.""*•".....................••.......••¦••...................,
: Dijaški dom in Mladika v Ptuju.  •
F. Vajda.
•                                                                                                    >
V zadnji seji kuratorija dno IS. marca t. 1. se je dognalo, da sta oba zavoda močno pasivna. Člani kuratorija so bili izven sebe ; od poklicanih in nepoklicanih so sliši ostra kritika, češ, da se zanikerno gospodari ali celo krade. Kot predsednik kuratorija se Čutim dolžnega, da stvar javno razložim. Očitek zanikornosti odklanjam, sumničenje kraje zavračam. Neizogibno je, da mod toliko slu-žin^adi pride včasih kdo, ki mu je bolj do dobička nego do poštenja; toda takšni se pri najmanjšem sumu takoj odslovijo.
Kuratorij je vedno kontroliral rentabili-teto obeh zavodov, kar se vidi iz zapisnikov.
Novembra 1919 se je pokazal majhen pri-tnanjklaj, ki Se nikogar ni vznemirjal; ker so cone neprestano rastle in z njim primanjkljaj, je kuratorij s 1. 1. 1920 zvišal liranarino od 300 na 450 K mesečno. Cene so šle dalje kvišku in šo gredo v neskončnost. Že februarja se je dvomilo, da je mogoče izhajati s hranarino. Kuratorij je zahteval dosedanjo bilanco, ki jo pokazala velik primanjkljaj. Kuratorij je zelo nerad sklenil zopetno zvišanje hranarine. Obenem se vloži na vlado prošnja za podporo. A ko dobimo kaj podpore, bomo nekaterim potrebnim lahko odpustili zvišanje.
Kdo je kriv te nesreče ? Krive so razmere in sokrivi smo vsi udeleženi, ker smo novi in neizvežbani v teh poslih. V jeseni bi se morala nakupiti živila za celo leto, toda mesto ni imelo denarja in brez denarja nikdo ne proda. Tudi se ni mogla preračuniti potrebna množina, ker so vedno prihajali novi gojenci, — najboljši dokaz, da sta zavoda na dobrem glasu; v začetku je bilo 37 dijakov v dijaškem j domu, zdaj 62.
Za prihodnje šolsko leto se mora mestna ! uprava pravočasno založiti z živili in garanti- ; rati, da med letom ne bo zvišala hranarine. j Za nakup se mora najeti posojilo, če ni drugače. V prejšnjih časih je bilo zelo priprosto, če je   mesto   rabilo   denar, je župan napisal listek,   s   katerim   jo blagajnik šel v mestno hranilnico   in   dvignil, kolikor je rabil. Zdaj pa   mestna   hranilnica ali sama nima ali pa ne sme dati brez posebnega dovojennja.
Sicer pa sta tudi pod Ornigovo upravo oba zavoda bila pasivna, razmeroma še bolj ko danes. N. pr. v zadnjem predvojnem letu 1913 jo imel dijaški dom dohodkov 78.54302 K, izdatkov 88.455-21 K, primaajklaja okroglih 10 000 K ; dekliški dom pa dohodkov 49.778-68 K, izdatkov 54.287-63 K, torej primanjkljaja okroglih 4500 K. V zadnjem letu pred prevratom, t. j. v 1. 1917 dijaški dom dohodkov 116.501-77 K, izdatkov 148.63280 torej primanjkljaja 32.000 (več zaradi požara); dekliški dom dohodkov 114.826-92, izdatkov 121.436-34 K, torej primanjklja okoli 6600 K. V zadnjih lOletih 1909—1918 sta imela oba zavoda 172.000 K. izgubo. In podobno je bilo pri vseh mestnih podjetjih, torej ne drži trditev „Napreja", da je bilo pod Ornigovo upravo vse aktivno. Aktivna je bila edino niestna hranilnica, ki je dala občini včasih več ko 100.000 letne podpore, kar je takrat zaleglo več ko selaj cel miljon. Hranilnica vsled zavožene Ornigove politike danes ne more pomagati mestni občini. Pomagala pa bo zopet, ko se sanira. Zato še ne smemo obupati pri deficitih, ki so kakor vse drugo danes izraženi v ,visokih številih. Vendar pa moramo gledati, da primanjkljaje znižamo, kolikor je v naših močeh. In v tem ozira so kuratorij resno in vestno trudi.