IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA
O nekaterih pojavih na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine
Te dni jc v obravnavi občinskih organov, zlasti socialistične zveze Ijubljanskih občin in občine Litija ter Grosuplje, poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za naštele občine. Naša občinska kon-ferenca je poročilo obravnavala včeraj, 10. marca 1986, vendar bomo to razpravo zapisali šelc v prihodnji številki. Danes objavljamo povze-tek tega sicer obširnega poročila.
V letu 1986 je družbeni pravobra-nilec samoupravljanja obravnaval največ zadev s področja družbenoe-konomskih odnosov, največji porast v primerjavi s preteklim letom pa je ugotovljen na področju urejanja zadev v zvezi s samoupravnimi sploš-nimi akti in statusnimi vprašanji v or-ganizacijah združenega dela.
UKINJANJE TOZDOV JE POGOSTO NEPRETEHTANO
Tudi izstatističnih podatkov je ra-zvidno, da v mnogih organizacijah združenega dela pripravljajo ozi-roma so že odločali o statusnih spre-membah. Zlasti pa se krepijo procesi ukinjanja tozdov. Te spremembe pa pripravljajo in opravljajo, ne da bi preučili zakonske možnosti za te spremembe kot tudi vse posledice statusnih posegov v samoupravno organiziranost organizacij združe-nega dela. O nameravanih spre-membah v samoupravni organizira-nosli so družbeni pravobranilci sa-moupravljanja seznanjeni praviloma šele takrat, ko so razprave na zborih delavcev že zaključene oziroma že tečejo roki za izvedbo referendum-skih odločitev. Kljub temu je druž-beni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana v nekaterih primerih z ar-
gumentiranimi predlogi za dopolni-tev gradiv in postopkov dosegel, da so bila gradiva dopolnjena, prestav-Ijen rok za izvedbo referendumskih postopkov in s tem omogočena bolj temeljita in popolna razprava o vpra-šanjih, ki so neposredno in posredno povezana s samoupravno organizira-nostjo združenega dela.
V zvezi z obravnavanimi primeri nameravanih sprememb pa družbeni pravobranilec ugotavlja, da elaborati oziroma gradiva, s katerimi se ute-meljujejo spremembe v organizira-nosti (primerov, ko se organizacijske spremembe opravijo brez gradiv, je vedno manj), ki ne obravnavajo vseh vidikov in posledic nove organizira-nosti, ki vplivajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, dolo-čenihzlativ 13. členuzakonaozdru-ženem delu. Sklicujejo se predvsem na večjo poslovno in upravljalsko učinkovitost, ki naj bi zmanjšala stroške poslovanja, zlasti tiste, ki so povezani z delovanjem delavskih svelov in ostalih samoupravnih orga-novvDOs tozdi terspostopki uskla-jevanja različnih interesov znotraj DO. Ob tem pa praviloma ne analizi-rajo in ne ugotavljajo, ali bi bilo mo-goče enake ali podobne učinke do-seči z doslednejšim izvajanjem ukre-
pov, ki jih veljavna zakonodaja in v marsikaterem primeru tudi obstoječi samoupravni splošni akti OZD že omogočajo.
Pogosto so razmišljanja o statu-snih spremembah v DO tudi posle-dica neuresničevanja funkcije DO in samoupravnih sporazumov o združi-tvi v DO, kot jih opredeljuje .172. člen zakona o združenem delu. V teh delovnih organizacijah so se tozdi osamosvojili in prevzeli funkcije, ki jim ne gredo po zakonu in samou-pravnih splošnih aktih.
Za ukinitev tozdov se pogosto od-ločajo v DO, v katerih nekateri tozdi poslujejo z izgubo in se s tem izog-nejo ugotavljanju vzrokov in odgo-vornosti za izgubo oz. slabo poslova-nje; kakor tudi priprave sanacijskih načrtov, ki jih terja zakon o sanaciji in prenehanju organizacije združe-nega dela. Statusne spremembe ozi-roma ukinjanje TOZD teh proble-mov prav gotovo ne rešujejo, ampak jih na podlagi lažne solidarnosti od-lagajo, kar bo prav gotovo vplivalo na razvoj ostalih delov delovnega procesa, ne nazadnje pa tudi na po-slovni rezultat in možnosti razvoja celotne novonastale OZD in družbe-nopolitične skupnosti.
Družbeni pravobranilec samou-pravljanja Ljubljana meni, da niso utemeljena zagotovila predlagate-ljev sprememb, da z ukinjanjem tozd ne bo okrnjeno odločanje delavcev, ker bodo v bodoče odločali v delovni enoti. Odločanje delavcev v delovni enoti po 471. členu zakona o združe-nem delu oziroma prek delnih zbo-rov, ne more enakovredno nadome-stiti odiočanja delavcev v tozdu. Ob tem je treba opozoriti tudi na zmanj-šanje možnosti usklajevanja in iska-nja optimalnih rešitev prek odloča-nja v delavskih svetih v primerih, ko so interesi delavcev posameznih delov delovnega procesa, zaradi ra-zlik v tehnološki razvitosti in kadrov-ski usposobljenosti, objektivno ra-zlični. V OZD, kjer bo večina delav-cev delala na delovno intenzivnih programih, se lahko zgodi, da bo pri odločanju o naložbah in nadaljnjem razvoj u prišlo do preglasovanja v ko-rist ohranitve obstoječega programa, ker bo večina le v njem videla svojo socialno varnost. To pa bi ogrožalo ne le razvoj velikih (enovitih DO). ampak ludi usmcritvc. začrtanc \ planih razvoja družbenopolitičnih skupnosti.
ZAMUJANJE PRI PRIPRAVl
SREDNJEROČNIH RAZVOJNIH
NAČRTOV
Temeljni nosilci planiranja bi mo-rali, v skladu z odloki o pripravi družbenih planov občin za obdobje 1986—1990, pripraviti in sprejeti vse podpisane srednjeročne planske dokumente do konca leta 1985. Družbeni pravobranilec samouprav-ljanja Ljubljana je bil v začetku leta 1986 seznanjen s kritičnim stanjem na tem področju v vseh občinah, kjer deluje. Na podlagi polletnih podat-kov je ocenil, da zaradi prevelikega števila organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, ki planskih aktov še niso sprejele, njegovo delovanje v skladu z zako-
nom. to je s predlogi za uvedbo zača-snih ukrepov družbenega varstva, ni mogoče.
V organizacijah združenega dela navajajo kot glavne argumente tako pozno sprejemanje planskih doku-mentov zamude zaradi dolgotrajnih usklajevalnih postopkov v večjih si-stemih, nejasnosti strokovne narave, ki izvirajo izspremenjenih predpisov pJaniranja, zamude ob reorganizaci-jah in kadrovske težave v organizaci-jah združenega dela.
Iz podatkov, ki jih je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja Ljub-ljana zbral do začetka decembra 1986, je razvidno, da je od skupaj 1104 obravnavanih nosilcev planira-nja srednjeročne planske dokumente sprejelo 889 ali 80,5 %, 196 organi-zacij združenega dela materialne proizvodnje pa je nameravalo spre-jeti planske akte do konca leta 1986. Le 19 organizacij združenega dela je napovedalo, da bo potrebne aktivno-sti opravilo šele v letu 1987.
Za leto 1986 je tako značilno, da so praktično vse leto intenzivno po-tekale aktivnosti za sprejem planskih dokumentov za srednjeročno ob-dobje 1986—1990. Zamude pri sprejemanju planskih dokumentov, ki so za to obdobje večje kot kda jkoli prej, pa niso značilne le za organiza-cije združenega dela, ampak tudi za družbenopolitične skupnosti in SIS. Pri tem pa je poseben problem uskla-jenosti in realnosti vseh planov. Tako se plani družbenopolitičnih skupno-sti sprejemajo pred planom organi-zacij združenega dela in obratno, zato je vprašljiva usklajenost načrtov družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture z možnostmi gospo-darstva. Realnost planiranih kazal-nikov razvoja pa je v celoti vprašljiva zaradi sedanje visoke in nepredvid-Ijive prihodnje stopnje inflacije, za-radi nenehno spreminjajočih se si-stemskih predpisov, ki bistveno opredeljujejo pogoje gospodarjenja ter nedoslednih in nepredvidljivih ukrepov ekonomske politike.
(nadaljevanje prihodnjič)