Ameriška Domovi ima No. 216 IXOlTJS : '-vrv. .....v 'N--. /r ‘ AMCRiCAN IN SPtMT FOREIGN in LANGUAG€ ONLY Rational anil Intentattatal Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1959 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€ft ŠTEV. LVm.-VOL. LVHL Uadi goljufij na TV jih Novi grobovi toži za nad en milijon Samo še nekaj tednov! Bolniku z rakom na pljučih so zdravniki obljubili le še nekaj tednov življenja, pa se je “čez nekaj tednov” vrnil zdrav k pJeiska\i. BREMERTON, Wash. — Pred Justine Verbič Kakor smo že poročali je pre- Xewyorška odvetnica toži tekli četrtek zvečer po dolsi NBC za $1,200,000 od- bolezni umrla v Charity bolniš-škodnine zaradi ’ goljufij nici Mrs- Justine Verbic roJ-i' na televizijskih sporedih. silc- stara je bila 68 let in ro' jena v Dvorski vasi pri Velikih EW YORK, N. Y. Ethel Laščah, od koder je prišla 1. sedmimi meseci so 37 let stare-v Davidson, prejšnji pomožni jggg Bila je članica Društva §a Josepha W. Mayerle poslali ržavni to jilec, ki je nastopila Cleveland št. 126 SNPJ, drurtva domov, ker da ga ni mogpče več 9‘ okt- 1956 na televizijskem Maccabees št. 493, Podr. št. rešiti. Rak mu je skoraj popol-sporedu v tekmi s Herbertom 25 SŽZ in Oltarnega društva pri noma uničil pljuča. Zdravniki tempelom in zgubila, ker so sv VMu. Tukaj zapušča moža 50 mu dejali, da ima le se nekaj emu poleg vprašanj povedali v jima doma iz Št. Vida pri Stič- tednov življenja, naprej tudi odgovore, je vloži- ^ hčeri Mrs. Justine Zakrajšek Ve dni je prišel Joseph, ki a proti NBC tožbo za odškod- jn Mrs. Rose Zalneratis in dva irna ženo in tri otroke, ponov-nmo $1,200,000. vnuka, polsestre Mrs. Emmo no k zdravnikom, ki niso mogli Ibžiteljica trdi, da bi bila lab- Lucic, Mrs. Mary Sadar, Mrs. verjeti svojem očem. Preiskalo dobila vsaj $100.000, da jo ni- Frances Allen in polbrata Job- va je dognala, da raka ni več, o z goljufijo izključili iz tek- Schultz’. Pogreb bo jutri da je moz dejansko popolnoma joovanja. Pri tem je utrpela 2jutraj ob devetih iz Zakraj- zdrav. Zdravniki si ne morejo odi hudo moralno škodo in skovega pogrebnegai zavoda v pojasniti, kako se je moglo kaj bom žanje. Veliko časa je po- cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na takega zgoditi. Joseph trdi, da ^bila za pripravo v prepriča- p0kopaliče Calvary. Družina se je vse, kar je storil on to, da je jo, da je tekmovanje pošteno, ^ 6605 Bonna Ave., kjer so' hotel ozdraveti, da je dobro je-'ar v resnici ni bilo. živela več let, preselila na 20791 Tožba je vzbudila veliko za- s_ Lakeshore Blvd. tarnanja po vsej debeli. del in bil veliko na zraku in soncu. Francija začela nagajati atomskemu klubu Združeni narodi, n. y. K vsaki politični zmagi spadajo tudi banketi! WASHINGTON, D. C. — D Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da se morajo jeklarji vrniti na delo Povod za proti-ameri-ške demonstracije v Panami WASHINGTON, D. C. — Na Francoski zastopnik pri ZN zunaj utemeljujejo zadnje pro- ‘mokratje so se kar dobro odre-T Moch je izjavil v političnem ti-ameriške demortstracije v pa- zah pri zadnjih volitvah, ne si-°dboru ZN, da bo Francija iz- namski kanalski coni v nezado- cer tako dobro, kot .so pričako-Vršila svojo atomsko eksplozijo voljnostjo panamske vlade, da vaij) pa vendar tako dobro, da se v saharski puščavi in da bo po- R premalo plačujemo za nase lahko bahajo in na ta račun pri-skus odložila samo v tem sluča- pravice v kanalski coni in da rejajo bankete, seveda take iu, ako se vse tri atomske sile dobi premajhen odstotek na ^ “p0 sto dolarjev,” da bo kaj več °dpovedo atomski oborožitvi.” pristojbinah za promet po kana-^ ostalo za strankino blagajno. ^Tancija ne prizna nobene dis- lu- (Toda v politiki je vsaka stvar kriminacije v tem pogledu in ^ Vlada trdi dalje, da zapostav- politična, torej tudi banketi. V Vidi ne nobenega monopola. |f)a naaa uprava kanalske cone tem duhu so demokratje skleni-Iz izjave se da zaključiti, da panamske delavce domačine, li, da bodo imeli kar dve seriji Prancijo prav za prav ne bri- Vse to je naši administraciji o- banketov. Sajo razgovori o kontroli po- vital v septembru panamski zu- j Prvo serijo bo prirejal odbor skUsov atomskih eksplozij in da nanji minister, ko je govorili kongresnikov in senatorjev, či-b° šla po svoji poti, pa naj na plenumu ZN. I sti donos bo namenjen pokritju Amerika, Anglija in Sovjetija Povod za nemire pa leži nekje stroškov za kampanje posame-^klenejo v tem pogledu, kar ho- druge: v Panami bodo prihod- znih demokratskih kandidatov ^ej°- J. Moch je tudi objavil nje leto predsedniške volitve.'za senatorje in kongresnike, kraJ eksplozije in pri tem sku- PN njib rnisli kandidirati biv- drugo serijo bo prirejal glavni ^al pobiti trditev, ki je prisila ob ši panamski zunanji minister demokratski odbor, da nabere !kar ie odgovorna francoska za-Vm podpiranju atomskega klu-jdr- Boyd. Da pripravi v deželi denar za pokritje stroškov iz j nikrnost-ba iz vrst afriških držav, da primerno “ozračje” za svojo zadnje volivne kampanje, ki b° namreč francoski poskus o- kandidaturo, je najel primerne menda še zmeraj niso čisto pla-grožal zdravje narodov sever- pomagače in z njimi inscenirrl čani; kar bo pa ostalo, bo šlo za Stara navada železna srajca tudi pri francoskih generalih v - Laosu PARIZ, Fr. -— Hvala Bogu, da settudi v resnih položajih dogajajo vesele stvari. To je sedaj doživela Amerika v — Laosu. L. 1954 smo dobili na podlagi mednarodnega sporazuma pravico, da damo laoški armadi nekaj našega orožja in da laoške vojake tudi naučimo, kako je treba orožje rabiti. Francozje so se pa obvezali, da naučijo .aoške vojake vseh drugij vojnih umetnosti. Naša vojaška delegacija v Laosu je vzela svojo nalogo zares in pridno učUa laoško armado, kako je treba rabiti naše orožje; ker ji je pri tem ostalo še, nekaj svobodnega časa, je tu pa tam vežbala laoške vojake mdi v vsem ostalem, kar mora znati vojak. Francoska delegacija se ni ravno preveč trudila, da bi vršila svoje obveze. Ni tudi zamerila amerikanskim inštruktorjem, da so “posegali” v njen delokrog. Tu pa se je zgodila nesreča. Neki francoski general je inspiciral laoško armado in ni mogel verjeti lastnim očem, da ga laoški vojaki pozdravljajo na ameriški in ne na francoski način. Mož se je razjezil in začel gnati burjo radi tega, kar je spravilo laoško vlado v zadrego. Splošno mislijo v Laosu, da imajo Amerikanci prav. Ako naj prihodnjo pomlad poseže la-oška armada v boj proti komunističnim upornikom, mora biti bolje izvežbana kot je in za tl°zahodne Afrike. PredloUl je političnemu klu-u kar tri zemljepisne karte, ki ^okazujejo, da Amerika, Angli-in Sovjetija delajo svoje a-intnske poskuse v veliko bolj °bijudenih krajih kot je saharska puščava. J. Moch je tudi re-el, da bo Francija delala na- Jaljne poskuse samo pod zem-ijo. zadnje demonstracije in z njimi zvezane nemire. jeklarskega ima-ttJo še na stotine drugih štrajkov k Washington, d. c. — Te- v°na meseca avgusta se je za-celo 425 štrajkov, večinoma ^Dlih, ki so imeli samo kraje- JSen Pomen. V septembru je bi- “K v^ujejo”Velike loncentra- Marodna garda prevzema upravo raketnih oporišč NEW YORK, N. Y. — V državah Massachusetts, New Jersey in Rhode Island je narodna garda že prevzela upravo nad mestnimi raketnimi oporišči za Nike-Ajax rakete. Ta oporišča imajo namen, da preganjajo sovražne vojna letala in rakete, ki so usmerjene na naa velika mesta in industrijska središča. Sedaj je tudi narodna garda države New York sklenila z nafto armado pogodbo, da prevzame v svojo upravo oporišča, ki 400)ta^h,n°yih .ftrajk?V Vk0li!cije prebivalstva CeViZnaŠal° 260’000;3anSkV! izvedb a la mofVvom' ga" zaposlila na federalni račun za narod- , „ ^v-^-vcxovva v tej državi. ’ Stevilo štrajkujočih delav- j Narodna garda bo v ta namen ^ le znašalo 260,000. Lanske-' ba septembra je bilo 471 malih ^ rajkov, ki so pa vsi trajali po tednov. Vremensh . moma sončno in topleje. alvigja temperatura 50, naj-*W]a 30. no obrambo. Oddelki narodne garde, ki bodo upravljali oporišča, bodo sicer formalno pod poveljstvom njujorškega guvernerja, dejansko bo pa njihovo delo vključeno v sistem federalne armade. To je prvi poskus, da se narodna garda navadi tudi na operiranje z raketami. Doslej se je s tem pečala samo armada. / novo predsedniško kampanjo v 1. 1960. Dvojna^ serija banketov sicer ne priča o preveliki disciplini in solidarnosti v demokratskih vrstah, toda je dober političen trik. Na kongresne bankete bodo hodili vsi tisti; ki dajo več na Kongres kot na Belo hišo, torej predvsem južni konservativni demokratje. Na odborove bankete pa bodo hodili, vsaj tako upajo'prireditelji, bolj “liberalni” demokratje, ki vedo, kaj se pravi imeti v rokah Belo hišo in federalno upravo. Vse to je lepo zamišljeno. Toda ubogi predsedniški kandi-datje! Le kako naj letajo od ene serije banketov do druge in kako naj se zvijajo, da se ne bodo zamerili ne demokratski levici, ne demokratski desnici? Res ni lepo od vodilnih demokratskih krogov, da spravljajo kandidate v take domače zadrege. Indonezija naročila ladje v Jugoslaviji JAKARTA, Indonez. — Po Henry A. Wallace se vrnil v demokratsko stranko NEW YORK, N. Y. — Henry A. Wallace bo gotovo še marsikomu v spominu. Bil je namreč Rooseveltov podpredsednik, se je sprl z njim in demokrati in 1. 1948 krndidiral proti Trumanu kot kandidat Progresivne stranke. Ta stranka je že takrat zastopala idejo mirnega sožitja s komunisti. Ko je pri volitvah propadel, se je umaknil na svojo farmo, javnost je pozabila nanj. Sedaj se je pobotal z demokratsko stranko in se vrnil vanjo. Demokratska stranka hoče praznovati ta dogodek v pravem duhu prispodobe o zgubljenem sinu. Napovedala je velik banket s prispevki po $100 za demokratski glavni odbor. Banket bo formalno v čast Mrs. Roosevelt, v resnici pa za spokorjenega demokratskega sina Wallace-a. , Štrajk v jeklarski industriji je Zvezno vrhovno sodišče v soboto prekinilo za 80 dni, ko je potrdilo odločitev nižjega sodišča in zavrnilo prizive glede neustavnosti Taft-Hartleyevega zakona in utemeljenosti njegove uporabe. — Delavstvo se je odločitvi sodišča pokorilo in se postopno vrača na delo. WASH1NGTON, D. C. — V soboto ob devetih dopoldne e Zvezno vrhovno sodišče izdalo pismeno odločitev o ve-javnosti odločitve nižjega sodišča, ki je odredilo, naj se ielvstvo v jeklarski industriji vrne za 10 dni na delo, ker >ta ogrožena varnost in zdravje deže’e. S tem je jeklarska davka, ki je trajala 116 dni, več kot kdajkoli v preteklosti, a enkrat končana, delavstvo je namreč sprejelo odločitev todišča in se ji pokorilo. Unija je ob tej priložnosti izjavila, 'a bo po preteku 80 dni delavstvo znova začelo štra,kati, “ nodjetja ne bodo popustila in podpisala nove kolektivne delovne pogodbe. V smislu zakona morajo podjetja nadaljevati razgovore z mijo za kolektivno pogodbo ves jas, kar je štrajk prekinjen. Vsi so prihajali, njega ne bo! BEOGRAD, FLRJ. — Tako bi bila rada pela opozicija komu- Zvezm posredovalec Finnegan ...» .. F . J ,7 .. msticnemu re'imu 4. novembra m objavil, kdaj bo naslednji , , . , , .. . . ;ko so tam zvedeli, da bo pred- ;estenek zastopnikov jeklarn in1 . , . jSednik Eisenhower v decem unije, obljubil pa je, to objaviti danes. ■ Sodijo, da bodo razgovori po-'ekali vsaj od začetka bolj po-lasi, ker imajo tako jeklarne kot delavstvo dovolj posla s tem, da spravijo jeklarne zopet v reden obrat. Dvomijo, da bo mogoče pred koncem dobe 80 bru kar dvakrat letel prav blizu jugoslovanske meje, pa se ne bo ustavil v Beogradu ali na Brionih. V uradnih beograjskih krogih vlada radi tega precej velika potrtost, ki je na zunaj nočejo priznati. Je namreč že dru- dni spraviti jeklarne v poln ob- f ““T8' “ s° '° d°bili ^ * v t. , ;Kom nekai tednov. rpt po m tnrii ni n no v^onrx o_ J rat, če bi tudi bdo na rzapola-^o dovolj rude, ki jo bodo te Ini zopet začeli voziti v jeklarne. Kaj bo po 80 dneh? Ko bo preteklo 61,) dni, bo zadnji predlog jeklarn za kolektivno delovno pogodbo predložen delavcem v splošnem tajnem glasovanju pod nadzorstvom Zveznega urada za delavska razmerja. Če bo delavstvo predlog odklonilo, bo imelo pravico štrajkati znova in tedaj brez nevarnosti uporabe Taft-Hart-leyevega zakona. Trenutno vstrajata obe strani trdno na svojih stališčih, ta se bodo do neke mere spremenila, predno bo nastopila nevarnost novega štrajka. Delavstvo ni toliko odločno v zahtevi po večji plači, kot v zahtevi po ohranitvi sedanjihh delovnih pogojev, za katere se je borilo dolga desetletja. Ustavnost Taft-Hartley zakona potrjena Zvezno vrhovno sodišče je Prvo, da namreč Tita nočejo povabiti v Washington, je naša administracija omilila na ta način, da bodo Jugoslaviji dali preko Posojilnega sklada za gospodarski razvoj nekaj kapitala za industrijske investicije. Verjetno bodo tudi drugo rano obvezali z enakim obližem. Volitve v Izraelu niso ustvarile novega političnega položaja TEL AVIV, Izrael. — Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je razpisal zadnje parlamentarne volitve z namenom, da za svojo stranko dobi absolutno večino in ob enem zmelje opozicijo. Svojega namena ni dosegel. Njegova stranka je sicer dobila šest novih mandatov, tako da jih ima sedaj 46 od 120, toda to še ne pomeni večine. Moral bo vladati v koaliciji z drugimi strankami. Ni se mu tudi posrečilo, da zmelje opozicijo. Od 12 Njeni poljubi so ga spravili v nesrečo CLEVELAND, O. — Mladijdišča je zavrgla ugovore in po- , , , , strank jih je 11 ostalo pri živ- zavrnilo oba ugovora delavske ljenjUi glavna opozicijska stran. um,e. S tem je potrdilo ustav- ka jc pa -e ^ dobila novlh nost Taft-Hartleyevega zakona mandatov udeležba, pr, volit. m potrdilo stališče vlade da ,e vah je bila zna.ala ogrožena varnost dežele. Le ^r/, zvezni sodnik Douglas je podal zanimi da socijaIistif„, ločeno mnenje -glede zdravja dobila v roke obdinsko dojele. Po njegovem to z je- v TeI Avi obiinski klarskim strajkom m bilo ogro- ,, , . .. , . , , J. T_. . . odbor v Nazaretu pa je prišel ženo in da tudi Kongres, ko je ^ „ , , , . , ... m r-n tt prvič pod kontrolo musulman- razpravlial o Tait-Hartleyevem , , . ,, , . , ske- t° Je arabske večine, zakonu, m mislil toliko na dru-, ______^ ge ištrajke kot na štrajke v prehrambeni industriji in v industriji goriva. Večina članov so- Mr. Collins se je s svojo izvo- trdila odločitve nižjih sodišč. Tudi Francija odpravlja uvozna dovoljenja PARIZ, Fr. — Takoj za Anglijo se je oglasila tudi francoska vlada in ukinila uvozna Bodimo pri vsaki vožnji pr«, ridni in wman.jsujtno itevilo žr> ♦*v! dogovoru med Jugoslavijo in Jjenko spravil okoli polnoči v Indonezijo, ki sta ga dosegla SV0J nov, avtomobil v Rockefel- da pošteno potolkel. Avtomobi-1 dovoljenja za okoli 200 predme-tukajšnji Titov poslanik dr. k* parku. Pri tem je dobil par t list sam je odnesel samo rano j tov, večinoma industrijskega Stane Pavlič in član indonezij- poljubov, ki so ga tako prijetno na čelu, ki so mu jo zašili v Mt. j blago. S to politiko je začela že ske vlade dr. Leimena, je Indo- presenetili, da je pri pogonu av- Sinai bolnici, njegova spremlje- lani, letos poleti pa je dovolila nezija naročila v jugoslovanskih tomobila rabil napačno presta- valka je imela srečo; ni bila nič svoboden uvoz velikega števila ladjedelnicah novih deset malih vo. trgovskih ladij v skupni vred- \ Avtomobil je radi tega zavil v ranjena. Nauk za avtomobiliste: Vse v nosti $6,500,000. lbližnji Doan Creek in se seve- svojem času! deželnih pridelkov. Odločila se je za ta korak pod vplivom GATT konference v Iz Clevelanda in okolice « Ne bo pošte— Po izjavi poštnega mojstra J. Frantza v sredo, na. “Veteranski dan,” ne bo dostave pošte na domove. Za redno uradovanje bo odprta samo glavna po-'Sta. Oni, ki žele dvigniti svojo pošto, morajo preje sporočili poštnim uradom, ki bodo v ta namen odprti v sredo od 8. zj. do 10. dop. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Barbaro Tomc ob 18. obletnici smrti. Božične razglednice— Nove izvirne božične razglednice ima na razpolago akad. kipar France Gorše na 1146 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. Seja— Podružnica išt. 10 SŽZ ima jutri zv. ob sedmih sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo, po seji pa skupno molitev v Zakraj.ško-vem pogreb, .zavodu za pok. Justino Verbic. Smrt kitajskega škofa v • v • jecr Po poročilu vatikan-kega radia je umrl v ječi 55 let stari katoliški škof Peter Wang Mu-tp iz Suanhwa v pokrajini Hopeh. Položaj katoličanov pod kitajsko komunistično vlado je skrajno težak in Vatikan je zaradi njega resno zaskrbljen. M JN0VEJŠE VESTI NEW DELHI, Ind.—Vlada rdeče Kitajske je zavrnila protest Indije zaradi kršitev meje in izjavila, da ne priznava MacMahonove linije za mejo. HOUSTON, Tex. — Ogenj in eksplozija sta napravila veliko škodo na petrolejski ladji. Nesreča je zahtevala 7 mrtvih in 25 ranjenih. Z velikim naporom se je ogenj posrečilo po 19 ura,h pogasiti. VANDERGERG AIR FORCE BASE, Calif. — Zaradi slabega delovanja električnih naprav se kapsula z instrumenti ni ločila iz glave Raz-krivačai VII., ki so ga letalsko sile preteklo soboto poslale na pot okoli Zemlje in bo ostal tam verjetno dva tedna. PANAMA, Pan. — Zveza viso-košolcev je zagrozila, da bo organizirala nove nemire, če bodo oblasti danes postavile pred sodišče nekega študenta, ki je obdolžen organiziranja nemirov pretekli teden. CLEVELAND, O. — Jeklarne so začele postopno obratovati. Na področju Cieveland-Lo-rain baje škoda ni posebno velika in upajo, da bodo v 10 dneh jeklarne že skoro redno obratovcile. Štrajkalo je na tem področju okoli 28,-000 delavcev. Tokiju, kjer je naša administracija zahtevala več svobode za uvoz ameriškega blaga, in po vzgledu angleške vlade. Imela je pri tem tudi pred očmi, da bo treba kmalu izpolniti vse obveze, ki izvirajo iz Evropskega skupnega trga. Francoski korak bo gotovo našel posnemovalce med ostalimi državami evropskega kontinenta. i Mtuism Domovih ■ssa&iMMjarfti i Titm g^a i 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and Ist week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 19C8, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 216 Mon., Nov. 9, 1959 Naša plačilna bilanca začela vplivati na zunanjo politiko Pred par meseci so ugotovili, da se naše zaloge zlata manjšajo od meseca do meseca. Tako je odšlo v tujino že okoli 20% naše zlate podlage, ali za okoli 4 bilijone dolarjev. To je zastrašilo voditlelje naše denarne politike, dasi-ravno tega na zunaj niso hoteli priznati. Strah je bil in je upravičen. Ko je.po zadnji veliki medvojni krizi svet opustil sistem zlate veljave, je naš dolar prevzel vlogo zlata. Kakor so preje merili vsako nacijonalno valuto po vrednosti, ki jo ima v zlatu, tako jo sedaj merijo po kurzu za dolar. Za stabilno smatrajo tisto valuto, ki pozna stalno ceno za dolar na svobodnem trgu. To stališče tujih držav pomeni veliko zaupanje do dolarja. Zaupanje se izraža tudi na drug način; ves svet ima rad dolarje, še celo za železno zaveso je dolar v velikih časteh. Zato vsak hiti, da nabere vsaj nekaj dolarjev za slabe čase, kar je pa bogatih ljudi in gospodarskih podjetij in držav, pa pošiljajo svoje rezerve v New York. Tako je New York postal rezerva za valutne posle, kot je bil pred desetletji London. Čast, da smo postali blagajna za ves svet, nam nalaga tudi veliko dolžnost. Moramo biti zmeraj pripravljeni, da plačamo vsak dolarski znesek v čekih ali zlatu, kadarkoli hoče odpoklicati kaka tuja država svojo vlogo, ki jo ima pri nas. Moramo torej skrbeti, da je naša plačilna bilanca brez primanjkljaja, kajti to je za nas in za vse najboljše jamstvo, da bomo vedno izpolnjevali naše^, devizne obveze. Obveze smo izpolnjevali in jih tudi bomo, toda v plačilni bilanci se je pokazal primanjkljaj, ki skrbi ne samo nas, ampak tudi tuje države. Kako smo prišli do njega in kako naj ga spravimo s sveta? Po vzrokih za primanjkljaj ni bilo treba veliko iskati. Ležali so na dlani. Naša zunanja trgovina ne cvete več tako kot prva leta po vojni, ko je bil ves svet lačen blaga. Je še zmeraj aktivna, to se pravi, praviloma več izvažamo, kot uvažamo, toda morda ni več daleč čas, ko bomo več izvažali. Dalje še zmeraj posojamo velike svote kapitala tujim državam, dolarji se začasno odtakajo, nazaj bodo prišli šele čez leta v obliki obresti, dividend, odplačil na dolgove itd. Podpiramo tudi tuje države z veliki svotami, včasih s posojili, včasih jim pa blago ali dolarje naravnost darujemo. Veliko gre tudi dolarjev v tujino za vzdrževanje naših vojaških postojank, divizij v Evropi, letališč in oporišč po vsem svetu. Povrhu pa delimo našim zaveznikom orožje brez vsake odškodnine. Za lansko leto govorijo na primer številke sledeči jezik: zunanja trgovina je aktivna za 3-4 bi-' lijone, toda darovali smo tujini v eni ali drugi obliki 4.5 bilijona dol., posebej pa še dali zasebnih gospodarskih posojil po naših bankah za okoli 2 bilijona dol. Povrhu smo potrošili za vojaške namene okoli 3 bilijone. Tako je prišla naša plačilna bilnaca v primanjkljaj, ki ga cenijo na 4 bilijone. Kar je pri tem nevarno je strah, da primanjkljaj lahko postane stalna prikazen v naši plačilni bilanci. To je treba na vsak način zavreči. S to skrbjo se muči sedaj naša federalna administracija. Proti primanjkljaju se hoče boriti na sledeče načine: Podpiranje tujih držav moramo postaviti na novo podlago. Akcije za podpiranje sem orajo udeležiti vse tiste države, posebno v Evropi, ki so po 1. 1945 dobile od nas vsega skupaj nad 50 bilijonov dol. in si tako gospodarsko opomogle do take mere, da nam sedaj njihova industrija že konkurira. V administraciji imajo v mislih sledeči načrt: kadarkoli bo kaka država prosila za našo pomoč ali za naš kredit, bo imela izbiro, ali naj za dobljene dolarje kupi naše blago, ali pa naj ga kupi v tujini. V tem slučaju bo morala država, ki bo imela korist od naše podpore, poskrbeti za to, da bo tista država, ki bo za svoj ižvoz dobila naše dolarje, tudi sama dala državi uvoznici toliko kredita, kolikor ga bo treba, da je dobava poravnana. Ako bo na primer Indija prosila za posojilo ICO milijonov dol., da bi kupila stroje v Angliji, bomo dali samo 50 milijonov dol., ostalo polovico naj pa da angleška vlada. Naša administracija misli dalje zmanjšati prispevke za zavezniško oboroževanje. Nas stane oboroževanje letno okoli 45 bilijonov, vsi naši zavezniki pa žrtvujejo v isti namen komaj 15 bilijonov. Treba je, da prispevajo k lastni oborožitvi nekaj več, da se zmanjša naše breme. Administracija bo skušala tudi vplivati na naše banke in velika podjetja, naj posojajo denar tako, da bo imela od tega koristi naša zunanja trgovina. Ne gre na primer, da bi posojevali kapital Braziliji, 0na bi pa stalno kupovala samo evropsko blago. Končno ima mnogo držav, med njimi tudi take, ki smo jih mi spravili na noge z našimi podporami, previsoke uvozne carine za naše izvozno blago. Svoj čas je bilo to razumljivo, ker je vsemu svetu primanjkovalo dolarjev, danes ni več tako. Dolarjev je dosti, saj jih ves svet nalaga v naših newyorških bankah. Tuje države noj torej spremenijo svo- jo zunanje-trgovinsko politiko, da omogočijo našim izvoznikom posle z njihovimi trgi. Mnogi imajo pri nas tudi tihe želje, da bi mi povišali naše uvozne tarife, da bi tako zaprli pot tujemu blgu na naše domače tržišče. Ta misel ni priljubljena v merodajnih krogih naše administracije, toda treba jim bo vpoštevati javno mnenje. Zastopniki delavskih unij na primer že sedaj vsaj v nekaterih1 slučajih nastopajo odkrito s predlogi o povišanju carin. Eno sredstvo bi obstojalo tudi v tem, da znižamo domače cene in tako prodiramo na tuje trge. V to možnost verjame malokdo. Ne smemo se čuditi, saj toliko govorimo o inflaciji, ki pomeni stalno dviganje cen na vsej črti. Zadnje, toda že obupno sredstvo za boj proti primanjkljaju v plačilni bilanci bi bila devalvacija dolarja. S to mislijo se nihče ne peča resno. Ve vsak, da bi vse tuje države tudi takoj devalvirale svoje valute in Amerika bi prišla z dežja pod kap. • Primanjkljaj v plačilni bilanci je torej rodil celo vrsto novih težkih problemov. N ek ter i izmed njih bodo tudi predmet političnih bojev v prihodnji volivni kampanji. Zaenkrat je primanjkljaj samo znak, da z našimi gospodarskimi vezmi s tujino nekaj ni v redu. Prav je, da administracija misli že sedaj na to, ko še nismo v volivni kampanji. P ennsy 1 vanski pr ep i h i (Poroča Majk) Pittsburgh, Perma. — Delavski department v Washingtonu je objavil pregled stanja1 o zaposlitvi delavcev. Poročilo je zanimivo predvsem za delovne ljudi, pa tudi za druge sloje, saj od stanja zaposlitve je odvisno dalje vse nalile narodno gospodarsko stanje. Ako ljudje zaposleni in služijo denar, ga tudi trošijo za svoje bi samo odloča. Demokratizem je zamisel za svobodno Ijudo-vlado, ali sistem za ljudovlado. Demokrat je torej ljudoljub. Temu logično je demokracija taka in toliko demokratična, kolikor so demokratični ljudje, ^ ki v njenem' imenu delujejo, so vladajo, ali karkoli ge v njenem imenu počenjajo. Mnogi jo pošteno predstavljajo in tolma- razne potrebe. V brezposelnosti čijo — mnogim pa služi tudi sa- pa ni zaslužka in se potrošnja za vse krči in gospodarstvo trpi, ker trgovinski promet pada. Zaposlitev in zaslužek sta prvi glavni temelj vsemu narodnemu gospodarstvu. Objavljeni pregled kaže, da je zaposlitev delavcev v času med mesecem majem 1957 pa do maja 1958 padla samo v je- mo za' krinko, za katero skrivajo svoje prave obraze in namene. To vidimo zlasti kako “iskreno” in kako “pošteno” govore v njenem imenu komunisti in čestokrat tudi drugi razni diktatorji vseh raznih baž. Res je seveda tudi, da vsak človek več ali manj demokracijo, nekako po svoje umeva. — in on je drugim isto, kadar se srečata na ulici, ali kadar kot soseda pogledata vsak skozi svoje okno ven v dan, kakšno vreme je jima. Bog naklonil. Veselo se pozdravljata kot demokratično čuteča človeka in ne krivita hrbtov drug drugemu in ne delata tistih puhlih neiskrenih in praznih poklonov, ki so udomačeni v aristokratskih etiketah starega sveta. Demokracija uči bratstvo med ljudmi in to je nauk, ki ga je učil in priporočal ljudem tudi sam Krist. V Ameriki imamo nekaj tega duha, zato je tudi vidna razlika med onimi, ki prihajajo iz šol starega sveta in nami tu. Že. kar na cestah, ko se srečujejo med seboj, je ta razlika vidna. In Iše kako! Na eni strani (oprostite!) “špicelni”, ki nosijo visoko1 svoje glave, na drugi strani ljudje, ki so po domače preprosti, gibčni v prijaznosti iskreni in odkriti, da to pri njih že lahko kar s svojim čutom otiplješ. In ko prideš med nje in te pozdravljajo z njihovim preprostim: “Halo Frank, John, George, ali Majk!” — se počutiš, da si med svojimi brati. Začutiš duh demokratičnosti! In ta duh je za demokratične ljudi prijeten. Več demokratičnega duha smo potrebni, meni in čuti vaš Stari Majk. Kapcin P. Anton Volk - mrtev I« klarski industriji v okrožjih Razlog temu je v tistem njego-Johnstowna, Altoone, Erie, U-1 vem “jaz”, ki človeku po nje-niontowna in Connesville za. | govern nagonu dopoveduje: skoro 34 tisoč mož. Pozneje, ko [ si prvi! Vedno sedi k skledi tja, je recesija jenjala, je jeklarska | kjer je bolj začinjeno, kjer je industrija zopet zaposlila skozi i več in boljših ocvirkov. Smo ostali del letat 1958 do letošnje ^ pač ljudje! Dolgo se bo še zem pomladi okrog 26 tisoč mož. To- j ija vrtela in vozila ljudi okrog rej 8 tisoč manj, kakor jih je, sonca predno se bo lahko rek delalo preje. Ti so se morali ^lo: da so vsi ljudje pravi demo-razkropiti za drugimi raznimi krat j e, da bo človek res človeku — človek! deli. Pregled dalje omenja, da je Torej demokratični smo, koli- v zapadni Penni zadnjih devet, kor smo demokratični — če tu let padla zaposlitev v premo- j di je ta naša demokracija taka, garski industriji za okrog 21,000, da se večkrat Bogu smili, mož. V obratih transportacije, I Demokracija je nam vsem največ v področjih obrata že- ‘ ljuba, nekak vzor, ljubimo in leznic, je zaposlitev zdaj nižja razumemo jo pa tako in toliko, za skoro 14,500 mož. Število kakor in v kolikor smo v nje-strojnih delavcev je za okrog nem duhu, ali v kakršnem že 7000 mož manjše, kakor preje.; vzgojeni. Kdor je iz šole, kjer Vzroki so temu najbrže: Au- je demokracija samo po imenu, tomatizacija po industrijah. Z to je samo po besedi poznana izboljšanimi stroji se proizvaja in so ga vzgojili in naučili de-več, hitreje in ljudi je treba mokracijo. samo besedno tolma-manj pri obratovanju. Dalje čiti, tak ima demokracijo samo stavke in drugo in tako se za- na jeziku, v srcu pa jo ima sa-poslitev niža. Za nekatera | mo toliko in kolikor to njemu manjša mesta in njih okolice palšte. Drugače mu je morda de-sledijo temu slabe gospodarske mokracija še trn v peti, ker ta posledice. Čutijo jih zlasti lo- uči ljubezen in pravičnost do kalni trgovci, ker v takih raz- bližnjega, kateri čednosti sta pa merah lokalna trgovina pada. nam tako tuji, da jih še komaj In ker v takih manjših mestih tu in tam poznamo in jih le druge zaposlitve ni, se delavci malo kje srečamo med ljudmi, selijo drugam za delom. Trpi Bogu bodi potoženo, nekaki ta' vrednost hiiš, posestev in vse. ki demokrati smo večinoma vsi V okolici Altoone pravijo, da ljudje — le redke so izjeme, ni v načrtih, da bi začeli v bliž- Sebi in pri sebi želimo demo-nji prihodnjosti s kakim pove-j kracijo — drugim? čavanjem ali razširjevanjem obratov in vsled tega je izgled temain za kak napredek v teh ozirih. Tako je mnogih krajih. Zdaj še jeklarska stavka. Tudi če jenja takoj, se bodo posledice čutile več mesecev, ker jekla bo manjkalo mnogim industrijam in to zimo nimamo pričakovati kake živahne zaposlitve v industrijah, zlasti tam, kjer so odvisni od jekla. Tega bo manjkalo precej časa. Tako stojimo pred neko nejasno in neznano bodočnostjo. * DEMOKRACIJA IN LJUDJE. — Demokracija je Ijudo-vlada. To je, da ljudstvo v državi ali kaki organizirani druž- Tako gre od roda do roda. V Ameriki, dasi smo še daleč od popolne demokracije, smo vendar vsaj v gotovih ozirih najbolj demokratični in tu najdemo še največ demokratičnega duha. Tistega duha, da skušamo nekako biti “človek človeku” — neglede kakega stanu ali poklica smo mi in drugi. Skušamo biti nekako vljudno priprosti drug do dru S toplega Juga se oglaša New Smyrna Beach, Fla. — Sem večna popotnica. Ni dolgo tega, odkar sem prišla sem v Florido, kjer si bom pozimi grela svoje stare kosti, ki so polne revmatizma. Ob toplem soncu, imamo dnevno po 85 stopinj, bom lažje prenašala. Za stare ljudi je podnebje te sončne dežele kot nalašč. Tukaj je zelo veliko Slovencev, pa še vedno znova prihajajo. Ameriško Domovino dobivam tudi sem v Florido dnevno in redno, čitam jo z veseljem in tako izvem, kaj se dogaja v našem lepem slovenskem Clevelandu. Prenekateri rojak mi je že dejal “ja, kaj pa čitaš ta list, ki ga begunci podpirajo?” Ni lepo, dragi rojaki, da drug drugega kritiziramo, posebno če pomislimo na to, da smo vsi begunci, saj vse življenje begamo iz kraja v kraj! Zato bodimo složni in prijatelji, saj smo vsi enega rodu, sinovi in hčere ljubljene slovenske matere. Vsem, ki Ameriške Domovine še nimajo, priporočam, da si jo naroče. Moja velika želja je, da bi Ameriška Domovina prihajala v vse naše lepe slovenske naselbine. Če bi kdo od rojakov ali rojakinj želel imeti kaka pojasnila Deus charitas est, Qui manet in charitate in Deo, manet et Deus in eo.” Cleveland, O. — V kat. mesečniku “Družina,” ki izhaja v Novi Gorici, je bilo čitati kratko a pretresljivo vest, da je v. kapucinskem samostanu v Sv. Križu pri Dobravljah umrl 9. junija t. 1. p. Anton Volk; z njim je preminul goreč duhovnik Stare Gorice, ki je bil znan ne le samo po Vipavskem, marveč tudi po Sloveniji, ker je misijo-naril po raznih slov. župnijah ter utrjeval krščansko karitativno delo, po vzgledu gornjega reka, ki ga po samostanih vsak dan ponavljajo ter velikodušno izvajajo. Pokojni se je rodil 1888. v Gorici, kjer je bil njegov oče poštni uradnik ter je bil najmlajši sin v družini; pri krstu je prejel ime Mario in je bil izmed prvih učencev, ki so pohajali v slov. šolo društva “Sloga,” ki so jo slov. rodoljubi z velikim naporom organizirali ter še večjim trudom vzdrževali v sredini italijanske Gorice; iz tedanje “Sloge” je potem vzrastel mogočni ‘ Šolski Dom” in “Gregorčičev Dom/’ ki je vzgojil mnogo inte-ligentov in slov. rodoljubov. Ko je bil Mario star devet let mu je umrl oče, pustivši vdovo petimi nedoraslimi otroci; fantek je bil živ, hudomušen in šaljiv ter povzročal velike skr-oi materi, ki se je križala na vse pretege, da bi vzgojila svojo slej najdaljša pot, kar jih je kdaj napravilo pismo v steklenici. Pošiljanje poročil v steklenicah je zelo staro. Za kraljice Elizabete I. je bil na angleškem dvoru poseben uradnik, čigar naloga je bila odpirati take steklenice s pismi in proučevati njihovo vsebino. deco v verskem in narodnem duhu ter neprestano molila, da bi njen sin postal duhovnik. — Ljubi Bog je očividno sprejemal njene prošnje ter ubogi vdovi naklanjal moči in tolažbe, da je lažje prenašala velikansko breme; dečka je poslala v bližnji samostan o. kapucinov,, da je tam ministriral ter jedel samostansko juho, a v tej hrani je tičala čudovita skrivnost, ki je prelevila hudomušnega dečka v modrega mladeniča, katerega so potem očetje kapucini poslali študirati v Ancono in pozneje na Monte Fiorito v Romaniji, kjer je 13. junija 1906 položil redovne obljube na neizrekljivo veselje srečne matere, ki je naposled dočakala sinovo novo mašo. Tedaj se je pričelo za p. Antona karitativno delovanje, katero je vršil, kljub raznim hibam, stanovitno do smrti; koliko dobrega je ta božji izvoljenec doprinesel v teku svojega ponižnega življenja; s popotno palico v roki je bil vedno na potovanju, kot večni Ahasver, odvračajoč zapeljane duše od hudega ter jih privedel nazaj na prava pota. Nastanjen je bil najprej v Trstu na Montuzzi, prišel nato v Ptuj in v Celje, deloval v Kr' škem, Rajhenburgu in Gornji Radgoni, bil v Alpah na eni ah drugi fari, bil v Zagrebu in Ljubljani ter končno prišel 1944. v Sv. KDž na Vipavsko; tu je bilo izhodišče za njegov obširni delokrog; tu se je srečal z znanci, prijatelji in sošolci izza mladih let ter jim pomagal v dušnem pastirstvu; njegova prisotnost je privabljala velike množice vernikov in nevernikov, ki so pazljivo sledili njegovim naukom; ako v cerkvi ni bilo dovolj prostora, so mu priredili oder n^ prostem; tu je gromela njegova beseda ter segala globoko v srca poslušalcev. V letu 1956 je nevarno zbolel in vsi so ga Že zapisali “ad taka,” a je po zel° To mesto so ustanovili, ker j čudovitem naključju zopet °' je neki anglelšlki ribič leta 1695 zdravel; č. g. p. gvardjan v Sv-v morskem pesku pri Doveru I Križu je organiziral za zlati ju-našel s smolo namazano in za-! bilej redovnih obljub p. Antona o Floridi, če bi katera rojakinja! Pečateno steklenico. Odnesel jo 13. nov. 56. veliko slavlje, kjer je jubilant obhajal petdesetletnico svojega redovnega življ6' nja. Njegova zadnja postaja je bila v Črnem Vrhu nad Idrij°> kjer je nadomestvoal odsotnega župnika; tu je zbolel za pljučnico, vrnil ste je zopet v Sv. Kriz, želela priti sem, mi lahko pišejie poveljniku vojne mornarice. na naslov. Mrs. Anna Hočevar 305 Mary Ave. New Smyrna Beach, Fla. Pisma v steklenicah Nekdaj so imeli mornarji navado, da so v nevarnosti napi- Ta je bil zelo presenečen, ko je našel v steklenici pergament, na katerem je bilo napisano, da so Holandci zavzeli Novo Fund-landijo. Elizabeta I. je pripisovala te- mu dogodku tako velik pomen. | ^e,r se,te s pfošn^mi‘>bračal. a-, au • • • 'frater Marcelina, ki mu ie stre' da je odredila, naj vse iz morja i ’ potegnjene steklenice izročalo , . . I , .... ' ida je p. Anton .vrhovnemu poveljniku morna- , ^ šali sporočilo, ga zaprli v ste- rice, ki mu pripadajo po zako-klenico, ki ' so jo dobro zama-(nu kot jnorski plen. Kdor tega šili Včasih je sporočilo kmalu' sili. prišlo v prave roke, včasih pa j Ta naredba in mesto dvorne-je blodilo po morju leta in leta, ga uradnika za odpiranje ste-končno le prispelo na cilj. Pre- klenic sta bila odpravljena šele nekatero je tudi izginilo ali pa za Jurija III., ki je živel od zašlo na napačen naslov. , 4760-1820. (M. J.) V moderni dobi, ko ima vsa-1 ______o______ ladja radio, je taka pošta v j Nevarni poklici steklenicah postala redka. Zgo-! ____ se pa, da tu in tam najde-! Noben Ijudskošolski'učitelj ne pričah umr1 Velikanska množica je prihitela k njegove' nato pa vrgli v morje. (ukaza ne bi izpolnil, bi ga obe- nikov^On^tihi, skromni nižni služabnik božji se je P°' slovil od tega sveta v veličast' nem spremstvu ter odšel P° plačilo za njegovo neumorno de' lo. Naj mu bodo vsi ovo besede> ki jih je ob njegovem zlatei*1 jubileju pripravil njegov prija' telj in sošolec č. g. Mons. Alojzij Filipič, župnik v Batujah: gega in ne vihamo drug nad mo na morju kako tako stekle- b0 sm!el v Vzhodni Nemčiji igra- drugim naše nosove, če je naš blifnji recimo navadni cestni pometač, ali pa z učeno glavo kak profesor, ali kaj drujgega. Demokratičnemu (ljudoljubu) je njegov bližnji: John, George, Frank, James, Bob, ali kar že nico iz preteklih desetletij. tj na orgle ali voditi cerkveni Blizu Nove Zelandije so ne- pevski zbor ali kako drugače po-davno potegnili iz morja zape- magati pri pastoralnem delu v čateno steklenico, v kateri so župniji./Namen tega ukrepa'je našli pismo Scottove odprave, jasen: komunistične oblasti ho-ki se je mudila v Antarktiki £ejo preprečiti vsak stik med od leta 1902 do 1904. To je do- učitelji in duhovniki. “Že zlata krona se blesti na Tvoji sivi glavi; naj ljubi Bog v nebesih tafl11 Ti biserno pripravi.” Ernest Terpin 843 Rondell MILČINSKI: Mladih zanikamežev lastni životopisi sem prišel v Reko, sem imel ^ 6 K 40 v. V vlaku sva se spoznala z nekim strežajem. Ta ttP je rekel, da grem lahko z ^jitn spat in res sem šel. To je bilo v sredo. Ko sem v petek stal ob morju, me prime en ci-vilpolicaj ter me vpraša, odkod sem in kako se pišem. Jaz sem rekel, da 29. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave svoj jesenski koncert. Pričetek ob 4. uri popoldne. 29.—Slovenski oder poda ob 3. pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. igro “Namišljeni bolnik”. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. 6. — Dramatsko društvo LILIJA in Slovenska šola priredijo Miklavževanje v Slov. domu na Holmes Ave. 31. — Slov. nar. dom na Maple Heights priredi večerjo in ples. Začetek ob osmih. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. domačo zabavo in ples. 23, — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. februar 6—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. _ Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 28. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL 3.—slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. _ Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 2922! Euclid Ave. lirama in zlatarna HBERG'S lastnik Srečko Gaser let: WH 3-1026 VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV TER RAZNIH DARIL Garantirano popravilo ur vseh vrst! Odprto vsak petek do devetih zvečer V začeku druge polovice oko-bra t. 1. je koroški dežel, glavar in prdesednik Dežel. šol. sveta g. Ferdinand Wedenig obiskal Slovensko gimnazijo v Celovcu. Po pozdravu pred šol. poslopjem se je dež. glavar podal takoj v 5, to je v sedaj najvišji razred na zavodu. Fantje so mu v pozdrav zapeli sloven, pesem, nato pa ga je ravnatelj gimnazije, g. dr. Joško Tischler še enkrat pozdravil v imenu učiteljskega zbora in učencev; obenem pa ga je zagotovil, da zavod v smislu navodil prosvetnega ministrstva iz 1. 1957. vzgaja na tej šoli dobre Avstrijce in dobre Slovence obenem. G. dež. glavar je nato nagovoril mladino v sloven, in nem. jeziku. Pozval jo je, naj se z vso pridnostjo posveti študiju, ker naš čas zahteva vedno več od človeka. Zvestoba do države je seveda, je rekel, prav tako pomembna kot zvestoba do lastnega naroda. G. glavar je nato obiskal še druge razrede in se v razgovoru z mladino zanimal, kako je zadovoljna z razmerami na šoli in kako se uči. Po ogledu razredov se je podal v šol. pisarno. Tu se je posebno zanimal za število dijakov na šoli, za učne uspehe in za potrebe šole. Razgovora se je kot zastopnik učitelj, zbora udeležil tudi prof. Franc Inzko. Slovenska gimnazija v Celovcu V zvezi z'obiskom koroškega (dež. glavarja na Sloven, gimna-ziji prinaša celovški Naš tednih od 22. okt. t. 1. daljši intervju svojega urednika g. ravnateljem Sloven, gimnazije dr. J. Tisch-lerjem. Iz izjave, ki je je ob tej priliki podal uredniku NT g. dr. J. Tischler, posnemamo za bralce AD sledeče zanimive podatke; “Letos, je rekel g. ravnatelj, v šol. 1. 1959-60. imamo v 5 razredih 183 dijakov, in sicer 125 fantov in 58 deklet. Za I. razred se je bilo priglasilo 60 fantov in deklet; od teh je bilo po opravljenih sprejemnih izpitih sprejetih 52. Takoj je bila vložena prošnja na pros vet. ministrstvo za delitev I. razreda na 2 paralelki, kot to zakon predvi- — Okoli en milijon hiš v državi Ohio ogrevajo s premogom. Z DRUGEGA PLANETA? — Slika bi vi ogla predstavljati potnike z druge planeta kje v vesolju, v resnici je pa, spretni posnete k fotografa odprte školjke s figuricama, položene. na mizo, in ping-pong žogice. deva, če je več kot 50 učencev. Dež. glavarja sem naprosil, naj našo v zakonu utemeljeno prošnjo podpre, ker je izključno popoldanski pouk, kot ga ima Sloven. gimnazija, že sam po sebi veliko breme za dijake in profesorje in bi bilo z delitvijo to, breme vsaj delno olajšano.” G. dež. glavar se je tudi zanimal, kje dijaki Sloven, gimnazije stanujejo in kako so oskrbljeni. Posebno ga je zanimalo število dijakov, ki se dnevno vozijo v šolo. Ravnatelj dr. Tischler mu je'pojasnil, da je v minulem š. letu stanovalo 106 dijakov v dijaških domovih v Celovcu, 19 se jih je vozilo, 11 pa jih je stanovalo pri svojcih v Celovcu. Glede socialne strukture dija-štva pa je dež. glavarja zagotovil, da velika večina prihaja iz kmečkih in delavskih družin, kar se lepo vidi v letošnjem I. razredu. G. glavarja je posebej prosil, naj bi podprl prošnje dijakov, ki so jih pred kratkim vlo-žiii za dež. šolske štipendije. Zelo prikrajšani so dijaki Slov. gimnazije, kre še sedaj nimajo obljubljenega šport, igrišča. V svojem razgovoru z g. glavarjem je g. ravnatelj posebej poudaril, da bo moči trajno in zares zadovoljivo rešiti vsa vprašanja šele takrat, ko bo Sloven, gimnazija prišla pod lastno streho v posebni zgradbi. G. dež. glavar je ob slovesu g. ravnatelju dal zagotovilo, da se bo kot predsednik Dež. šol. sveta zavzel za čimprejšnjo rešitev vseh perečih zadev kakor'tudi za zidavo lastnega poslopja. Zveza sloven, absolventov visokih, srednjih in višjih stro kovnih šol je priredila v soboto 17. okt. t. 1. z avtomobili izlet v Gorico, kjer jim je na pozdravnem večeru izrekel dobrodošlico ravnatelj sloven, učiteljišča v Gorici g. dr. Kacin. V imenu gostov se mu je zahvalil dr. Val. Inzko. Dejal je, da koroški Slovenci radi prihajajo na Goriško in so veseli, kadar pridejo Goričani na Koroško; izrazil je tudi željo, naj bi se kultur, stiki še poglobili s po-gostnejšo izmenjavo prireditev. Prof. Filej, predsednik goriške Zveze sloven, kat. prosvetnih društev, je nato dejal, da goriške rojake, ki so že večkrat obiskali Koroško ter spoznali lepoto koroške dežele in življenje tamkajšnjih ljudi, usoda koroških Slovencev živo zanima in močno prizadeva. Goriška presvet, društva bodo v prihodnje posvečala še večjo pozornost poživitvi kultur. stikov s koroškimi rojaki. — Naslednji dan, v nedeljo, so se koroški izletniki odpeljali k starodavnemu Marijinemu svetišču na Stari gori pri Čedadu, kjer je pri čudodelnem Marijinem oltarju daroval sv. mašo prof. dr. Janez Polanc., vmes pa so se razlegale sloven, nabožne pesmi, kajti prav takrat je bila tam na božji poti tudi skupina sloven, romarjev iz Rupe pri .Gorici pod vodstvom prof. Budkoviča. Tudi sicer je bilo slišati med številnimi romarji mnogo slovenščine, posebno goriškega in beneškega narečja. Na večer so se izletniki veseli in zadovoljni vrnili na Koroško. PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. 68 St Tudi francoski tovariši se vrnili na moskovsko linijo PARIZ, Fr. — Francoski komunisti so že od konca vojne naprej stalno nasprotovali francoskim vladam. Opustili so to taktiko samo parkrat, ko so bili sami v vladi. Da so hudi nasprotniki De Gaullovega režima, ni težko razumeti, saj so v sedanjem parlamentu nekaj več kot nič, kajti izgubili so 90% svojih poslanskih mest. Napadali so tudi generalovo politiko o Alžiriji. Med tem pa je Hruščev sklenil, da gre v Pariz na obisk k De Gaullu. Moskovsko časopisje je začelo takoj prijazno pisati o vsem, kar dela sedanja francoska vlada. Francoski tovariši so uvideli, da morajo spremeniti svojo linijo. Šlo je malo težko. Ni namreč lahko hvaliti to, kar si še včeraj opljuval. • Sedaj je glavni odbor KPF, oklical svojim pristašem, da se je motil, ko je napadal De GauL lovo alžirijsko politiko. General je postopal čisto pravilno, ko je začel uveljavljati v svoji alžirijski politiki 'komunistično pojmovanje o samoodločitvi narodov. Sredi septembra je glavni odbor KPF trdil ravno nasprotno, toda to morajo sedaj tovariši kar hitro pozabiti, t^ka je partijska parola. MALI OGLASI Stanovanje se odda Oddajo se štiri sobe s kopalnico in gorkoto na 1124 E. 76 St. Kličite HE 1-8973. (217V V najem 2-sobni in 3-sobni stanovanj s svojo gorkoto, kopalnico, prenovljene, se oddajo samo odraslim. Kličite po 5. uri pop. Na 1193 E. 60 St. Parkanje na dvorišču. (220) Stanovanje oddam Oddam štiri sobe s kopalnico, porčem in centralno kurjavo; kuhinja obložena s ploščicami, na 1113 E. 67 St. HE 1-2043. ________________________-(216) Stanovanje se odda Štiri sohe s kopalnico, spodaj, spredaj, se oddajo na 1123 E. 63 St. Vprafšajte zadaj. -(216) Naprodaj Pihalo za furnez je naprodaj poceni. Na 1187 E. 61 St. HE 1-7460. -(216) Bonna Cafe naprodaj Gostilna z licenco za vino, pivo in za sladki liker, odprto sedem dni na teden, v soboto in nedeljo ples. Vprašajte v Bonna Cafe, 1401 E. 55 St. -(216) V najem Oddajo se tri čiste sobe, kopalnica in gorkota, moškim ali ženskam na 1153 E. 61 St. -(216) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti .cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729. (X) Naprodaj na Windward Rd. Pri Lake Shore Blvd. lepa 6-sobna enodružinska hiša s sončno sobo, preproge, vsa nova moderna kopalnica, globok lot, privilegije za obrežje. IV 1-1469 ali KE 1-0993. (218) AKO IMATE NADUHO se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100% MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0031 ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-4801 : giMmmmmmmmmmmmmmmmmm , Pri ;S5 »slaščice? So Š HANDEL * MAZZETTI: Junakinja iz Štajra| !«««» Bila je velika in močna; njeno , Šverternica izpregovori: nizko čelo, okoli katerega so. v I ‘Stefana, si li vse pripravila velikih valovih legali rdečka- za počitek? Zelo sem trudna, storjavi lasje, je bilo mokro, noge me nič več ne nosijo.” Saj je pa tudi danes res veliko | Deklica pove, da je za ma-storila in je zadovoljna. Spalni- ter zgoraj v sobi pripravljena ca je tudi v redu. V točilnico postelj z dvema vzglavnikoma poleg kuhinje je postavila mi- in odejo, za otroke da sta dve zo in stole. Če jutri pridejo go-'pernici, zibelka pa stoji pri masti, jim bo že lahko postregla, jterini postelji. Za Gašperja pa Od živinskega kupca Abra- je spodaj v čumnati pripravlje-hama je prav po ceni kupila na slamnica. dve kravi in eno tele, ki zdaj ‘Dobro je,” zadovoljno reče že stoje poleg volov v hlevu. ^ matj. “Pa, Štefana, ti nič ne Prav lepe salzburške krave so,!ješj» nadaljuje potem. “‘Ni li že nocoj jih bo lahko pomolzla. juha dobra? Zelenjava je še iz V kuhinji žle vre juha in tudi nagega vrta. Če si delala, pomočnik bo kmalu kuhan. Seve, tem moraš tudi jesti!” Ljubez-v Admontu, kjer smo imeli hišo niv0 zre na SVo]o hčerko, ki ji ob vodi . . . smo imeli pečene je tako podobna. Samo obraz ji ribe, močnatih jedi, dobrih juh je t>ej jn rdeč mesto rjav; čelo v izobilju — pa oh, zdihuje, tam jj je lepo vi,30ko in oči temne; je bila naša hiša pokrita s cem- tudi ni plečata kakor mati, tem-prinovimi ploščicami . . . Pa kaj ve£ vitka in finih udov. se hoče, če je pa mož mrtev in llJuha je že dobra !, odvrne uboga vdova ne more plačati dekle Globoko je nagnila gIa_ samostanu dolga, potem mora na cesto. Kakor Bog hoče, da smo le zdravi. Bog bo že tudi naprej pomagal. Sedaj si zaviha rokave, da se vidijo nje,ne močne, od soln-da zagorele roke, zajame juho iž kotla ter pomakne bliže k ognju lonec z močnikom. ■ Mala deklica gleda poželjivo na jedi ter si oblizuje drobni ustnici. “‘Pokliči jih jest,” zaukazuje mati. “‘Sedaj je večerja gotova.” “Jest, jest,” radostno vzklicu-je deklica,kakor strela švigne k vratom, kjer je stari hlapec zvalil z voza zadnji zaboj, ter zavpije: “Gašper, jest!” — Potem po stopnicah gori: “Štefana, otroci, pridite jest!” Kmalu kobacajo po stopnicah doli male nožiče, trije otroci priplešejo v kuhinjo, spredaj deklica, ki jih je priklicala; potem prištorklja hlapec v težkih lesenih čevljih, nazadnje pride previdno po slabih, napol polomljenih stopnicah doli Štefana, ki drži v naročju najmlajše dete. vo, katero so prepletale kakor pest debele, zlatosvetle kostanjeve kite, ter je pazno nesla malemu otroku k ustceam koščeno žlico z juho. Malo dete je nasproti zdravim, zagorelim bratcem in sestricam zelo slabotno in bledo. Ko ga je mati še pod srcem nosila, je že hodil oče bolan okoli. Ko so pojedli juho, je mati razdelila močnik. Dva in dva sta dobila po en krožnik. Otroci so jedli in cmokali ter so se radovedno ozirali na veliko sestro, ki je tako malo jedla. Nakrat reče mala Mihaela z drobnim glasom: “Mati, je li tudi tu v Štajru kak dober gospod, ki bo prihajal k nam in mi bo dal dva srebrna groša, če mu podam šopek?” “Ničesar ne dobiš, jezičnica,” jo osorno zavrne mati. Deklica je zaokrožila svoja rožnatordeča usteča ter je zvonila z malimi nogami. Njen bratec Krištof z vdeb-jim čopom na glavi srborito reče: “Mati, je li tudi tu v Štajru ipri nas v Admontu? Je li tu CHICAGO, ILL SUBURBAN REAL ESTATE FOR SALE Na stari hrastovi mizi, ki je ^ . , v . , , nekoč stala v admontski obed-itollko labolk hrusek> kakor niči, je pripravljena večerja. Mati je molila angelovo češče-nje, potem posedejo vsi okoli mize in začnejo jesti. Štefana drži še vedno najmlajše dete v naročju. Oj, kako je dobra zelena postna juha, če človek že dva dni ni zaužil nič toplega. Skozi odprta okna piha veter J DESPI.AiNES° — s^rm. brick ddplex, in siplje v kurinjo velo listje z ! basement, garage, side drive, master orehovega drevesa. Zunaj ža-i he^roon? 12^18: Ne^ly decorated in rt nebo krvavordeče, iz daljave cellent condition. Good transp., etc. Many extras. Immediate occupancy. By owner. VAnderbilt 4-1&87. (216 WESTCHESTER — By Owner Beautiful 3 bedroom, bi-level, near shopping and transportation. Reasonable. — 916 Cromwell. Phone Fillmore 3-5570. (216) prihaja na uho trobenje rogov in zamolklo plapolanje in vihranje zastav, s katerimi se i-gra večerni veter. ........ CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE AUSTIN Take over $16,500 mortgage on 2)4 year old Town house. Beautiful paneled basement. Low 4V'2% interest. Many extras. COlumJbus 1-5376. * - (217) HELP WANTED MALE MEN To work 10 hours a week. We wll train you to service. Maintenance and stock equipment. Own your own business No money down SU 7-7825 (216) CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL 6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833 (219, katerem se kupijo So tudi tu čebele in se dobi med?” “Poglej ga sladkosnedeža!” ga jezno zavrne mati. “Bodite veseli in hvalite Boga, če vam da mati vsakdanjega kruha.” — Žalostno je pomislila', da bodo odslej zanaprej drugi ljudje o-skrbovali v Admontu njene panje in njeno sadno drevje ter si pri tem služili denar. Sladkosnedni Krištof nato važno naznani: “Mati, na stopnicah sem videl leteti podgano z dolgim repom!” “Ne veš nič pametnejšega, kali?” ga vedno osorneje zavra-čuje mati. “Še podgane, še teh je treba,” si je mislila, “moj Bog, v kakšno hišo sem prišla! Z zidov se melje sipa, vrata in okna So za nič, sedaj pa še podgane. In za to staro šaro plačaj drag denar.” Sedaj začne mali triletni deček jecljati: “Štefi, zunaj rastejo cvetice,” ter je s svojo malo, drobno ročico kazal na revni vrt pred hišo, ki ga je preraščala ljulika, trnje in osat. Potem je žalostno zamahnil z glavico, rekoč: “Tu ni nič cvetic.” “Sedaj je jesen, majnika poj-demo na polje, tam so cvetice,’” ga je tolažila Štefana', toda njeno oko je otojno zrlo. Mihaela je zamrmrala: “Tu ni ničesar.’” Sedaj je mater zapustila potrpežljivost, jezno je zavpila: “Paglavci, jaz naj vam iz rokavov sipljem jabolka in hruške in med in srebrne groše, povrh pa' še tisoč goldinarjev. Jaz pirnatega škofa^ sveto podobo so vrgli na cesto in so jo grdo psovali. Videla sem cerkev in sem hotela vanjo, da bi pozdravila Odrešenika . . . Kriz je bil nad vrati; — vstopim — in — bil je konjski hlev. “O mati,” je grenko ihtela, naslanjajoč se na ograjo stopnic, “tega pač ni vedel milostivi gospod, da je Šta-jer tako hudoben. Sicer bi nas ne bil poslal v jamo razbojni-' rjih, boljše pri lisicah in volko-kov.”’ vih, kakor pri nevernih ljudeh, “Saj so tudi prave cerkve in kjer preklinjajo Boga. Mati,” je dobri kristjani v mestu. Ob go- v hipu proseče zavpila, “‘še bi ri je ena, pač iše nisi bila notri,” je nejevoljno odgovorila mati. “Da, res, v Janspahu bi bili dobili bajto, v gozdu tik oglenice. Tam se kadi, da' bi se človek v dimu zadušil. Veseli bodimo, da smo dobili to. Smo pač revni ljudje.” bil čas, še bi se lahko peljali v vati med krivoverci in jih nib-Janspah.”’ [če ni vprašal, jeli hočejo ali ne. “Da tam umrjemo lakote! Kri- J “Saj tudi nas ni nihče vpra' voverci so povsodi,” je vpila vsa šal,” je tiho in žalostno odvrni' vznemirjena mati, “so po me- la Štefana, “tudi nam ni nihče stih in vaseh, morda so tudi v povedal, kako je tu. Naj Bog Jenspahu, kaj ti veš? Ko je bil odpusti milostivemu gospodu, ki tvoj oče še deček, so bili fudi v je šel v večnost.” (Dalje prihodnjič.) Deklica je v temi zamajala v . Admontu in ljudje so morali bi-j glavo in je žalostno vzkliknila: “Boljše je stanovati pri oglja- GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-G300 Moderno podjetje — Zmerne cene I BOŽIČNI PAKETI ZA JUGOSLAVIJO 1 w $ ^ EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE, najstarejša in najbo'j znana w g agencija v Ameriki, Vam nudi največjo izbiro božičnih paketov po NAJ- g BS NIŽJIH CENAH. Naši paketi so letos CENEJŠI kot lani, četudi je pri g 5 vsakem standardnem paketu vračunana nova jugoslovanska carina. Ca- )1 g Hno plača- prejemn'k, lahko pa se preoplača tu, če kupni ceni paketa « ^ dodaste označeni znesek carine. Vsi naši paketi so tudi nadalje prvo- S (£: vrstne kakovosti, popolnoma zajamčeni in pridejo na mesto v najh't1- ^ rejšem času direktno iz našega skladišča v Trstu. Še vedno sprejemamo » g pakete po želji. s* EXPRESS PAKETI PAKET ŠT. 86 ........ 3 kg kave 1 Va kg sladkorja CARINA—$3.15 ..$5.45 PAKET ŠT. 25 ......... 10' Ibs. polenovke CARINE PROSTO .$7.50 HOLIDAY SPEČIM..............$17.00 6 Ibs. kave 5 Ibs. najfinejše moke 5 ibs. riža 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. najboljše masti 1 Ib. čokolade za kuhanje 1 Ib. mlečne čokolade 1 Ib. mlečnih karamel 1 Ib. rozin (suho grozdje) 1 Ib. olupljenih mandeljev V2 Ib. čaja V2 Ib. cimeta Vi Ib. popra v zrnu 3 palice vanilije 2 kosa oreščka (niftmegs) 5 zavitkov rezančne juhe CARINA—$3.75 PAKET ŠT. 68 ..............$29.80 g 100 Ibs. bele kanadske moke » 37 lbs. SWIFT masti | 20 Ibs. riža 3 Ibs. testenin g 2 Ibs. čokolade tj 5 Ibs. pralnega mila S CARINE PROSTO g PAKET ŠT. 78 20 Ibs. (9 kilogramov) CARINA—S7.35 $13.30 kave PAKET ŠT. 28 .$7.80 5 Ibs. kave 5 Ibs. sladkorja .5 Ibs. masti SWIFT 5 Ibs. rža CARINA—$2.65 100 Ibs. BELE MOKE ... $10.75 100 Ibs. RIŽA SPLENDOR $16.25 100 Ibs. SLADKORJA Sl 4.25 (Car:na—S5.60I) 37 lbs. MAST! SWIFT . $11.95 MOKA, RIŽ. MAST. PO.LENOVKA ČOKOLADA, OLIE. MILO, TESTENINE, SO PROSTI VSAKE CARINE. ' NA SVOJI PRVI POTI — V Greenocku na Angleškem so spustili nedavno v morje novo podmornico Walrus. Naslika je ujet trenutek, ko je podmornica zdrselama svojo prvo pot. POŠILJAMO NAJBOLJŠA EVROPSKA IN AMERIŠKA ZDRAVILA, vam ze pomagam! Delati je tre-;« PROSTA VSAKE CARINE. IZVRŠUJEMO ŠE NADALJE IZPLAČILA ba! Zaslužiti krajcarje! Druga-1» DENARJA, POPOLNOMA ZAJAMČENO, PO KURZU 600 DINARJEV .... .Ji ZA $1.00. ce vas vse zapodim iz hiše. Mi - smo revni ljudje.” Hitro je vstala. “V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha —” je molila1^ z jeznim glasom. ‘“— Sedaj pa spat! Jutri pa vstat in delat! i Nudimo najboljše modele radijskih in televizijskih aparatov, hladilnikov, pralnih strojev, sesalcev prahu, brivskih aparatov, vse prirejeno za električni tok od 220 V katerega imajo v Jugoslaviji. VELIKA IZBIRA HARMONIK, ŠIVALNIH STROJEV, MOTORNIH KOLES IN BICIKLOV. Zastopamo direktno največjo in najboljšo avstrijsko tovarno biciklov Stevr-Puch: nče hi ne bil smel umreti 'S TOURENRAD, moški bieikel...$39.00...........ženski..$37.50 . . . Uce bi ne bil smel umreti, g MARKENRAD, moški bieikel..$41.50...........ženski..$40.00 g j kaj morem jaz za to!” reče sta- ti LUXUSRAD, moški bieikel..$47.00...........ženski...; .$45.50 fj rejlši hčeri j S SP0KTRAD- moški bieikel...$59.00...........ženski...$57.50 S j “Da onsnorl bi ne bil smel t POMAGAJTE TUDI LETOŠNJI BOŽIČ VAŠIM V DOMOVINI. ZA- ua, gospoa bi ne bil smel „ HTEVAJTE NAŠ BREZPLAČEN BOŽIČNI CENIK. OBRAČAJTE SE & umreti,” je ponovil stari hlapec. | KOT DO SEDAJ s POLNIM ZAUPANJEM NA: | Napol je gluh, to pa je umel; § obriše žlico, počasi odštorklja in g misli na dobre čase, ko je več- g krat dobil izven časa kak srebren groš in kak kozarec dobre- g ga samostanskega vina. Otroci cepetajo po stopnicah gori, najpreje nekoliko plaho, potem pa zopet veselo drug dru-< kemu nagajajo in se med seboj ščipljejo. Štefana je stala z najmlajšim v naročju na kuhinjskem pragu; v večernem mraku je nežno, skoraj proseče zvenel njen glas: “Otroci so neumni.” “Bolj ko se spustiš s paglavci, slabše je,” nejevoljno odgovar-ia mati. “Si li tudi ti videla pod-gansko zalego?” vprašuje mati s temnim obrazom. “Ne. Pa' večkrat so podgane blizu mesnice, in tam spodaj je mesnica. To ni nič hudega. Kar V hiši manjka, to bomo že uredili, mati. Toda —” deklica se obotavlja', potem tiho in žalostno pravi: “— če bi le to mesto ne bilo tako hudobno gnezdo.” “Kaj pa ti veš o hudobnem gnezdu,” reče mati in nagubanči čelo. “‘Sedaj pa še ti začenjaš! Zabavlja lahko vsak. Sedaj smo tu, ker smo morali sem. Otroci tega ne vedo, ti pa veš.”’ “Mati,” odvrne dekle, “vse ( vem. In če smo tudi morali iz Admonta, vendar bi bili že kak drug prostorček dobili. O mati, kakšno mesto je to, v katerem niti sto pravih kristjanov ni? Mati, kakšno mesto je to, kjer ljudje po cestah kriče: Fej papež, fej papež,” “Kdo kriči? Kje si to slišala?” vprašuje mati. “Ko sem šla prašat za mošt in sem komaj čez prag stopila, je bilo prvo, kar sem slišala: ‘Fej papeži!’ Tam spodaj”—z roko je pokazala na desno in lica so ji zažarela, — “so zažgali pa- WAfinJVJFJMWElJFRVM ^*555^ 1110 FIFTH AVENUE g New York li, in. Y. Telefon: WAtkins 4-1110 g Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F, D, No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 POVSOD BALKONI — V stanovanjskem predelu na, Sutton Place v New Yc^ku menda ni 'stanovanja brez balkona, kot bi bilo soditi po tejle sliki. '':r....'W-..................r 0............................*..........am VOLI IZ MODE — Vprežna živina je izginila s p.olj, nadomestili so jo stroji. Kot so nekatere vojske nekdaj jemale vprežno živino, jemljejo sedaj traktorje. Na sliki vidimo norveško pehoto, ki prevaža svoje orožje s traktorji, izposojenimi od kemtov.