat zadoščajo za redno vzdrževanje športnega igrišča in za vse ostale stroške, ki nastajajo pri zagotavljanju pogojev za igranje tenisa.. Problematično je le zagotavljanje sredstev za ekipo, ki tekmuje v drugi ligi, saj so stroški zelo veliki, sredstva pa omejena. Upravni odbor TK Marija Gradec ************************* fotografija igrišča - Tenis.jpg ***************************** ***** tekst: Tenis - šport, primeren za vsakogar Stran 16 ♦ ♦ GOSPODARSTVO ♦♦ ♦ Turizem ♦ V mesecu marcu 2000 je bila ustanovljena Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško, katere organizacijska enota je tudi Lokalna turistična organizacija Laško (LTO). Na podlagi izpolnjenih pogojev po Zakona o pospeševanju turizma je občina podala na Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem vlogo za pridobitev statusa turističnega območja in ga pridobila v mesecu juniju. S tem je občina pridobila pravico do investicijskih in drugih sredstev iz državnega proračuna ter uvedbe dodatnih virov financiranja LTO. Gospodarski subjekti s turističnega območja bodo lahko kandidirali tudi za posebna sredstva pri pospeševanju razvoja turizma, ki jih bo razpisalo ministrstvo, za: - žičnice, - izboljšanje gostinske ponudbe, - prenočitvene zmogljivosti na kmetijah, - pospeševanje mladinskega turizma, - objekte za rekreacijo, - izkoriščanje termalnih vod. Pod okriljem Občine Laško so se glavni nosilci turistične ponudbe občine predstavili na mednarodnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Na sejmu so se predstavili Zdravilišče Laško, Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, Gostinstvo Aškerc in Kmetijska zadruga Laško. Poleg prikaza ponudbe udeležencev se je vsak dan na prireditvenem prostoru odvijal pester kulturni program in prikaz starih običajev. V letošnjem letu je bila Zdravilišču Laško in njegovemu vodstvu, kot enemu temeljnih nosilcev turizma v občini, izkazana posebna čast. Bralci časnika Delo so namreč z glasovanjem kot turistično osebnost leta izbrali direktorja Zdravilišča Laško, mag. Romana Matka. V okviru tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma, urejanja in varstva okolja pod sloganom »Moja dežela — lepa, urejena in gostoljubna« je bila organizirana spomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja. V okviru te akcije je na občinski ravni potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša hiša, okolica hiše, balkon, kmetija, šola in vas. Rezultati tekmovanja so objavljeni na strani 36. Veliki pridobitvi za občino sta nov objekt Turističnega društva in spomenik kralja piva v Laškem. Svečana otvoritev obeh objektov je bila 21. 10. 2000. Turistično društvo Laško Društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 1889 in je med štirimi najstarejšimi v Sloveniji. Za razliko od ostalih je svojih 111 let delovanja zelo aktivno. Vsa leta je s trdim delom ter nepristranskim delovanjem močno vpeto v razvoj turizma v Laškem. Z letošnjim oktobrom je društvo pridobilo nov turist biro oziroma turistično informacijski center (TIC), ki je med najsodobnejšimi v Sloveniji. Laško, kot turistični kraj, je nujno potreboval TIC, kjer so vsem na voljo informacije o Laškem z okolico ter Sloveniji, pestra izbira prospektov, načrtov mesta, občine in Slovenije; razglednice, spominki Laškega ter ostalo. Stran 17 ***** tekst: Od sedaj naprej lažje do turističnih informacij Vrata TIC-a so med tednom odprta od 7.00 do 17.00 ure, v soboto od 8.00 do 12.00 ure. Za tiste, ki želijo informacije kasneje, smo zunaj postavili informacijski steber, kjer so 24 ur na dan na voljo informacije. Informacijski steber bo do konca leta dopolnjen s celovito turistično ponudbo, ki jo bodo lahko obiskovalci spremljali širom sveta preko interneta na naših spletnih straneh ali neposredno v Laškem. Na straneh www.turisticnodrustvo-lasko.si opravljamo tudi internet trgovino pivovarniških reklamnih artiklov in spominkov Laškega. V Turističnem društvu Laško nadaljujemo s tradicijo organiziranja dobrih prireditev, ki so v Sloveniji in tudi drugod zelo cenjene. Med največjimi je tudi letos bila že 36. tradicionalna turistična prireditev Pivo-Cvetje, ki je privabila v Laško preko 110.000 obiskovalcev v petih dneh. Uspešno smo izpeljali tudi silvestrovanje na prostem, pustni karneval po ulicah Laškega in Martinovo v Laškem. Tudi letos pripravljamo silvestrovanje na prostem in sicer na Aškerčevem trgu od 22.00 do 03.00 ure. Poleg izgradnje novega TIC-a in organizacije prireditev smo v TD Laško opravili še vrsto aktivnosti: - izdali smo nov prospekt Laškega z okolico, informacijski prospekt o izletih, nove razglednice; - pred izdajo je knjiga ob naši obletnici, v kateri je zajeta zgodovina turističnega razvoja občine skozi 111 let; - skupno smo se predstavljali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, na Obrtnem sejmu v Celju, v Italiji ter drugje. V letu 2001 bomo s tradicionalnimi prireditvami nadaljevali. Dodali bomo prireditev, ki je za Laško, kot zgodovinsko bogato mesto, zelo zanimiva. Skupaj z OŠ Primož Trubar bomo namreč 8. junija 2001 pripravili srednjeveški dan v Laškem, v poletnih mesecih pa pripravljamo še eno prijetno presenečenje! Stran 18 Laško ima zaradi naravnih in zgodovinskih danosti ter v večini obnovljene infrastrukture ogromno možnosti za turistični razvoj. V TD Laško želimo z dobrim sodelovanjem vseh turističnih dejavnikov vdihniti našemu mesto turistični utrip, ki ga mora začutiti tudi turist. S skupno predstavitvijo na sejmih, internetu ter dobrim delom nam bo to tudi uspelo. Zato — dobrodošli v mestu piva, cvetja in zdravja. TD Laško Laško ima svojega kralja - kralja piva Vključevanje Pivovarne Laško v urejanje mesta in sofinanciranje komunalne infrastrukture je prisotno že dolga leta. Novo tisočletje je še poseben razlog za polepšanje vhoda v mesto. Sad tega je postavitev skulpture kralja piva. Zamisel je nastala ob zaključku kiparske delavnice v letu 1999, ko je Pivovarna Laško pred poslovno stavbo odkrila skulpturo Kozoroga. Ob tej priložnosti je direktor g. Tone Turnšek dogovoril s kiparjem začetek del nove skulpture - kralja laškega piva. Delo je nastajalo v delavnici akademskega kiparja Ferenca Kiralya v Lendavi. Desettonski blok braškega kamna je iz meseca v mesec dobival oblike kralja z vrčem piva v roki. Hkrati s tem je pričela tudi priprava velike ploščadi na desni strani mostu preko Savinje. Dela je vodil znani arhitekt g. Kemer. Po letu dni, v mesecu septembru 2000, so se dela ploščadi zaključila, tako tudi obdelovanje marmorja, iz katerega je zrasla veličastna figura kralja laškega piva. ♦ Podjetništvo ♦ Ustanovljena Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško med drugim zagotavlja svetovanje in pomoč podjetnikom. Občina in agencija sodelujeta z Regionalno razvojno agencijo Celje (RRA), v okviru katere se pripravlja Regionalni razvojni program Savinjske regije. Na podlagi programa bodo lahko fizične in pravne osebe, ki bodo izvajale projekte na področju turizma, podjetništva, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ekologije ter zagotavljale nove zaposlitve, kandidirale za državna sredstva in sredstva Evropske unije. Koordinacijo bo izvajala agencija v sodelovanju z Občino Laško. V okviru RRA je deloval tudi Regionalni garancijski sklad, ki je omogočal podjetnikom najem ugodnejših kreditov. Občina Laško je, poleg občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Radeče, vključena v aktivnosti na podlagi Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje — Hrastnik. Namen tega zakona je razreševanje specifičnih problemov regije zaradi pospešenega opuščanja energetske dejavnosti. Razvojne spodbude regiji po tem zakonu so namenjene ustvarjanju prostorskih in drugih pogojev za pospeševanje podjetniških vlaganj. Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so se v letošnjem letu pod okriljem Občine Laško prvič skupno predstavili obrtniki, podjetniki in nosilci turizma občine Laško: Turistično društvo Laško, Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško, Gostinstvo Aškerc, Danijel Medved, Jože Maček, Zdene Vrbovšek, Peter Hrastelj, Simon Pušnik, Montles d.o.o., Seccaplast d.o.o., Lemit d.o.o., Območna obrtna zbornica Laško in Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško. Občina Laško namerava tudi v naslednjem letu zagotoviti skupno predstavitev. Stran 19 ♦ Kmetijstvo ♦ V letu 2000 je Občina Laško sofinancirala izvedbo malih melioracij na 30 kmetijah in izvedbo pašno-košnega načina na 3 kmetijah. Prav tako je sofinancirala analizo zemlje, krme, sečnine v mleku, analizo za potrebe ekološkega kmetovanja in prevozov mleka iz oddaljenih kmetij. S sredstvi proračuna je bilo zagotovljeno sofinanciranje delovanja društev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo; izvedba osmih predavanj in štirih tečajev ter dveh ekskurzij za potrebe kmetijstva. Predstavniki društva podeželske mladine so na regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo dosegli prvo mesto in se udeležili državnega tekmovanja v Lipici. Ekipe so tekmovale v okviru naslednjih tem: sadjarstvo, kurjenje z lesno bio maso, avtohtone slovenske domače živali, davek na dodano vrednost, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, pozabljene poljščine in misli o slovenskem človeku. Društvo podeželske mladine in Govedorejsko društvo sta se v okviru mednarodnega kongresa ICAR (Mednarodnega komiteja za kontrolo produktivnosti), ki je potekal na Bledu, predstavila na povorki kmečkih običajev. V mesecu avgustu je Občina Laško objavila razpis za subvencioniranje obrestne mere za investicije na kmetijah na območju občine Laško, za katerega pa ni bilo interesa, saj se je na razpis prijavil le en upravičenec. Občina Laško se je prijavila na razpis za pripravo projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV) porečja Gračnice. Projekt CRPOV porečja Gračnice zajema dele naslednjih naselij občine Laško: Brodnice, Blatni vrh, Dol pri Laškem, Jurklošter, Lahov Graben, Laška vas, Lipni dol, Lokavec, Marijina vas, Mrzlo polje in Trobni dol. Na podlagi projekta se bo lahko sofinancirala izvedba skupnih in individualnih projektov na področju turizma, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in infrastrukture. O rezultatih prijave na razpis še nismo prejeli pisnega odgovora. ♦ ♦ LOKALNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ♦♦ V letu 2000 beležimo znaten napredek pri posodabljanju občinske komunalne infrastrukture skupne rabe - cest, javnih površin in javne razsvetljave. Odločitev, da se vsa razpoložljiva sredstva namenijo enotnemu skupnemu programa in da občina vodi vse aktivnosti za upravljavce, je pozitivna in zagotavlja optimalno oziroma gospodarno porabo sredstev. Posebno pomembno pa je dejstvo, da smo, po investicijsko neugodnem obdobju, uspeli z izvajanjem preventivnih sanacij preprečiti nadaljnje propadanje nekaterih odsekov cest. ♦ Ceste ♦ V obdobju zadnjih 15 let smo sredstva namenjena za posodabljanje cestne infrastrukture vlagali zlasti v modernizacijo krajevne cestne mreže. Ob tem je, zaradi manjših sredstev za vzdrževanje cest lokalnega omrežja, omrežje na nekaterih bolj obremenjenih in izpostavljenih odsekih pričelo hitreje propadati. Potrebni so bili ukrepi za izvedbo preventivnih sanacij. Novost so kriteriji za določanje prioritet izvajanja obnovitvenih del, ki upoštevajo poleg gostote prometa tudi gospodarski in povezovalni pomen, stopnjo poškodovanosti cestišča ter kot najpomembnejši Stran 20 kriterij delež sofinanciranja s strani krajanov. Za zagotavljanje virov sredstev za izvajanje preventivnih sanacij je občinski svet sprejel sklep, da se najame kredit pri družbi CM Celje. Realizacija na področju cestne infrastrukture v letu 2000 je naslednja: Odsek ceste Kategorija ukrep Dolžina v Vrednost v km MIO SIT Ceste Tevče — Vrh LC Celovita asfaltna preplastitev 2,8 37,6 Sp. Rečica- Huda jama LC Celovita asfaltna preplastitev 3,3 34,7 Most - Jagoče LC Popolna rekonstrukcija z JR in pločnikom 0,2 9,0 Brstovnica — Šmiklavž LC Sanacija posedov z asfaltno preplastitvijo 0,2 0,8 Laško — Zahum JP Modernizacija z asfaltno preplastitvijo 0,8 5,5 Reka — Klanc TP Modernizacija z asfaltno preplastitvijo 0,4 3,5 Zg.Rečica — Koder* JP Sanacija poškodb z asfaltno preplastitvijo 1,4 11,4 Doblatina - Požnica LC Gramoziranje in čiščenje jarkov 1,8 0,5 Pavlic — Lovrenc LC Gramoziranje in čiščenje jarkov 3,7 1,0 Most Stopce* JP Sanacija mostu in opornikov 4,0 Lože — Konc* JP Sanacija poškodb z asfaltno preplastitvijo 0,3 3,0 Obrežje — Briše — Gračnica JP Sanacija poškodb z asfaltno preplastitvijo 0,2 2,1 Plazovi Vrh - Mišji dol (Vrh) LC Sanacija udora s kamnometom 4,3 Rečica — Šmohor (Oštir) LC Globinska drenaža — cevovod 2,5 Rečica - Šmohor (Pušnik) LC Sanacija udora s kamnometom 1,0 Laško — Zahum (Damiš) JP Sanacija udora s kamnometom 0,8 Strensko (Pinter) JP Sanacija udora s kamnometom 0,5 Šentrupert — T. dol (Gračner) JP Sanacija udora s kamnometom 2,3 po večih odsekih JP in LC Asfaltiranje saniranih plazov do l. 2000 0,2 1,0 Prometna varnost Več odsekov LC in JP Postavitev odbojnih ograj 0,2 0,9 SKUPAJ 15,3 126,4 *dela bodo izvedena v letu 2001 ♦ Javne površine, javna razsvetljava in pokopališče Laško^ Dinamika modernizacije javnih površin v prejšnjih obdobjih je bolj ali manj sledila potrebam. Sredstva namenjena za posodabljanje tega segmenta javne infrastrukture so se oplemenitila z donacijami Pivovarne Laško, s čimer je bilo zagotovljeno sistematično urejanje javnih površin. Realizacija na področju javnih površin, javne razsvetljave in pokopališča Laško: Odsek ulice Kategorija Ukrep Dolžina v Vrednost v km MIO SIT Ulice Ogeče — Lurd JP Celovita rekonstrukcija ulice 0,6 24,0 Laško — Jagoče ob Savinji JP Asfaltiranje 0,3 2,6 Valentiničeva JP Izdelava hitrostnih ovir 0,4 Podšmihel* JP Sanacija asfaltne prevleke 0,1 0,7 ostale javne površine Hortikulturne ureditve 1,5 nabava mestne opreme Nabava košev za smeti, klopi... 0,8 Javna razsvetljava Stara cesta v Rečico* Preureditev javne razsvetljave 2,5 Po vseh JR Zamenjava žarnic z varčnimi 0,8 Stran 21 Pokopališče Parkirišče pred pokopališčem Asfaltna preplastitev 1,1 tlak pred žalnico i Sanacija tlaka pred žalnico | 1,8 sanacija odvodnjavanja i Izdelava globinskih drenaž | 5,5 Sanacija obzidja i Omet obzidja i 1,0 žarno pokopališče Izdelava tlaka 1,2 SKUPAJ 43,9 *dela bodo izvedena v letu 2001 Skupna vrednost vseh navedenih del je 170,30 MIO SIT. Modernizirano je bilo 15,3 km cest, kilometer ulic, šest plazov, urejena okolica pokopališča Laško in posodobljena javna razsvetljava. Viri za investicije so zagotovljeni iz proračuna občine Laško, iz sredstev državne pomoči za odpravo posledic poplave 1998 za leto 2000, v okviru sredstev Komunale Laško namenjenih za redno vzdrževanje cest in javnih površin, iz sredstev in lastnega dela občanov ter s sredstvi donacij Pivovarne Laško. ♦ Aktivnosti v zvezi z zaprtjem komunalne deponije Strensko ♦ V letošnjem letu sta bila, na podlagi zakona o varstvu okolja, v Sloveniji sprejeta dva pomembna pravilnika: o odpadkih in deponiranju odpadkov, ki od izvajalcev dejavnosti odvoza in deponiranja odpadkov zahtevata uvedbo ločenega zbiranja odpadkov, ki je pogojena s posodobitvijo opreme (vozil, posod..) in zaostrujeta način deponiranja odpadkov ter urejenost deponij. S posodobitvijo opreme smo pričeli že v letu 1999, ravno tako pa smo v urbanih naseljih uvedli tudi ločeno zbiranje odpadkov. Pravilnik o deponiranju zahteva sanacijo obstoječih deponij skladno z evropskimi okoljskimi predpisi. Na dosedanji način se deponije lahko koristijo do konca leta 2003. Z ureditvijo čiščenja izcednih voda, odplinjevanja, rekultivacije prekritih površin in ob zadostnih prostorninskih kapacitetah, se lahko doba uporabe deponij podaljša do leta 2008. Po tem terminu naj bi v Sloveniji ostalo le še 8 oziroma 13 regijskih deponij in nekaj sežigalnic odpadkov. Skladno s programom ločenega zbiranja odpadkov v občini je bila predvidena tudi sanacija deponije Strensko. Pridobljena je idejna študija o možnostih sanacije ter s tem tudi podaljšanje uporabe deponije (nadgradnja). Ob predhodni uvedbi sistema ločenega zbiranja odpadkov, bi lahko podaljšali dobo uporabe za cca 20 let s tem, da bi strošek sanacije in razširitve znašal najmanj 300 MIO SIT, kar pomeni cca 1.200 do 1.500 SIT na m3 deponijskega prostora. Upravljalci deponij so dolžni Ministrstvu za okolje in prostor posredovati odločitev o tem ali bodo po letu 2003 deponijo sanirali ali zaprli. Tudi v primeru zaprtja deponije bo potrebno izvesti določene sanacijske ukrepe, ki bodo prav tako zahtevali znatna finančnih sredstev v višina cca 100 MIO SIT. Zakonodajalec dopušča tudi možnost prekategoriziranja deponij iz deponije komunalnih odpadkov v deponijo inertnih odpadkov (zemlja, gramoz ...). Občine bodo dolžne zagotoviti tudi prostor za zbiranje in obdelavo ločeno zbranih odpadkov, ki je kot reciklažno dvorišče oziroma center za ravnanje s temi odpadki predviden na lokaciji deponije. Ministrstvo za okolje in prostor podeljuje na osnovi javnega razpisa vsako leto sredstva za izvajanje sanacijskih del in ukrepov na deponijah. Pri tem je najpomembnejša velikost deponije. Do nepovratnih sredstev so upravičene samo deponije, ki pokrivajo zaledje območja z več kot 70.000 prebivalci. V primeru, da bi se odločili za sanacijo deponije Strensko, bi celotne stroške v višini cca 300 MIO SIT morali pokrivati z lastnimi viri, saj se nepovratna sredstva lahko namenjajo le za zapiranje deponij. Sanacija deponije Strensko zaradi navedenega ne pride v poštev, temveč zaprtje in prekategorizacija v deponijo inertnih odpadkov z izgradnjo reciklažnega dvorišča in kompostarne za ravnanje z ločeno zbranimi odpadki in kompostiranje bioloških odpadkov ter mulja iz čistilne naprave. Prostor omogoča tudi lokacijo čistilne naprave za Laško in Rimske Toplice. Stran 22 V sodelovanju z občinsko upravo že skozi vse leto potekajo aktivnosti v zvezi s proučevanjem možnosti deponiranja preostanka komunalnih odpadkov iz občine Laško na sosednji deponiji Bukovžlak (Celje) in Unično (Hrastnik). Oba upravljalca Komunala Hrastnik in Javne naprave Celje sta zainteresirana povsem iz komercialnih razlogov. Prav tako je interes prisoten tudi v vodstvih Mestne občine Celje in Občine Hrastnik, predvsem zaradi zagotovitve ustreznih kvot zadostnega števila vključenih prebivalcev za izpolnitev kriterijev za pridobitev državnih subvencij. Zaprtje deponije bo imelo za posledico spremenjeno logistiko transporta — dodaten prevoz do Celja oziroma Uničnega, kar bo ob plačevanju pristojbine za deponiranje imelo za posledico postopen dvig cen do leta 2003. Navedeno problematiko bo obravnaval tudi občinski svet in sprejel svoje stališče glede zaprtja deponije Strensko in nadaljnjih aktivnosti v zvezi s preusmeritvijo odlaganja odpadkov na sosednje deponije. ♦ Novi poslovni prostori Komunale Laško ♦ Javno podjetje Komunala Laško je bilo ustanovljeno leta 1988 s sedežem podjetja na Trubarjevem nabrežju 11. Del dejavnosti se je opravljal tudi na lokaciji nekdanje BOR-ove žage pri pokopališču, kjer so bili v uporabi pomožni objekti za namene operative. Po poplavi leta 1990 je bilo potrebno zaradi dotrajanosti te objekte porušiti. Za izgradnjo nadomestnih servisnih objektov na predmetni lokaciji so bila pridobljena sredstva državne pomoči. Ker ta prostor po urbanističnih zasnovah ni bil predviden za gradnjo, smo odkupili zemljišča med pokopališčem in Dekorativno ter jih uredili za gradnjo, ki se je pričela leta 1992. Zgrajena sta bila dva objekta -garaža in nadstrešnica, ki sta se poleg makadamskega dvorišča tudi pričela uporabljati. Z rekonstrukcijo Trubarjevega nabrežja in Pivovarniške ulice leta 1997 je Pivovarna Laško odkupila poslovne prostore. Pivovarna je podjetju za dobo 5 let zagotovila nove poslovne prostore na Celjski cesti, kamor je bila februarja 1997 preseljena tudi uprava podjetja. Sredstva kupnine za poslovne prostore na Trubarjevem nabrežju so bila v celoti porabljena za nadaljevanje izgradnje poslovno servisnih objektov. S temi sredstvi se je dogradil tudi poslovni objekt do tretje gradbene faze. Stran 23 ******************* siika: nov objekt Komunale Laško — Komunala.jpg ******************** ****** tekst: Komunala Laško je pričela opravljati svojo dejavnost v novih prostorih v decembru 2000 Po uspešno izvedeni sanaciji podjetja leta 1999 so se nadaljevale aktivnosti za dokončanje del. Objekti, katerih predračunska vrednost je znašala cca 150 MIO SIT, so skupaj z zunanjo ureditvijo zgrajeni do te mere, da jih je možno začeti uporabljati v prvih dneh decembra. Med viri sredstev za zaprtje finančne konstrukcije je potrebno izpostaviti poleg lastnih sredstev tudi sredstva iz kupnin za prodana poslovno nepotrebna zemljišča in poslovne prostore v nadstropju novega objekta. Poslovni prostori, v skupni izmeri 1040 m2 pokritih površin, so za nas vse velika pridobitev. ♦ ♦ OSKRBA S PITNO VODO IN KANALIZACIJA ♦♦ Občina Laško je v letu 2000 pripravila terminski plan izgradnje okoliških vodovodov, saj ugotavljamo sorazmerno slabo pokritost s kvalitetno pitno vodo v predelih kot so: Rifengozd, Debro - Gauge, Ojstro, Radoblje, Strensko, Lože, Brstovnica, Brodnice, Reka, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Brodnice, Kobivjek, Loke, Mala Breza, V. Grahovše, M. Grahovše, Žigon, Jurklošter, Mrzlo polje. Stran 24 V tem letu smo zaključili z izgradnjo druge etape vodovoda Trije studenci v skupni dolžini 5300 m. Pogodbena vrednost je znašala 75 MIO SIT. Investicija je bila končana v pomladanskih mesecih. Sočasno so bili pripravljeni vsi potrebni dokumenti za začetek gradnje tretje etape Treh studencev. Z gradnjo smo pričeli v mesecu oktobru 2000, zaključek pa predvidevamo v prvi polovici leta 2001. Pogodbena vrednost tega projekta znaša 63,5 MIO SIT. Po izgradnji celotnega vodovodnega sistema Treh studencev v dolžini 14.2 km bodo višjeležeči predeli občine kot so Blatni vrh, Trobni dol, Log, Male Grahovše, Velike Grahovše in Vrh nad Laškim preskrbljene s kvalitetno vodo izpod Rudenika nad Jurkloštrom. Konec meseca marca 2000 smo uspeli pripraviti vse potrebne upravne dokumente za začetek gradnje vodovoda Podmevškov graben - Zg. Rečica — Zavrate - Zg. Brezno — Govce - Trnov hrib - Trnovo v dolžini 7,8 km. Gradnja v skupni vrednosti 78 MIO SIT je bila zaključena v avgustu, tehnični pregled pa je bil opravljen septembra 2000. Vzporedno s to izgradnjo je občina pristopila k izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja, na katerega se je priključilo 42 gospodinjstev. Stroški priključnine in izvedbe sekundarnega omrežja so znašali 135.000,00 SIT na gospodinjstvo. Medtem, ko so se občani Belovega in Breznega prej oskrbovali s pitno vodo iz občine Hrastnik, se od sedaj naprej oskrbujejo iz naše občine. Izgradnjo vodovodov Ojstro, Kobivjek in Rimske Toplice-Strensko-Lože-Brstovnica načrtujemo v letu 2001. Ob suši, ki je vladala pretežni del leta 2000, so se v občini pokazali precejšnji problemi pri oskrbi s kvalitetno pitno vodo, zlasti na podeželju. Vsem občanom, ki so sicer priključeni na javno vodovodno omrežje, je bila zagotovljena nemotena oskrbo s pitno vodo. Med drugimi je usahnilo tudi zajetje za naselje Trnovo. Ob izgradnji vodovoda Trnov hrib se je ta rezervoar že napajal z vodo, preskrbljeno pa je bilo 24 gospodinjstev. Letos je bil pripravljen projekt obnove kanalizacijskega sistema Žikovca, katerega predračunska vrednost po projektantskih izračunih znaša dobrih 104 MIO SIT. V mesecu oktobru smo pristopili k izgradnji pete etape, za katero je značilno, da je v najslabšem stanju. Kanalizacijski kanali in konstrukcija ureditve Žikovce so najbolj izpostavljeni prometnim obremenitvam. Potrebno je podbetonirati temelje in izvesti vse priključitve meteorne in fekalne kanalizacije na tem odseku. Zaradi prometnih obremenitev obstaja nevarnost, da bo cestišče v določenem trenutku klonilo in se zrušilo v vodotok Žikovca. Stran 25 *********************** slika cesta v Jagoče_Jagoce jpg *************************** ***** tekst: Ureditev kolektorja in ceste v Jagoče na levem bregu Savinje Letos poleti je bila zaključena izgradnja levoobrežnega kolektorja, etapa od J5-J8 do J13, v skupni dolžini 280 m in s tem tudi ceste iz Laškega proti Jagočam. Namen izgradnje zbirnega kolektorja je zbiranje vseh komunalnih odpadnih voda in njihovo odvajanje do skupne čistilne naprave. Problemi pri oskrbi z zdravo pitno vodo povsod po svetu kažejo na to, da je nujno spremeniti odnos vsakega posameznika do vode in dvigniti zavest, da je voda dobrina, ki jo je potrebno ceniti in z njo varčevati. Evropske države skušajo spoštljivejši odnos prebivalstva do izkoriščanja vodnih virov uravnavati s ceno. Tudi pri nas prihajamo do podobnih spoznanj. V mesecu aprilu je občinski svet sprejel sklep o povišanju cene porabljenega kubičnega metra vode za 9,6% in sedaj znaša 47,74 SIT za m3. ♦ Aktivnosti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v letu 2000 ♦ Občinski svet je v novembru 1999 sprejel odlok _ koncesijski akt za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z čistilno napravo in izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v občini Laško. Z odlokom Občina Laško določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z čistilno napravo in izvajanje te gospodarske javne službe. Koncesija zajema izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave po sistemu BOT (zgraditi, obratovati, predati), izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in Stran 26 padavinskih voda za čas trajanja koncesije ter izvajanje javne službe z že zgrajenimi objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih voda. Z odlokom je predvideno, da se koncesijsko razmerje za prvo fazo (BOT — sistem) sklene za dobo do 10 let od začetka prve faze izgradnje kanalizacijskega sistema, za drugo fazo izvajanja gospodarske javne službe pa za dobo do 25 let, vključno s fazo izgradnje. Viri financiranja za izgradnjo kanalizacijskega omrežja so lastna sredstva koncesionarja, mednarodni in domači bančni krediti, nepovratna sredstva in državne subvencije, lastna sredstva koncedenta, prispevki uporabnikov, takse in davki ter drugi viri občinskega in državnega proračuna. Strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa je v skladu z odlokom pripravila razpisno dokumentacijo in javni razpis za podelitev koncesije. Razpisno dokumentacijo je dvignilo pet družb, na javni razpis pa sta prispeli dve ponudbi in sicer ponudba SHW Hölter Wassertechnik GmbH, Essen, ter ponudba PUV d.d. iz Celja. Strokovna komisija je obe ponudbi proučila. Na podlagi analize obeh ponudb, ugotovitev in predloga strokovne komisije je občinska uprava odločila, da je za koncesionarja izbran ponudnik SHW Hölter Wassertechnik GmbH, Essen in o tem dne 16.10.2000 izdala odločbo. Trenutno s koncesionarjem potekajo razgovori za določitev lokacije čistilne naprave in druge potrebne aktivnosti pred sklenitvijo koncesijske pogodbe. ♦ ♦ UREJANJE PROSTORA ♦♦ ♦ Sprememba prostorskega dela plana Občine ♦ Občinski svet je letos sprejel stališča do pripomb podanih na javnih obravnavah za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Laško za leto 1986-1990 in dolgoročnega plana za leto 1986-2000, dopolnjenega leta 2000. Po uskladitvi tekstualnega in grafičnega dela je svoje soglasje na gradivo podal tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino iz Celja. Tako pripravljeno in dopolnjeno gradivo je bilo v začetku meseca junija dostavljeno na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z namenom, da pregleda usklajenost pripravljenega gradiva z republiškimi obveznimi izhodišči. Gradivo je bilo potrebno dopolniti z dodatnimi strokovnimi podlagami za naselji Zg. Brezno in Govčje njive. V sklopu gradiva je bil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predan elaborat s 45 izjemnimi posegi na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Po proučitvi gradiva je bilo MKGP mnenja, da ni zakonske podlage za 16 izjemnih posegov. Na podlagi ugotovljenih dejstev ministrstva smo se odločili, da opravimo še dodatna pogajanja z odgovornimi na MKGP. Po pogajanjih je bila sprejeta skupna odločitev, da za določene izjemne posege dostavimo dodatne strokovne podlage, ki bodo dodatno dokazovale našo pobudo za gradnjo na lokacijah najboljših kmetijskih zemljišč. Postopek sprejemanja sprememb prostorskega plana je sorazmerno dolg in zapleten tako, da sprejetje odloka pričakujemo v prvi polovici leta 2001. Stran 27 S spremembami Prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Laško so bile sprejete spremembe, ki se nanašajo na pogoje gradenj na najboljših kmetijskih zemljiščih in odmikov od mej stavbnih parcel. ♦ Sprejem zazidalnih in ureditvenih načrtov ♦ Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje desnega brega Laškega so omogočile ureditev ploščadi in postavitev skulpture kralja piva ter gradnjo turistično - informacijskega centra Laško. Zazidalni načrt iz leta 1997 je s spremembami in dopolnitvami določil pogoje za predvideno gradnjo osnovne šole z vrtcem v Debru, podvoza Debro, gradnjo stanovanjskega bloka in 30 garaž pri Poženelovi ulici, gradnjo varovanih stanovanj Zdravilišča Laško, spremembo prometnega režima Poženelove ulice, gradnjo garažne hiše za cca 130 avtomobilov in dodatnih parkirišč za obstoječo zazidavo. Zaradi problematike nastale pri izgradnji ceste G 1-5 skozi Debro - kolesarske steze in hodnika za pešce - je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Zdravilišče Laško. Za pokopališče Laško je v pripravi ureditveni načrt. Z ureditvami se bodo proučile možnosti širitve pokopališča ter ureditev parkiranja osebnih in tovornih vozil pred pokopališčem. Zazidalni načrt iz leta 1990, ki urejuje osrednji del Rimskih Toplic, je bil zaradi predvidene gradnje Gasilskega doma in gradnje zdravstvenega doma, spremenjen. ♦ Programi priprav prostorskih izvedbenih aktov ♦ Postopek priprave prostorskega akta se prične, ko občinski svet sprejme program priprave. Tako sta bila v letošnjem letu sprejeta dva programa priprav ureditvenih načrtov. Območje Zdravilišča Rimske Toplice je namenjeno zdraviliški in turistični dejavnost. Načrtovana je prenova, nadomestitev in dograditev obstoječih hotelskih in zdraviliških objektov do zmogljivosti 240 ležišč v hotelskih objektih in okoliških vilah, dodatnimi prostori za zdraviliški program ter notranjimi in zunanjimi kopališči, obnova in dopolnitev zunanjih parkovnih in rekreacijskih površin, prometna, komunalna in energetska ureditev območja s prestavitvijo obstoječe javne ceste ter prilagoditvijo javne peš poti skozi zdraviliški kompleks. Območje na prostoru med novim objektom Komunale Laško, stanovanjsko pozidavo in pokopališčem Laško, je namenjeno za parkirišče tovornih vozil. Za predvideno dovozno cesto do vrtca in osnovne šole v Rimskih Toplicah pa je sprejet Program priprave Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rimske Toplice. Stran 28 ♦ Nova izmera Rimske Toplice 1:1000 ♦ V Rimskih Toplicah je za območje, v skupni velikosti cca 7 ha izvedena nova izmera v merilu 1:1000. Nova izmera zajema območje osnovne šole, vrtca ter prostor zahodno od osnovne šole ter severno od ceste na Kopitnik. Izmera se je izvedla s sofinanciranjem Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Vse katasterske podlage so tako v merilu 1:1000 in služijo kot podlaga za pripravo tehnične dokumentacije pri graditvi predvidenih objektov. ♦ Imenovanje novih ulic ♦ Skladno s sprejetim zazidalnim načrtom na območju Spodnje Rečice in Debra nastaja nova soseska. Zgrajen je gasilski dom v Debru in trije stanovanjski bloki. Predvidena je izgradnja še sedmih individualnih stanovanjskih hiš, poslovno - stanovanjski objekt in blokovna izgradnja. Skladno z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb je občinski svet sprejel imeni za novi ulici. Ulica, ki poteka v nadaljevanju Badovinčeve ulice proti Rečici, se imenuje Cesta v Rečico. Ulico s predvidenimi sedmimi individualnimi hišami pri odcepu obstoječe Poti na Šmohor pa se imenuje Sončna pot. ♦ ♦ GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI ♦♦ Priprava in pridobitev zemljišč predstavlja pomemben del za začetek načrtovanih prostorskih posegov, nastalih potreb in interesov posameznih subjektov. Pri tem se srečujemo z lastniki, ki svojih nepremičnin ne želijo prodati ali pa jih visoko cenijo. V primerih, ko zahteve presegajo načrtovana proračunska sredstva, se podaljšujejo roki in ne nazadnje celo spremenijo bistvene odločitve o samih lokacijah načrtovanih posegov. Primer je zazidalni načrt za poslovno obrtno dejavnost v Rečici. Skoraj v celoti so odkupljena zemljišča za gradnjo Osnovne šole Debro z vrtcem, ureditev podvoza v Debru, potrebe dovozne ceste do vrtca in šole v Rimskih Toplicah in doma starejših občanov v Rimskih Toplicah. V letu 2000 smo na področju opremljanja stavbnih zemljišč nadaljevali z izgradnjo komunalne opreme stanovanjske soseske Debro, ki je v zaključni fazi: potrebna prestavitev in izgradnja elektrovodov, izgradnja nove transformatorske postaje Debro, kanalizacijskega sistema, vodovodnega in plinskega omrežja in pripadajoča zunanja ureditev pri zgrajenih objektih. Občina je za opremljanje stavbnih zemljišč zagotovila zemljišča z obstoječo komunalno opremo ter del sredstev za komunalno opremljenost in zunanjo ureditev pri gasilskem domu. V letu 1999 sta bila za podvoz v Debru izvedena dva javna natečaja, vendar na podlagi podanih ponudb ni bilo moč izbrati najugodnejšega ponudnika. Ker so bile vrednosti za izvedbo del sorazmerno visoke, smo v letu 2000 predvidene izvedbe racionalizirali in predvideli tehnične poenostavitve. S pocenitvijo projekta bo namreč več možnosti za nadaljevanje aktivnosti pri začetku gradnje podvoza. Stran 29 ♦ ♦ NOVA STANOVANJA - NOVI UPI ♦ ♦ Ob koncu leta 2000 lahko s ponosom ugotovimo, da so se s pomočjo občinskega stanovanjskega sklada 22 mladim družinam laške občine izpolnile dolgoletne želje in upi po lastnem najemnem stanovanju. Če smo še v lanskoletni izdaji laškega zbornika ugotavljali, da je največja v letu 1999 pričeta investicija na področju stanovanjske dejavnosti nakup 15 neprofitnih stanovanj v soseski Debro, je bilo že ob polletju letošnjega leta jasno, da bomo ob sodelovanju občine in republiškega stanovanjskega sklada pridobili kar 19 novih neprofitnih stanovanj, od tega desetino prilagojenih potrebam invalidov. Tako smo v septembru 2000 v prisotnosti predstavnikov republiškega stanovanjskega sklada opravili slovesno primopredajo ključev 18 novim najemnikom neprofitnih stanovanj v večstanovanjskem objektu Cesta v Rečico 4. Enosobno stanovanje prilagojeno potrebam invalidnih, ki se nahaja v istem objektu, pa še čaka svojega uporabnika. *************************** slika predaje ključev_IKIjuc jpg ******************************* ***** tekst: Predaja ključev za nova stanovanja Z opisanim pa še zdaleč niso zaobsežene vse aktivnosti, ki so vse leto potekale na področju stanovanjskega gospodarstva. Prizadevanja za lepšo podobo starega mestnega jedra, izboljšanje stanovanjskega fonda in poslovnih prostorov v lasti občine, so nas skupaj s solastniki in nekaterimi najemniki vodile k prenovi pročelja in notranje podobe poslovnih prostorov na Trubarjevi ulici 3 v Laškem, fasade, strešne kritine in stavbnega pohištva na poslovno-stanovanjskem objektu na Trubarjevi ulici 21, prenovi fasade in stavbnega pohištva na objektu Stran 30 Trubarjevo nabrežje 5, prenovi dveh večjih socialnih stanovanj v Zidanem Mostu in nakupu dodatnega socialnega stanovanja v objektu Zidani Most 30, s katerim smo zaokrožili lastniško strukturo tega objekta. Del sredstev smo skupaj s preostalimi solastniki namenili tudi za prenovo skupnih prostorov v nekaterih večstanovanjskih objektih na Rimski cesti v Laškem. ♦ Najemnine — kako in koliko ♦ Iztekajoče se leto bo zagotovo prelomno za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva ne samo na občinski ravni, ampak na celotni ravni države. V letu dni so se namreč bistveno spremenili tudi zakonski okviri na stanovanjskem področju. Sprejeti so bili nekateri dokumenti, ki bodo imeli posledice tudi za naše najemnike. V januarju 2000 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki uvaja stroškovno najemnino kot neprofitno. Tako oblikovana najemnina naj bi vsaj na dolgi rok vračala v stanovanjsko izgradnjo vložena sredstva in stimulirala najemno stanovanjsko gradnjo. Zaradi specifičnih razmer, ki so na našem najemnem stanovanjskem trgu, se je tako izoblikovalo nekaj tipov najemnin, ki so še natančneje razdelane v odloku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Nova metodologija uveljavlja način postopnega uveljavljanja neprofitnih najemnin v petletnem obdobju 2000-2004. ^ Za stanovanja, zgrajena iz nekdanje družbene lastnine ter starejša stanovanja oddana v najem po letu 1991, za katera imajo najemniki z najemno pogodbo določeno najemnino 2,9% od vrednosti stanovanja, se bo najemnina pri neamortiziranih stanovanjih do leta 2004 postopno povečala na 3,81% od vrednosti stanovanja, pri ostalih amortiziranih stanovanjih pa v nekaterih primerih celo zmanjšala na 2,54%. Primer izračuna: LETO NEAMORTIZIRANA STANOVANJA (mlajša od 60 let ali obnovljena) AMORTIZIRANA STANOVANJA CELOTNA MESEČNA DELEŽ, IN ZNESEK, če je najemnik CELOTNA MESEČNA DELEŽ, IN NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja socialni upravičenec NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja ZNESEK, če je najemnik socialni upravičenec NAJEMNIK PLAČA SUBVENCIJA OBČINE NAJEMNIK PLAČA 2000 17.484,40 SIT 17.484,40 SIT - 17.484,40 SIT 17.484,40 SIT (2,90%) (2,90%) (0,00%) (2,90%) (2,90%) 2001 18.871,10 SIT 15.977,00 SIT 2.532,20 SIT 16.941,80 SIT 16.580,03 SIT (3,13%) (2,65%) (0,42%) (2,81%) (2,75%) 2002 20.197,50 SIT 14.530,10 SIT 5.004,20 SIT 16.399,20 SIT 15.736,00 SIT (3,35%) (2,41%) (0,83%) (2,72%) (2,61%) 2003 21.584,20 SIT 13.022,90 SIT 7.536,40 SIT 15.856,50 SIT 14.771,30 SIT (3,58%) (2,16%) (1,25%) (2,63%) (2,45%) 2004 22.970,90 SIT 11.515,60 SIT 10.068,60 SIT 15.313,90 SIT 13.927,20 SIT (3,81%) (1,91%) (1,67%) (2,54%) (2,31%) * V tabeli je prikazan način obračuna najemnine za dvosobno stanovanje v velikosti 56,00 m2. Oprema v stanovanju in stanovanje je točkovano s 319 točkami, vrednost točke je 3,75 DEM. Upoštevan je fiksen tečaj 108,00 SIT/1,00 DEM. V kolikor bo prišlo do rasti tečaja nemške marke bo tudi obračunana najemnina ustrezno višja. Stran 31 ^ Stanovanja v lasti občin in drugih oseb javnega prava, ki so bila zgrajena ali celovito prenovljena in oddana v najem po letu 1991 ter vsa stanovanja zgrajena ali oddana v najem po uveljavitvi metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih iz leta 2000 za katera imajo najemniki z najemno pogodbo določeno najemnino 3,8% od vrednosti stanovanja, se bo najemnina pri neamortiziranih stanovanjih do leta 2004 postopno povišala na 5,08% od vrednosti stanovanja, pri ostalih amortiziranih stanovanjih pa na 3,81%. Primer izračuna: LETO NEAMORTIZIRANA STANOVANJA (mlajša od 60 let ali obnovljena) AMORTIZIRANA STANOVANJA CELOTNA MESEČNA NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja DELEŽ, IN ZNESEK, če je najemnik socialni upravičenec CELOTNA MESEČNA NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja DELEŽ, IN ZNESEK, če je najemnik socialni upravičenec NAJEMNIK PLAČA SUBVENCIJA OBČINE NAJEMNIK PLAČA 2000 22.910,60 SIT (3,80%) 22.910,60 SIT (3,80%) (0,00%) 20.559,20 SIT (3,41%) 20.559,20 SIT (3,41%) 2001 24.839,90 SIT (4,12%) 20.016,60 SIT (3,32%) 2.592,50 SIT (0,43%) 21.162,10 SIT (3,51%) 18.931,40 SIT (3,14%) 2002 26.769,20 SIT (4,44%) 17.182,90 SIT (2,85%) 5.004,20 SIT (0,83%) 21.765,10 SIT (3,61%) 17.243,20 SIT (2,86%) 2003 28.698,50 SIT (4,76%) 14.349,30 SIT (2,38%) 7.476,10 SIT (1,24%) 22.368,00 SIT (3,71%) 15.555,10 SIT (2,58%) 2004 30.627,80 SIT (5,08%) 11.515,60 SIT (1,91%) 10.068,60SIT (1,67%) 22.970,90 SIT (3,81%) 13.927,20 SIT (2,31%) * V tabeli je prikazan način obračuna najemnine za dvosobno stanovanje v velikosti 56,00 m2. Oprema v stanovanju in stanovanje je točkovano s 319 točkami, vrednost točke je 3,75 DEM. Upoštevan je fiksen tečaj 108,00 SIT/1,00 DEM. V kolikor bo prišlo do rasti tečaja nemške marke bo tudi obračunana najemnina ustrezno višja. ^ Za vsa stanovanja v lasti občin in drugih oseb javnega prava, zgrajena ali oddana v najem po uveljavitvi metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih iz leta 2000 pa znaša trenutna najemnina v neamortiziranih stanovanjih 4,68% in za amortizirana stanovanja 3,41% od vrednosti stanovanja. Tako oblikovana najemnina naj bi pokrivala stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja, stroške upravljanja in zavarovanja, amortizacijo in stroške kapitala. Primer izračuna: LETO NEAMORTIZIRANA STANOVANJA (mlajša od 60 let ali obnovljena) AMORTIZIRANA STANOVANJA CELOTNA MESEČNA NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja DELEŽ, IN ZNESEK, če je najemnik socialni upravičenec CELOTNA MESEČNA NAJEMNINA V ZNESKU in upoštevan letni % od vrednosti stanovanja DELEŽ, IN ZNESEK, če je najemnik socialni upravičenec NAJEMNIK PLAČA SUBVENCIJA OBČINE NAJEMNIK PLAČA 2000 31.663,00 SIT (4,68%) 31.663,00 SIT (4,68%) (0,00%) 23.070,70 SIT (3,41%) 23.070,00 SIT (3,41%) 2001 32.339,50 SIT (4,78%) 26.994,70 SIT (3,99%) 2.773,90 SIT (0,41%) 23.747,20 SIT (3,51%) 21.244,00 SIT (3,14%) 2002 33.016,10 SIT (4,88%) 22.258,80 SIT (3,29%) 5.683,10 SIT (0,84%) 24.423,80 SIT (3,61%) 19.349,60 SIT (2,86%) 2003 33.692,70 SIT (4,98%) 17.590,50 SIT (2,60%) 8.457,00 SIT (1,25%) 25.100,40 SIT (3,71%) 17.455,20 SIT (2,58%) 2004 34.369,20 SIT (5,08%) 12.922,30 SIT (1,91%) 11.298,50 SIT (1,67%) 25.776,90 SIT (3,81%) 15.628,52 SIT (2,31%) * V tabeli je prikazan način obračuna najemnine za dvosobno stanovanje v velikosti 56,00 m2. Oprema v stanovanju in stanovanje samo je točkovano s 312 točkami, vrednost točke je 4,3025 DEM. Pri izračunu vrednosti stanovanja se upošteva vrednost točke, ki jo na začetku leta objavlja MOP ali na osnovi točke, ki jo skladno s pravilnikom izračuna lastnik stanovanja sam. Upoštevan je fiksen tečaj 108,00 SIT/1,00 DEM. V kolikor bo prišlo do rasti tečaja nemške marke bo tudi obračunana najemnina ustrezno višja. Stran 32 Pri oblikovanju stroškovnih najemnin bo v večini primerov posledično prišlo do zvišanja, zato je država bistveno spremenila tudi sistem subvencioniranja najemnin za socialne upravičence. Upravičenci do znižane neprofitne najemnine bodo po novem najemniki, ki izpolnjujejo pogoje po pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. Izračun subvencij bo v prihodnje potekal na občinski upravi. Na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda v letu 2001 nameravamo, v kolikor bodo seveda svoj delež zagotovili tudi preostali solastniki objektov, nadaljevati s sanacijo starejših objektov. Načrtujemo obnovo strešne kritine, stavbnega pohištva in fasade na objektu Aškerčev trg 13 v Laškem, obnovo stavbnega pohištva in fasado na poslovno - stanovanjskem objektu Šentrupert 93/a, delno obnovo kritine in ostrešja na stanovanjskem objektu v Globokem in obnovo zunanjega dela fasade na objektu Valvazorjev trg 7. Ob tem bodo, tako kot do sedaj, postopoma potekala redna vzdrževalna dela po posameznih stanovanjskih in poslovnih enotah. Prav tako ne bodo izostala prizadevanja za širjenje stanovanjskega fonda. Skupaj s sodelavci iz oddelka za GJS, okolje in prostor namreč že proučujemo perspektivne lokacije za začetek nove večstanovanjske gradnje, v vmesnem obdobju pa bomo verjetno del potreb po stanovanjih razrešili tudi z nakupi starejših stanovanj. Ob pregledu uresničitve zastavljenega programa dela stanovanjskega sklada za leto 2000 in nalog, ki smo si jih zadali za prihodnje leto, je mogoče zaključiti, da na lokalni ravni načrtujemo nadaljnji razvoj na osnovi realnih možnosti, tako finančnih kot tudi prostorskih. Ob nalogah, ki jih pred nas postavlja nova zakonodaja na stanovanjskem področju pa ugotavljamo, da smo se kot lokalna skupnost ponovno znašli v položaju, ko je država na načelni ravni pripravila vse rešitve, vire financiranja pa je prepustila lastni iznajdljivosti lokalne skupnosti. • ♦ NARAVNE NESREČE - ODPRAVLJANJE POSLEDIC ♦♦ ♦ Plazovi ♦ Za pridobitev sredstev za sanacijo plazov je država postavila zelo zahtevna merila. Na državno pomoč lahko računamo v naslednjih primerih: • če so zaradi plazu neposredno ogrožena življenja ljudi v stanovanjskih objektih; • če je ogrožena živina v gospodarskih objektih (ob pogoju, da se prizadeti kmet preživlja samo od kmetijstva); • če je zaradi plazu pretrgana vodooskrba do večjega števila prebivalcev v določenem naselju; • če je zaradi plazu pretrgana in neprevozna pomembna občinska cesta. Plaz Gorišek V Marija Gradcu je plaz ogrozil stanovanjsko hišo Marija Gradec 27a. Za sanacijo je bila v sodelovanju z državno komisijo sprejeta odločitev, da se družina preseli na nadomestno lokacijo v naselju Mačkovec. Nadomestni stanovanjski objekt je zgrajen do V. gradbene faze pod strokovnim nadzorom, ki ga je zagotovila Občina Laško. Stran 33 Plaz Strmca Sanirali smo aktivni plaz pod lokalno cesto Laško - Strmca. Plaz je povzročilo močno deževje v novembru 1998. Plaz je poleg lokalne ceste ogrožal tudi varnost na glavni cesti Laško - Zidani most. Sanacija plazu pod cesto se je izvedla s kamnito zložbo (kamen v betonu), z odvodnjavanjem ter zaključena z armirano - betonskim vencem in odbojno ograjo. Plazovi na občinskih cestah V letošnjem letu smo s sredstvi občinskega proračuna sanirali pet plazov - usadov na občinskih cestah, ki so ogrožali varnost prometa na njih. Strokovna komisija je pripravila predlog sanacij, ki je dobil podporo občinskega sveta. V poletnih mesecih je bila izvedena sanacija naslednjih plazov — usadov: 1. Usad na LC 200 100 Tevče - Vrh - Mišji dol, lokacija 200 m od gostišča Šemrov, Vrh nad Laškim. 2. Usad na LC 200 180 Rečica - Šmohor, lokacija pri Pušnik, Slivno 6. 3. Usad na JP 701 402 Laško — Zahum, lokacija pri Damiš Jožef, Pod gradom 15a, Laško. 4. Usad na JP 701 183 Strensko - Pinter, lokacija pri Strensko 11, Rimske Toplice. 5. Usad na JP 700 731 Šentrupert - Trobni dol, lokacija pri Gračner, Šentrupert. ♦ Poplava v novembru 1998 ♦ Po sprejetem Sanacijskem programu za odpravo posledic poplav v obdobju september -november 1998 na območju občine Laško je bila predvidena sanacija sorazmerno s prilivi sredstev državne pomoči. Poleg že izvedenih del na sanaciji v letu 1999, so bila v letu 2000 izvedena še sledeča dela: ^ na področju komunalnega gospodarstva sanacija ulic in ostalih javnih površin v Laškem in Rimskih Toplicah, kanaliziranega potoka Žikovca v Laškem ter pokopališča v Laškem; ^ na področju cestne infrastrukture sanacija naslednjih cest: Pavlič - Lovrenc, Jagoče -Rifengozd, Doblatina - Požnica, Zg. Rečica - Koder, Rečica - Šmohor, Debro - Rečica -Koder, Rimske Toplice - Strensko - Modrič; ^ na področju stanovanjskega gospodarstva izvedena izolacija sten v kleteh in pritličnih delih hodnikov, menjava kletnih vrat in vhodnih vrat, menjava kletnih oken na objektih Rimska cesta 2, 2b, 2c, 4, 4a, 6, 6a; delna sanacija ob poplavah uničene kanalizacije ob stanovanjskih blokih na območju Rimske ceste, ki bo omogočila učinkovitejše odvodnjavanje in priključitev na zbirni kolektor. Trenutno poteka postopek izbire izvajalca za sanacijo toplovodne kinete s povezavo na toplotne postaje ob stanovanjskih blokih v Badovinčevi ulici; ^ na področju kmetijskega gospodarstva odprava posledic neurja na kmetijskih zemljiščih pri lastnikih zemljišč, pri katerih je nastala velika skupna škoda na kmetijstvu. Program sanacije je predvidel manjše posege, kot so planiranje, čiščenje naplavin... Marija Graški ovinek V letu 2000 so se pričele aktivnosti v zvezi z reševanjem ureditve desnega brega Marija Graškega ovinka. S popolno ureditvijo bi se zdajšnji levi breg Savinje prestavil za 50-60 m bolj desno. S tem bi tok reke Savinje imel večjo hitrost, višina gladine visokih vod pa bi v mestnem območju Laškega bile cca 1m nižje. Stran 34 Za tako prestavitev struge je bilo potrebno v sodelovanju z lastniki zemljišč pripraviti cenilne zapisnike, ki bodo služili, da bo Ministrstvo za okolje in prostor z njimi sklenilo pogodbe. Pripravljen je bil PGD in PZI projekt, ki je bil predstavljen širši javnosti. Za omenjeni projekt je potrebna še revizija resornih ministrstev v Ljubljani. V letu 2001 bomo nadaljevali z vsemi aktivnostmi, da se nevarnost visokih vod zmanjša. ♦ Suša v letu 2000 ♦ Zaradi sušnega obdobja v letu 2000 je na celotnem območju občine Laško nastala velika škoda na kmetijskih pridelkih. Do konca junija je prijavo škode podalo 508 oškodovancev. Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih je znašala 120.263.969,90 SIT. Največja škoda je nastala na travinju, kjer je bilo 2754,57 ha prizadetih površin. Škoda je nastala tudi na ostalih poljščinah, zelenjavi in sadju. Skupna verificirana škoda na kmetijskih pridelkih je znašala 119.205.403,05 SIT. Na podlagi navodila državne komisije za sanacije so bile izločene vse kulture s prizadetostjo do 30%. Občini Laško so bila dodeljena prva akontativna sredstva v višini 10.812.566,00 SIT. Del teh sredstev je bilo namenjenih za sofinanciranje nakupa dušičnih gnojil, in sicer za 3 vreče po ha prijavljene površine travinja, v višini 500,00 SIT po vreči. Sofinanciranje se je izvajalo preko Kmetijske zadruge Laško, kjer so kmetje kupovali dušična gnojila po regresirani ceni. Razlika sredstev se je oškodovancev nakazala preko Hranilno kreditna služba Laško (HKS) za nakup krme — krmnih žit. Višina pomoči posamezniku je bila določena na podlagi višine državne pomoči, ki je bila zagotovljena občini, v primerjavi s poškodovanimi ha travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Na podlagi dodeljenih sredstev in prizadete površine je znašala pomoč 3.626,78 SIT/ha. Drugi del dodeljenih akontativnih sredstev v letu 2000 je znašal 15.821.928,00 SIT. Prav tako, kot pri prvem delu, je bila višina pomoči posamezniku določena na podlagi višine državne pomoči, ki je bila zagotovljena občini, sorazmerno s poškodovanimi ha travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Na podlagi dodeljenih sredstev in prizadete površine je znašala pomoč 5.307,04 SIT/ha travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Sredstva so se nakazala upravičencem preko HKS Laško za nakup krme. V obdobju julij - september je sušo dodatno prijavilo 36 kmetov. Pri vlogah kmetov, ki so prijavili škodo že do konca junija, se je zvišala stopnja poškodovanosti kultur, v skladu z navodilom državne komisije. Tako je v letu 2000 škodo po suši prijavilo skupaj 544 oškodovancev. Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih znaša 189.251.581,07 SIT. Največja škoda je nastala na travinju, kjer je 2922,33 ha prizadetih površin. Občina Laško je končno poročilo škode po suši v letu 2000 posredovala državni komisiji v mesecu novembru. Stran 35 ♦ Nov gasilski dom ♦ Gasilsko društvo Laško sodi, ob Gasilskem društvu Ljubljana — mesto in Gasilskem društvu Ptuj, med najstarejša gasilska društva v Sloveniji, saj je v letošnjem letu praznovalo spoštljiv jubilej — 130 letnico obstoja. Požari, ki so nekaj let pred ustanovitvijo društva pustošili po Laškem, še posebej tisti leta 1840, v katerem je pogorelo skoraj vse mesto, so takratnim mestnim veljakom dali misliti, da je za borbo z ognjenimi zublji treba imeti nekaj opreme, predvsem pa, da je treba naučiti nekaj ljudi, kako se učinkovito in varno lotiti gašenje požara. Laški gasilci so svoj dom pridobili šele celih 64 let po ustanovitvi, ko so 1939 leta odkupili Kamenitov objekt in ga še istega leta, po temeljiti obnovi, predali svojemu namenu. Med drugo svetovno vojno je bil dom med bombardiranjem porušen, a so ga gasilci in drugi občani pod vodstvom mizarskega mojstra Romana Mlakarja 1948 obnovili.Kasneje je dom doživel še nekaj obnov, vendar je postajal vse bolj neustrezen. Razvoj mestnega jedra onemogoča hiter izvoz iz mesta, potrebe po hitrem ukrepanju pa so vse pogostejše. Gasilci namreč še zdaleč niso v pomoč samo ob požarih ampak povsod in vedno, kadar je, zaradi naravnih in drugih nesreč, potrebno pomagati ljudem. Zaradi tega je med laškimi gasilci že dolga leta tlela želja za novim gasilskim domom, ki bi ustrezal vsem zahtevam sodobnega časa. Iskanje prave lokacije je bilo dolgotrajno, vendar je obrodilo sadove. *********************** slika gasilskega dom^n.a_(GD^) T/asko jpg ************************* ******** tekst: Nov gasilski dom je zaznamoval 130. letnico obstoja gasilstva Tako so laški gasilci dočakali trenutek, ko je bil v 8. oktobra lani položen temeljni kamen novega gasilskega doma v Debru, v septembru letos pa dan, ko so predali svojemu namenu nov, sodoben Stran 36 gasilski dom. Dom je vreden dobrih 123 MIO SIT, sredstva pa so zagotovili gasilci sami, saj so s prodajo starega doma iztržili 30 MIO SIT, občinski proračun je prispeval 20 MIO SIT, dobrih 43 MIO SIT so prispevala podjetja s sedežem v Laškem: Pivovarna, TIM, Zdravilišče, Izbira, Kmetijska zadruga, Paron, Gratex ter Kovinar in nekatera podjetja, ki sicer nimajo sedeža v Laškem, a je njihova dejavnost vezana tudi na Laško, kot so: Zavarovalnica Triglav, Geoplin Ljubljana in Petrol Ljubljana, izvajalec pa je zagotovil 30 MIO SIT kredita. ♦ ♦ FINANCIRANJE IN PRORAČUN OBČINE ♦♦ V letu 2000 je, v primerjavi s preteklim letom, povečan obseg občinskega proračuna za 4,5% . Ob tem se je obseg primerne porabe povečal za 9%, drugi prihodki občine pa so ostali na približno enaki ravni kot v letu 1999. V tem letu smo uspeli pridobiti tudi nekaj posebnih namenskih sredstev iz državnega proračuna in za sofinanciranje posameznih nalog: - izgradnjo podružnične osnovne šole z vrtcem v Jurkloštru, - izgradnjo vodovoda Trije studenci, - področje kmetijstva, - vzdrževanje gozdnih cest, - odpravo posledic po elementarnih nesrečah (poplave 1998, suša 2000, plaz Strmca). S sredstvi proračuna smo v letu 2000 izvajali vse s predpisi določene naloge občine, približno 25% sredstev proračuna pa smo usmerili v razvojne naloge in investicije na posameznih področjih. Za letu 2001 predvidevamo, da bo občinski proračun nekoliko manjši kot v letošnjem letu, predvsem zaradi tega, ker še ni znan obseg dodatnih namenskih sredstev iz državnega proračuna za investicije in odpravo posledic po elementarnih nesrečah. Ker sredstva proračuna v letu 2000 niso zadoščala za dokončanje vseh predvidenih investicij, bomo finančne obveznosti za investicije razporedili tudi na leto 2001 in 2002. V letu 2001 bo dokončno poplačano: - investicija v izgradnjo osnovne šole in vrtca v Jurkloštru, - adaptacija centralne osnovne šole v Laškem, - izgradnja vrtca v Rimskih Toplicah in - ureditev centra mladih. Poleg tega bomo v letu 2001 izvajali druge naloge v skladu s predvideno razvojno strategijo občine: - priprave na izgradnjo šole in vrtca v Debru, - priprave na izgradnjo doma ostarelih v Rimskih Toplicah, - sofinanciranje investicij v zdravstvu, - obnova občinskih cest in javnih površin, - ureditev ceste G 1-5 z začetkom izgradnje podvoza Debro, - priprava in pridobitev zemljišč, - opremljanje in oddajanje zemljišč, - priprava prostorskih aktov, - sofinanciranje izgradnje žalnic. Stran 37 Usmeritve za izvajanje proračuna Občine Laško za leto 2001 in 2002 z načrtom razvojnih programov Proračun Občine Laško za leto 2001 temelji na osnovah za sestavo proračunov za leto 2000, povečanih za predvideno rast prihodkov v skladu s temeljnimi izhodišči za pripravo proračunov lokalnih skupnosti v letu 2001 in 2002. Razvojne usmeritve občine v letu 2001 in 2002 so zastavljene ob upoštevanju dejstva, da so finančno zahtevnejši projekti občine razporejeni na več proračunskih let. Prav tako tudi izvajanje nekaterih sistemskih nalog na posameznih področjih presega načrtovani delovni okvir posameznega leta in se nadaljuje v naslednjih letih. V nadaljevanju so v grobem povzete bistvene naloge, ki se bodo izvajale in financirale v letu 2001 in 2002. Razvojna usmerjenost proračuna 2001 in 2002 Šolstvo in otroško varstvo Poplačilo obveznosti za izgradnjo podružnične osnovne šole z vrtcem v Jurkloštru Izgradnja osnovne šole z vrtcem v Debru_ Dograditev vrtca Rimske Toplice_ Vzdrževalna in obnovitvena dela v šolah Kultura Ureditev centra mladih Obnova kulturne dediščine in sakralnih objektov Sociala Priprava novogradnje doma starejših občanov Rimske Toplice Šport Vzdrževanje športnih objektov Zdravstvo Vzdrževanje zdravstvenih objektov Stanovanjsko gospodarstvo Nakup in obnova stanovanj (stanovanjski sklad) Ceste Sofinanciranje ureditve cest G-1 Debro in podvoza_ Obnova občinskih cest in javnih površin Vodovodi in kanalizacija Izgradnja in obnova vodovodov_ Izgradnja in obnove kanalizacije Priprava novogradnje žalnic (Sedraž, Vrh) Varstvo pred požarom, civilna zaščita Poplačilo obveznosti za izgradnjo gasilskega doma Laško_ Nabava tehnike in opreme za požarno varnost in civ. zaščito Pospeševanje gospodarskih dejavnosti Kmetij stvo_ Malo gospodarstvo_ Turizem Urejanje prostora Prostorsko planiranje, geodezija in urbanistične delavnice_ Prostorsko-izvedbena dokumentacija_ Pridobivanje stavbnih zemljišč_ Opremljanje stavbnih zemljišč Dejavnost organov občine Vzdrževanje stavb, nabava tehnike in opreme Obveznost po premoženjski bilanci Obveznost poplačila kupona občinskih obveznic Stran 38 Dohodkovna politika Občina bo v letu 2001 in 2002 morala usmerjati pozornost v spremljanje dohodkovne politike, saj bo za dosego predvidenega obsega primerne porabe potrebno dosegati določen obseg lastnih prihodkov (kalkulativni lastni prihodki) in po potrebi uvesti dodatne obremenitve za povečanje teh prihodkov. Ob načrtovanju javne porabe bo potrebno v letu 2001 • zagotoviti sredstva za izplačilo zadnjega kupona obveznic, • zagotoviti sredstva za izplačilo zadnjega obroka obveznosti iz naslova pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med občinama Laško in Radeče, • letno poplačati obveznosti občine po zakonu o denacionalizaciji in stanovanjskem zakonu, • možno pričakovati 30 % udeležbo države za sofinanciranje investicij, ki bodo na podlagi razpisov uvrščene v program investicijskih ukrepov v lokalnih skupnostih (pogoj: ustrezna dokumentacija, lastništvo zemljišč in soglasje finančnega ministrstva v smislu investicijske sposobnosti občine). Med letom je potrebno spremljati državne razpise in kandidirati za sredstva, ki jih posamezna ministrstva namenjajo za sofinanciranju programov na lokalni ravni. Posebno pozornost je potrebno namenjati pravočasnemu oblikovanju zahtevkov občine za sofinanciranje iz državnega proračuna v naslednjih letih. Razvojna naravnanost na posameznih področjih upravljanja javnih zadev > Dejavnost organov občine Samoupravni lokalni sistem in dejavnost uprave • spremljati aktivnosti za regionalizacijo Slovenije; • vključevati v aktivnosti za izvajanje zakona o skladnejšem regionalnem razvoju; • spremljati aktivnosti in zahtevati sprejem odločitev v zvezi s poplavno varnostjo vodotoka Savinje in regulacijo ovinka na Marija Gradcu; • nadaljevati z izvajanjem sistema izobraževanja in strokovnega usposabljanja delavcev uprave po državnih programih; • nadaljevati z informatizacijo uprave in se vključiti v sistem projekta inforamtizacije lokalnih skupnosti, ki je v pripravi. > Prostorsko planiranje, geodezija in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči • sprejeti spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev _ PUP; • pričeti z novimi spremembami in dopolnitvami planske dokumentacije; • sprejeti spremembo ureditvenih oziroma zazidalnih načrtov: ureditvenega območja Zdravilišča Rimske Toplice, zazidalnega načrta Rimske Toplice, ureditvenega načrta Pokopališče Laško in za parkirišče tovornih vozil v Laškem; • ob sofinanciranju iz državnega proračuna organizirati urbanistične delavnice na območjih starega mestnega jedra Laško, zdraviliškega kompleksa Laško in Rimskih Toplic _ vedutni pogled Ogeče . > Pospeševanje gospodarskih dejavnosti Kmetijstvo • izvajati in sofinancirati ukrepe po programu odbora za kmetijstvo; • spremljati intervencije v kmetijstvo na ravni države in se vključevati z lastnimi sredstvi in sredstev, pridobljenimi na natečajih; • začeti aktivnosti priprave programa CRPOV porečja Gračnice. Turizem • aktivnosti lokalne turistične organizacije in turističnoinformacijskega centra; • vključevati v turistične aktivnosti, udeležba na sejmu Alpe-Adria; • sofinancirati turistične in promocijske dejavnosti. Malo gospodarstvo in obrt Stran 39 • sodelovati z regionalno razvojno agencijo in garancijskim skladom; • udeležiti se Mednarodnega obrtnega sejma v Celju; • sodelovati pri pripravi regionalnega razvojnega programa Savinjske regije; • skrbeti za izvedbo zakona o zapiranju rudnikov Trbovlje-Hrastnik. Gospodarske javne službe • sprejeti odlok o upravljanju vodovodov, vzpostaviti sistem pobiranja vodarine in takse za vse vodovode, ki imajo javni značaj, pogodbe o upravljanju; • sodelovati pri regijskih aktivnostih na področju gospodarjenja z odpadki; • urediti sistem mirujočega prometa in neprometne signalizacije; • nadaljevati s pripravami za izgradnjo čistilne naprave (v sodelovanju s koncesionarjem); • izvajati geodetsko odmero obstoječih občinskih cest. > Stanovanjsko gospodarstvo • pripraviti nove lokacije večstanovanjskih objektov, • dati poudarek možnostim za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa in stanovanjske varčevalne sheme ter • uskladiti status stanovanjskega sklada z zakonom o javnih skladih. > Gospodarjenje z občinskim premoženjem • postopno vlagati predloge za vknjižbo javne lastnine in izvajati zakon o lastninjenju nepremičnin družbene lastnine; • pospešiti izvedbo vknjižbe etažne lastnine; • urejati premoženjska razmerja med občino in skladom kmetijskih zemljišč RS . > Družbene dejavnosti • postopna ureditev prostorskih pogojev in organizacijske mreže za uvedbo 9-letne osnovne šole; • postopno urediti prostorske pogoje za delovanje vrtca; • nadaljevati razvoja programa pomoči na domu; • zaključiti aktivnosti za začetek delovanja območna izpostave sklada ljubiteljskih dejavnosti; • nadaljevati z ureditvijo prostorskih pogojev za delovanje centra mladih, • zagotoviti prostorske pogoje za delovanje knjižnice in muzejske zbirke; • določiti mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni; • nadaljevati s programi javnih del. ♦ ♦ LETO 2000 JE BILO TUDI VOLILNO LETO ♦♦ Letošnjo jesen so potekale državnozborske volitve. V krajevni skupnosti Vrh nad Laškim pa so se krajani na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka. Aktivnosti v zvezi z državnozborskimi volitvmi so potekale na Upravni enoti Laško, v zvezi z referendumom pa na Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim in občinski upravi. Tako smo državljani 15. oktobra lahko izpolnili svojo volilno pravico in oddali glas posamezni listi, v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim pa tudi za referendum. V preteklem mandatu je občina Laško imela svojega predstavnika — poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. To je bil Peter Hrastelj iz vrst Slovenske ljudske stranke. Na letošnjih državnozborskih volitvah žal nobena od političnih strank ni dobila dovolj glasov, da bi občina Laško imela svojega poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije v naslednjem štiri letnem mandatu. Stran 40 V volilnem okraju številka 8 volilne enote 6 s sedežem v Novem mestu, ki zajema občini Laško in Radeče, je na državnozborskih volitvah na posameznih listah kandidiralo 13 kandidatov. Skupno število volilnih upravičencev je bilo 15.060, od tega se je volitev udeležilo 10.295 volilcev. Volilna udeležba v okraju je bila 68.36%. Število oddanih glasovnic je bilo 10.294, od tega je bilo 444 neveljavnih in 9.850 veljavnih. Posamezne liste in njihovi kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Združeni zeleni, Zeleni Slovenije in zelena alternativa Martun Zdravko 161 ali 1.63% 2. Združena lista socialnih demokratov — ZLSD Mavri Andrej 1023 ali 10.39% 3. Socialdemokratska stranka Slovenije Šuhel Peter 1541 ali 15.65% 4. Nova stranka Ličen Robert 38 ali 0.39% 5. Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS Štraus Irena 55 ali 0.56% 6. NSI, Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka Deželak Anastazija 761 ali 7.73% 7. Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS Kolar Matevž 726 ali 7.37% 8. SMS, Stranka mladih Slovenije Drnovšek Marko 465 ali 4.72% 9. SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Hrastelj Peter 832 ali 8.45% 10. Naprej Slovenija — NPS Šostar Davorin 44 ali 0.45% 11. Stranka demokratske akcije Slovenije Vukalič Mirsad 8 ali 0.08% 12. Slovenska nacionalna stranka, SNS Han Matjaž 868 ali 8.81% 13. LDS, Liberalna demokracija Slovenije Križnik Andreja 3328 ali 33.79% Za območje Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim je bil 1. septembra 2000 razpisan referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izvedbe programa krajevne skupnosti. Sredstva samoprispevka bi se porabila za gradnjo mrliške vežice, sofinanciranje projekta za dograditev podružnične Osnovne šole Vrh, izgradnjo telovadnice in izgradnjo komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti. Na referendumu izvedenem v nedeljo, 15. oktobra je glasovalo skupaj 438 volilcev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 205 volilcev ali 46.80%, proti pa 227 volilcev ali 51.83%. Neveljavnih je bilo 6 glasovnic ali 1.37%. Na podlagi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim ni bil izglasovan. ♦ ♦ OBČINSKA PRIZNANJA ♦♦ Občinski svet je sprejel dva sklepa o podelitvi občinskih priznanj in sicer: • o podelitvi priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulture, • ter o podelitvi občinskega priznanja Zlati grb. Priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulture so prejeli: - Erika Krašek iz Rečice, za dolgoletno delo na področju folklornih plesov, - Jože Knez iz Vodiškega, za dolgoletno delo na področju ljubiteljske dejavnosti, - Martin Hrastnik iz Stopc pri Laškem, za dolgoletno delo na področju dramske in pevske kulture. Občinsko priznanje Zlati grb sta prejela : - Pivovarna Laško d.d., ob njeni 175. letnici uspešnega poslovanja, - Prostovoljno gasilsko društvo Laško, ob njegovi 130. letnici obstoja in delovanja. Vrsto priznanj in postopek njihovega podeljevanja določa Odlok o priznanjih Občine Laško. Stran 41 Priznanja Občine Laško so naziv častni občan, Zlati grb Občine Laško, Srebrni grb Občine Laško, Zlata lilija Občine Laško in druga priznanja med katere sodita priznanje Anton Aškerc in priznanje Zlati možnar. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične ali pravne osebe. Priznanja se podelijo praviloma na podlagi razpisa, ki ga izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali Predsedstvo Zveze kulturnih društev Laško. Priznanje Zlata Petica Na predlog obeh osnovnih šol župan občine Laško vsako leto podeli priznanja tistim osmošolcem, ki so uspeli vse razrede osnovne šole zaključiti z odličnim uspehom. Priznanje predstavlja pisno priznanje in zlat obesek v obliki petice. Ob zaključku šolskega leta 1999/2000 so priznanje ZLATA PETICA prejeli: 1. Iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško: Franci Šmerc, Andrej Mackovšek, Maja Deželak, Enej Kirn, Matjaž Oštir, Matic Polak, Ani Andelič, Anka Peganc, Nastja Štern, Miha Jugovič, Bogo Klezin, Aleksander Ključevšek, Matej Špec, Alenka Lapornik, Špela Lavrinc, Klementina Zalokar, Nika Damjanovič, Tanja Vodišek, Jelena Rajkovič, Jasmina Pavčnik, Jure Travner, Denis Rajh, Vesna Kovač, Lucija Mali, Nina Drame. 2. Iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice: Jernej Hribernik, Domen Lapornik, Goran Malič, Janko Trupej, Petra Mišmaš, Monika Primon, Maja Plahuta, Sara Peterkovič, Gordana Novakovič, Martina Krajnc. Tekmovanje krajev na področju turizma Občina Laško je tudi letos sodelovala v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma, urejanja in varstva okolja pod sloganom »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.. V okviru te akcije je letos prvič na občinski ravni potekalo tekmovanje za PODELITEV NASLOVA NAJLEPSA/I: 1. hiša, 2. okolica hiše, 3. balkon, 4. kmetija, 5. šola, 6. vas oz. zaselek. Komisija je izvajala ocenjevanje na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Predloge udeležencev tekmovanja so podale krajevne skupnosti. V tekmovanju je v vseh kategorijah skupaj sodelovalo 66 udeležencev. Priznanja bo podelil župan občine Laško. V kategoriji najbolj urejena hiša so bili doseženi naslednji rezultati: 3. mesto - Ojstreš Vera, Belovo 29, 2. mesto - Bregar Anica, C. na Svetino 9, 1. mesto - Rifelj Marija, Belovo 4d, ki prejme priznanje za najbolj urejeno hišo. V kategoriji najbolj urejena okolica hiše je dosegla Stran 42 3. mesto - Čater Marija, Marija Gradec 34, 2. mesto - Obrtna zbornica Laško, Savinjsko nabrežje 2, Laško, 1. mesto - Gradišnik Anica, Tevče 31 a, ki prejme priznanje za najbolj urejeno okolico hiše. Naslednja je kategorija najbolj urejen balkon: 3. mesto - Kozmus Matilda in Franci, Debro 44, 2. mesto - Vodišek Vera in Anton, Kidričeva 2, 1. mesto - Krašovec Stanka in Karel, Lahomno 17a , ki prejme priznanje za najbolj urejen balkon. V kategoriji najbolj urejena kmetija so bili doseženi naslednji rezultati: 3. mesto - Štorman Fanika in Albeit, Vrh nad Laškim 11, 2. mesto - Gračner Terezija in Drago, Velike Grahovše 11, 1. mesto - Knez Milena in Jože, Male Grahovše 7, ki prejme priznanje za najbolj urejeno kmetijo. V kategoriji najbolj urejena šola je dosegla 3. mesto - podružnična šola Rečica, 2. mesto - podružnična šola Jurklošter, 1. mesto - podružnična šola Sedraž, ki prejme priznanje za najbolj urejeno šolo. V kategoriji najbolj urejena vas so bili doseženi naslednji rezultati: 3. mesto - zaselek Vila Zidani Most, 2. mesto - vas Žigon, 1. mesto - vas Trojno, ki prejme priznanje za najbolj urejeno vas. Stran 43 KAZALO 1. Nagovor župana Občine Laško 1 2. Občina Laško v sistemu lokalne samouprave 2 * Novosti, razvojni trendi in dileme v sistemu lokalne samouprave 2 * Občina Laško — nekaj splošnih informacij in statističnih podatkov 3 * Predstavljamo vam: Občinski svet Laško 4 * Delo organov Občine Laško v letu 2000 6 3. Družbene dejavnosti 7 * Otroško varstvo 7 * Socialno varstvo 8 * Kultura 10 * Zdravstvo 10 * Osnovno šolstvo 10 * Šport 11 4. Gospodarstvo 13 * Turizem 13 * Podjetništvo 15 * Kmetijstvo 16 5. Lokalna komunalna infrastruktura 16 * Ceste 17 * Javne površine, javna razsvetljava in pokopališče Laško 17 * Komunalna deponija Strensko 18 * Novi poslovni prostori Komunale Laško 19 6. Oskrba s pitno vodo in kanalizacija 20 * Izgradnja kanalizacijskega omrežja 21 7. Urejanje prostora 26 * Spremembe prostorskega dela plana Občine 22 * Sprejem zazidalnih in ureditvenih načrtov 22 * Programi priprav prostorskih izvedbenih aktov 23 * Nova izmera Rimske Toplice 23 * Imenovanje novih ulic 23 8. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči 24 9. Nova stanovanja — novi upi 24 * Najemnine — kako in koliko 25 10. Naravne nesreče — odpravljanje posledic 28 * Plazovi 28 * Poplava november 1998 28 * Suša v letu 2000 29 * Nov gasilski dom 30 11. Financiranje in proračun občine 31 12. Volilno leto 2000 35 13. Občinska priznanja 36 Stran 44 Laški zbornik — letni bilten Občine Laško izdaja Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Letnik 2 Izvod je brezplačen Uredniški odbor Zbornik urejajo delavci Občinske uprave Laško 1. Jure Klepec - odgovorni urednik, 2. Pavla Lapornik, 3. Bojana Kustura, 4. Stanka Jošt, 5. Luka Picej, 6. Tomaž Koprivc, 7. Aljaž Majcen in 8. zunanja sodelavka Zofija Koprivc Naklada: 4500 izvodov Priprava slikovnega gradiva Aljaž Majcen Tekste zbral in uredil Tomaž Koprivc Članke dopolnila in lektorirala Pavla Lapornik Oblikovanje in računalniški prelom: Tisk: SEZNAM AVTORJEV (po zaporedju člankov) : 1. Občina Laško v sistemu lokalne samouprave — Jure Klepec 2. Družbene dejavnosti - Pavla Lapornik 3. Osnovno šolstvo, Šport — Jože Krašovec 4. Tenis klub Marija Gradec — Upravni odbor TK Marija Gradec 5. Gospodarstvo - Sandra Barachini 6. Turistično društvo Laško — Andreja Križnik, TD Laško 7. Laško ima svojega kralja - kralja piva — Jure Jan, Kulturni center Laško 8. Lokalna komunalna infrastruktura - Marjan Salobir, direktor JP Komunala Laško 9. Oskrba s pitno vodo in kanalizacija, Urejanje prostora - Luka Picej 10. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Naravne nesreče - Olga Šola 11. Financiranje in proračun občine - Bojana Kustura 12. Nova stanovanja — novi upi - Stanka Jošt 13. Volilno leto 2000, Občinska priznanja — Andreja Pavlič