E-^TOLBKEM Evharistigni kongresi. Da se daje Najsveiejšemu Zakramentu potrebna čast, ki jo odrekajo prav mnogi ljudje, ter da se uredi zasebno in javno žhijenje po načelih Krisiusa — Zveličarja, se prirejajo po raznih krajih nase države evharistični kongresi. Posebno sijajen je bil prve dni meseca junija — 1. soboto in nedeljo v juniju — v Sarajevu, glavnem mestu Bosne. Udele?..] se ga je tud.i papeški nuncij nadškof Pellegrinetti in izmed Slovencev nadško! dr. Jeglie in Ijubljanski škof dr. Rožman. Sijajna je bila v nedeljo procesija z Najsvetejšim, ki se je je udeleži.o preko 30.000 ljudi. O priliki tega kongresa so se vršile ne samo pridige po cerkvah, marveč tudi izven cerkva zborovanja, na katerih so govorili duhovniki, pa tudi laiki. Med govori, ki so jih imeli laiki, je bil posebno znamenit oni, ki ga je imel dr. Protulipac, voditelj lepo organizirane hrvatske križarske miadine. Z velikim navdušenjem m med ogromnim odobravanjem je govoril o predmetu »Katoliška doslednost in neustrašenost«. Isto nedeljo se je tudi v Sloveniji vršil okrajni ev__aris..ični shod pri Sv. Trojiei v Slov. goricah. Ker je okr. načelstvo prepovedalo dvema laikoma govoriti na izvencerkvenem zborovanju, je isto odpadlo. Prireditev je imela strogo-verski značaj. Vršila se je ob veliki udeležbi ter dosegla svoj visoki namen. Evharis.ični shod v Ptiiju. Dekanije Ljutomer, Velika Nedelja, Zavrč in Ptuj, skupaj 32 župnij, prirede dne 26. junija 1932 vel.k evharistioni shod v Ptuju. Pontifikalno sveto mašo bo opravil sam prevzvišeni gospod knezoškof Dr. Andrej Karlin. Slavnostni govornik bo tlolni dekan dr. Maks Vraber. Nastopilo bo še nekaj drugih cerkvenih govornikov. Sodelujejo združeni pevski zbori in godbe iz Ptuja, Ljutomera in Svetinj. Zaprošeno je za polovično vožnjo — dovoljenje še ni došlo — in za pomnoženo število železniških voz na progi Gornja Radgona—Ptuj an Središče—Ptuj. Spored bo približno sledeč: Ob 8. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob pol 10. uri slavnostni govor pod milim nebom na Slomškovcm trgu. Nato pontifikalna sveta maša. Popoldne ob 2. uri evharistična pridiga, ki jo prevzame gospod svetnik in znani marijanski pesnik Matija Zemlječ od Sv. Tomaža. Nato velika .eoforicna procesija po mestu. Po procesiji v proštijski cerkvi posvetitev in sklep z zahvalno pesmijo. Shod S6 vrši tudi ob slabom vremenu, a v tem slučaju v proštijski in minoritski cerkvi ter v dvorani Društyenega doma. Ker bodo pri procesiji nasiopale posamezn<j župnije pod svojim napisom, inaj se vsaka po.rudi, da bo njena udeležba čim lepša. Namen shoda je verska poglobitev in moralen dvig ljudslva, zato vsi prisraio vabljeni. Evharistreni sbod pri Sv. Trojici v Slov. goriceh sc je v nedeljo, dne 5. junija nad vse sijajno izvrsil. Vse župnije lenarške dekanije so se nanj pripiavile s štiridnevnico in &o obenern prvikrat slovesno obhajale praznik božjega Srca Jezusovega. Polurno veselo pritrkavanje zvonov in-številni kresovi so v soboto zvečer naznanjali znamenit shod. V nedeljo se je trg Sv. Trojice odel v slavnostno obleko. Raz liiš so visele zastave in petero krasnih slavolokov s pomei.Ijivinii napisi je pozdravljalo prihajajoče častilce presvetega Rešnjega Telesa. V trojiški rOmarski cerkvi je biJo izpostavljeno pi-esveto Rešn;^. Telo k molilvi od rane do konca pozne službe božje in eno uro pred popoldansko slovesnostjo. Po rani službi božji je imela skupno obbajilo med sveto mašotrojiška Solska mladina, možje apostolstva in vsi drugi vemiki pa so po vseh župnijskih cerkvah v največjem številu pristopili k svetemu obhajilu. K pozni službi božji so prišli verniki v procesijah z dušnirai pastirji od Sv. Lenarta, Sv. Ruperta, Sv. Ane, Sv. Benedikta, Negove in od Sv. Antona, popoldne pa so še prispele procesije od Sv. Jurija in od Sv. Benedikla. Tudi.tlarija Snežna in Sv. Bolfenk sta poslala številno odposlanstvo. Pozno pridigo je imel stolni dekan dr. M. Vraber, ki je tudi opravil škofovsko sveto maSo. Krasno je pel moški zb»r 45 pevcev od Sv. Benedikta, Sv. Antona in od Sv. Ruperta v Slov. goricah pod vodstvom g. organista Mohoriča. Cerkev je bila natlačeno polna, navdušenje veliko. Do 12. ure je vedno rosilo, opoldne pa se je pokazalo zlato solnce in imeli smo uarobno lep popoldan. Popoldne ob pol 3. je bila romarska cerkev zopet vsa napoln.jena in je božjo besedo govoril v cerkvi kanonik dr. Fr. Cukala, zunaj cerkve zbiranim verskim organizacijam pa dekanijski upravitelj Gomilšek. Nato se je razvila veličastna procesija presv.Rešnjega Telesa, ki je trajala poldrugo uro.Najsvetejše je nosil stolni dekan dr. Vraber, spremljalo ga je 14 duhovnikov, med njimi tudi pp. kapucina Bonaventura Savec in Mansuet Kor^ii, ki sta vodila slovesno tridnevnico v cerkvi sv. Treh kraljev v benediški župniji Hiše so bile skoi-aj vse lepo okrašene, glasnamolitev in navdušeno petje je donelo proti nebesom v proslavo presvete Evharistije. Tako mnogoštevilne procesije še ljudje niso videli pri Sv. Trojici. Versko navdušenje, ki so ga vnemali navdušeni cerkveni govori o sv. Rešnjem Telesu, pobožne pesmi, krasen dan, mnogoštevilne zastave, je prikipelo do vrhunca, ko se je po litanijah v cerkvi posvetila dekanija lenaji-ška presv. Srcu Jezusovemu. Ob tej priliki smo spoznali, koliko žive vere v Jezusa v presv. Rošnjem Telesu je v našem Ijudstvu, spoznali pa smo tudi tiste neolikance, ki so tudi katoličani, pa niso vedeli, kako treba počastit: Jezusa v hostiji. Bogu hvala in slava za ta nepozabni krasen dan, iskrena hvala pa tudi vsem, ki so ga pripravljali, ljudstvu, ki je prišlo v tolikem številu — bilo je pričujočih nad 4000 Ijudi — in posebno čč. oo. _rančiškai_om; ki so nas tako l»po sprejeli. Slovenske gorica so in ostanejo odločno katoliške — Jezusove! Štiridnevna pobožnost v Marijini baziliki v Rajhenburgn. Lurška pobožnost ob obletniei posvečenja baz.Kke v Rajhenbiirgu se raztegne letos na štiri dni. Trajala bo torej od 30. junija do vštevši 3. julija. Prvi dan bo ena, dragi in tretji dan po tri, v nedeljo, dne 3. julija, pa dve pridigi. V nedeljo ob 10. i.ri bo procesija z Najsve.ejšim in pontifikalna sveta maša, ki jo opravi mi_. g. opat trapistov P. Placid Epalle. Vršila se bo letos ta pobožnost tudi v znamenjii priprave na sv. birmo, ki bo v Rajhenburgu dne 7. julija. Vodstvo pobožnosti prevzamejo tudi letpj. misijonarji-kapuciiii: g. svetnik P. Ladislav iz Ptuja in g. gvardijan P. Rafael iz Krškega. Ker je sklep pobcžnosti letos v nedeljo, uparao, da z uspehom vabimo častilce in častilke Lurške Marije pred njen tron v rajhenburški baziliki. Tabor bojevnikov ^a Brezjali 10. jnlija. Prometno ministrstvo je z odlokom Ns. br. 10.568 od 19. maja 1932 dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem vsakoletaega sestanka na Brezjah in to do postaj Otoče ali Radovljica. Vsakdo kupi žigosano celo enosmerno karto na odhodni postaji, na Brezjah dobi potrdilo od odbora zveze bojevnikov in se vrne domov zastonj. Spravite dobro vozni listek in potrdilo. Tovariši, agitirajte za številno udeležbo dne 10. julija. Karta velja od 9. do 15. julija. — Osrednji odbor Zveze bojevnLkov v Ljubljani. VeržeJ. Marijanišče v Veržsju in župnija v&ržejska bosta dne 19. junija, tretjo nsdeljo v niesecu, slovesno praznovala praznik pi-33v. Srca Jezusovega in obnovila po..vetitev Srcu Kristusa Kralja. Vabimo k tej svečanosti vse sotrudnike Maiijanišea in vse častilce božjega Srca. Pridite se mu poklonit v obilnem številu! Ozdravljenje v Lurdu. Na tisoče in stotisoče ljudi poroma vsako leto v Lurd. Mnogo je med njimi takšn.h, ki iščejo tamkaj ozdravljenja v neozdravljivi — po naravnočloveških pojmih neozdravljivi — bolezni. Dosti ,je tudi takšnih, ki tamkaj najdejo čudežno ozdravitev. Takšno ozdravitcv strokovno ugotovi zdravniški urad, ki }e sestavljen iz samih zdravnikov ter deluje v Lurdu. Predno izjavi ta urad o kakšnem čudežnem ozdravljenju svojo konono strckovno sodbo, čaka vsaj eno leto, ali se ne bi med tem bolezen obnovila. Med slucaji ozdravljenj v zadnjem času navajamo dva: Dne 22. maja je nagloma ozdravela neka bolana gospa iz frangoskc Švice, iz lozanske škofije. Bila je že vec let hroma. Ko so jo položili v vodo, je naenkrat začutila čudovit pretresljaj po celem telesu. Začela je nacnkrat grbati svoje ude, česar že leta ni mogla več storiti. Drugi slučaj zadeva nekega mladega moža, ki je bil težko bolan na tuberkulozi. Imel je zagnojene Dtekline na rokah in nogah, ki so se takoj po kopeli posušile. Vrhovni preils.oinik Salezijancer. V Turinu v Severni Italiji je bil za vrhovnega salezijanskega predstojnika izvoljen Don Pietro Ricaldone. Svojo službo je prevzel kot 4. naslednik ustanovitelja Don Bosca. Novi predstojnik je vreden Boscov naslednik, mož velike pobožnosti, temeljite izobrazbe in neizčrpljive delavnosti. Deloval je ne samo v Italiji, marvce tudi v Španiji in Jnžni Araeriki. Posebno se je proslavil kot ustanovite.j poljedelske solo v Turinu, ki spada med najboljše v Italiji. Poleg svojih rednili poslov jo kot generalni administrator visokega kapitlja posvcčal poscbno skrb salezijanskim misijonom. Leta 1929 je povodom Boscove proglasitve blaženim organiziral svečanosti v Rimu, Turinu in po vseh kcngregacijah, kar je zaMevalo agromno duševnega tn telesnega napora in dela. Slovenski novomašuik v Ameriki. Dne 21. maja je bil posvečen za duhov-iika ter daroval naslednji dan prvo svo}o daritev Bogu g. Pavel Stražišar. Rojen je bil 28. junija 1908 v vasi Stražisee, župnija Sv. Vid na Notranjskem. Ko je bil star osem mesecev, so se njegovi starši zopet preselili v Severno Ameriko. Prvi šolski pouk je dobival v Zedinjenilk državah v župnijski šoli Sv. Jožefa v Windberu v slovaški župniji. Po uspešno dovršenih študijah v srednjih šolah je stopil v frančiskanski red. Novomašniku še živi mati — oče je pred leti umrl — ter trije bratje in štiri sestre, izmed katerih so tri uči.eljice v redu sv. Franeiška. Svojo novo sveto mašo je pel v slovenski cerkvi Sv. Vida v Clevelandu, kjer živi njegova mati. Zanimivo je, da so bili njegov oce, njegova mati in tudi on sam rojen v župni.jah sv. Vida. Zato je novomašnik prvo svojo daritev daroval prpd oltarjem sv. Vida.