LOtO LXVII PnSinina platna T gotovini. V Ljubljani, v torek', dne i julija 1939 Stev. 149 a Cena Z din Naročnina mesečno 23 Din, za možem-»tTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6, Veličastni mariborski dnevi so minili Zmagovita pot slovenske mladine minister za gozdove in rudnike Pantič, minister brez listnice Snoj, ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski žu|>sii dr. Juvan, okrajna glavarja Šiška in Eiletz, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, rektor univerze prelat dr. Slavič, več senatorjev in narodnih poslancev, člani mariborskega stolnega kapitlja s proštom dr. Vraberjem -na čelu, predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Hohnjec in še mnogo drugih zastopnikov naših ustanov in uradov. Akademija se je začela z državno himno, ki so jo poslušali vsi stoje, nakar je nastopila skupina fanfaristov mariborskega FO. Prvo telovadno točko so izvedli mariborski fantje v okusnih belih telovadnih krojih. 7,a njimi so na konju nastopili najboljši člani naše vzorne vrste, ki so vse navdušili s svojimi odličnimi izvedbami. Zlasti je ugajal Jeseničan Fric Natlačen, prvak v deselero-boju. Za njimi so nastopile članire s svojimi ljubkimi vajami, takoj nato pa zopet člani vzorne vrste s prostimi vajami. Pri tej točki je najbolj ugajal mladi Janež s svojo vajo. Ljubljanska dekleta so nato nastopila s sijajno izvajanimi ritmičnimi vajami. Bila so v krasnih belih oblačilih. O odnosih naše mladine do vere, domovine, države in naroda je sijajno govoril dr. Ciril Žebot, ki je svoj govor končai z vzklikom pokrovitelju letošnjega tabora Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je godba zaigrala državno himno. Po odmoru so nastopile s prostimi vajami mladenke. Naši telovadci so nato burno pozdravljeni nastopili s poljubnimi vajami na bradlji, sledil pa jim je nato vzoren nastop mladcev s prostimi vajami z rdečimi zastavicami. Nato so v tretje nastopili orodni telovadci na drogu. Tokrat je imel največ uspeha znani naš telovadec v mednarodnih vrstah priljubljeni Varšek. Telovadni spored akademije pa so zaključila ljubljanska dekleta s plesom Ziljank v koroških narodnih nošah ob spremljanju harmonike. Akademija se je zaključila s fantovsko himno, ki jo je vsa dvorana pela navdušeno in stoje. Manifestacije naši mladini in njenim voditeljem pa se še dolgo v noč niso polegle okoli gledališča. Maribor v soboto večer Slovesnost na Slomškovem grobu Bilo je v letu 1932, ko so slovenski fantje v štafetnem teku iz skrajnih koncev Slovenije skozi vso našo domovino prinesli na grob velikega apostola Antona Martina Slomška dve spomenici. Tedaj je pri tem štafetnem teku sodelovalo nad 1500 slovenskih fantov, ki so z Jesenic in iz Št. Ilja prinesli ti spomenici. To je bil obenem znak za veliko slovensko mladinsko gibanje, ki danes šteje v svojih vrstah nad 20.000 fantov in deklet. To se je zgodilo v letih najhujših preizkušenj za naše ljudstvo. Na predvečer svojega velikega praznika so slovenski fantje zopet pohiteli na njegov grob. Po mariborskih ulicah se je razvila žareča in vroča reka plamenic in bakel, kakor so žarela v veselju in sreči svoje moči in praznika tisočera mlada lica fantov v kroju in civilu, ki so med gostim špalirjetn občinstva hitela v soboto zvečer tja gori na staro mariborsko pokopališče. Za baklado so se fantje v krojih in v civilu začeli zbirati kmalu po osmi uri zvečer na stadionu. Vsak je dobil plamenico in ob pol devetih je sprevod krenil po Tržaški cesti, ob progi proti Frankopanovi ulici ter zavil nnlo čez dravski most v mesto. 1'lantenice so si zažgali na Kralja Petra trgu. Na čelu sprevoda je bila mogočna lanfara FO Št. Peter v Ljubljani, v sprevodu pa sta korakali še dve godbi, in sicer obe salezijanski godbi iz Veržeja in iz Radne pri Sevnici. Glavni trg je bil poln občinstva in je bilo na trgu zbranih gotovo nad 10.000 gledalcev. Prav tako pa je bil špalir gost v Gosposki in Gregorčičevi ulici, kjer so stali še tisoči, ki niso mogli več na pokopališče ali na prostor pred pokopališčem. Ko je sprevod prišel na pokopališče, so se fantje v krojih postavili v tesen špalir od vhoda do kapelice. Vse plamenice in bakle so se strnile v dolg val plamenečga ognja, ki se je tresel samo toliko, kolikor je trepetal v ginjellih rokah nosilcev. Čudovit je bil ta pogled in pač nepozaben za vse, ki so se mogli udeležiti te slovesnosti. Ta edinstveni špalir se je vil še daleč ven iz pokopališča, da bi tako pozdravil in sprejel naslednika na Slomškovem prestolu — lavantinskega vla-diko škofa drja. Ivana Totnažiča, ki je prav tedaj že prihajal na pokopališče v spremstvu kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja. Kapelica je žarela v svetlobi žarometov In plamenic. Vsa je bila v cvetju in zelenju, na oltarju in po grobu pa so gorele sveče. Pred kapelico sta sprejela vladiko v imenu čuvarjev Slomškovega groba predsednik Slomškove družine msgr. Vrežc in tajnik ravnatelj Ilrastelj. Godba je nato zaigrala tisto našo čudovito večerno nabožno pesem >.le angel Gospodov*, ki jo je vsa množica zapela tako, da je mogočno donelo v tiho poletno noč. Ko so potihnili zadnji odmevi pesmi tam od Gregorčičeve in Strosma-jerjeve ulice, je stopil pred Prevzvišenega zastopnik ZFO Geratič, ki je v nekaj krasnih mislih očrtal, kaj pomeni Slomšek za našo mladino. Prosil je nato škofa, da naj sprejme prepis spomenice, ki so jo fantje v letu 1932 prinesli v Maribor in jo naj dovoli obesiti v Slomškovi kapelici. Ta spomenica naj bo trajen spomin na ta tabor in dokaz, da mladina prav dobro razume in hrani v srcu Slomškov nauk: »Vrii Slovenci, prava vera bodi vam luč in materni jezik ključ do prave in zveličavne omike!< Maribor, 2. julija. ' Maribor je bil v naši pisani zgodovini zmeraj eno najlepših prizorišč, kjer se je uveljavljala moč naše skupnosti, ponos naše narodne zavesti in velika ter globoka vera v našo bodočnost. Ta naša severna prestolnica hrani prelepe spomenike kulturne in duhovne osamosvojitve in v teh današnjih pomembnih in zrelih okoliščinah si je slovenska mladina izbrala Maribor za kraj, kjer je hotela izpričati obseg svoje moči ter jih izmeriti za preizkušnje bodočnosti. Njena fantovska in dekliška organizacija je zbrala na ta dan v tem mestu nad 10.000 svojih članov in članic; prišli so iz vseh krajev Slovenije. Spremili pa so jih prav tako njihovi starši, prijatelji in tovariši. Prišli so s posebnimi vlaki, že dolgo so morali štediti, kajti naši mladi prijatelji in tovariši niso bogati. Vozili so se večinoma kar celo noč in ko so prišli v Maribor, je bila zora veličastnega dne že tako visoko, da ni nikdo niti najmanj pomislil na kak počitek. Prav tako bodri in veseli so bili vsi tisti, ki so prišli z njimi in oba mariborska kolodvora sta vso noč bruhala iz rednih in posebnih vlakov dolge vrste prazničuo razpoloženih udeležencev. Prišli so nešteti od vseh strani, da tako rekoč ob kresnih dnevih, tedaj ko je vsa narava v zenitu, pokažejo obračun svojega enoletnega dela. Tri dni so trajale tekme tam zunaj na stadionu, tekmovali so mladci, fantje in dekleta ter pokazali, kaj so dosegli s svojim trudom v preteklih mesecih. Razvili so pred nami sliko izobraževalnega dela, stopnjo svoje velike kulture, svojega duhovnega čustvovanja z vsem narodom, ko so se na predvečer praznika poklonili pred apostolom naše ljudske omike — Slomškom. S svojim zmagoslavnim pohodom skozi mesto pa so pred najvišjim zastopnikom pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II., pred člani vlade, pred cerkvenimi zastopniki in zastopniki javnih oblastev ter pred navdušenim ljudstvom pokazali, kako velika in trdna je njihova vera v bodočnost naroda, ki ima tako mladino. Odločen, trd je bil njihov korak skozi mesto. Sijajna je bila disciplina njihovih vrst, ki se ni niti za trenutek omajala tudi tedaj, ko je najbolj lilo z neba kakor iz škafa. Niti za hip niso omahovale vrste fantov, deklet, mladenk in mladcev; in navdušeni gledalci so vse to prav razumeli ter še bolj veselo in vzhičeno ploskali in vzklikali taki mladini. Mladina pa je v nespremenjenem zanosu odgovarjala z vzkliki našemu kralju, knezu namestniku Pavlu, naši veliki in močni domovini ,našim voditeljem ter slovenskemu Mariboru. Ta pesem in ta korak med dežjem in viharjem sta tako odločno odmevala po Mariboru, da je za desetletja utrdila v vseh Slavnostna akademija v gledališču vero v našo mladino, vero v narod, ki ima tako mladino, in vero v nezlomljivost obmejne postojanke, ki jo brani taka mladina. Mariborski tabor je bila lepa manifestacija mladine, ki je dokazala, da je njeno delo resno in globoko zasidrano; tabor je dokazal, da ta mladina računa na premoč kulture in duha v medsebojnem sožitju; prav tako pa je ta tabor pokazal, da je mladina na njem zasadila svoj zgodovinski mejnik pri borbi za lepšo bodočnost svojega naroda in njegovo varuost! Bog živil Za njim je spregovoril škof dr. Tomažič, ki je poudaril, da je ena velikih misli tega fantovskega tabora v Mariboru tudi ta, da bi mi vsi molili, da bi nam Bog podelil veliko milost, da bi smeli Slovenri častiti Slomška na oltarju katoliške Cerkve. Molil je nato molitev za beatifi-kacijo Slomška. Molitev je ponavljala vsa množica, nato pa je škof vsem podelil pastirski blagoslov. Ljudstvo je nato ob spremljavi salezijanske godbe še zapelo nabožno pesem, potem pa so se vsi udeleženci začeli počasi umikati s svetega kraja. Le še plamenice so še dolgo gorele v noč ter svetile ljudem, ki so v tihi poletni noči prihajali nenehoma molit na grob našega velikega priprošnjika in zaščitnika. Na Častni tribuni med mimohodom: Od desne na levo: Prvi v kroju minister g. dr. Krek, »b njem ban e. dr. Marko Natlaren. r »redi minister pravosodja g. dr. Ruiic. oh njem minister ta telesno vzgojo g. Cejovič in predsednik ZFO g. dr. Zitko v kroju — V ospredju tribune stoji zastopnik kralja Petra II. poveljnik Maribora eeneral Čeda Stanojlovič; desno od njega stoje ministri gg. Altiparmakovič, Pantič, Snoj ter dni*! Teljaki Začetek fantovskega sprevoda skozi Maribor — Spredaj korakajo v belih dresih telovadci mednarodne tekmovalne vrste — Za njimi se vrste dolge kolone fautovskih krojev ■V soboto zvečer je bilo mariborsko gladelišče tako polno kakor redko kdaj. V gledališču je bila slavnostna akademija ZFO. Počastili so akademijo s svojo navzočnostjo najvišji odličniki z generalom Čedo Stanojlevičem na čelu. Ob njem so bili v ložah poštni minister Altiparmakovič, Člani v sprevodu Stran 2 »SLOVENEC«, dno 4. Julija 1C30. Štev. UO. Nastop članic na Stadionu Tisoči mladine na mariborskih ulicah Zbiranje za sprevod Noč od sobote na nedeljo tokrat v Maribora ni nosila nobenih svojih lastnosti. Komaj so se zaključile slovesnosti pred Slomškovim grobom in v gledališču, že so se začele valiti ogromne množice po razsvetk enih ulicah in trgih. Vsa javna poslopja so bila bajno razsvetljena, najlepše pač stara mestna hiša, ki je bila vsa v vencu žarnic, na stolpu pa je bil pripo>t velik državni gTb v tisočih lučk in svetilk. Vsa poslopja pa so osvetljevali še močni reflektorji, ki so sipali dolge bele slapove luči na najimenitnejše in najlepše dole mariborskih stavb in spotnnnikov. Med vsem tem veličastjem pa so valovale vso noč neštevilne množice taborjanov; nekateri so pravkar šele prihajali s kolodvorov ter kar po ulicah počakali na zoro dneva. Drugi pa so si ogledovali naprave, iskali redka prenočišča, ki so bila še na razpolago ali pa hiteli na kratek počitek k znancem. Pozno v noč je na Glavnem trgu igrala še godba razne narodne pesmi in motive; tisoči navdušenega občinstva pa so bili vrlim godcem za krajšanje noči iskreno hvaležni. Noč je bila soparna in večinoma jasna v vsej mesečini. Toda proti ranemu jutru se je začelo močno oblačiti in malo pred peto uro je prišel s težkega neba že prvi lahen naliv dežja, ki pa je bil zelo kratek. Marsikdo se je že ozrl h\aležno kroti nebu, češ da bi ga bilo toliko ali pa še malo več še kar dobro za vroči dan. ki so ga vsi želeli in pričakovali. Med tem so z vseh strani prihajale nove množice v mesto. Oba kolodvora sta dovažala polne redne in izredne vlake. Vse «e je hitro podajalo v središče mesta in ko so ob 5 ajutraj krenile po meslu prve budnice, že skoraj nikogar več ni bilo treba buditi. Po ulicah so hitele skupine fantov in deklet v krojih, pojavljale so se že številne narodne noše, prihajali so s prenočišč že prvi mladci in sveže mladenke. Vse je hitelo v cerkve, kjer so številne množice pristopale k ^kupne.mu svetemu obhajilu z molitvami za beatifikacijo našega Slomška. Čim višji je postajal 'dan, lem večji je Ml naval po ulicah. Od daleč «o po cestah brzeli fantje in drugi udeleženci na kolesih. Številni avtobusi so v dolgih vrstah dovažali še nove in nove udeležence. Kmalu pred sedmo uro pa so se začeli vsi, ki so se nameravali udeležiti sprevoda, podajati na svoja določena mesta. Zbirališča so bila v ulicah okoli kolodvora in tam je bilo že od rane ure polno dela in urejevanja. Živahne in prepisane =o bile skupine narodnih noš, ki so se zbirale v Cahljevi ulici, člani v krojih so se zbirali v Maistrovi ulici, članice v krojih v Aškerčevi ulici., člani v civilu pa v Tomšičevem drevoredu. Ob vhodu v Kolodvorsko ulico so bile zastavonoše s 4fi prapori. Blizu njih je že zbrano predsedstvo ZFO, 7.a njim pa takoj vzorna vrsta telovadcev v svo;ih lahnih oblekah. Prav zgodaj je prišla na svoje mesto tudi konjenica pod poveljstvom banskega svetnika dr. Kovačiča ter se postavila na čelo sprevoda v Kolodvorsko ulico. Vse okoli kolodvora in po stranskih ulicah tja do parka je bilo silno živahno in prepolno; vse to je strumno in hitro urejalo v sprevod več slo rediteljev. Ko je prispelo poročilo, da je prišel zastopnik najvišjega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II., brigadni general Stanojlovič. na častno tribuno, je bilo dano povelje za odhod sprevoda. Častna tribuna Velika in monumerctalna častna tribuna je bila postavljena na "Trgu Svobode po posebnem načrtu in čudovito okrašena. Strop je bil sinjega brokata, tla in visoko stopnišče pa pokrita z dragocenimi preprogami. Vsa tribuna je bila v zastavah in zelenju, na glavni steni v sredini pa je bil pritrjen ogromen državni grb s širokimi pasovi v državnih in narodnih barvah. Pred tribuno na drugi strani ceste je bila postavljena častna četa slovenskih fantov ter dve dodbi, in sicer vojaška in železničarska godba >I)rava<. Vojaško godl>o je vodil kapetan Jiranek. Obe godbi sta nato izmenoma igrali paradne koračnice med mimohodom. Okoli zastopnika najvišjega pokrovitelja Nj. Vol. kralja Petra II., poveljnika mesta Maribora generala Cede Stanojloviča, so se na tribuni zbrali naslednji odličniki in najvišji predstavniki našega javnega, uradnega in kulturnega življenja: Minister dr Krek v fantovskem kroju z gospo, minister Snoj z gospo, pravosodni minister dr. Ružič, minister za pošte Altiparmakovič. minister za gozde in rudnike Pantič ter minister za telesno Azgojo čejovič, ki je prispel v spremstvu načelnika svojega kabineta Draga Ulaga, ban dr. Natlačen z gospo, zastopnik senata dr. Milo Miškulin z gospo, senatorji dr. Kulovec, Smodej, dr. Schau-bach, Viikotič, Božič, zastopnik narodne skupščine poslanec g. Zivkovič in šef kabineta predsednika sonata dr. Pavelič. Prispel je knezoškof la-vantinski dr. Ivan Toinažič, vsi slovenski poslanci Članice v sprevodu Sprevod se je začel mogočno pomikati po ulicah in trgih, ki so jih od kolodvora pa vse skozi mesto ter čez dravski most tja do stadiona ob obeh straneh zasedle goste množice. Ljudje, ki so prišli od zunaj, so si ugodna in najlepša mesta izbrali že dolgo pred začetkom sprevoda. Največ je bilo ljudi pač na Glavnem trgu in tja čez most, kjer je bilo gotovo zbranih nad 30.000 gledalcev. Vsi so nestrpno čakali začetka sprevoda, ki so ga naznanile fanfare. Proti Trgu Svobode pa se je začela pomikati najprej konjenica, ki jo je na iskrem vrancu vodil banovinski svetnik dr. Ko-vačič. Čudovit je bil pogled na to prelepo in strnjeno vrsto konjenikov pod morjem zastav, ki je dostojanstveno korakala posebno mimo častne tribune. Za konjeniki so nosili 40 praporov in zastav, takoj nato pa godba s častnim oddelkom fantov v ter dva srbslca poslanca, rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Sfcivič, predsednik ljubljanske in mariborske Prosvetne zvez.e univ. prof. dr. Luk man in dr. llohnjec, župani slovenskih mest: ljubljanski dr. Adlešič z gospo, maril>orski dr. Juvan z gospo, celjski dr. Voršič z gospo, ptujski dr. Remec, predsednik i$Jov. županske zveze Novak, predsednik Kmečke z*eze posl. Brodar, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, predsednik apela-cijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia, bivši predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar, poštni ravnatelj dr. Štrukelj, namestnik ravnatelja železnic inž. Hojs. predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Hudnik in višji državni pravilnik dr. Zorjan, okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije Kos, komisar obmejne policije Krajnovič, upravnik mariborske carinarnice Mičič, poveljnik 45. pešpolka polkovnik Mihajlo Bnžovič, poveljnik 32. art. polka polkovnik Peter Kiler ter poveljnik šole za rezervne peh. častnike podpolkovnik Gašič. krojih, takoj za njimi pa je korakalo predsedstvo ZFO. Za predsedstvom pa so se z vseh strani kar sprožili navdušeni vzkliki in nešteti pozdravi naši vzorni telovadni vrsti, ki je že tako priljubljena in znana med našim ljudstvom. Nato pa so se začele vrstiti strnjene in mojstrsko urejene kolone naših fantov. Vsem fantom Ker je kmalu po zaključku sprevoda dež odnehal, so množice' članov in članic in drugih ude-ložencev zopet pritisnile na zborovalni in .tekmovalni prostor. Kmalu zatem se je začela sv. maša. Ob 10.30 je pristopil k oltarju mariborski škof dr. Tomažič, ki je imel. tudi naslednji globoko zasnovani govor: škof g. dr. Tomažič mladini Draga mladina! Pravkar prečitano nedeljsko berilo z evangelijem je lepa vsebina polna pridig. Da, fantje in dekleta: Bodite, kakor vas opominja prvak apostolov sv. Peter, liodite vsi enih misli, sočutni, bratuljubni, milosrčni, ponižni. Ne vračajte hudega za hudo, ne sramotenja za sramotenje, marveč blagoslavljajte, ker ste v to poklicani... Kako jasen in krasen načrt za blagonoeno, koristno in zveličavno delo med ljudstvom. In naša pravičnost naj ne bo farizejska in pristranska, ampak takšna, kakor je po božji volji, polna ljubezni do Boga in do bližnjega. Naša pravičnost mora dati Bogu, kar je božjega: dolžno češčenje, ki mu gre kot najvišjemu Gospodu, 7. molitvijo in lepim krščanskim življenjem. — Naša pravičnost mora dati sveti Cerkvi Kristusovi kot nezmotljivi učiteljici božje Resnice vdanost in brezpogojno poslušnost. Naša pravičnost mora dati in bo dala državi Jugoslaviji, njenemu kralju, pokrovitelju tega tabora, visoki vladarski hiši in njeni zakoniti vladi zvestolio in pokorščino. Če bo potrebovala pomoč in obrambo, bomo mi na svojem mestu. Na pravičnost mora dati lastnemu narodu, kar more narod zahtevati od vseh, ki mu pripadajo: Hočemo biti, kakor dobri in zanesljivi Jugoslovani, tako obenem odločni in neomahljivi Slovenci. Po opominu in naročilu velikega narodnega bu-ditelja in voditelja, svetniškega škofa Antona M. Slomška, hočemo svoj materinski slovenski jezik spoštovati, govoriti in brati. In zemljo, krasno slovensko zemljo, bomo smatrali vselej za 6vojo nedotakljivo lastnino. Naša pravičnost mora dati slehernemu bližnjemu, prijatelju in nasprotniku, tudi drugorodcu in drugovercu, kar je njegova pravica. Karkoli hočemo, da bi drugi storili nam, tudi mi njim storimo, nič pa takega, česar si po pameti sami ne želimo. Da bo naša pravičnost do Boga in do svete Cerkve, do države in lastnega naroda, pa do slehernega bližnjega, blagodejna in koristna — mora biti utemeljena, zasidrana v sveti veri, v Kristusovih načelih resnice, dobrote in ljubezni. Kdor se ne drži Kristusove resnice, hodi v temi. Kdor ne posnema Kristusove, vse obsegajoče dobrote, ne 1k> delal dobro. Kdor ne umeje Kristusove ljubezni, Ik> v resnični ali namišljeni pravičnosti, neizprosen in trd, žaljiv in krivičen. Torej, dragi fantje in krščanska dekleta od blizu in daleč, sklenite danes na tein 6vojem ta-lx>ru in z vami sklenemo vsi: Prvo; da hočemo trdno stati v veri svojih očetov in se zvesto držati svete Cerkve, ki to vero oznanjuje. V tej veri in v tej Cerkvi je naša rešitev. Drugo: Po naukih svete vere In po navodilih svete Cerkve hočemo uravnavati svoje zasebno in javno življenje — pogumno, neustrašeno, požrtvovalno, naj nas zavoljo tega nasprotniki še tako napadajo ali smarotijo. Krščansko življenje nam bo v čast pred Bogom in pred ljudmi. Tretje: Za versko prepričanje in življenje hočemo vsak v svojem delokrogu pridobivati druge. To ho pravo bogoljubno in rodoljubno — katoliško in apostolsko delo. Da bomo mogli te svoje dobre namene ln sklepe izvrševati, prosim Boga, raj jih On po je žarelo z obrazov veselje in ponos, da lahko pokažejo pred odiičniki in j>red vsemj svojo odlično formo in svoj samozavesten nastop. Ko je med tem začelo daževati, se je še boft zasidrala ta zavest moči in odločnosti v njihovih obrazih in vsa ta odločnost ter disciplina ni niti za trenutek odnehala, ko se je dež kar sprostil na to nezlomljivo armado naše moči. Ulice in trgi so odmevali od odločnega koraka te mladine, pesem se je razlivala čez nje kljub čemernemu nebu in iz množice se je trgal plaz pozdravljanja za plazom naših fantov, naši državi, Sloveniji in slovenskemu Mariboru. Ko je bilo nebo najbolj temno in grozeče, pa se je tam od kolodvora čisto med ljudi vtrgal oblak beline, miline in nežnosti. Prišla so dekleta v svojih barvitih nošah; prav tako v kolonah, kakor fantje. Če jim je bil korak nekoliko bolj lahkoten, pa je zato vel z njimi čisto svojski način navdušenja in zanosa. Kaj more storiti žensko srce lepšega, kot da s pesmijo pozdravi vse tisto, kar je lepo, 6veto in samo naše na svetu. Čim bolj je .torej lilo, tem bolj je odmevala pesem deklet, vmes pa se je trgalo navdušeno vzklikanje našemu kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, slovenskemu Mariboru in jugoslovanski vojski! Kolone so se vrstile za kolono, pesem je dohitevala pesem in navdušenje se je prelivalo iz trga do trga, od ulice do ulice. Za dekleti pa je priplula rdeča reka tistih, ki so na vseh taborih najbolj priljubljeni. Bili so to mladci v svojih lepih oblekcah, letos pa so dobili ponosne rdeče zastave z velikim belim križem. To zastave so jiotrebovali za svoje letošnje vaje. Ulice so kar zavalovale v rdečem soju, veter se je igral z njegovimi zastavami, iz mladih prs pa je orila pesem in navdušena beseda tistim, ki so jih tako navdušeno pozdravljali. Pred častno tribuno so se vse zastave sklanjale v pozdrav, takoj nato pa zopet veselo odvihrale naprej v dež in naliv. Niti eden se ni umaknil temu nalivu, vse je vzdržalo odločno in ponosno tja daleč ven na stadion. Mladcem so sledile njihove vrstnice, mladenke. Prav tako, kakor vsi ostali, je bil tudi njihov nastop siguren in neustrašen. Dež navduenja ni gasil ali dušil, ampak ga dvigal kar do viharja. Nato je zopet prišla dolga kolona deklet v krojih, več godb in oddelkov fantov v krojih, še nekaj oddelkov mladcev in še zopet nekaj kolon fantov v krojih. Za zaključnim oddelkom fantov v krojih so prišle narodne noše, ki so bile* zastopane s prav vseh delov našega slovenskega ozemlja. Manjkala ni niti ena narodna noša, vse so nas sfx>minjale in nam pravile o našem narodnem bogastvu, o naši zgodovini in o naši veliki tradiciji. Med narodnimi nošami so bili v svojih ličnih oblekcah tudi najmlajši, ki so 6e v kopicah spravili pod ogromni dežnik, če je bilo treba; pa vendar ni-kdo ni izstopil. Za narodnimi nošami pa so od vseh strani pritisnili člani v civilu. Korakali so v dolgih strnjenih vrstah prepevajoč in vriskajoč tja v poletni dan, ki je sicer obilno posijial z dežjem, toda ni mogel niti malo ovirati vsega poteka. Mariji blagoslavlja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Med sv. mašo je vsa množica, ki se je zbrala na stadionu, pred oltarjem, na tribuni pela ljudske cerkvene pesmi. Mogočen zbor je odmeval daleč naokrog. Po sv. maši, katere so se udeležili poleg kr. zastopnika tudi številni ministri in odličniki, se je začelo kratko zbororanje. Nad 6000 ljudi, zbranih v stadionu, je z viharnim odobravanjem potrdilo vdanostno brzojavko visokemu pokrovitelju tabora kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Sprejeta je bila tudi slavnostna brzojavka zadržanemu slovenskemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Predsednik pripravljalnega odbora g. Rihter je nato v kratkem govoru podčrtal pomen mariborskega tabora za slovenski narod in za državo, s čimer je bil dopoldanski del tabora zaključen. Slavnostno kosilo Mariborski mestni župan g. dr. Alojzij Juvan, ki ima odlične zasluge, da je mladinski tabor tako veličastno potekel, je slavnostnim gostom, ki so dopoldne prisostvovali sprevodu na tribuni, v mestnem gledališču priredil kosilo. Med obedom je g. župan izrekel dragim gostom prisrčno napit-nico in pri tem poudaril tudi glavne oznake slovenske mladine, ki so jo visoki gostje dopoldne pri sprevodu občudovali: To sta vera v Boga in udanost domovini in kralju! Gospodu županu je odzdravil g. minister Pantič, ki je poudaril velik državni pomen mladine, ki je vzgojena na načelih, kakor jih je objasnil g. dr. Juvan in nato izrekel globoko zahvalo in priznanje slovenskemu narodnemu voditelju, ki je narod v tem praven budil, ga organiziral in ga še danes vodi. Potem je spregovoril še g. senator Franc Smodej in posebej nazdravil gostom z juga države in še več drugih govornikov. Dekleta v narodnih nošah zavijajo s Glavnega trsa na most Glavni trg med sprevodom Sprevod tisočev naše mladine Sv. maša in zborovanje na stadionu Višek nastopa v nedeljo popoldne Popoldanski nastop na mariborskem stadionu z vsem svojim sporedom pokazal, kako lepo napreduje naša mladinska organizacija, hkrati pa je tudi dokazala, kako veliko truda in organiza-tornega dela je bilo v zadnjih letih posvečenega vzgoji mladine v odsekih ZFO in krožkih ZDK. vsi nastopi so navduševali gledalce, ki so med mnogimi vajami z živahnim vzklikanjem in aplavzom dajali priznanje najbolj efektnim momentom posameznih vaj. Veliki mariborski stadion je takoj po kosilu, že okrog ene, začel sprejemati prve goste. Najprej Sprejem g. ministra Snoja ob njegovem prihodu y Maribor so se začel! zbirati tekmovalci In tekmovalke, lahkoatleti so.si zadnjič hoteli preskusiti mlade moči, da bo tudi potem pred številnim občinstvom in odličnimi gosti šlo gladko in brez treme. Telovadci vzorne vrste in oni, ki so že dovolj ruti-nirani, so rade volje dajali nasvete in navodila mlajšim močem, svojim naslednikom. Kmalu za tekmovalci pa so se začeli zbirati tudi gledalci. Sprva so prihajale le manjše skupine, večidel samo tisti, ki vedo, kako težko se na podobnih prireditvah malo kasneje dobi dober prostor. Toda kmalu so se te posamezne skupine, ki so prihajale čez dravski most, združile v nepretrgano verigo, ki je vse do tretje ure in čez valila neštevilne množice na stadion. Redite- lji, ki so imeli od sile težko in odgovorno nalogo, so imeli zmeraj več dela. Prva vrsta ob ograji je bila kmalu zasedena oziroma zastana. Vsak si je skušal priboriti vsaj majhno ugodnost, da bi se vsaj malo mogel nasloniti po dolgotrajnem in napornem potovanju. Vsa desna stran, južna brežina stadiona je bila rezervirana za tiste, ki so imeli plačane sedeže. Tem se seveda ni tako mudilo na stadion, saj so vedeli, da jim ob vzorni disciplini in odlični rediteljski službi njihovega prostora no bo zasedel kdo drugi. Stadion se polni Venec okrog igrišča se je zmeraj bolj širil in krepil, posamezne skupine so se zgostile v nepredirno gnečo, kar so zlasti občutili tisti, ki so prišli malo kasneje, in so se morali zadovoljiti s slabšim prostorom in so se morali še za tistega boriti, škoda, da ima stadion premalo izrabljeno svojo ploskev. Koliko več gledalcev bi lahko sprejel, če bi imeli vsaj malo bolj pridvignjene bre-žine posebno v jugovzhodnem in severozahodnem kotu stadiona. Vreme, ki je dopoldne dodobra nagajalo, se je popoldne še kar ustalilo. Skoraj hladen veter je zavel od severa, kar je bilo za prireditev nadvse ugodno. Iz majhne megle na jugu je sicer včasih rahlo zarosilo, a prave korajže dež ni več imel, saj se je lj"de;n že dopoldne preveč zameril. Okusno okrašena prostorna tribuna se je hitro polnila, tudi nizke hrežine so bile že zastane in zasedene, od severozahodne strani iz mesta pa so se še kar naprej valile številne množice, ki jih kar ni hotelo biti konca. Nabralo se je okoli 20.000 ljudi. Zlasti na gosto je bila zasedena vsa severna brežina, na kateri je bila postavljena tudi prostorna tribuna za godbo, ki je spremljala vse proste vaje. Kolikor bliže je bil mali kazalec tretji uri, toliko nestrpnejša je postajala zbrana množica okrog igrišča. Mirno govorjenje se je spreminjalo v pravo vršanje, ves stadion je preplavil vesel, nasmejan in razigran živžav. Medtem so se na tribuni zbrali častni gostje, razen ministrov Altiparmakoviča, Ružiča in Pan-tiča vsi, ki so dopoldne s tribune na Trgu Svobode opazovali veličastni mimohod slovenske katoliške mladine. Pridružil pa se jim je še ljubljanski škof dr. Rožman, ki se dopoldanske slav-nosti zaradi zaposlenosti ni mogel udeležiti. Kakor ostale odličnike, je tudi ljubljanskega škofa množica viharno pozdravljala. Mladina nastopi k telovadbi Lep začetek Natančno ob treh pa je bilo konec čakanja. Skozi glavni vhod so se začeli oh spremljanju godbe pomikati v lepih šesterostopih člani, ki so napolnili vso razsežno igrišče. Ljudje so bili po-tolaženi. Navdušeno so pozdravljali s ploskanjem in vzklikanjem prihajajoče fantovske vrste, ki so se vedno nove in nove vsipale s ceste. Ljudje so vedeli: vsaj malo moramo nagraditi vse te naše mlade fante, vsa ta naša dekleta za ves idealizem, s katerim so prenašali prav do danes vse napore in težo, ki jim jo je nalagala organizacija. Vsaj malo jim moramo pokazati, da razumemo in prav cenimo njihovo nesebično prizadevanje za cilje in namene, ki so tudi vzori nas vseh. Saj tale naša mladina tako malo zahteva za vse svoje žrtve: le majhno priznanje, le topel pozdrav, pa je zadovoljna, pa je poplačana za ves trud in vse napore, za vse doige večere brez spanja, ki jih je prebila po telovadnicah in društvenih sobah, za vsa pritrgovanja in premagovanja, s katerimi je bil združen ta njen današnji nastop, ki ga ni mogel ovreti ne dež ne slabo vreme. Ljudje so to vedeli in niso štedili z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, ki je zdaj pa zdaj prehajajo v pravi vihar. Telovadci pa so se tudi potrudili in dali iz sebe vse, kar je bilo mogoče. Navdušeno priznanje gledalcev, pa jim je bilo določeno znamenje, da so na pravi poti in vsak izmed njih je še tisti trenutek sklenil sam pri sebi: odslej se bom še bolj potrudil, še več bom storil za organizacijo in njene namene, še več tovarišev bom pridobil za svojo idejo, saj vem, da so z menoj istih misli vsi pošteni in dobro misleči Slovenci. Nastop članov S krepkim korakom so člani, bilo jih je 700, korakali po tekališču oh zelenem telovadišču in nato v osmih šesterostopnih kolonah zavili na te-lovadišče in izvedli efekten pozdrav, nakar so ob spremljevanju gasilske godbe pričeli izvajati češke proste vaje, ki so izredno težke sestave. Vkljub temu pa so jih člani izvedli brezhibno. Krasno sta se od zelenega telovadišča odražali bela in črna barva članskih telovadnih krojev, vzorno so izvajali večkratne sestope in razstope. Nekateri gibi so gledalcem tako ugajali, da so izzvali frenetičen aplavz, zlasti pri tretji točki v hrbtni legi na tleh. Prav tako navdušeno je občinstvo sprejelo rajalni pohod, v katerem so člani odkorakali iz telovadišča. Kakor reka so se valile kolone telovadcev, ki so navdušenje gledalcev vedno bolj in bolj stopnjevali. Članskim prostim vajam je sledilo finalno tekmovanje treh štafet 4x100 m, ki je med občinstvom zaradi ostre borbe med tekači povzročila napetost, da so ljudje kar vstajali s svojih sedežev in tekače bodrili k skrajnim naporom. 2ivahne vaje članic Silno lep je bil pogled na belo modre kolone članic, ki so korakale v dekliško lahnem koraku k prostim vajam. Aplavz so dekleta žela že takoj pri vstopu na stadion. Aplavzi so se neprestano ponavljali pri skladnem izvajanju prostih vaj ob zvokih valčkovih melodij. Tudi dekleta so strogo natančno izvedla pestre prehode iz sestopov v razstope, katerih so letošnje češke vaje prepolne, višek dekliških prostih vaj pa so bili rajalni vložki med vajami, tako da je marsikaka prosta vaja bila bolj podobna dekliškemu rajanju, ki seveda ni moglo ostati brez nagrade s strani občinstva v vbliki viharnega ploskanja in vzklikanja. Istočasno, ko so dekleta v slikovitem rajal-nem pohodu korakala s telovadišča, je v areno prikorakala kolona 6 orodnih vrst, med njimi ena mladčevska, ki so nastopile na raznih orodjih. Njihov nastop je pokazal da ima naša organizacija še mnogo naraščaja, iz katerega se bodo brez dvoma razvili še vzorni orodni telovadci, tako da se nam ni treba prav nič bati, da bi nam zmanjkalo dobrih orodnih telovadcev. Splošni orodni telovadbi je sledila razdelitev daril tekmovalcem. Na telovadišče so v močnih kolonah prikorakali člani v krojih, dekleta v krojih in zmagovalci posamezniki in zmagovalne vrste iz tekem za prvenstvo ZFO oziroma ZDK. V areni je bila pripravljena miza, na kateri so bila razložena darila. K mikrofonu je najprej stopil predsednik ZFO dr. St. Zitko in zbranemu članstvu javil, da ga želi nagovoriti minister za telesno vzgojo g. Čejovič. Od fantov in deklet ter od vsega občinstva burno pozdravljen je stopil k mikrofoni] g. minister Cejovič in takole nagovoril našo mladino: Govor ministra čejoviča Dragi fantje in dekleta 1 Doletela me je prijetna dolžnost, prisostvovati danes veliki slovesnosti mladinskega tabora v tem krasnem in lepem slovenskem Mariboru ter vas kot resorni minister najprisrčneje pozdravljam. Kot minister telesne vzgoje naroda, sem srečen, ko gledam napredek naše narodne mla- dine. K vsemu, kar sem danes sam gledal in videl, morein le čestitati vodstvu KO in L)K, kakor tudi vsem vam, ki ste pokazali odlično vzgojo, popolno disciplino ter neverjetno telesno izurjenost. Se I »olj kakor to pa mi najbolj ugaja duh, ki vlada v vaših vrslah. To je duh popolne požrtvovalnosti ter ljubezni za našega kralja Petra II., za vzvišeni kraljevski dom, ustvarjajoči duh ljubezni in delavnosti za Jugoslavijo. Bog daj vsem vam in vaši orcanizaciji mnogo sreče in novih uspehov! Bog živi vas in Bog živi naš dragi in lepi Maribor! Vsa zbrana mladina se je ministru za prisrčen pozdrav zahvalila z burnim vzklikanjem in ploskanjem. Le*0ra c^znoi zora ti: zemlj o •fakor more^perild" c i s fo~o p ra Ff !e"3 ob"ro miTo* iTerpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umozanijoi le malo truda - in perilo je snežno belo,' 'prijetno poduhteva_in ostone _dolgo.jTdnoJ Govor dr. žitka Konjenica na čela mogočnega sprevoda Po končanem ministrovem govoru in ko je vzklikanje malo poleglo, je povzel besedo predsednik ZFO dr. Zitko: Osemnajsto leto teče, kar se je mladina iz vse Slovenije leta 1921 zbrala v Mariboru na svojem velikem taboru po svetovni vojni. Takrat smo z vsem navdušenjem manifestirali za svojo svobodno, narodno državo Jugoslavijo, na katero smo sami in naši predniki s tolikim hrepenenjem čakali. Bili so takrat časi mladostne brezskrb-nosti, navdušenja in veselja. Potem je mladina iz vse Slovenije zopet pohitela v duhu in po svojih zastopnikih v Maribor, ko so naši fantje leta 1932 čez vso Sloveni jo od Jesenic čez Ljubljano in Celja in' Št. 11 ja doli prihiteli v znamenitem štafetnem teku na Slomškov grob, kjer so se ob 70-letnici smrti velikega mladinoljuba in verskega in narodnega buditelja, škofa Antona Martina Slomška, poklonili njegovemu spominu ter ga prosili, naj spremlja svoj rod s svojim blagoslovom in s prošnjo pri Bogu. Bili so to časi, ko smo kljub vsem težavam, polni zaupanja in polni odločnosti, bili neomajni v tem, da ostanemo vedno zvesti Bogu, narodu in državi. Te dni se je na klic obeh mladinskih organizacij ZFO in ZDK zopet zbrala v Mariboru mladina iz vse Slovenije. Ta mladi rod je danes v svoji odločnosti bolj trd in močan, kakor je bil kdajkoli. Naš mejni Maribor, to Slomškovo mesto ob deroči Dravi, druga slovenska prestolnica je postala še bolj tesno povezana z mladino iz vse Slovenije. Še bolj smo se zrasli v eno, nerazdruž-ljivi za vedno. Današnji naš dan je dan veselja, zadoščenja in ponosa za nas, dragi bratje in drage sestre, pa tudi za vas, ki ste ljubeči starši zbrane mladine, in za vas, ki ste iskreni prijatelji mladine, katera se z resnim delom pripravlja na čas, ko bo poklicana, da dž vsebino in obliko našemu narodnemu življenju. Ko smo gledali dopoldne in ko gledamo zdaj te strnjene vrste mladih ljudi, o katerih vemo, da imajo svojemu delu za temelj ljubezen in zvestobo Bogu, ljubezen in zvestobo narodu in državi, ko gledamo to mlado, cvetočo in življenja polno silo, zbrano od vseh strani Slovenije, se z zadoščenjem oziramo nazaj, s ponosom in pogumom pa gledamo v bodočnost. V teh mladih ljudeh, polnih idealizma in požrtvovalnosti, pa tudi odločnosti in vztrajnosti, je veliko jamstvo, da bo naš narod ostal veren in vdan Bogu, da bo ostal sposoben, da varuje in brani svojo kulturo in svojo zemljo. Taka mladina je najboljše jamstvo, da bo naša Jugoslavija mogočna in nepremagljiva ter dobra in ljubeča mati svojih državljanov . Bratje in sestre! Danes, ko smo se iz vseh strani Slovenije zbrali v tolikem številu v mestu škora Ant. Martina Slomška, ob njegovem grobu slovesno izjavljamo in obljubljamo, da bomo od danes dalje še bolj kot do zdaj posvetili vse svoje moči in vse svoje življenje Bogu, svojemu narodu in svoji narodni državi Jugoslaviji. Naši odseki in krožki naj bodo ognjišča prave ljubezni do Boga, do naroda in do domovine. Zdrav duh v zdravem telesu, to je geslo našega dela. Hočemo biti močni in odločni borci za svoje vzore, naše telo bodi zdravo in odporno, naša volja bodi pogumna in odločna. Vzgojiti se moramo k požrtvovalnosti, disciplini in vztrajnosti. Naš narod mora hiti zdrav, močan, odporen, zato moramo biti zdravi, močni in odporni tudi posamezniki. Da to dosežemo, je potrebno tudi pravilno telovadno in š|>ortno delo. K temu delu je treba pritegniti najširše množice naše mladine. To nalogo vršita ZFO in ZDK tako dobro, kakor je ne vrši in ne more vršiti nobena druga organizacija. V kratkem času sta ZFO in ZDK zbrali po vsej Sloveniji vrste naše najboljše mladine. Vsi obljubljamo, da bomo storili vsak, kar je v njegovi moči, da se to delo nadaljuje ter da bosta obe zvezi napredovali od uspeha do uspeha. Bratje in Sestre! Za svoje delo smo deležni najvišjega priznanja. Ze lansko leto je bil pokrovitelj našega mednarodnega tabora v Ljubljani Nj. Vel. kralj Peter II., zastopal pa ga je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle. Letos na tem lepem mariliorskem taboru je v duhu zopet z nami kot najvišji pokrovitelj našega dela in naših uspehov naš ljubljeni, mladi vladar, Nj. Vel. kralj Peter II. Na to priznanje smo zelo ponosni. To priznanje nam je tudi vzpodbuda, da bomo še z večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo delali in se trudili, da se bomo še z večjo silo oklenili svoje domovine, zanjo živeli in če treba, uinjo daii tudi svoje življenje. Bog živi Nj. Vel. kralja Petra II.! Bog živi Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla! Bog živi našo narodno državo Jugoslavijol Sledilo je viharno vzklikanje vse mladine svojemu mlademu kralju, godba na je zaigrala državno himno. Razdelitev daril Načelnik Zveze fantovskih odsekov br. Ivo Kermavner je nato razdelil zmagovalcem in vrstam pri tekmah zaslužena darila, dekletom pa je razdelila načelnica s. Pregljeva. Posebno pozornost je vzbudil Fric Natlačen iz Jesenic, ki si je priboril kar štiri lepe nagrade, same pokale. Pri odhodu iz telovadišča sla mu morala priskočiti na pomoč kar dva mladca, ki sta mu odnesla dragocena darila. Zatem so zopet nastopili v teh dneh v Mariboru tolikokrat aplavdirani vrhunSki telovadci, ki so nastopili na drogu in krogih. Sledilo ie finalno tekmovanje v štafeti 400 X 300 X 200 X 100, ki je vzbudilo prav tako zanimanje kakor prvo. Mladenke Prikupno in živahno pozdravljene so nato prikorakale v areno mladenke v svoje rumeno rdečih oblekcah. Z neverjetno eleganco in skladnostjo so izvedle svoje proste vaje in brezhibno izvajale tudi najtežje pohode v razne sestope in razstope. Dekliškemu drobižu je ves stadion ob njegovem odhodu veselo in živahno vzklikal ter ploskal. Mladci z zastavami Višek vse telovadne prireditve je bil nastop mladcev s prostimi vajami, izvajanih z rdečimi zastavicami na visokih drogovih. Uumo pozdravljene so prikorakale modro bele kolone korajžnih mladcev, nad njimi pa je plapolal gozd rdečih zastav, kar je gledalcem nudilo nepopisen lep prizor. Po spretno izvedenem pohodu so se pri njihovem izvajanju prostih vaj ponavljali prizori, ki jih zaradi njihove lepote ni mogoče popisati. Množice so bile tako navdušene, da so kar po vrsti med izvajanjem vaj pričele aplavdirati in vzklikati, da se je zdelo, da bodo preglasile zvoke godbo in da je marsikaterega bilo strah, da bodo mlade fantke zmedle. Prelivanje bele in modre barve, mlad-čevskih krojev, rdeče njihovih praporiev in zelene telovadišča je tako vplivalo na gledalce, da glasnega priznavanja ni hotelo hiti konca in ki se je še stopnjevalo ob prekrasnem odhodu mladcev s telovadišča, ko so z dvignjenimi prapori de-filirali pred glavno tribuno. Z mladčevskim nastopom je bil končan današnji popoldanski nastop, o katerem moremo smelo trditi, da Maribor enakega še ni videl, in da ga kmalu tudi več ne ho videl. S ponosom pa moremo tudi napisati, da takega nastopa, nobena druga organizacija ne more in ne zna organizirati. Samo naša katoliška mladina zmore kaj takšnega. Ta javni nastop bo Mariborčanom ostai v neizbrisnem spominu, kakor ves Mladinski tabor, ki je v teh dneh do kraja spremenil lice mariborskega mesta. Razhod Po končanem nastopu so sp vsule množice na cesto in v dolgih kolonah hitele nazaj v mesto. Po vseh cestah so hodile vzklikajoče skupine, ki so se pripravljale na odhod. Pred velikim mariborskim postajnim poslopjem je ves čas valovala množica. Na večer so začeli odvažati udeležence tabora silno dolgi posebni vlaki. Med vzklikanjem in navdušenim petjem so se udeleženci poslavljali od tistih, ki so odhajali z vlaki. Še dolgo v noč je bilo na kolodvoru vse polno dela, dokler sredi noči končno zadnji posebni vlak ni zaključil vsega dela. Prav posebno priznanje gre tudi vrlini železničarjem, ki so se nad vse požrtvovalno potrudili in spremljali velikanske in prepolne vlake v najlepšem redu. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. OgL rej. S. br. 30474/35. Nizozemska bo na vsak način nevtralna Sovjeti vdrli v Mandžurijo Japonci priznavajo sovjetski uspeh in poročajo o srditih bojih Tokio. S. julija. AA. Havas: Mongol-sko-sovjetske vojaško oddelke, ki so prodrli na inandžursko ozemlje v okolico Bu-irskega jezera, cenijo po zadnjih poročilih Agencije I)omej na tri divizije. Posamezni oddelki so prodrli 20 k m čez mejo. Japonska vojska nadaljuje a protinapadom, čeprav so jih sovražni oddelki prisilili, da so se umaknili proti reki Kalka. Danes oh f4 so japonske čete začele napadati z boka in so zajele 30 tankov. Tokio, 3. julija, AA. Poveljnik japonske vojske v pokrajini Kvantung poroča: Včeraj so združene mandžureko-japonske čete izvedle napad na mongoleko-sovjetske čete, ki so prekoračile mejo na odseku Buir. Ta nastop združenih mandžureko-japonskih čet je bil prttreben, ker že 4 tedne mongolske čete stalno ogrožajo meje. Po upadu mongolskih motoriziranih edinic na ozemlje Mandžurije v bližini Cangčunghonga, jugovzhodno od jezera Buir, «o japonsko-mandžurske čete izvedle dne 22. junija protinapad. Razen tega so v eevsrnozapadni coni jezera Buir mandžuttke čete zadale težke izgube sovražniku. V tej coni je okoli tisoč Mongolcev, ki jih je podpiralo 30 tankov, prekoračilo dne 20 junija mejo. Mongolci eo bili odbiti šele po težki borbi, ki se je končala dne 21. junija zjutraj. Dne 22. junija je ponovno 30 tankov in 150 mongolskih vojakov prekoračilo mejo v bližini Čeng-Čang-Mijasa, toda bili eo ponovno odbiti. Na raznih točkah meje je prillci do enakih spopadov. Mongolsko-eovjetske edinice eo bile odbite ter so se morale umakniti. Na bajnem polju so pustile 6 tankov ter veliko število mrtvih-Dne 23. junija je okoli tisoč mongolskih vojakov ponovno prodrlo na mandžursko ozemlje v pokrajini Nol oin Balcagal. Toda bili so ponovno odbiti ter eo imeli velike izgube. Po poročilih z bojišča se zbirajo za mejo nove eovjetsko-mongolske ednice. Sovjetska poročila London, 3. julija. AA. Reuter poroča iz Moskve: O dogodkih na mangoleko-mandžur&ki meji je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so sovjetsko-mongolske čete zasedle postojanske na utrjeni obmejni črti 12 milj (20 km) vzhodno od reke Kolhin-GoL Angleška poročila Tokio, 3. julija. AA. Reuter: Na mandžursko-mongolski meji divjajo boji večjega obsega zaradi nekega prejšnjega obmejnega spopada. Razen konjenice, topništva in letalstva eo na obeh straneh nastopili tudi tanki in oktapni avtomobili. Po japonskih poročilih so japonske čete že vrgle nasprotnika nazaj čez reko Kalhin Gol. Poročila pravijo, da so Japotnci 15 milj zahodno od Nomon-han zajeli 20 sovjetskih tankov. Japonska letala — tako pravi dalje to poročilo — baje silovito bombardirajo sovjcteko-mongolske postojanke pri Kol-hin-Golu. mmmmmmmmnmmmmmmmmmmmmmamm Hita*, 3. Juliia. A A. Havas. Z ozirom na vesti, ki so bile objavljene v inozemstvu in po katerih je bilo pri razgovorih med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo govora tudi o Nizozemski, tiskovni urad v Haagu objavlja tole sporočilo: Nizozemska vlada ne ve ničesar o teh poga* janjih in je zanje zvedela samo iz časopisov. Nizozemska vlada je z ozirom na to dolžna še enkrat potrditi, da je njena politika, ostati izvea vseh nesoglasij, ki zdaj v Evropi obstoje. Kjuselvanov na poti v Berlin Sofija, 3. julija, m. Z današnjim večernim vlakom odpotuje v Berlin predsednik vlade Kju-seivanov s soprogo in hčerko ter večjim spremstvom. Kjuseivanov bo v Berlinu sprejet v avdi-enci pri vodji nemškega rajha kanclerju Hitlerju. Po časopisnih vesteh bo Kjuseivanov iz Nemčijo odpotoval na dopust v Italijo. Ob vrnitvi v domovino se bo ustavil v Belgradu, kjer bo imel razgovore z jugoslovanskimi državniki o mednarodnem položaju. Sofija, 3. julija. A A. DNB: Vladni list >Dnes« so bavi danes s skoraijšnjim obiskom predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova v Berlinu. Članek poleg drugega pravi: Prijateljski odnošaji med Nemčijo in Bolgarijo niso bili nikdar moteni. Sodelovanje za časa vojne se je nadaljevalo tudi po vojni, in odnošaji med Nemčijo in Bolgarijo so bili vedno prisrčni, predvsem tesno pa je bilo kulturno sodelovanje. Končno članek pravi tole: Bolgarski narod zelo spoStuje voditelja Nemčije Hitlerja. Bolgarija smatra, da je močna Nemčija eden najsolidnejših temeljev za trajni mir. Obisk predsednika bolgarske vlade dr. Kjoseivanova v Berlinu bo zaradi tega izraz nemško-bolgarskega prijateljstva. Nemško-romunska petrolejska pogodba Bukarešta. 3. julija. TG. Edino do sedaj čisto romunsko pelrolejeko podjetje »Creditul Miniser« je sklenilo pogodbo z neko nemško denarno sku« pino, na podlagi katere bodo Nemci smeli izkoriščati petrolejska najdišča na posestvih romun« skega podjetja v okolici Moreni. V mednarodnih' krogih v Bukarešti je objava te pogodbe povzročila nemalo senzacijo. Zogu na Poljskem Lvov, 3. julija. A A. Pat. Na železniški posta ji v Lvovu je danes mnogo ljudi pričakovalo na prihod bivšega albanskega kralja Žoga iz Bukarešte, ki naj bi potoval preko Krakova, Katovic in Vra-tislave v Pariz. Ekspresnemu vlaku iz Bukarešte pa ni bil priključen salonski voz, s katerim naj bi se bil pripeljal bivši albanski kralj. Ciano 10. julija v Španiji Madrid, 3. julija. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano prispe v Barcelono 10 julija. V Španiji ostane do 23. julija. Kardinal Seredy v Postojni Postojna, 3. julija. AA. Štefani. Kardinal iu primas Madžarske Seredy je daroval danes dopoldne svečano službo božjo v postojnski jami. Na-vzočnih je bilo okoli tisoč madžarskih katoličanov, ki se vračajo z romanja v Rim. Meteor je padel Newyork, 3. julija. A A. DNB. Poročila iz Port-landa pravijo, da je v državi Oregon padel v nedeljo zvečer velik meteor. Preden je padel na zemljo, je v zraku eksplodiral. Udar je bil tako 6ilen, da se je slišal 60 km daleč. Istočasno so ljudje občutili potres. Poškodovane so bile številne hiše. Prvi veliki eksploziji je sledilo več manjših eksplozij, nakar je bilo videti na nebu nekaj svetlih krogel v velikosti lune, ki so med grmenjem letele po nebu. Slovo italijanskih policistov Ljubljana, 3. julija. AA. Danes ob 9.45 eo odpotovali iz Ljubbjane v Italijo zastopniki policijskih uradnikov, ki jih vodi generalni inšpektor italijanskega notranjega ministrstva Conti. Na ljubljanskem kolodvoru je bilo italijanskim gostom prirejeno prisrčno slovo. Navzočni so bili zastopniki jugoslovanskih oblasti in osebje italijanskega konzulata v Ljubljani. Bled, 3. julija. Včeraj dopoldne je bila na Bledu delegacija italijanske policije. Prišla je iz Ljubljane. Predstavniki italijanske policije so bili gostje ljubljanske policije. Delegacijo 60 spremljali višji uradniki ljubljanske policije z upravnikom dr. Hacinoin na čelu. Po prihodu na Bled jVlada ohrani hladno kri in se ne bo dala zapeljati k nepremišljenim dejanjem. Ako pa bi se zgodilo, da bi mesto Gdansk podvzelo kakšne pobude, je tudi poljska vlada popolnoma pripravljena na protiukrepe. Naj ne obstoja noben dvom o tem, da bo poljska vlada smatrala vsako nasilno dejanje v Gdansku, pa naj pride od zunaj ali od znotraj, kot povod za vojno in da nastopi s tem tudi dolžnost poljskih zaveznikov, da pridejo na pomoč. Tako se je v svojem govoru izrazil tudi angleški zunanji minister lord Halilax.< Poljska voljna, če... Na merodajnih mestih pa so izjavili, da ni res, da Poljska ne bi hotela sprejeti pogajanj za spremembo dosedanje ustave mesta Gdanska. Razume pa se, da smatra Poljska gotove točke sedanje ustave kot nespremenljive. Tako Poljska ne more dovoliti, da bi ge spremenila zakonodaja o pobiranju carin, ali da bi se okrnile pravice Poljske glede prevoznega prometa skozi Gdansk in gdansko pristanišče. Nadalje Poljska nikoli ne more dovoliti na priključitev Gdanska k Nemčiji, ker bi s tem spravila v nevarnost svoje pravice do gdanskega pristanišča in varnost svoje pomorjanske pokrajine, ki veže Poljsko z morjem. Pač pa je poljska vlada pripravljena odpovedati se pravici, da še nadalje zunanjepolitično predstavlja Gdansk ter bi končuo tudi pristala na to. da se ukine nadzorni komisariat ZN nad Gdanskom. To so meje, preko katerih Poljska ne more iti. Oaslran teh meja je — evropska vojna. Varšava. 3. julija. AA. (Havas.) Poljska vlada je preko nedelje f>ozorno proučila položaj v Gdansku. Maršal Rydz-Smigly in zunanji minister Beck sta sprejela komisarja Marjana llodackega, ki se vrača v Gdansk s posebnimi pooblastili in novimi navodili. V inozemskih krogih trdijo, da bo poljska nota predana senatu Gdanska v začetku tega tedna. Vsebina note še ni znana. Smatrajo pa, da bo poljska vlada opozorila senat, da ustava svo-l>odnega mesta Gdanska prepoveduje oborožitev mesta. S tem v zvezi bo poljska vlada zahtevala uradno izjavo senata glede ukrepov vojaške narave v zadnjem času. Kdaj obišče Hitler Gdansk London, 3. julija. TG. Nekateri londonski listi so objavili poročilo iz Gdanska, da namerava nemški kancler Hitler dne 15. julija osebno obiskati Gdansk. Hitler naj bj pri tej priložnosti imel velik govor o nemškem značaju gdanskega mesta. Njegov obisk v Gdansku da je šel pripravljat sam poveljnik nemške policije Himinler. Drugi listi pa to novico prinašajo z izrazi Hvomljivosti. Nemška vlada je mnenja, da mora mesto Gdansk samo, torej mestni senat, dati prvo pobudo. Gdanski senat naj najprej sam proglasi priključitev k Nemčiji. Ni verjetno, da bi kancler Hitler želel osebno prisostvovati temu dejanju. Dokler v Nemčiji traja žetev, bo okrog Gdanska mir Po Londonu je na obveščenih mestih razširjeno mnenje, da v mesecu juliju ni treba pričakovati nobenih dramatičnih dogodkov glede Gdanska, ker je sedaj čas žetve in Nemčija sama ne bi želela, da bi nastale kakšne motnje ined žetvijo, ki jo hoče mirno spraviti v skladišča. Pozornost pa je treba posvetiti velikim slovesnostim v Tannenbergu ob priliki 25 letnice tannenberške bitke. Slovesnosti se bo udeležil tudi Hitler, ki bo pri tej priložnosti imel tudi velik govor. Kardinal Hlond blagoslavlja »poljsko morje« VarSava, 3. julija. AA. (Havas.) Včeraj se je končal poljski evharistični kongres v Gdinji z velikimi manifestacijami. Kardinal Hlond je s parnika blagoslovil udeležence kongresa in poljsko morje. Oboroževanje Gdanska traja dalje Varšava, 3. julija, b. Medtem ko je položaj v Gdansku preko pretekle nedelje nespremenjen, je neprestano uvažanje orožja v Gdansk izzvalo veliko diplomatsko delavnost v Varšavi. Angleški odpravnik poslov Norton je imel v soboto daljši razgovor z poljskim zunanjim ministrom Beckom. Beck ga je informiral o protiukrepih, ki jih namerava podvzeti Poljska z ozirom na Gdansk, ako se bo nadaljevalo oboroževanje Gdanska. V dobro informiranih poljskih političnih krogih se govori, da bo poljska vlada poslala gdan-skemu senatu noto, v kateri bo zahtevala: 1. da se takoj izvede razorožitev Gdanska; 2. da se razpusti Heimwehr; 3. da se takoj vrne iz Nemčije uvoženo orožje. Hude izjave v Gdansku Gdansk, 3. julija. AA. (DNB.) Ob koncu pokrajinskega kongresa nacionalno social. stranke v Tigenhofu, ki leži na ozemlju Gdanska, je pokrajinski voditelj Foerster imel govor, ki so ga prisotni sprejeli z velikim odobravanjem. Foerster je med drugim dejal: Države, ki obkoljujejo. so pripravljene boriti se danes proti načelom, ki so jih prej same postavile glede pravic samoodločanja narodov, ter voievati se, da ne bi zmagala pravica nad krivico. Pripravljene so odstopiti Gdansk prej Poljakom, kakor zadovoljiti želji gdanskega prebivalstva, ki zahteva vrnitev k Nemčiji. Mi, prebivalci Gdanska, se hočemo vrniti k Nemčiji in vrnili se bomo. Za nas je več vredna ena beseda Hitlerja, kakor vse fraze in laži ostalega sveta. Nihče v Gdansku nima potrebe izgubiti svojega miru in nobena poljska grožnja nas ne more preplašiti. Ako Hitler prinese Gdansku svobodo, se bo gdansko prebivalstvo združilo z Nemčijo kot en mož. V neomajni lojalnosti do Hitlerja in Nemčije bo prebivalstvo Gdanska pripravljeno na vsako žrtev, ki jo ho od njega zahteval Hitler in to ne samo na materialne žrtve, temveč tudi na žrtve krvi in življenja. Rvanje z Moskvo Spet sestanek pri Molotovu — Chamberlain obljublja pojasnila za sredo London, 3. julija. AA. Reuter. Zunanje ministrstvo je sprejelo obširno poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi Seedsa v zvezi z včerajšnjimi razgovori z Molotovom. ✓ Glede razgovorov s sovjetsko vlado je Chamberlain danes izjavil, da angleška vlada zdaj pričakuje odgovor sovjetske vlade po razgovorih, ki so bili v Moskvi preteklo soboto. »Mislim. da ni pametno dajati še kakšne nadaljnje izjave, dokler so pagajanja v razvoju.« — Na neko drugo vprašanje je izrazil upanje, da bo prihodnjo sredo že mogel dati končno izjavo o sovjetskoruskih pogajanjih. Tedaj bo proučen odgovor sovjetske vlade. Zunanje ministrstvo zdaj proučuje poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi sira Williama Seedsa o napredovanju pogajanj. Poročilo se nanaša na razgovore, do katerih je prišlo v soboto v Moskvi. Pri Molotovu London, 3. julija. A A. Reuter. Angleški veleposlanik v Moskvi sir William Seeds in francoski Angleško-japonska pogajanja Tokio, 3. julija. AA. DNB. Japonsko vajno ministrstvo je izdalo obvestilo o predsloječih angleško-japonskih pogajanjih. Obvestilo pravi, da je ja-ponsko-angleško sodelovanje na Daljnem Vzhodu mogoč« izvesti samo tedaj, ako preneha protijapon-sko zadržanje lokalnih angleških oblasti na Kitajskem. Angleška vlada mora prenehati podpirati Čangkajšeka ter se prilagoditi novemu položaju. Razumeti mora upravičenost japonske akcije v Tien-cinu. Na kraju .e v obvestilu trdi, da japonsko vrhovno poveljstvo popolnoma odobrava vse ukrepe, ki so fih krajevne japonske oblasti izvedle v Tjen-cinu. Kar s« tič« pritožb glede kršitve zakonitih angleških interesov na Kitajskem ter interesov ostalih držav obvestilo naglaša, da je stališče japonske vojske napram ostalim državam prijateljsko, ako za-vzemajo te države isto prijateljsko stališče napram japonski vojski. Bodoče stališče (aponske volske v Tjcnclnu odviti v ostalem od uspeha japon»ko-an-gleških pogajanj. .... Predstavnik japonskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da ie nT določen dan za začetek Dunajska vremenska napoved: Lepo, skoraj brezoblačno poletno vreme, naraščanje toplote, lahni vetrovi na višinah. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno z menjajoč« ee oblačnostjo. Zemunska vremenska napoved: Polagoma se bo zjasnilo, ponekod še dei iu — morda — krajevna »vihte. angleško-japonskih diplomatičnih pogajanj glede tjencinskega vprašanja. Angleški in japonski konzularni uradniki so že prispeli iz Tjencina v Tokio. Toda predstavniki japonskih vojaških oblasti v Tjencinu šc niso prispeli, ter se njihov prihod pričakuj« jutri. Dnevni red predstoječih pogajanj ie ni določen. Šanghaj, 3. julija. AA. Reuter. Izgledi za uspeh angleško-japonskih pogajanj v zvezi e tijen-cinskim vprašanjem so se znatno zmanjšali zaradi spora, ki se je dogodil o priliki preiskave mladega Angleža Andersona, ko je prekoračil mejo koncesije. Ko je Anderson hotel prekoračiti mejo, je pristopil k njemu neki japonski častnik ter zahteval od njega, naj se odkrije, češ, da je nepristojno govoriti z japonskim častnikom pokrit. Nato je častnik naročil Andersonu, naj sname očala ter 6leče spodnje perilo. Japonski častnik je pri tem pripomnil: Vi smatrate, da se vam ni treba ničesar bati zato. ker ste Anglež. Japonski častnik je nato udaril Andersona dvakrat z njegovim potnim listom po licu ter šele nato dovolil, da ee Anderson obleče in prekorači mejo. Peking, 3. julija AA Reuter. V toku minulega tedna so kitajski četniški oddelki imeli precejšen uspeh v pekinški pokrajini. Uničili so po pripovedovanju potnikov dva japonska vlaka, in sicer pnegn 25 milj od Pekinga, drugeca pa v severnem"Honanu v bližini Haifenga. Borb med japonskimi četami In kitajskimi četaiškimi oddelki se je udeležilo 25.000 mož. veleposlanik Naggyar bosta skupno z angleškim odposlancem Williamom Strangom obiskala Molotova danes ob 16., da bi dobila odgovor sovjetske vlade na zadnje angleško-francoske predloge. Molotov odklonil Moskva, 3. Julija, c. Danes popoldne je bil v Kremlju nov sestanek med Molotovim, Strangom in angleškim ter francoskim veleposlanikom. Razgovor med njimi je trajal poldrugo uro. Molotov je diplomatom izročil ruski odgovor na predloge, ki so mu jih izročili v soboto. Kakor izve Reuter, je M o 1 o t o v z op e t odklonil angleške in francoske predloge, vendar pa se bodo pogajanja nadaljevala. London, 3. julija. AA. Reuter poroča iz. Moskve: Razgovori angleških in francoskih zastopnikov s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim so trajali poldrugo uro. Po sestanku so imeli 6ir William Seeds, Naggyar in Slrang konferenco na angleškem veleposlaništvu. Poročajo, da je Molotov sporočil odgovor sovjetske vlade na zadnje angleško-francoske predloge. Vsebine odgovora ne sporočajo. Vsebina morebitne pogodbe Tri ločene listine London, 3. julija. TG. Diplomatični urednik »Daily Expressa< poroča, da je angleška vlada ugodila vsem sovjetskim zahtevam. Po njegovem mnenju je sedaj angleška vlada pripravljena podpisati s Sovjetsko Itusijo in Francijo zvezno pogodbo, ki bi bila dejansko razdeljena v tri ločene pogodbene listine, in sicer: 1. Pogodba o takojšnji medsebojni pomoči, ako bi bila katera od treh zavezniških držav (Anglija, Francija, Rusija) neposredno od kogarkoli napadena. 2. Pogodba e takojšnji medsebojni pomoči, ako bi bila katera od treh zaveznic (Anglija, Francija in Rusija) zapletena v vojno zato, ker je bila napadena kakšna država, ki ji je bila od Anglije, Francije ali Rusije zajamčena nedotakljivost ozemlja. (V poštev prihajajo sedaj Belgija, Nizozemska. Poljska, Romunija, Turčija, Grčija in še druge države, ki bi dobile jamstva za svojo neodvisnost.) \ Pogodba o takojšnji medsebojni pomoči, ako bi bila napadena kakšna nevtralna država in je eden od zaveznikov mnenja. da pomeni napad na to nevtralno dr-žnvo ogrožanje njegove lastne neodvisnosti. (Za tem splošnim besedilom se skrivajo jamstva za vse nevtralne države, kot Švica, * SCHICHTOV 5 raoioH t\\m v »•«' StniC"* v»o, •M«*. ' iUHM Oba evropska tabora dajeta odmevajoče izjave Francija 6 milijard za protiletalsko obrambo Pariz, 3. julija. TG. Na zadnji ministrski seji je francoska vlada poleg drugih zakonskih ukrepov, ki se tičejo predpisov za utrditev javne varnosti, sprejela tudi sklep, da bo izdanih nadaljnjih 4 in pol milijarde frankov (okroglo 6 milijard din) za državno obrambo. Denar bo ujiorabljen v prvi vrsti za organizacijo obrambe proti letalskim napadom kakor tudi za potrebe letalstva samega. Angleški kralj: »Naj ne obstoja noben dvom o tem, da ne bi z vso silo odbili napad proti nam ali proti tistim, ki smo jim dali jamstva« London, 2 julija Predsednik angleške vlade Chamberlain je nocoj po popoldanskem nastopu protiletalske obrambe v Londonu prebral v radiu posebno poslanico kralja Jurija VI. o pripravah za državno obrambo Anglije. V tej poslanici pravi kralj, da je današnja obrambna manifestacija bila najučinkovitejši dokaz pripravljenosti, ki te čase preveva angleški narod. Namen te pripravljenosti je zavarovati domovino pred vsako morebitnostjo, naj bodo žrtve in težave pri tem še take. « Obramba angleškega civilnega prebivalstva je sedaj urejena. Prostovoljci za to obrambo so vsak čas pripravljeni iti na delo. Kralj jim mora za to izreči svoje priznanje. To delo so sprejeli nase, ker se zavedajo, da s tem pomagajo za varnost domovine. Kralj 6e je v spomenici nadalje spomnil re-lervistov in vojaških obveznikov, ki so bili poklicani z domov in od dela k obrambi domovine. Vsa Anglija ve. da te priprave nimajo namena izzivati vojno, marveč ohraniti mir. Anglija trdno upa, da bo mir mogoče ohraniti in da se bodo narodi naučili živeti v prijateljstvu ter soglasju. Toda kljub temu je Anglija odločena, da ne bo opustila ničesar za svojo varnost. Uvedba splošne vojaške dolžnosti je takšen donos za to varnost, da zasluži ministrski predsednik vso hvaležnost vsega angleškega ljudstva za to uvedbo. Kraljeva spomenica se Je končala s besedami: »Živimo v težavnih in nevarnih časih. Mi smo miroljuben narod in ne želimo sporov z nikomer. Ne dopuščamo pa nobenega nesporazuma o tem, aa ne bi bili pripravljeni napeti vse sile, če bo potrebno zavrniti napad proti nam ali proti tistim, katerih neodvisnost smo se odločili braniti.« Današnji »Times« prinaša uvodni članek pod naslovom »Složen narod«. V članku 6e med drugim pravi: Govor zunanjega ministra Halifaxa je zgodovinskega pomena. Od vojne sem se ne spominjamo, da bi govor kakšnega odgovornega angleškega dr- žavnika ves angleški tisk sprejel s tako splošnim in enoglasnim odobravanjem. Ne spomnimo se govora, o katerem bi s tako gotovostjo trdili, da je izraz misli in občutkov, ki 60 vsem nam in vsem strankam skupni. Angleški narod soglasno sprejema stališče svoje vlade ter pristane istočasno na žrtve, ki bi jih to stališče lahko zahtevalo od naroda. Sedanji spor se ne vrti samo okoli Gdanska, temveč gre za neodvisnost Poljske in drugih srednjih in manjših evropskih držav. Vprašanje Gdanska se ni začelo toliko zaradi narodnosti, marveč iz vojaških razlogov. Zdaj vse zainteresirane države jasno izražajo svoje stališče. Jasno tudi vjdijo, da ne bo spora, ako ga nobena stranka ne izzove. Ako bi se to zgodilo, bo angleški narod, kar zdaj vsi vedo, kot en mož vstal proti politiki sile in nadvlade. London. 3. julija, e. Danes popoldne je bil Chamberlain v enourn.i avdienci pri kralju Juriju VI. Ta avdienca je bila zelo opažena in širijo se vesti, da se je zaključila tako, da bosta te dni vstopila v vlado Churchill in Eden. Italija: »Italija, Nemčija in Japonska razpolagajo s 25 milijoni bajonetov« Rim, 3. juli ja. A A. Diplomatični urednik agencije Štefani piše: Z ozirom na govora Daladiera in lorda Halifaxa. ki ju odobravajo za vojno razpoloženi krogi, ostaneta Italija in Nemčija na črti popolnega miru. To stališče je osnovano na njuni moči in njuni pravici. Prvi in osnovni steber miru v Evropi je, da zapadne države nimajo dovolj moči, da bi se mogle zoperstaviti ogromnemu bloku, ki ga predstavljata nemška in italijanska vojska s podporo, ki ga jima nudijo potrebe lahko prijateljski narodi. Računamo, da totalitarne države v primeru spopada lahko zberejo 250 do 300 vsestransko oboroženih divizij ter razpolagajo z rezervami vred s 25 milijoni bajonetov. Sama Italija razpolaga z dobrimi 100 divizijami, od katerih se lahko večje število takoj pošlje na katerikoli kraj, da tam nastopi. Drugi steber miru leži v težavah, ki so nastale na Daljnem vzhodu. Siamska vlada je jasno zanikala vesti o svojem pristopu k angleški politiki ter potrdila svojo nevtralnost z željo, da ostane v prijateljskih odnošajih z vsemi državami z Japonsko vred. V primeru spopada bi bil francoski dominion v Indokini brez obrambe in zdi se, da namerava Francija poslati v to pokrajino okoli 50.000 mož. Japonska je napram temu ravnodušna, ker 50.000 mož za Japonsko, ki razpolaga z milijoni in ki je gospodar kitajskega morja, ničesar ne pomeni. Na drugi strani pa tudi angleška mornarica ne bo mogla nastopiti na Daljnem vzhodu, če noče oslabiti svoje obrambe v Severnem in Sredozemskem morju. Govori državnikov zapadnih velesil v zadnjih dneh imajo edino namen, potolažiti javno mnenje demokratičnih držav, ki je postalo zaradi neuspehov v Moskvi in ponižanj na Kitajskem zelo nemirno. Politika olikoljevanja se je po prvi fazi ustavila. Anglija se trudi pridobiti novih vazalov. Vse to vedno bolj kaže jasno odgovornost, ki jo nosijo te države zaradi svoje nepopustljivosti. Upravni svet in ravnateljstvo Kemične tovarne v Hrastniku d. d. javljata tužno vest, da je gospod FRIC BURGER bivši član upravnega sveta in ravnatelj v pokoju danes nenadno umrl. Zaslužnega pokojnika ohranimo v najboljšem in trajnem •pominul V Hrastniku, dne 3. julija 1939. Z mladinskega tabora v Mariboru: Člani in članire na Stadionu med podeljevanjem nagrad ob govoru g. ministra Cejovifa Belgrad, 3. julija, m. Na igrišču Sparte v Pragi se je pred 35.000 gledalci odigrala tekma za srednjeevropski pokal, ki se je končala z zmago Slavije, vendar zaradi tega, ker je BSK v prvi tekmi v Belgradu zmagal s 8:0r je končni rezul-tat 4:2 zanj. S tem se je BSK kvalificiral za drugo kolo srednjeevropskega coupa ter bo igral z madžarskim klubom Ujpest Uspeh BSK je velik, ker je prvič, da «e je od jugoslovanskih klubov plasiral v drugo kolo. Tekma sama je potekala v začetku z veliko premočjo Slavije, ki si je z vsemi silami hotela pril»orfti končno zmago. V 5. minuti je Bičan dosegel prvi gol, toda v 15. minuti je MišoviS izenačil. V 44. minuti je Slavija zabila drugi gol. Sprva !e romunski sodnik Ksihando dosodil laul nad Mrkošičem-. minuto zatem pa je odločitev spreinerril in • dosodil • gol. Praška publika je protestirala. Drugi polčas se je pričel z navalom Slavije. BSK je s svojo taktično in dobro igro skušal obdržali 'rezultat. K temu je bil posebno prisiljen, ker je ves drugi polčas igral le z desetimi igralci, brez Valjareviča, ki je moral odstopiti zaradi blesure. S svojo taktiko je BSK uspel obdržati rezultat ter se je plasiral za drugo kolo srednjeevropskega roupa, kar predstavlja velik uspeh v jugoslovanskem športu. Tenis Wimbledon, 3. julija. AA. Reuter. Pri teniških tekmah je danes v četrtfinalu Amerikanec Elvvood Cook premagal Angleža Austina v treh setih s 6:8, 0:0, 0:1. Cook je sedmi na ameriški vrstni listi, dočim je Austin prvi na angleški in je veljal pri letošnjih tekmah za favorita. Mexico City, 3. julija. A A. Stanje teniške tekme za Davisov pokal med Avstralijo in Mexico je 3:0 v korist Avstralije. Wimbledon, 3. julija, m. Naslednji igralec, s katerim bo Punčec igral, je Readge. Henkel je premagal Ktikuljeviča s 6:1, 6:3, 6:2. Punčec je premagal Schmidta s 6:0, 6:2, 6:2. Boks Stuttgart, 3. julija, AA Včerajšnja tekma za prvenstvo Evrope v boksu za težko kategorijo je končalo že po prvi minuti z zmago Schmellinga, ki je pobil Neusela. Neusel ie dobd udarec v brado ter 60 ga po nekoliko minutah odnesli z bojišča. Z Bleda . . , Bled. 3. julija. Življenje na Bledu je že v polnem teku. Na Bledu se že nekaj časa mudi predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetko"vi'č v spremstvu šefa kabineta g Boška Nastastjeviči iir njegovega osebnega tajnika g. Boža Anastasijeviča. Na Bled so prišli tudi poštni minister Altiparmat»ovič, ki se ie nastanil v »Park-hotelu«. senator Kamenko Božič in poslanec B a d ž a k. Snoči pa so odpotovali z Bleda minister za gozdove in rudnike minister Pantič Lju-bomir in trgovinski minister Jevrem Tomič. Kulenovič — zastopnik prometnega ministra Belgrad, 3. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kraljev, namestnikov je na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra postavljen za zastopnika prometnega ministra minister brez listnice Džafer Kulenovič. Naslednik pokojnega voditelja bosanskih muslimanov dr. Spaha dr. Džafer Kulenovič se je rodil 1. 1877 v Brčkem. Po poklicu odvetnik, je stopil Kulenovič v politično življenje 1. 1920, ko je bil izbran za poslanca v ustavodajno skupščina Ob priliki glasovanja za vidovdansko ustavo Kulenovič ni soglašal s sklepom jugoslovanskega muslimanskega kluba, ki je glasoval za ustavo, in se potem s politiko ni več veliko bavil. L. 1935. je kandidiral skupaj z dr. Spahoin na listi dr. Mačka za žepački okraj. Ko je med dr. Spahom in dr. fcelkijo Behmenorn prišlo do političnega razdora, je namesto odstopivšega Behmena prevzel ministrstvo brez listnice Džafer Kulenovič. Pri decembrskih volitvah 1938 je dr. Kulenovič kandidiral na dr. Stojadinovičevi listi v dveh okrajih. Kulenovič spada poleg dr. Hrasnice med najuglednejše člane muslimanske stranke, ki je sledila dr. Spahu. Ker je dr. Hrasnica že precej star, so izvolili pokojnemu Spahi za naslednika dr. Ku-lenoviča. Preosnovanja v JRZ Belgrad, 3. julija, m Jugoslovanska radikalna zajednica je včeraj preosnovala svoj banovin-ski odbor za savsko banovino. Namesto dosedanjega predsednika senatorja Dušana Letice, ki je najožji pristaš bivšega presednika viade dr. Stojadinoviča in ki ie tudi podpisal njegovo interpelacijo proti sedanjemu ministrskemu predsedniku Cvetkoviču, je bil izvoljen za novega predsednika bivši prosvetni minister in sedanji predsednik finančnega odbora skupščine Dimitrije M a g a r a š e v i č. Belgrajske novice Belgrad, 3. julija, m. Na posredovanje skupščinskega podpredsednika g. Alojzija M i h e 1 £ i č a je prometno ministrstvo odobrilo za obiralce hmelja tudi letos vozne olajšave kakor prcjšnia leta. Belgrad, 3. julija, m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je dosedanjo občinsko cesto Št. Ilj-Velka proglasil za banovinsko cesto H vrste Belgrad, 3. julija, m. Z odlokom prometnega ministra je prestavljen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani dr. Vilko Fajdiga, profesor na ri-lni gimnaziji v Celju Belgrad, 3. julija, m Člani subotiškega gledal šča so snoči uprizorili Nušičev komad »Knez Igo Tem-beri« in prvo deianie »Žida« Predstavi sta prisostvovala tudi kralj Peter II. in kraljica Marija s spremstvom. Po predstavi so bih igralci povabljeni v dvor na večerjo. Beljfrad, 3 julija, m. Srbijanska opozicijska politična skupina je snoči poslala v Zagreb prvaka demokratske stranke Grola z nalogom, da pri dr. Mačku poskuša izgladiti nesporazum, ki je izbruhnil med bivšo SDK in srbijansko opozicijo zaradi radikalnega stališča, ki ga 'e srbiianska opozicij zavzela napram sporazumu med Cvetkovičem m dr. Mačkom. Drobne novice Rim, 3. julija, b. Velike voiaške vaje italijanske vojske bodo od 3 do 9 avgusta v severni Italiji v pokrajini zapadnega Piemonta v dolini reke Po. Neapelj, 3. julija. AA. Štefani: Parnik »Tunis«, ki opravlja promet med Napolijcm in Ralermom, je trčil v napoljski luki v neko švicarsko jahto. Jahta se je potopila, vendar pa se je posrečilo posadko rešiti Rim, 3. julija. AA. Havas: Danes sta trčili dv« vojaški letali pri Viterdi. Devet oseb je našlo pri tem smrt. New York, 3. julija. AA. Reuter: V Ameriko je prispela norveška delegacija, ki bo kupila v Ameriki gotovo število letal za Norveško. New York, 3 iulija. AA. Število brezposelnih v Zedmjenih državtah znaša 9.881.000, medtem ko )e v istem času minulega leta znašalo 11,362.000. Jeruzalem, 3. julija. AA. Reuter: V toku prve polovice t 1. znaša število smrtnih žrtev neredov 643, itevilo ranjenih pa 700 Arabci «n imeli največ mrtvih. Angleških vojakov in stražnikov je bilo ubitih 45. Rnkarešta, 3. julija, m. Romunski zunanji minister Gafencu je nastopil daljši dopust, ki ga bo preživel v kopališču Namaja ob Črnem moju. H tfenev namestnik: »Granitni zid nemškega naroda nikoli več ne bo razpadel« Mannheim, 3. julija. AA. DNB. Namestnik voditelja nacionalnosocialist. stranke Rudolf He h s je imel v Mannheimu govor, v katerem je dejal, da Nemčija nikoli v zgodovini ni bila bolj močna, kakor je sedaj v znaku gesla »voditelj, narod in država«. Ne samo, da Nemčija ni bila še nikoli tako složna, temveč se tudi še nikoli ni tako zavedala svoje moči, kakor se je zaveda danes, ko neomejeno gospodari nad svojo usodo, ftele sedaj so Nemci postali politični narod v pravem smislu besede, z jasnim pogledom na vsa važna vprašanja, ki se tičejo naroda. Nemški protivniki ničesar bolj ne žele, kakor to. da granitna stena, ki jo predstavlja danes nemški narod, ponovno razpade. Protivniki želijo, da bi nastala kje kakšna razpoka ter poskušajo v ta namen izzvati nezaupanje med nemškim narodom in njegovim vodstvom. Toda nikoli več nemški narod ne ho tega dovolil. V Angliji se bojijo, da hi gotovi narodi postali nemški sužnji. Kakšna sreča hi bila. če bi se take skrbi pojavile v Angliji pred 20 leti, ko je nemški narod postal suženj drugih narodov. Toda to se nikoli več ne bo zgodilo. Nemčija In Italija sta čvrsto združeni v skupni obrambni fronti. Ni nič čudnega, ako so nasprotne sile dovzetne za judovske vplive ter so se zaradi tega spoprijele z najhrabrejšim azijskim narodom, z Japonci. Toda narodi svetovnega političnega t r i k o I a Berlin - Ki m - Tokio so se dobro oborožili in pripravili. Nemčija ne more uvideti razloga, zaradi katerega bi tuje sile bile prisiljene gnati svoje vojaka proti našim utrdbam in zaradi česar bi morale gnati svojo mladino in svoje najboljše sinove v samomor. Naj torej naredijo, kar smatrajo, da je pametno, in ako ne morejo ravnati drugače, naj napravijo to, kar jim ukazujejo niihovi mednarodni oblastniki. Karkoli naj se zgodi, Nemčija gleda z jasnim čelom v bodočnost. (jMpodaMtvo Pospeševanje izvoza v devizne države Za naše gospodarstvo postaja izvoz v neklirinške držav« vedno važnejša potreba ia tako posvečajo me-rodajni lakorji temu vprašanju vso pozornost. Tako sporoča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v zvezi s svojimi prejšnjimi objavami o transferu izseljenskega kapitala v Palestino, da s« ta transfer vkljub nekim netočnim vestem razvila popolnoma neovirano in strogo po pogojih, katere je zavod objavil t. j. transferenti bodo v kronološkem redu prejeli po Zavodu 100 % ugotovljene protivrednosti vplačanih dinarjev v funtih, 6 katerimi bodo svobodno razpolagali. Prvi izvozni posli v transkru stoje pred izvršitvijo ter bodo prva izplačila transfemega kapitala prišla verjetno že v teku tega mes«ca. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine daje vse informacije v zvezi s tr&nsierom in glede vprašanj izvoza za Levanto v zvezi t transierom in zato poživlja vse interesente, da se naj za pojasnila obračajo na Zavod. Dokumentni krediti Narodne banke Od Narodne banke smo prejeli naslednjo objavo, katero doslovno prinašamo: V nizu ukrepov, kater« je v zadnjem času pod-vzela Narodna banka z željo, da v mejah možnosti doprinese svoj delež k izboljšanju razmer na našem denarnem trgu ter v plačilnem prometu z inozemstvom, je upravi odbor Narodne banke na svoji seji dne 1. julija sklenil na predlog izvršnega odbora, da začne Narodna banka odobravati drmačim izvozni&im tvrd-kam posebne kredite na podlagi dokumentov o izvozu blaga v neklirinške države. V smislu omenjenega sklepa bo Narodna banka ta posojila odobravala v obliki e»kontnih posojil z ži- rom 1 banke po Bližani obrestni m«ri 3% na podlagi naslednjih dokumentov pri izvozu blaga v nekli-rinške države: potrdilo o zavarovanju valut«, kopija faktur«, dokumenti o zavarovanju tovornega lista, konoomana itd. Vs« posle pri spr«jemu in verifikaciji teh dokumentov bodo vršil* banke-tiranti, katerim bo Narodna banka pravočasno dostavila potrebna navodila. Koristniki teh posojil Dodo plačali poleg 3% obresti Narodni banki ie provizijo in manipulativna stroške bankam-žirantom. Znesek t« provizij« in manipulativnih stroškov bo Narodna banka (poročila onim denarnim zavodom, katerih žira bo tpr«j«mala na menicah za odobrena posojila. Po zamisli Narodne banke bi imeli biti ta provizija in stroški manjši, da bi bili stroški teh posojil zmanjšani na najmanjšo višino. Vsa potrebna obvestila bodo dobili intaresirani izvozniki in denarni zavodi sredi meseca julija pri podružnicah banke in v centrali. Ta odlok Narodne banke o odobravanju posebnih dokumentarnih kreditov na osnovi dokumentov o izvozu v neklirinške države se more smatrati kot nadaljnja poteza v izgraditvi našega kreditnega aparata po nizu reiittv slične narav« kot n. pr, odobravanje sezijskih kreditov, lombardnih posojil v tekočih davnih in nedavnih odlokov v zvezi s sanacijo razmer na našem denarnem trgu. Tako (poročilo Narodne bank«. Z znižanjem obrestne mer« na ta posojila bo omogočeno znižati tudi cene nekaterih naših proizvodov, ki bodo tako lahko bolj konkurečni na deviznih tržiščih. Ukrep stopi v veljavo že 3. julija. Pričakuje se tudi, da s« bo iudi novoosnovani devizni odbor v večji meri pobrigal za pospeševanje našega izvoza v devizne države. r Samo še danes ob 19. in 21. uri zabavna francoska družabna komedija DANIELLE D A R I C (J X: Gospodična mola mamica I Znižane cenel — KilMO SlOOA, lel. ŽT-JO | Fakturiranje pri izvozu Minister financ je dne 20. junija 1939 izdal odlok št. 37.679-VIII, da morejo izvozniki vršiti frankiranje ob izvozu ter plačati prevozne stroške takole: Izvoz v neklirinške države: A. Frankiranje se more vršiti franko odprem- na postaja v državi ali franko mesto opredelitve v nekliriuški državi, odnosno fob in cif, če gre za izvoz po morju. B. V primeru frankiranja do mesta odredbe v neklirinški državi, odnosno do iztovorne luke (cif) morejo izvozniki kupovati svobodne devize po pooblaščenem zavodu, pri katerem so dobili izvozniško potrdilo samo za plačilo pomorske to-vornine in zavarovanja za blago ob dopolnilni obveznosti za znesek kupljenih deviz, prav tako pa morejo — če plačila prevoza in zavarovanja ne izvrši pri natovarjanju blaga — zadrževati v indzeinstvu potrebne zneske za izplačilo samo pomorskega prevoza in zavarovanja, toda ne tudi prevoza za event, kopne relacije rcven naše države. Ob prilki nakupa svobodnih deviz za plačilo prevoza pri natovarjanju blaga morajo izvozniki izročiti pooblaščenim zavodom dopolnilne obveznosti za kupljene zneske svobodnih deviz, ki se imajo opravičiti ne samo z vnosom svobodnih deviz v isti višiift v našo držnvo, ampak tud z ustre-zajočimi konosinani, iz katerih se mora videti višina plačanega pomorskega provoza in zavarovanja blaga. C. V primeru prodaje tn izvoza blaga cif. v kolikor je bilo plačilo prevoza izvršeno z nakupom svobodnih deviz v državi pri natovarjanju blaga, morajo izvozniki vnesti v državo skupno vrednost izvoženega blaga skupno z vrednostjo vseh prevoznih stroškov tako za pomorsko kakor tudi za event. domačo in tujo kopneno relacijo. Vnesene devize iz plačanih stroškov prevoza in zavarovanja se morejo v celoti prodajati svobodno na domačih borzah po pooblaščenih zavodih, v kolikor bi bil ostanek vnesenih deviz zadosten za opravičilo obveznosti za vrednost izvoženega blaga najmanj po cenah iz uradnega cenika o zavarovanja valute do zneska, do katerega je bilo dobljeno dovoljenje za odpis eventualne razlike. Irvoz v klirinške države. A. Prodaja blaga v klirinške države, t. 1. v države, v katerih se izvoz ne plačuje v svobodnih devizah, se more frankiranje vršiti samo do jugoslovanske meje, odnosno do luke natovarjanja v državi fob. Če gre za izvoz blaga z rečnim bro-darstvom, se more vršiti prodaja tudi cif luka iz-tovarjanja. v kolikor se voznina v državi plača v dinarjih. Zaradi tega mora voznino za Inozemske relacije plačati inozemski kupec, izvzemši primere izvoza na rečnem brodarstvu. B. Dovoljeno je frankiranje cif tudi v primerih izvoza v klirinške države po morski poti, v kolikor voznino plača inozemski kupec blaga. C. Za vsako odstopanje od načina frankiranla ln plačila prevoza pri izvozu, kakor ga določa ta odlok, je potrebno predhodno pismeno odobrenje Narodne banke. S tem se razveljavlja odlok ministra financ z dne 30, junija 1937, št. 5178-VIII. Delegacija jugoslovanskih borz je zasedala kot znano v soboto, dne 1. julija 1939 v Zagrebu. Na sestanku je bilo med drugim sklenjeno, da bo delegacija borz zahtevala od merodajnih faktorjev imenovanje predstavnikov deviznih borz v devizni odbor. Nadalje naj se devizni odbor organizira tako, da bi se osnovali pododbori z izvoznimi in uvoznimi odbori na vseh sedežih naših deviznih borz torej v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani. — Nadalje je delegacija borz sklenila ponovno po-kreniti vprašarya davka na poslovni promet na žitarice. Prijave efektivnih albanskih frankov. Z ozi-rom na prepoved uvoza efektivnih albanskih frankov v Albanijo opozarja Narodna banka, naj vse firme ln osebe prijavijo pooblaščenim zavodom svoje količine efektivnih albanskih frankov najkasneje do 8. julija. Na osnovi izvršenih prijav bodo pooblaščeni zavodi dostavili Narodni banki sumarne preglede najkasneje do 8. julija. Na ocnovi izvršenih prijav bodo poobla#č«ni zavodi dostavili Narodni banki sumarne preglede najkasneje do 10. julija, ki bo poskusila podvzeti potrebne korake na merodajnih me*tih v svrho e*vemtuelne zamenjave. Družba za elektrotehniko in tvornica kablov, Zagreb. Glavnica 6.0, bilančna vsota 25.9 (24.8), brutodonos 4.7 (5.6). čisti dobiček brez prenosa L3 (1.15), skupno 1.66 (1.2) milij. din. Združenje trgovcev v Ljubljani naproša članstvo, da 6e pridruži splošni proslavi slovanskih apostolov ev. Cirila in Metoda ter razsvetli izložbe na predvečer, dne 4. t. m. v času od 20 do 22. Iiprememha imena. Banska uprava drinske banovine je dovolila Retingerju Fedorju izpre-menibo imena v Ratkovič. Dne, 8. julija. Borze Angleški funt 258,— Nemški čeki 14.30 V zasebnem kliringu so ostali nemSki čeki neizpremenjeni na 14,30. Srednji tečaj Prage je na-rastel v Zagrebu na 151, v Belgradu na 150.50. Devizni promet Je znašal v Belgradu 6,614.000, efektni pa 1,958.000 din. , Ljubljana — Uradni London 1 funt ...... Pariz 100 frankov..... Newyork 100 dolarjev , , , , Ženeva 100 frankov . • > . , Milan-Trst 100 lir • ■ > . . Praga 100 kron . . . ■ i . Amsterdam 100 hol. gold. , , Berlin 100 mark •„••■■ Bruselj 100 belg . • ■ . • < tečaji: 206.15- 209.35 116.40— 118.70 4386.12—4446.12 905.-1005.— 231.85— 284.95 150.25— 151.75 2337.50-2375.50 1771.12—1788.S8 748.50— 760.50 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin marka ........ 14.20—14.40 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . ...... 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov 144.83— 147.13 Newyork 100 dolarjev ■ , , , 5459.87—5519.57 Ženeva 100 frankov..... 1236.87—1246.87 Amsterdam 100 hol. gold. , , 2907.46—2945.46 Bruselj 100 belg...... 930.99— 936.99 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron....... 150.80—152.20 Solun 1 drahma , , ■ ■ > ■ 31.15— 3185 Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron ,,,,,,, 149.90—151.70 Solun 1 drahma....... 30.85— 81.35 Turih Belgrad 10, Pariz 11.7475, London 20.7675. Ne\vyork 443.6775, Bruselj 75.40, Milan 23 35. Amsterdam 235.50, Berlin 177.92. Stockholm 100.9225, Oslo 104.325, Kopenliagen 93.70, Sofiia 5.40, Praga 15, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, BukaTeeta 8.25, Helsing-fors 9.1475, Buenoe-Aires 102.875 Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 463 —465 v Zagrebu 464 blago v Belgradu 462.75—463.50 Ljubljana. Državni papirji; 7% Investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62—64, vojna škoda promptna 463—465, begluške obveznice 87 do 88, dalm. agrarji 84.50—85.50, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 92—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% štab. posojilo 100—101. — Delnice: Narodna banka 7400-7500, Trboveljska 173-179. Zagreb. Državni papirji: 7% in v. poa 99 den., agrarji 61—62.50, vojna škoda promptna 464 bi., begi. obv. 87 bi., dalm. agrarji 84 bi., 4% severni agrarji 59—60. 6% šumske obv. 79—80.50 8% Bler. pos. 100—101 (100.50). 7% Bler. po«. 95 bi.. 7% pos. DHB 99—100, 7% štab. po«. 99—100.50. — Delnice: Priv. agr. banka 212 deti.. Trboveljska 172—174. Gutmann 38—50, Sladko, tov. Osijek 80 denar., Oej. livarna 150—180.50, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji; voj. škoda promptna 4ft2.75—4413.50 (465. 462.50), begi obv. 86.50-87 (87), dalm agrarji 83.75-84.25 (84), 4% severni agrarji 58.75—59.25 (59), 6% šums«ke obv. 79.50 do 80.50 (79.50), 8% Bler. pos. (100), 7% Bler. pos 91.50-92.50, 7% pos. DHB 100.50—101.50. — Delnice: Narodna banka 7.350—7.450 (7.400), Privatna agrarna banka (212) 2itni trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Z Mladinskega tabora v Mariboru: Mladci s prapori med slikovito vajo ŠPORT Rezultati tekem ZFO v Mariboru V Mariboru so bili na tekmah ZFO doseženi prav dobri rezultati. Rezultati v mešanem dvanajsteroboju so naslednji: 1. Natlačen Frlc, Jesenice, 869 točk; 2. Frankič Oskar, Jesenice, 351. točk; 8. Karel Janež, 8v. Helena, 347.53 točke. V orodnem deseteroboju so rezultati: 1. Natlačen Frlc, Jesenice, 311.06 točke; 2. Varšek Janez, Ljubljana-Vič, 302.08 točke; 8. Frankič Oskar, Jesenice. 800.71 točke. Pri tekmovanju vrst posameznih odsekov v višjem oddelku je bil prvi Krani z 904 točkami. V višjem oddelku za je bil med posamezniki najboljši Jeločnik Marl|an iz 8t. Vida nad Ljubljano z 1(36.00 t. Deseteroboj mladcev: 1. Burja Tone, št. Vid n. Ljubljano, Zavod, 238.21 točke* 2. Dolinar Tone, Št. Vid n. Lj„ 236.66 točke; 3. Novak Janez, Ljubljana-Sv. Peter, 224.09 t. Srednji oddelek, vrste in posamezniki: Vrsta: 1. Št. Vid n. Ljubi j.. Zavodi, 1001.401 Posamezniki: 1. Klinar Tone, Št. Vid n. Ljubljano, 175.35 t.; 2. Rigler Franc, Jesenice, 175.05 t.; 8. Lipuščak, Ljubljana-Trnovo, 169.50 t. Nižji oddelek, vrste tn posamezniki: Vrsta: 1. Dob pri Domžalah 769,15 t. Posamezniki: 1. Prčko Vinko, Dob pri Domžalah, 138.05 točke: 2. Ounde Milan, Novo mesto, 136.67 t.; 8. Bajec Viktor, Maribor, 133.50 t. Nitji oddelek, mladci, vrsta in posamezniki: Vrsta: 1. Št. Vid nad Ljubljano, Zavodi, 882.62 t. Posamezniki: 1. Bertoncelj Jože, Jesenice, 153.10 t.; 2. Resman Janez, Radovl|lca, 151.85 t.; 3. Potočnik, Št. Vid nad LJublJ., Zavodi, 151 točk. Članice, tekme vrst in posameznic: Vrsta: 1. Maribor 456.25 t. Posameznice: 1. Kocijan Minka. Ljubljana-Trnovo, 80 točk; 2. Seničar Ančka, Maribor, 79 t.; 8. Tome Viktorija, LJublJana-Šlška, 78 točk. Mladenke, tekme vrst in posameznic: Vrsta: 1. Ljubljana-Sv. Peter 465.50 t. Posameznice: 1. Rode Mara, Groblje, 81 točk; 2. Mehle Štefka, Ljubljana-Sv. Peter, 80.25 točke; 3. Krištof, Ljubljana-Sv. Peter, 75.25 L Mešani peteroboj ia Članice: 1. Kocijan Minka. Ljubljana-Trnovo, 72.60 t.i 2. Tome Vikca. Šiška, 70.50 t.; 3. Rasberger Mila, Ljubljana, 62.25 t. Tekme r odbojki, člani: 1. Devica Marija vPolju; 2. Kranj; 3. Sv. Jakob, Ljubljana. Člani odseka Devica Marija v Polju so e! z današnjo zapovrstno zmago priborili v dokončno last pokal bana dravske banovine dr. Natlačena. Mladci: 1. Ljubljana-Sv. Jakob; 2. Maribor IV.; 8. Maribor III. Članicc: 1. Ljubljana-Sv. Peter; 2. Maribor; 8. Llubljana-mesto. Tek na 400 m — Člani: 1. Marjan (LJubljana, Sv. Jakob) 54.6; 2. Košir (Maribor) 60.4; 3. Ku-kovica (Dev. Mar. v Polju) 60.8. Drž. prvenstvo klubov v lahki atletiki 110 metrov, zapreke: 1. Zupančič (Ilirija) 18, 2. Polak (Primorje) 19.5, 3. Skušek (Primorje) 19.8. Tekmovalo je 6 atletov. Skok ob palici: 1. Bratuš (Ilirija) 3.15 m, 2. Kosec (Primorje) 3 m, 3. Milenkovič (Ilirija) 2.85 m. Tekmovalo je šest atletov. Met krogle: 1. Stepišnik (Ilirija) 12.15; 2. Ko-sec (Primorje) 11.60; 3. Martini (Primorje) 11.58. Tekmovalo sedem atletov. Tek na 200 metrov: 1. Račič (Ilirija) 23.5; 2. Urbančič (Primorje) 24.3; 3. Gabršček (Primorje) 24.4; 4. Vilar (Ilirija) 24». Oberšek isti čas. Tekmovalo šest atletov. Tek na 5000 metrov: 1. Kvas (Ilirija) 16.27.8; 2. Pere (Primorje) 16.45.8; 8. Glavnik (Ilirija) 19.29.4. Skok v daljavo: 1. Polak (Primorje) 8.28; 2. Erber (Ilirija) 5.93; 3. Stepišnik (Ilirija) 5.79. Met kopja: 1. Ilovar (Ilirija) 41.81; 2. Polak (Primorje) 41.38; 3. Marek (Primorje) 41.15, Odlični Veka ie tu popolnoma zatajil. Tek na 400 metrov: 1. Gabršček (Prim ) 53 4-2. Urbančič (Prim.) 53.8; 3. Vilar (Ilirija) 54.3. Tek na 800 metrov: 1. Goršck (Primorje) 1.55 (nov jugoslovanski rekordi); 2. Nabernlk (Prim.) 2.03.3; 3. Skušek (Primorje) 2.07.9; Skok v višino: 1. Martini (Primorje) 1.83; 2. Bratovž (Ilirija) 1.80; 3. Zgur (Primorje) 1.75. To je bila disciplina, v kateri so tekmovati cnml atleti, kateri so že zastopali državne barve na 5ek na 800 m — člani: 1. Košir Zmago (Št. Jakob) 2.08; 2. Kukoviea I. 2.21,8; 3. Jančar Jože (Žalna) 2.28. Tek na 1000 m — mladci: 1. Pečnlk (LjublJ., Šiška) 5.52,3; 2. Bratoš 2.59.9; 8. Habjančič 8.01.3. Tek na l&OO m — člani: 1. Košir Z. (Sv. Jakob) 4.23; 2. Potočnik Črto (Šiška) 4.31; 3. J. Klinar (Jesenice) 4.49. Tek na 10.000 m: 1. Tavčar (LJubljana) 87; 2. Erman; 8. Kambe. Skok v daljavo — člani: 1. Klinar J. 8 48 ; 2. Smolej (št. Vid-Stična) 6.10; 8. Filipič Franc (Maribor) 5.82. Skok v daljavo — mladci: 1. Gunde (Novo mesto) 6.85; 2. Lončarič (Maribor) 5.94; 8. Bratoš (Ljubljana) 5.90. Skok v višino — člani: 1. Zgalin (Ljubljana) 170; 2. Filip Franc (Maribor) 160; 8. Skebe (Novo mesto) 160. Skok v višino — mladci: 1. Ounde (Novo m.) 1.65; 2. Klinar A. 1.65; 8. Lebtnger (Ljubljana, Sv. Peter) 1.60; 4. Strupi (Mozirje) 1.80, Troskok — člani: 1. Smolej (6t. Vid p. Stični) 18.52; 2. Pire (Dob pri Domžalah) 11.51; k. Sernec (Maribor) 11.42. Troskok — mladci: 1. Lončarič (Maribor) 12.70: 2. Vorin 11.50; 3. Strupi (Kožarje) 11.41. Skok i palico — Člani: 1. Smerdel Viktor (Maribor) 3.30, 2. Filipič Frano (Maribor) 3.20, 8. Dimnik Maks. Skok s palico — mladci: 1. Klinar Tone (št. Vid n. Ljubljano) 3.2. Grman Štefan (Št. Vid n. Lj.) 2.80. 3. Babič Franc (Maribor) 2.70. Med krogle — člani: 1. Klinar Janez 12.48, 2. Jeglič Franc, LJubljana, Sv. Peter, 11.95, 3. Merala Rajko 11.2. Met krogle — mladci: 1 Merala Rafko (Ljubljana - Sv. Jakob) 13.30, 2 Gunde Milan (Novo mesto) 12.72, 3. Klinar Anton (Št. Vid n. Lj.) 12.60 Met diska — člani: 1. Jeglič Franc 40.54, 2. DoboviSek Marjan (Št. Peter, Ljubljana) 89.06, 3. Klinar Janez 35 83 Met diska — mladci: 1 Merala Rafko 39.60, 2. Lenarčič Rado 8577, 8. Erman Franc 35.39, 4. Mauser Darko 84 59. Mel kopja — člani: L Mauser Darko (Ljubljana - Sv. Peter) 48.0, 2. Darko Franc (Begunje) 40.77, 85. Dolinar Tone (LjublJ. - Št. Vid) 40. Met kopja — mladci: 1, Mauser Darko 53.68, 2. Dolinar Zvonhnir 4718, 8. Lenarčič Rado (Maribor) 44.88. Met kladiva — Ha.nl; 1. Jeglič Franc 84.81, 2. Vidic Jože (Maribor) 25.99, 3. Filipič Frano (Maribor) 25.18. Met kladiva — mladci: 1. Mauser Darko 33.58, Rus Jože (Ljubljana - mesto) 22.80, 3. Pe-trič Janez (Lfubljana - mesto). Tek na 100 m — Člani: 1. Klinar Janez 11.6, Marjan 11.7, Drenik Frane 12. Tek na 100 m — mladci: 1. Rado Lončarič (Maribor) 12.2; 2. Anton Burja (Št. Vid) 12.3; 8. Jože Resman (Št. Vid) 12.6. Tek na 200 m — mladci: 1. Dolinar Tone (St. Vid nad Ljubljano) 26.2; 2. Verle 27.6; 8. Gorše 27.5. Tek na 110 m t ovirami — Člani: 1. Lenarčič (Maribor) 18.01; 2. Klinar 18.24; 8. Falatov (M.). Tek čez ovire na 60 m — mladci: 1. Lončarič (Maribor) 9; 2. Klinar A. 9.2; 3. Gunde Milan (Novo mesto) 9.2. mednarodnih" srečanjih. Zmagal je odlični Martini pred Bratovžem, ki se je pri skoku 1.80 m nesrečno udaril z nogo in ni mogel skakati naprej v takem slogu, kot smo ga sicer vajeni videti. Met diska: 1. Stepišnik (Ilirija) 36.50; 2. Kosec (Primorje) 36.16; 3. Zupančič (Ilirija) 34.39. Tek na 1500 metrov: 1. Glonar (Ilirija) 4.21.1; 2. Kien (Primorje) 4.80.9; 8. Srakar (Primorje) 4.34.4; 4. Gojkovič (Ilirija) 4.47.4. Glonar je postavil svoj najboljši rezultat in ponovno dokazal, da lahko v bodoče še veliko upamo in pričakujemo od njega. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje 47.2; 2. TU» rija 47.3. Ilirija je od štarta vodila do druge prodaje, ko ie odlični Račič preveč ušel Zupančiču in « tem izgubil predragocene sekunde pri predaji palice. Ostali nedeljski rezultati LfnbllanasMars 2:1. V Milanu: Italija:Madžarska 99:84. V Kopenhagenu: Nemčija:Danska 101:79. V Munchenu: Nemčija:Francija 106:75. V Eggu: Nemčija:Luksemburg 95:41. V Celju: Maribor:01imp 3:2. V Zagrebu: Hrvaška:Dalmaci)a 7:1. Bata.-Krajftnik 3:0. Vojvodina: Skopski SK 2:2. Fcrencvaroš&parta 2:0. Schm«Hng j« a knnueknnlM. - ?rT} »..jI m. magal Hcuicrj«. ' Stev. 140. >SLOVENECovedi, poročila — 22.15 Švicarski ljudski napevi (Malenžkov trio). Drugi programi Torek, 4. julija: Belgr&d-Zagreb: 20 Narodne pesmi — 20.30 Harfa — 20.50 Plošče — 21.30 Vok. koncert — Praga: 20.10: Dvorakova V. simfonija — Bratislava: 19.30 Orgle — 20 Igra O sv. Cirilu in Metodu — 21 Zabavni koncert — Sofija: 20 Komorna glasba — 21 Ruske romance — Varšava: 19.30 Pisan koncert — 21.15 Sodobna simf. glasba — Budimpešta: 19.55 Pihala — 21.10 Ciganski orkester — 22 Ork. koncert — 23 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Harfa — 21 Opera »Francesca da Rimini« — Rim-Bari: 21 Pesmi in plesi — 22 Kvartet — Dunaj-Stuttgart: 20.15 Mozartova opera »Idomeneo« — Berlin: 20.15 Plesna glasba — Hamburg: 20.15 Mozartova »Jupitrova simfonija« — Kiiln: 20.10 Filmske novosti —20.30 Plesni večer — Strasbourg: 20.30 Vojaška godba. Prireditve in zabave Ženski APZ — Koncert Ženskega akademskega pevskega zbora v Ljubljani bo v petek, 7. t m, ob pol 21 v veliki tilharmonični dvorani. Koncert, ki ga bo vodil France Marolt, obsega 13 umetnih in narodnih pesmi. Uspeh, ki ga je bilo opaziti pri zadnjih vajah, kaže, kako ogromno delo in najx>r je moral mladi zbor prestati, da je v tako kratkem Času svojega obstoja mogel doseči dostojno višino, ki preseneča. Dirigent France Marolt je koncert pripravil z le njemu lastno zmožnostjo oblikovanja glasbenih umetnin. — Vstopnice, ki so v pred prodaji na univerzi, si preskrbite takoj I Opozarjamo na to zlasti okoličane in potježeiane. Sestanki Vrtnarski odsek sadjarske podružnice na Viču ima drevi ob 8 v salonu restavracije Katrica v Rožni dolini svoj redni mesečni sestanek. Vabljeni vsi člani in ljubitelji vrtov. Skalaši! Vabimo vas, da se udeležite žalne seje za našim Dušanom, ki jo bomo imeli v klubo-vih prostorih (Grafika) v četrtek, dne 6. t. m., ob 20.30. — Odbor. Sestanki Članski sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ Ljubljana bo danes, dne 4. julija, ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Poročata narodna poslanca tov. Ma-sič in dr. G olja. Člani in prijatelji Kluba vljudno vabljeni. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Papiga je ušla. Najditelja prosim, da sporoči — Anžič, Križevniška 2. Izgubila se je v nedeljo zvečer bela volnena jopica z vezenimi rožicami, pletena, na poti od Sv. Jakoba do »Bankota«, Šmartinska cesta. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v gostilni »Pri Nacetu« na Šmartinski cesti. Svilen damski dežnik je bil najden v nedeljo na vogalu semenišča in se dobi pri Zerovnik, Krekov trg 4. Lepo nagrado dobi najditelj zlate zapestnic«, ki se je izgubila v nedeljo od Brda do Šiške. Naslov v upravi »Slovenca«. Strahotne nevihte v Bolgariji Romuniji in Grčiji Sofija, 30. junija. Po vsej Bolgariji In Grčiji so se po raznih krajih utrgali oblaki, da je lila voda in so nastale povodnji, kakor jih ljudje še ne pomnijo. Samo v bolgarskem mestecu Sevljevo je rečica Rosica potegnila v valove 200 hiš. Doslej so našli 100 mrtvecev, drugih prebivalcev, ki jih je voda odnesla s seboj, še niso mogli najti. Škode je več milijonov. Kakor poročajo očividci, je Rosica, ki je sicer le večji hudournik, planil na mesto kakor močan slap. Več ko tretjina mesta je porušenega. Prebivalce je voda presenetila v spanju. Čez 2 uri nato. se je čez mesto razlil drugi plaz vode. tako da so se trgi in ulice spremenili v jezero. Pogled na podrtino je obupen. Ves promet je seveda ustavljen, saj so porušene železniške proge in telefonske zveze. — Ista poročila o silnih nevihtah so prispela Iz Romunije, kjer je bilo še nedavno do 50 stopinj vročine. Iz Aten poročajo, da je trajala v grški Tesaliji deset ur nevihta, tako da je bila železniška proga iz Aten v Saloniki na več krajih pod vodo. Tri vasi so plazovi povsem uničili, osem ljudi je utonilo, mimo tega so uničeni vsi poljski pridelki in več glav domače živine. Vaino vprašanje. »Nagla mi povej, ali znai dobro teči?« I Film, ki navduši občinstvo, da ploska Madelaine Caroll Vladimir Sokolov BLOKADA Predstavi ob 10. in 21. uri. Blagajna je odprta ob 18. uri KINO UNION, telef. 23-21 I I11UB1I4NA Požar na Barju Posestniku Remžgarju je zgorela vsa živina V noči od nedelje na ponedeljek, 3. t. m. je pričelo goreti posestniku Remžgarju Jako.bu, Črna vas 43, Ljubljana, gospodarsko poslopje s hlevom. Ker se je ogenj radi vetra, kateri je močno pihal, naglo razširil na vse poslopje, ni bilo mogoče rešiti živine, katera je bila v hlevu. Na pomoč so prihiteli poklicni gasilci in barjanski prostovoljni. Poslopja gasilci niso mogli rešiti, ker niso dabili vode, pač pa se jim je posrečilo, da so obvarovali stanovanjsko hišo in bližnji kozolec. Naj tu zelo pohvalimo požrtvovalno poklicno gasilstvo, katero je s svojo požrtvovalnostjo rešilo gospodarju dom. Med prvimi reševalci je bil sam gospodar, kateri je s predrznostjo hotel rešili živino, katera je bila v hlevu. Toda pomoč je bila prepozna. Strop se je prav tedaj zrušil na vsa živino ter jo pokopal pod seboj. Gospodar je ob tej priliki padel v nezavest ter so ga bližnji ognjeni zublji zelo opekli po životu ter po nagah, tako, da se je moral danes zateči k zdravniku po pomoč. Gospodar trpi poleg poslopja, katero je zavarovano, še nad 30.000 din škode pri živini, katero so zjutraj vso ožgano odkopali izpod pogorišča. Včeraj je imel še gospodar v svojo pomoč pri vzdrževanju družine 6 molznih krav, eno dveletno telico, dva telička ter dva konja. Ne da se opisati, kakšna je izguba za gospodarja, kateremu se pripeti takšna nesreča, kakršna je doletela g. Remžgarja. Barjani vsi zelo sočustvujejo ob njegovi nesreči, ker vsakemu je zelo dobro znano, da je nesrečnik popolnoma uničen. Želeli bi vsi, da se nesrečniku pomaga. Dolžnost banske uprave in mestne občine je, da se pogorelcu nakaže izdatna podpora, katera mu bo zagotovila obstanek. Sicer mu pa sledi popolni razpad njegovega posestva, katero je tako lepo in vestno obdeloval ter je bilo vzor drugim Barjanom. Kako je nastal požar, se ne da ugotoviti. Prav gotovo pa je ista zločinska roka, katera je pred tremi meseci upepelila kozolec mestnemu svetniku gospodu Jarcu Francu. Danes premijera! Ob 16. in 21. uri KINO MATICO, tei. 21-M Velik elasheni užitek za vsakega bo slavna koloraturna pevka METROPOLITAN opere mlada pariianka LILY PONS v filmu PRRIŠKO DEKLE Glasba: ROtSINI-iTRAUit-SCHItfARZ — Najlepše arije iz opere »Seviljski brivecc — Slraussov valček: »Na plavem Dunavutetc. Ogled filma vsakomur priporočamo Znižane vstopnice I Nesreča na Dolenjski progi Ljubljana, 1. julija. V petek, 30. junija, je dolenjski vlak ob tri-četrt na dve na črni cesti pod Rudnikom trčil in razbil dva voza posestniku Goli Antonu iz Rudnika št. 8. Omenjeni posestnik je šel s tremi praznimi vozmi po seno. Ko je zavil z državne ceste na Črno cesto, ni slišal zaradi ropotanja vozov prihajajočega osebnega vlaka. Vlak hi bil najbrže zadel konja in voznika, a je neka žena z upitjem posestnika opozorila, da prihaja vlak in da naj hitro požene konje. Tako je pri vsej nesreči bila sreča, da je voznik s konji in prvim vozom odšel čez progo in je vlak zadel v zadnji voz in deloma v srednji voz. Zadnji voz se je razletel v več kosov. Udarec, je bil tako silen, da je zraven stoječi železni drog (pozor na viak) zvilo in k tlom pripognilo. To je v štirinajstih dneh že druga nesreča ob prelazih čez dolenjsko progo. Dne 22. junija je vlak zadel ob zapravljiv-ček in ga razbil. ★ 1 Proslava sv. Cirila in Metoda v Bežigradu. — V torek zvečer ob polosmih kresovanje na prostoru, kjer bo stal Bežigrajski društveni dom. Glavni govornik g. Ludvik Puš. Godba, petje, umetni ogenj. — V sredo: celodnevno češčenje. Ob 9 nova maša g. St. Novaka, ob 11 tiha maša z nagovorom. Zvečer ob pol 9 procesija z baklami po Bežigradu. Ves Bežigrad slavnostno razsvetljen. Po procesiji pred cerkvijo pridiga. Po pridigi počeščenje naših slovanskih apostolov. Vse ljudstvo gre skozi cerkev pred oltar, kjer liomo prosili sv. Cirila in Metoda božjega varstva in zaščite slovenskega naroda in naše države. 1 Maturantje — iz škof. zavodov letnik 1918-19 — 20 letnico mature obhajamo danes zvečer ob sedmih v zavodih. 1 Kresovanje v čast sv. Cirila in Metoda na Kodeljevem bo drevi s pričetkom ob 20. V slučaju slabega vremena se preloži vsa proslava na soboto 8. t. m. z istim pričetkom in sporedom. Vabimo vsa sosednja društva, da se te proslave pol-noštevilno udeleže. 1 Letne duhovne vaje za učiteljice pri uršu-linkah v Ljubljani bodo letos sredi avgusta. Kakor je sedaj določeno, se prično 10. avgusta zvečer in se končajo 14. avgusta zjutraj. Če se bo kaj spremenilo, bo pravočasno sporočeno. 1 Duhovne vaje KA za učiteljice s tečajem ZKU bodo nepreklicno od 9.—15. julija v uršulin-skem samostanu. Na zamenjavajte duhovnih vaj KA z duhovnimi vajami, ki jih prireja vodstvo uršulinskega samostana I 1 Za mestne reveže je daroval župan g. dr. Juro Adlešič 400 din v počaščenje spomina pok. g. Ivana Gostinčarja. gostilničarja in posestnika v Klečah pri Dolu. namesto venca na njegovo krsto pa je poslal v Kleče 100 din za tamošnje reveže; v počaščenje spomina pok. g. cand. ing. Borisa Jenka je poslala 300 din obitelj dvornega svetnika g. Dukiča, Cesta na Rožnik 1; v počaščenje pok. g. Borisa Jenka je daroval tudi veletrgovec g. A. Šarabon 3(>0 din. isti dobrotnik pa še 300 dinarjev tudi v počaščenje pok. ge. Marije Pla-ninškove, a v počaščenje iste pokojnice sta darovala 100 din za staro ctikrarno tudi ga. Mirni in g. Mirko Žargi na Sv. Petra c. 11; v počaščenje pok. primarija g. dr. Derganca je za mestne reveže poslal 500 din lekarnar g. dr. Piccoli s Tyr-ševe ceste 6; v počaščenje pok. fin. nadsvetnika g. Perneta je za staro cukrarno daroval 50 din g. Franc Blažon st. na Karlovski c. 20; tvrdka Alojzija Pogačnika ded. z Miklošičeve c. 4 pa je namesto venca na krsto pok. ge. Jerice Simčičeve darovala 150 din, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Za socialni sklad počitniškega delavnega tabora. Društvu brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani so darovali sledeči darovalci: 200 din Jugočeška. Kranj; po 100 din: Slovenska straža, Ljubljana, dr. J. Piccoli, Ljubljana, dr. Drago Kamušič. Ljubljana, Zveza kulturnih društev, Ljuhljana, Hranilni in posojilni konzorcij drž. uslužbencev. Bratje Thuina. Mr. ph H. Sušnik, pivovarna »Union«, I. Knez, vsi v Ljubljani ter Zdravilišče Slatina-Radenci v Radencih; po 50 din: dr. Krevl Josip, Oregorc & Co. dr. Aloiz Kobal, vsi v Ljubljani, Simon Pire, Lipudra. Bata. Borovo; 30 din: V. H. Rohrman, Ljubljana; 20 din: K. I. Gončar, Ljubljana; po 10 din. Skaberne, Ljubljana, dr. Vlado Grossmann. Ljubljana; po 4 din: Košir Jože, prof., Ljubljana. — DBPK se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje, obenem pa vljudno naproša še ostale, ki se doslej naši akciji še niso odzvali, da čimpreje dokažejo svojo naklonjenost in razumevanje za naš tabor in mu nakažejo primeren ali vsaj skromen dar. 1 Za mestne reveže v Cukrami sta darovala g. Blažon Fran senior in soproga 50 din v spomin blagopokojnemu g. Pernetu, fin. nadsvetniku v Ljubljani. 1 Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki stalno bivajo v Ljubljani in ki še niso poslali svojih podatkov zaradi odrejene kontrole bivališč, se ponovno pozivajo, da takoj pismeno (z dopisnico) sporoče mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7, naslednje podatke: Priimek, očetovo ime, ime, datum rojstva, vojaški čin, poklic, vojaška pristojnost, stanovanje in eventuelno telefonsko številko. 1 Važno za gospodinje in dekleta! Med počitnicami boste imele več časa! Tu in tam si lahko utrgate urico za ročno delo! Pri tvrdki F. I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta, si lahko kupite že predtiskana razna dela, tako n. pr. namizne garniture, blazine, kapne, razne miljeje in male stvari, kuhinjske garniture, prte, kakor tudi ves material za barvasto in belo vezenje. Tvrdka je vpeljala, ker ima že izdelovanje perila do sedaj, tudi moderno predtiskarijo in specialno vezenje na stroj, tako da si sedaj lahko izberete vsakovrstno blago za perilo in tudi izdelavo do vključno mo-nograma gotovo! Cene konkurenčnel Kolesarjeva smrt pod avtomobilom Radohova vas, 3. julija. Včeraj se je na zelo nevarnem ovinku pod klancem poleg gostilne Oven zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 39 letni fant Grab-ljevec Alojzij, p. d. Tkavčev, iz Velikih Dol, občina Veliki Gaber. Koleear je vozil po klancu še precej počasi. Ker pa je kupil kolo šele pred štirinajstimi dnevi, mu ni bil še posebno vajen, izza ovinka pa je s precejšnjo hitrostjo pripeljal v nasprotno stran proti Ljubljani avtomobil nekega italijanskega opernega pevca. V avtu je bila še pevčeva žena. Ko je dal šofer, gotovo že prepozno, signal, ee je kolesar takoj zmedel. Grab-Ijevec je vozil po sredi ceste, avto pa bolj desno, dasi tudi ne pravilno. Kolesar se je v zmedenosti hotel rešiti na svojo levo stran v mejo. Ko je pa avtomobilist to opazil, je obrnil tudi na 6vojo levo. Vendar pa 6ta morala oba izgubiti prisotnost duha. Ko bi bil šofer zavrl in zapeljal avto na levi, bi mu bil kolesar mogoče še ušel, tako pa je udaril z glavo v levo luč s tako 6ilo, da jo je odlomil. Prebil si je lobanjo na sencih in višje na glavi, zlomil si je tudi obe nogi. Avto ga je vlekel, slonečega na levem blatniku, ki je tudi ves stlačen, še dva metra s seboj, potem pa je revež padel na tla na mestu mrtev. Na kraj nesreče so, ljudje takoj poklicali komisijo Ln potem, ko so ga spoznali, še sporočili domačim. Na kolesu ni več kot za 150 din škode; avto pa ima poleg leve luči in blatnika poškodovan tudi motor. Šofer in njegova žena 6ta popolnoma zdrava. Pokojni je bil vzor šentviških fantov, bil je pri zastavi fantovske Marijine družbe in je. vsako prvo nedeljo, kakor tudi v nedeljo na dan nesreče, z drugimi fanti in možmi pristopil k svetemu obhajilu pod Apostotetvom mož in fantov — lepo tolažilo za domače. Kraj. kjer ee je ta nesreča zgodila, je brez vsakega obrestnega opozorilnega znamenja in zelo nevaren, kajti za ovinkom pod klancem se križa z državno cesto vaška, in ni to prva in tudi ne zadnja nesreča, če ne bo preskrbljeno, da se ali ovinek prestavi, ali pa ježa odpelje, da se bo videlo, kaj je za ovinkom. Ježica Samo še teden dni nas loči od 30 letnice katoliške pnosvete na Ježici. Posebno veselje je prevzelo naše vrste v nedeljo, ko smo dobili sporočilo, da je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad proslavo naše 30 letnice sam voditelj našega naroda g. dr. Korošec. Ko to veselo naznanilo sporočamo javnosti, ponovno vabimo vse svoje prijatelje, zlasti sosede, da pridejo v nedeljo 9. julija na Jožico. Veselilo nas bo, če pridejo že k dopoldanskemu delu naše proslave, posebno da se udeleže sprevoda, ki pojde ob 8 izpred Smerketove trgovine v Stožicah, odn. zborovanja, ki bo po službi božji pred župno cerkvijo na Ježici. Slavnostni govor bo imel minister g. dr. Krek; v primeru pa, da bo on zadržan, pa bo namesto njega govoril naš okrajni poslanec g. dr. M. Stare. Kdor pa ne utegne priti dopoldne, pa naj pride popoldne k javnemu telovadnemu nastopu, ki bo na letnem telovadišču našega Fantovskega odseka. Bog živil BOR Danes zfutraj bo izvršena smrtna obsodba Maribor, 3. julija. Jutri, v torek, ob 6 zjutraj bo izvršena v Mariboru smrtna obsodba nad roparskim morilcem Silvestrom Krajncem iz Žerjava pri Črni. Silvester Krajnc. ki je bil v Črni rudar, je dne 24. septembra lanskega leta v Volinjaku pri Črni umoril 73 letnega posestnika Petra Korošo ter mu odvzel listnico z denarjem. Krajnca so takoj po umoru izsledili ter je bil dne 4. januarja t. 1. pred velikim senatom v Mariboru obsojen na smrt na ve-šalih. Krajnc je 25. februarja poskušal beg iz zapora v družbi znanih razbojnikov Pintariča in Kodra. Vsi trije so nameravali ubiti dva paznika, oborožiti se z njihovim orožjem ter se preobleči v pazniške obleke, nakar bi pobegnili iz jetnišnice. Zarota pa je prišla na dan in uporne jetnike so varno zaprli. Krajnc je potem poskušal, da bi prišel v bolnišnico, od koder bi bil morda lažje pobegnil. Pogoltnil je nekaj žebljev, ki si jih je potegnil iz podplatov na čevljih, vendar mu tudi ta načrt ni uspel. Žeblji mu očividno niso prav nič škodovali. Med tem pa so vse instance njegovo smrtno obsodbo potrdile. Danes dopoldne ob 11 se je zbral v pisarni jetniškega ravnatelja gosp. Hohnjeca sodni senat pod predsedstvom dr. Tu-rata, dalje so bili tam državni pravdnik dr. Hoj-nik, frančiškanski katehet p. Anastaz Bajuk ter branilec obsojenca dr. Muhleisen. Krajnca so pripeljali pazniki močno vklenjenega in predsednik senata mu je prebral odlok ministrstva pravde, da je prošnja za pomilostitev zavrnjena in da se bo jutri zjutraj ob šestih izvršila nad njim smrtna kazen. Krajnc je to sporočilo sprejel z največjim mirom na znanje. Nato so ga prevzeli v svoje varstvo orožniki ter ga odvedli v celico št. 38, v kateri prežive obsojenci svoje zadnje ure. Krajncu so tudi takoj sneli okove, ki jih je imel na nogah ter bo dobil sedaj tudi hrano, ki si jo bo poželel. Branilec je po razglasitvi obsodbe sporočil, da je brzojavno zaprosil dvorno pisarno za pomilostitev. m V duševni zmedenosti v smrt. 71 letni posestnik Ludvik Stanjko v Rožici pri Sv. Benediktu je kazal zadnje čase znake duševne zmedenosti ter je domačinom govoril, da se bo usmrtil. V soboto zvečer je res izvršil samomor. Najprej se je preoblekel v črno obleko, nato si je prižgal svečo, potem pa je vzel staro enocevno puško ter ei pognal strel v sence. Šibre so mu glavo čisto raznesle, da so se kosti lobanje z možgani razpršili po vsej sobi. m šušmarji varajo ljudi. Po mariborski okolici hodita dva kamnoseška delavca, ki se izdajata za nastavljenca neke mariborske kamnoseške tvrdke. Za mal denar prevzamela naročila za postavitev nagrobnikov, zahtevala pa na račun predujem, « katerim potem izgineta. Na tak način pla oškodovala župana na Romšniku za 800 din, gostilničarja Cokla pa za 300 din. Ker bosta verjetno 5e tudi drugod poskušala na sličen način svojo srečo, opozarjamo ljudi, da jima ne nasedajo. m Prijave za VIII. Mariborski teden. Vsi raz-stavlialci, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VIII. Mariborskega tedna v času od 5. do 13. avgusta, se naprošajo, da vložijo svoje priiave najkasneje do 10. julija pri Združenju trgovec v Mariboru ali v pisarni »Mariborskega tedna« v gradu Istotam dobe interesenti vsak dan med 15 in 18 pojasnila. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevali. m Krščanska ženska zveza za Maribor In okolico priredi dne 8. in 9. julija romanje v Raj-henhurg. Odhod bo v soboto, dne 8. julija ob 9.15 z glavnega kolodvora. Ob 8 bo sv. maša v stolnici. Vsem udeležencem, ki so ob priglasitvi plačali samo 5 din. javljamo, da si morajo na vstopni postaji kupiti vozno karto do Rajhenburga in rume- no izkaznico K 13. ker brez te ne velja polovična vožnja. Kdor se želi romanja udeležiti, naj se čim Erej prijavi pri predsednici Katarini Bauman, Tr-aška cesta 1. — Odbor. m Lep razvoj protituherkulozne lige v Rušah. V mariborski okolici je veliko zanimanje za borbo proti jetiki, vsem okoliškim krajem pa prednjačijo Ruše, ki imajo svojo protituberkulozno ligo. Iz letnega poročila te agilne organizacije posnemamo, da je razdelila šolski deci v mesecih januar, februar. marec in april 1257 litrov mleka in 1226 hlebov kruha v skupni vrednosti 4471.25 din. m Letošnji lavantinskj novomašniki. Julij je mesec novih maš, teh lepih praznikov, katerih še slovenski kraji že lela in leta vnaprai vesele. Letos bo imelo novo mašo 10 lavantinskih bogo-slovcev, in sicer: Ralažič Matija 16. julija v Hotizi; pridiga župnik Zadravec Matija. Božič Božidar 23. julija v Celju; pridiga kaplan Poš Franc. Dre-ve>nšek Franc 16. julija v Sv. Lovrencu na Drav. polju; pridiga p. Grabrijan Planinšek. Erjavec Janez 16. julija v Murski Soboti, pridiga kaplan Štefan Čergulij. Cijuran Jožef 23. julija v Turnišču; pridiga župn. upravitelj Kolenc Ivan. Ciutman Jožef 30. julija v Bogojini; pridiga župnik Horvat Franc. Prah Maks 23. julija v Podčetrtku; pridiga prof. dr. Ant. Trstenjak. Grešak Mihael 16. julija v Mariboru; pridiga ravnatelj Hrastelj Franc. Zagradišnik Franc 30. julija v Novi Štifti; pridiga ravnatelj Richter Jakob. Žel Karel 16. julija pri Sv. Jakobu v SI. gor; pridiga dekan Gon.ilšek Fr. m Za izboljšanje novega voznega reda. Konec juli';a in v začetku avgusta se vršijo pri železniški direkcij! v Ljubljani in pri generalni železniški direkciji v Belgradu ankete glede novega voznega reda 1940/41. Na teh anketah ee bo Tujskopromet- na zveza v Mariboru zavzela za potrebe področja bivše Mariborske oblasti glede zboljšanja prometnih razmer. Da bi pa mogla pravilno zagovarjati vse prometne potrebe tudi lokalnih tujskopromet-nih interesentov naproša vse občinske uprave, tujefkoprometna društva in ustanove, podružnice SPD in ostale interesente, da ji pošljejo izčrpna poročila s predlogi in ženami glede novega voznega reda. Poročila naj vsebujejo opažanja in pripombe k sedanjemu voznemu redu, predloge za spremembe sedanjega voznega reda, žel'je za novi vozni red in želje za promet direktnih vagonov. Poročila se naj pošljejo najkasneje do 10. julija na naslov Tujskoprometne zveze v Mariboru. m Nevarna patrona. V Račah se je ponesrečil 18 letni Franc Marčič. V roki mu je eksplodirala patrona ter mu je raztrgala dlan. Fanta so spravili v mariborsko bolnišnico. Zobozdravnica med. dent. et phil. dr. Bosllflca Krafnovlč Maribor. Kopališka ulica 4 do nadaljnega ne ordlnlra m Hišni posestniki in trgovci na vzhodnem delu Glavnega trga prosimo predstojništvo mestne policije, da uredi promet v tem delu mesta. Med tem, ko ee dosedaj ne dovoljuje dovoz naravnost iz Vetrinjske ulice k našim hišam in trgovinam, vozijo mestni avtobusi in tovorni avtomobili nemoteno v to smer. Promet naj 6e uredi tako, da bodo vozili v smeri od mosta proti kolodvoru avtobusi in avtomobili znotraj, to je ob levi strani avtobusne postaje, kmečka vozila in kolesaril pa zunaj, t j. ob desni strani. Vozilom, ki imajo opravka pri naših hišah in trgovinah se naj dovoljuje dostop tudi v nasprotni smeri, kakor se to dovoljuje v Vetrinjeki ulici. Že pretečeno jesen smo vložili podobno prošnjo kolkovano s 110 din na mestno občino, ta vloga pa je nekje zamrznila in še do danes nimamo rešitve. — Prizadeti. Celje c Nova maša v Slivnici pri Celju. V nedeljo, 9 julija bo opravil novo sveto mašo novomašnik g. Kranjc Ivan, ki je končal študije v Dalmaciji. Slavnostni govornik na novi maši bo ravnatelj Ci-rilove tiskarne g. Hrastelj iz Maribora. G. novo-mašniku iskrena čestitamo I c Mladinski dom v Gaberjih pri Celju bodo koncem tega meseca uredili zunaj in znotraj tako, da bo res krasno in moderno urejen zavod za mladino, katero sprejemajo že letos. c Lepo slavnost pripravljajo Žalčani skupno zlatomašniku g. svetniku Veterniku za nedeljo zvečer, ko bo obhajal 50 letnico svojega dela v vinogradu božjem. c Polovična voznina na železnicah v dneh od 29. julija do 6. avgusta ba ob priliki celjske razstave za vse udeležence te razstave. c Tujski promet v Celfu. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1.066 tujcev, od teh 843 Jugoslovanov in 223 inozemcev, dočim je bilo meseca maja 1.102 tujcev, lani meseca junija pa 1.039. c Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli 70 letna posestnica Šega Marija iz Polž pri Novi cerkvi pri Celju, 40 letna žena delavca Brezovšek Cecilija iz Sv. Krištofa nad Laškim in 39 letna dni-narica brez stalnega bivališča Krumpak Marija. Naj v miru počivajo! c Fantje se Se vedno niso spametovali. Na cesti pri Stopčah, nedaleč ad Grobelnega, so fantje napadli z noži 17 letnega sina upokojenega železničarja Križanica Franca in ga zabodli v vrat in hrbet. Nezavestnega fanta so pripeljali v celjsko bolnišnico. c Električno dvigalo je zmečkalo tri prste na desni roki pri delu 27 letnemu delavcu Pohlinu Edvardu iz Celja. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Sestanek in občni zbor Zveze združenih delavcev bo danes ob 5 popoldne v Domu v Samostanski ulici. Vabljenil št. Vid pri Stični V nedeljo popoldne je šentviška mladina slovesno sprejela novamašnika g. Lavriha Ivana. Na postajo je šel naproti oddelek kolesarjev in več vozov. Pred cerkvijo so čakali šolski otroci, fantovska Marijina družba, Marijina družba in mnogo občinstva. Pred lepo okrašenim slavolokom so pozdravili g. novomašnika najprej g. župan Pevec Ignac, potem županova šestletna hčerka Celestina, g. Zadel Franc v imenu fantov in Tilka Bučarjeva v imenu deklet. G. novamašnik je šel potem med slovesnim potrkavanjem v cerkev, kjer je vernikom podelil svoj novomašniški blagoslov. Prihodnjo nedeljo bo apravil prvo sv. mašo, na katero se vsa župnija radostno pripravlja. Za kongres Kristusa Kralja so darovali: Za K. K. K. *o v zadnjem času prispevali sle-Clefi: din 2.424.50 izkupiček srednješolske akademije v «1 nionu; din «10 Kos Marija in N'eža, Cerknica; din 597 občina Bled; din 500 neimenovana, Šimenc Josip, kanonik, St. Vid nad Ljubljano, Kramarič .lože, teh. vodja Jugoslovanske tiskarne, tu; din 355 zbirka uslužbenstva uprave .Slovenca«, «.SIovtnskega doma in .Domoljuba«; din 320 Zupni urad Solčava; din 310.75 Misijonska tiskarna Groblje — darovi N. N.; din 300 Zupni urad Cerklje na Gorenjskem, dr. Peterlin Mak-m>. javni notar, f)ol. Lendava, VindiSar Ivan, stolni vikar, LJubljana dr. France Klar, zdravnik Pol. Lendava, Park hotel, Bled, dr. Merhar Alojz, stolni ka-nonik. Ljubljana, dr. Golia Vladimir, predsednik apel. sodišča, tu, Mervee Prano, Ljubljana, dr. Fran Luk-man, odvetnik. LJubljana, dr. Slavi« Matija, univ. profesor, Ljubljana. Kapelj Karel, nndfaktoi .Tugosl. tisk.. Ljubljana. Span Mirko, knjigovodja, Ljubljana, Poderžaj Alojzij, Cušperk. Mleknrska zadruga Dni. Logatec, Znbret Iv„n, župan, Predoslje, Grcs Karel. Ljubljana, semenišče; din 400 Zupni urad CemSenik; din 200 SuSteršič Peter. Seničlea. Zupni urad Cerklje o I Krki, dr. Z J., Ljubljana Kmečka hranilnica in posojilnica, Ptuj. Mehle Anton. Ljubljana občrin Za gorje, okraj litijski; din !!»!> občina Planina, okraj logaški; din 150 občina Prekosile, okra.! kranjski, bolniki okullatičnega oddelka ljubljanske bolnišnice, Mihnr Robert, mest. tesar, mojster, Ljubljana: din 123.50 Zupni urnd St. Gotnrd. p. Trojane; din 10!) Zupni urad Smihel pri Novem mostu: din 105.75 Zupni nrad Zla'o polje, p. Lnkovica; din 100 občina Dolenja vas. Zupni nrad Begunje nri Cerknici, občina Mislinja, dr. Les-kovie Frane, odvetnik v Ljubljani, Mestna hranilnien, Maribor, Dolinar Hado. Jesenice, Kotuh Vinko, priv. uradnik v jubljani. Vutkovl« Marija nčileljien Krško o/ Savi. Tvnnčič Peter. Podreče 32, občina Poljane, okraj dolntelendavskl. Kmetijsko društvo Gorje, dru-J.inn ('■eh. Kamnik občina Senovo, okraj brefciški. Zor-ko Jerica: din «7 Zlitini nrad Topla reber- din 50 ob-čina Sv Marjeta nlJe Ptuja. Briški Ana. Vas 21 n. Fara nrl Kostelu, Konnč Txi.Uikn. ta. In* Skof Rudolf. Ljubllsna, Spnrbskl Polde, Ljubljana, rhčinn Šmartno ob Pakl. Skvnrča Vojnik. okraj celjski, dr. Janko Pompe. LJubljana A. elemente, «ol. npr. Dohrova, Turk Ivan. T.luhllana, T.. F.. Ljubljana, fan Janko, Podhom. iumlljenke v Knmikil. N. N.. Kamnik občina Smnrje. okraj ljubljanski. VrrovSek Antonija. Ljubljana. Stensn.la vas. Mnhkovee Fran . T.juhllans: din 30 S. I.. Male dole, dr. J. S.. Ljubljana, BajJelj Frane, vrvar. Grosuplje: din *>5 Korlna Al.. Siovenl-gradee: din 14 Kuzma Anton PohreJl-- din 10 Kne'nn-čič Anton, ».upnik. Prihovn. (podobice). Kalin Marila, LJubllana, Osolln M.. Ksmnlk. V LJubljani, dne 9. junija 19SK. Naslov čekovnega računa Je: Pripravljalni odbor za kongree Kristusa Kralja, LJubljana itevilka čekovnega računa je: 11.711, Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 ^"llfuJ^, IZA nffiu.koit fcparaJotti TRI LVSfN —i I ^Isem ki uporabljajo Trilysiria X Kako pravilno operem lase? Kaj Je tipično moiko izpadanje las? Kako te zavrd premočno izločevanje maščobe kote na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta In mnoga druga važna vprašanja boste dobili odgovor v novi Trilysin-broiurl. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve In nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno dostavili to bioSuro. Izvolite nam poslati čitljivo Izpolnjen odrezek. MR. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, MOSINSKOGA 5 /„S'7. Prosim, da ml pošljete brezplačno novo Trilysln broSurol Točen naslov: NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VASE LASEI Pijani razgrajači v Kranju napadajo policijo GLAVNA KONGRESNA PISARNA Glavna pisarna za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se nahaja odslej v poslopju Gospodarske zveze, Ljubljana. Tyrševa cesta 29-1., levo. Prosimo, da pošiljate odslej vse pošiljke na zgornji naslov. Na Brezje bo prihodnjo nedeljo, 9. julija, po-romal pripravljalni odbor za KKK, da priporoči, izroči v varstvo kongres Mariji Pomagaj kristjanov. Odhod iz Ljubljane ob 6.20 zjutraj. Ob pol devetih bo sv. maša v milostni kapeli. Pridiga o kongresu Kristusa Kralja pa bo pri prvi veliki maši ob sedmih in pri drugi ob desetih. Odboru se more na njegovi božji poti pridružiti vsak, komur je kongres pri srcu. Marija je naše upanje, »močan stolp proti sovražnikom«I Vsem, ki se bodo kongresa aktivno udeležili, sporočamo, da bo dostop na Stadion in h kongresnim prireditvam mogoč edinole s kongresno knjižico in kongresnim znakom. Knjižica in znak sta potrebna tudi zaradi vožnje po železnici. Brez jtongresne legitimacije ne bo nihče imel dostopa na katerikoli zborovalni protor. Knjižice so dvoje vrst: rdeče veljajo z znakom vred 8 din, ker vsebujejo tudi tekst »Igre o kraljestvu božjem«; modre knjižice z znakom vred pa veljajo 5 din. »v "glasujte mladino} Ponovno in ponovno smo že prosili vse, ki jim je naložena skrb, da organizirajo udeležbo mladine na kongresu, naj sporoče na posebni dopisnici modre barve, ki smo jo dostavili že pred mesecem dni, koliko otrok se kongresa udeleži. Saj 1k> mladina imela na kongresu svoj poseben dan v soboto, 29. julija, ko bomo formirali mogočen sprevod za Kristusa Kralja navdušenih otrok iz središča mesta na Stadion. Na Stadionu bo sveta maša s kratkim nagovorom, med sveto mašo pa skupno obhajilo otrok. Pri sv. maši bodo otroci peli pesmi: Mogočno se dvigni, Pojte hribje in doline, Jezus hoče v srce priti, Tebe ljubi moja duša. Lepa si Roža Marija. Po sveti maši je vsem otrokom zagotovljen prigrizek. Opozarjamo pa, da bomo prigrizek delili le tistim, ki bodo prijavljeni. Zato takoj prijavite, gosp. katehet, otroke iz svoje župnije, saj je rok za prijavo že zdavnaj potekel. SLEPEC 6 Detektivska povest Kinloch ni niti slutil, da mu bo res brala kaj takega. Saj mu ni bila še nikoli dovolila, da bi bil kaj zvedel iz časopisa. Zatorej je bil tem bolj iznenaden, ko jo je nenadoma slišal odpirati neki časopis. A kar osupnilo ga je. ko je zaslišal prve besede. Pričakoval je bil namreč, da bo izbrala kakšen nedolžen uvodni članek bodisi o sedanjem stanju železne obrti ali pa o izgledih moškega ali ženekega čevljarstva. Sicer je res brala uvodnik, ampak lo-ta ni bil posvečen politiki. Z ne povsem obvladanim glasom je ženska začela brati: SKRIVNOST V EALINGU Tisti del javnosti, ki se že itak boji, da so postopki današnje policije v odkrivanju zločina vse preveč okosteneli in enolični, bodo bržkone še bolj utrjeni v svojem strahu malone po vseh podrobnostih, ki so v zvezi s tem novim dogodkom. Čeprav se mi sami ne strinjamo povsem z očitki, ki tako odkrito dežujejo na vodstvo New Scotlanda Yarda, moramo le prostodušno priznati, da nas zelo vznemirja, ko moramo poročati, da uta po izvršitvi zločina minila že dva tedna, ne da bi bila izvršena bodisi le ena aretaciji. To dejstvo naglašamo ne zato, da bi hoteli omalovaževati policijsko oblast, katere postopanje je v nekih ozirih zares čudovito, marveč zaradi otipljivo vidnega dejstva, da je v naši sredi nastal nov tip zločina, ki kliče ne samo po novih metodah, marveč tudi po novem tipu policijskih uradnikov. Na žalost pa vse kaže, da ie kaj malo upanja, da bomo kmalu videli la novi tip redarja. Vladajoči krogi se še vedno drže pravila. -e je nekam slovesnega. Ko je nehala čitati, ni za hip ničesar spregovoril. »Zakaj ste mi brali to?« je vprašal mirno. »Zato. ker ste tako hoteli.« »Ne! Vedeli ste, da sem si želel novic že ves čas, pa mi niste hoteli povedati niti besedice. Počomu ste mi zdaj brali to?« Slišal je, da je pregnila časopi«, preden mu je dala odgovor. »Zalo, da sem vas utrdila v brezekrbnosti,« je odvrnila ženska. »Ničesar še ne vedo. Kmalu boste lahko brez nevarnosti odrinili svojim potem, a jaz svojim.« Brez nevarnosti 1 Ta izraz mu je priklenil pozornost. »Tako,« je dejal, »vse doslej ste mi torej prikrivali, kar ste brali, samo zato, ker novice niso bile dobre?« »Deloma.« je priznala ženska. »Torej ste v časopisih Čitali reči, zaradi katerih ste čutili, da nisva varna?« »Oh. da « Spet je začutil nekak tajen atrah. Saj ei nI mogel predstaviti sile zakona in vseh daleč naokoli segajočih pripomočkov tiska, ki so bili z združenimi močmi na pogonu proti njima. »No. milostljiva,« je dejal nazadnje, ?če mi boste poslej skrivali Časopise, bom torej vedel kaj naj »i mislim.« Ženska je prišla na to stran sobe In sedla. Slišal jo je, ko je pobrala časopis in nekam odsotno brskala po ognju, kakor da bi imela v mislih še nekaj drugega. Mogoče bi se bila že tisto noč ločila in šla vsak svojim potem, da ni v zgodnjih jutranjih urah nastala nevihta. Nedvomno je ženska čakala kakšnih navodil od človeka, za katerega je domnevno delala. Kinloch je za trdno sklenil odriniti. A prišlo je neurje in je divjalo celih osem dni. Celih osem dni, v katerih ni bilo niti enega tre- Kranj, 3. julija. Včasih je bilo v Kranju malo pretepov, sedaj pa se kar vrste. Dne 10. maja tega leta je nekaj ljudi iz Dru-lovke in okolice napadlo stražnika Levstika Ivana in Marinčiča, ko 6ta prišla v Drulovko, da bi preprečila pretep, ki se je dogajal v eni izmed tamo-šnjih gostiln. Napadalci so oddali skozi okno gostilne v prihajajoča stražnika več strelov. Stražnika sta kljub temu šla v gostilno in aretirala šest delavcev. — V nedeljo 11. junija sta pazila na red in mir na veselici na Bregu pri Kranju policijski vodja g. Jagodic in g. Kremžar. Na veselici so bili zopet isti, ki so v maju napadli zgoraj omenjena stražnika. Ko sta stražnika hodila med prepirajočimi gosti in mirila fante, so ti pozabili na medsebojni prepir in začeli oba stražnika obmetavati s kozarci. Vodji policije in g. Kremžarju se je kmalu posrečilo vročekrvneže ukrotiti. V petek zvečer okrog pol 8 je posvaril policijski stražnik g. Levstik nekega šoferja, naj počasi vozi po savskem mostu. Šoferja je razjezilo, da ga je stražnik ustavil, skočil je z voza in z obema rokama zagrabil stražnika. Stražniku se je posrečilo otresti se močnih rok šoferja, med tem pa sta mu prihitela na pomoč še dva stražuika, ki 6ta nasilneža odpeljala na stražnico. Snoči okrog desetih so v Stražišču pri Kranju napadli štirje nepoznani ljudje stražnika g. Krem-žarja, ki pa se je napadalcev s svojo spretnostjo in močjo kmalu otresti in jim nadeval nekaj prav gorkih. Davi okrog pol ene pa je skoraj postal smrtna žrtev divjaških napadalcev stražnik III. razreda g. Levstik Ivan. Pred hotelom »Union« je bilo ob tej zgodnji jutranji uri močno vpitje, razgrajanje in grdo preklinjanje. Razgrajače sta opozorila stražnika Hosta in Levstik k miru, takrat pa je eden izmed njih besno zakričal: »Dajmo jih!« in se pognal proti stražnikoma. Med ruvanjem je potegnil 43 letni delavec Šribar Rudolf nož iz žepa in ga z vso silo porinil stražniku Levstiku v prsa. Levstik je, ne meneč se za rano, iz katere je cur- dal modro prepleskati. Nekoč se je hotel peljati na svatbo in je povabil pet svojih prijateljev 6 seboj. Ko jih je opozoril, da se peljejo s tistim avtomobilom, ; v katerem je bil Franc Ferdinand umorjen, so se za- • čeli vsi norčevati. Hirschfeld 6e je sam usedel h krmi- • lu in je vozil z brzino 80 km Čez 10 minut ie začel I avto omahovati in je lledfijič zdrevil v neki drug avto. Lastnik in štirje njegovi prijatelji so bili koj 1 mrtvi. Nesrečni avto je bil 6ledniič ves razbit. To se je zgodilo leta 1927, ko je minilo 13 let po atentatu. nutka, da se Kinloch ne bi spominjal drobne roke, ki jo je bil kratek hip držal v svoji, ali da ne bi bil čutil, da ga na mestu, kjer so se mu njeni lasje dotaknili lira, peče kakor ogenj. A spet je bil pozorno na straži pred n;o. Ko je ženska iz tistega časopisa zvedela, kako kmalu bi se utegnila ločiti, je spet poskusila s tistim milova-njem, da bi ga zasužnjila, da bi ga naredila nenevarnega, da bi sri bila zagotovila njegov molk, če bi bila glede Česa še vedno v negotovosti. Morda je delala to tudi po navodilih — mordaga je milovala na ukaz! Kinloch je klel in težko dihal. Četrti dan nevihte Je dejal ženski: »Ničesar več mi niste brali iz časopisa.« »Nisem ga še videla. Daleč moram iti« — tu Je umolknila — da dobim časopis Jutri pa moram na vsak način enega dobiti, pa naj bo vreme kakršno koli že.« Ko «e je ženska drugi dan vrnila, jo jo Kinloch že č kal. »No?« je vprašal. »Ničesar ni, niti besedice nI o tem v časopisu.« Njegovo uho pa je v njenem glasu razbralo nekakšen nemir, po čemer je bil prepričan, da ženska laže. »Nič novega pomeni dosrti dobrega. Zakaj se bojite?« je vprašal posmehljivo. Pričakoval je, da mu bo na vprašanje odgovorila z ne. »Vi — vi se 5e vedno čutite varnega, kakor da vas ne bi mogli izslediti?« je odgovorila obo-tavljaje se. »Popolnoma,« ie odvrnil on, radoveden, kaj je hotela s tem reči. »Mislite, da vas ne bi mocli spraviti v zvezo s — s tem. kar se je zgodilo?« »Ne razumem, kako. Samo svojo palico eem pustil v tisti sobi.« »Od palice vodi sled k njenemu lastniku.« »Toda ne od take,« se je prepričevalno odrezal Kinloch. »Ljudje, ki stanujejo ondi, kjer som koma lila kri, hotel prijeti Sribarja, toda ta se mu je izmuznil in tekel po Savskem bregu in sejmišču, nato pa mimo Kmetijske zadruge na savski most, lioteč z ovinki stražnika zbegati. Toda ranjeni stražnik je tekel za njim, dokler ga ni dohitel na savskem mostu in ga aretiral. Šele ko je ranjeni stražnik Levstik oddal aretiranca vodji policije, se je pobrigal za 6vojo rano. Pomoč mu je nudil kranjski zdravnik g. dr. Joža Herfort. Poškodba je precej huda, zlasti ker je g. Levstiku izteklo mnogo krvi. Upamo, da bodo predrzni pretepači končno le spoznali, da se s policijo ni dobro šaliti in bodo radevolje v svojo korist upoštevali policijske predpise. Vsekakor pa imamo v Kranju še nezadostno število stražnikov. Krivi so teh neredov razni razgrajači, med katere 60 se vštulili tudi razni temni ljudje od vseh strani. Zraven pa imajo besedo tudi nekateri marksistični hujskači. V kolikor so pri teb razgrajanjih udeleženi tudi nekateri delavci, je to v velik kvar delavskemu ugledu. Resni delavci vseh strank naj sami nastopijo proti takim rogoviležem, ki onečaščajo delavsko Čast. 0d Servija Tulija do Mussolirtija (Prebivalstvo Rima) Večno mesto Rim ima po najnovejših podatkih 1,800.000 prebivalcev. Zanimivo jo zasledovati število prebivalstva tega mesta nazaj v davne čase. Stari rimski zapiski nam marsikaj odkrijejo. Tako vemo, da so v starem Rimu 39-krat prešteli prebivalstvo. Prvo štetje prebivalstva je bilo pod kraljem Servijem Tulijem leta 568 pred Kristusom. Takrat je živelo v Rimu 8400 ljudi. Poslednje štetje v davnem Rimu so izvedli leta 51 pred Kr. in sicer pod Cezarjem. Tedaj je imel Rim skoraj 1,000.000 prebivalcev. Vprav čez 500 let nato se je ta milijon skrčil na 100.000 ljudi. Saj je bil Rim prevečkrat napaden, oblegan, izropan, upepeljen. Najbolj pa se je skrčilo prebivalstvo v prvih letih papeževega Riina, ko je imela ta bivša Cezarjeva prestolnica le še 20.000 ljudi. Dolgo je trajalo, dokler ni imel Rim, v 17. stoletju, spet več ko 100.000 prebivalcev. Ko je postal leta 1871 prestolnica združene Italije, je bilo v Rimu 226.000 prebivalcev in v začetku 19. stoletja že 460.000. Sele leta 1914 je bilo več ko pol milijona ljudi, a šele v fašistični dobi je naraslo število prebivalstvo na poldrugi milijon. mmtmmmum^^mmm^^mmm^^mt^^mt^m^m živel jaz, nimajo vrezanih v palice svojih imen in naslovov.« »A redar, ki vas je tisto noč zaustavil, bi vas utegnil prepoznati?« »2e mogoče. Toda ne bom mu dal priložnosti, da bi me videl.« »Njegovim očem pač ni moglo uiti, da eto slepi.« »Piav to je ušlo njegovim očem. Saj Ki bil sicer komajda aretiral slepega človeka zaradi prostovolnjega potepanja. In imeti, morate na uinu. da me je tisto kratko pot, ki sva jo morala prehoditi, držal za roko in me vodil. Nisem mu omenil, da sem slep; to sem si pridržal za pozneje, ko bi dospela na policijsko posta o. Kakor vidite, sem mu ostal eno dolžan, kajti bil je precej grd in nasilen.« »Pa imato vendarle kogar koli, ki vae bo pogrešal?« je vztrajala ona. Kinloch se je robato zasmejal. »Nimam je žive duše. Niti eden ne bo bržkone dvignil glasu po meni, razen morda Boau-niont, pisec prošenj za podpore, ki mi je tisto noč posodil voznino do Ealinga, ampak on ne bo omenil, da sem izginil.« »Zakaj ne?« »No, ali ne vidite, mislil bo. da sc nisem vrnil zato. da sem se izognil povračilu. Zal mi je tega: saj je njegovo čislanje človeške narave že itak zadosti nizko. »Zdaj pa.« je dodal, »ali mi hočete odkriti pouien vsega tega. Ste kaj čitali v časopisu ali ne?« »Ne, ničesar ni v časopisu o tem dogodku; toda nekaj drugega glede vas jp v njem.« »Glede mene?« je vzkliknil Kinloch nejeverno. »Poslušajte. Tole je iz odstavka .Pogreša se': »Aleksander Kinloch. ki so ga zadnjikrat videli v ponedeljkovi noči dne 15 januarja. Kdor koli bi mogel podati kakšna pojasnila glede njegovega sedanjega bivanja, naj se izvoli obrnili na tvrdko Seluvn & Smith, Devon Chambera, Cban-cery Lanc. Prostovoljna nagrada.« Avto zahteval 16 mrtvih Nesrečni voz iz Sarajeva General zblaznl — Konec dirkača — Na poti k svatbi Pred nekaj dnevi je minilo 25 let po umoru v Sarajevu in oživelo je mnogo zgodb o atentatu in njegovih dveh žrtvah. A kdo pozna zgodbo rdečega avtomobila, ki sta v njem nesrečno končala Franc Ferdinand in soproga? Usoda tega voza je nemara najčudovitejša in najbolj mračna stran drame v. Sarajevu. Prva žrtve Rdeči, Jestsedežni avto so po atentatu postavili v garažo sarajevskega guvernerja. Niso odstranili sledov po kroglah in krvavih madežev, ker so hoteli imeti dokaziini material za sodno obravnavo proti Principu. Po izbruhu vojne pa je general Potiorek nekega dne slučajno opazil tisti rdeči avto. Dal ga je očistiti in se je sam vozil z njim na vojaških pohodih. Kmalu zatem je Potiorek izgubil bitko pri Valjevu, in njegov avto so dali spet v garažo. Zaradi izgube te bitke je bil general ob službo in je zblaznel. Eden njegovih štabnih častnikov, ki si je prisvojil rdeči ivto, je čez 2 meseca ubil dva hrvaška kmeta. Na nekem izletu se je potem avto tako nesrečno zaletel v drevo, da je šofer mrtev obležal. Potem je vojaški guverner Sarkotič vzel rdeči avto, pa ga ni imel dolgo, saj se je avto, kamorkoli se je z njim peljal, kako poškodoval. Kmalu zatem, ko ga je zamenjal za drug avto, je rdeči avto trčil v voz z vo-lovsko vprego. Pri tem sta se ubila dva kmeta in šofer avtomobila. Nobenega šoferja niso več dobili Po končani svetovni vojni je prišel zgodovinski avto v roke novega jugoslovanskega guvernerja. Ta se je v 2 mesecih 4 krat ponesrečil z njim in si je na poslednji vožnji zlomil desnico. Nato je začarano vozilo prodal zdravniku dr. Srskiču. A ta ni mogel dobiti nobenega Šoferja zanj, saj se je bilo že raz- vedelo, kako je rdeči avto venomer nesrečen. Šest meseccv je zatorej sam šofiral, ne da bi se bil kaj ponesrečil in se je že začel norčevati iz drugih, A Malt Hliil s* plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonaka. 3 mm visoka patltua vrstica po I din ■ Za pismene odgovora (led* Biallb oglasov treba prlloiltl snamko. r i *i •v * • Službe ucejo Vdova srednjih let. poštena, gre kot šivilja, kuharica ali hišnica kamorkoli. Zmožna treh Jezikov. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 10839. (a) Službo sluge ali pomoč v kuhinji, iščem. Vojaščine prost. Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 10709. (a) mm\ Vajenke za umetno vezenje In predtisk sprejme Matek £ Mike«, Ljubljana, Frančiškanska ulica, (v) tluzbodobe Prodajalko Izurjeno v modni in galanterijski stroki - takoj sprejmem. Prednost imajo od 22 do 26 let stare. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10841. (b) Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, sposoben prodajalec že-leznlne in manufakturo -so takoj sprejme. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 10826. (b) Hlapca pridnega, treznega kmečkega fanta, sprejmem h konjem za razvažanje specerije. Franjo Soper, Hrastnik. (b) Prodajalce srečk Razredne loterije, Iščemo pod povoljnlml pogoji. -Pismeno ponudbe na Pu-blicitas, Zagreb. Iltca 9. 324. (b) Trgovski pomočnik speecrlst-železnlnar, vojaščine prost Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10634. (a) I Automofor i Avtobus polovnl, v dobrem stanju, z 12—16 sedeži, kupim. -Ponudbe z opisom poslati na: Ljubinko Gralč, avto-buskl saobračaj, Mrkonjič grad, Vrbaska banovina. (f) Izvežbanega učitelja za solo tn orkestralno harmoniko, sprejmem za Kamnik za časa šolskih počitnic. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Harmonika« št. 10824. (u) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega srčno dobrega BORISA smo prejeli toliko izrazov iskrenega, globoko občutenega sočutja od blizu in daleč, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zlasti se zahvaljujemo vojaški oblasti za častno spremstvo in pilotski šoli — posebno še g. dr. Rapetu — za pozdrave in cvrtje iz zračnih višav ter Udruženju rezervnih oficirjev; dalje njegovim športnim tovarišem: MK llirijp, SK Ilirije. Avtomobilskega kluba, Ljublj. Športnega Kluba, Jugosl.' Zimsko-sportnega saveza, ZSK llerinesa in prijateljem iz Bohinja; dalje velja naša srčna zalivala gospodu tir. Fr. Meršolu, predsedniku Zdravniške Zbornice in gospodoma prof. dr. Znlokarju in prim. dr. Hebeinu kot zastopnikoma Slov. zdrav, društva in ostalim gg. zdravnikom; prav tako toplo se zahvaljujemo za spremstvo častitim sestram Sv. Vincencija, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so našega Borisa spremili na njegovi zadnji poti v tako častnem številu. Se enkrat vsem nnša najtoplejša zahvala! Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 5. julija ob 7.30 zjutraj v Frančiškanski cerkvi. Ljubljana, 3. julija 1939, Neutolažljiva rodbina Šef-primarija v. p. Dr. Ivana Jenka. bbebeh Marelice, slive, hruške, šplngle, la., trde, 3.26 do 4 din kg. košare 45 kg. franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Nudim stare železniške Sine po 2 din, stare traverze, prof. 24, 4.40 m. prof. 26. 8 m - po 2.76 din. — A. Sušnik, železnlna, Ljubljana. (1) 2 951 Rakete, topiče in vse druge pirotehnične izdelke dobite v te-leznini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (1) Za strniščno setev priporoča črno in sivo ajdo, koruzo za zeleno krmo, grahoro, rdečo deteljo in repo, vse najboljSe kakovosti, tvrdka Fran Pogačnik, d. z o. z. v Ljublja-sta št. 33 (Javna skladišča). Najfinejše salame domačo ln ogrske, polno-masten polemendolskl sir — dobite pri I. Buzzollnl, Llngarjcva ulica, delika-tesa. Telefon St. 26-28. r ii :rrpTTTrmi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvellr, LJubljana WoIfova ulica it. 8 Pršilni aparat (Sprizaparat), rabljen -kupim. Ponudbe poslati z navedbo cene v upravo »Slov.« pod šifro »Dobro ohranjen« št. 10819. (k) Obrt Mreže ?' Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1) Denar Dobro vpeljano podjetje išče v svrho povečanja obratnega kapitala privatno posojilo od 160 do 200.000 din. — Jamstvo Iskanega kredita Je krito najmanj petnajstkrat. — Ponudbo v upravo »Si.« pod »Primerno obrestovano« št. 10448. (d) Parcelo primerno za postavitev hotela ali penziona, prodam. Krasna lega ob vhodu v Robanov kot. -Marija Krivec, Pečovje, Solčava. (p) Parcela 400 m», na Kodeljevem -ugodno naprodaj. - Izve se pri Jože Šušteršlč, Sv. Petra cesta 93. (p) Ženitbe Mlad obrtnik želi spoznati gospodično, staro 20—27 let, v svrho ženltve. Predpogoj pridnost, veselje do obrti. Slika zaželjena. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Pridnost« št. 10817. (ž) Natečaj Pokojninski zavod za nameščence v Beogradu, Kralja Milana 35 razpisuje natečaj za izdelavo idejne skice za svojo novo zgradbo na vogalu ulic Miloša Velikega in Kraljice Natalije v Beogradu. Natečaj je splošen jugoslovanski. Ocenjevalno razsodišče sestavljajo gg.: Predsednik razsodišča: Markič Franjo, preds. Pokojninskega zavoda za nameščence. Člani razsodišča: Inž. Bajanovič 1'etar, arhitekt, redni univerzitetni profesor; Inž. Šafarik Janko, arhitekt, delegat beograjske inženirske zbornice; Inž. Jurišič Pelar, arh., viš. svet. gradbenega ministrstva; Vlada Mitič, trgovec, član upreve zavoda. Namestniki: Inž. Miloševič Veljko, arhitekt, delegat beograjske inženirske zbornice; Inž. Tričkovič Milivoje. arhitekt beograjske občine; Herman Josif. gradbenik, član uprave zavoda; Džokovič Nedelj ko, član uprave zavoda. Sodni obvestilec: Inž. Kojič Branislav, arhitekt, delegiran po beograjski inženirski zbornici. Skupna vsota nagrad znaša 180.000 din. Nagrad bo deset. Dela morajo biti oddana vsaj do 30. septembra 1939 do 18. ure naravnost ali po pošti na naslov razpisatelja. Pogoji razpisa s prilogami se lahko dobe pri razpisatelju za 50 din med uradnimi urami od 8—12 ali na zahtevo po pošti (poštni predal 769). Beograd, 30. junija 1939. (tanolanja ODDAJO: Trisobno stanovanje lepo, s kabinetom, brez kopalnice, v II. nadstropju, oddam s 1. avgustom. Cena ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10842. (č) Manjše stanovanje oddam. Aleševčeva 26. Enosobno stanovanje in prazno sobo oddamo. Sv. Petra cesta 81. Enosobno stanovanje oddam 1. avgusta. Rožna dolina. Cesta II. št., 25. Na Mestnem trgu št. 6 — oddam trisobno sončno stanovanje. Polz-ve se v III. nadstropju. (č) IŠČEJO: Enosobno stanovanje iščem. Ponudbe v upravo »Slov«, pod »Stanovanje takoj« št. 10820. (č) Stanovanje 3—4 sobno, v centru mesta, v I. nadstr.. Iščem za takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zdravnik« št. 10788. (c) IŠČEJO: Samsko sobo blizu Rimske ceste, iščem. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Učitelj« št. 10790. (s) Vnajem ODDAJO: Mlekarno oddam takoj na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 10813, ttl) Objave Javna dražba Ne pozabite se udeležiti dražbe, katera bo danes ob 14 pri ABC, LJubljana, Medvedova cesta S (poleg kolodvora Šiška) Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! tfovmeu- -jjotbv ii&pelv!\ Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha I Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe Ivane Rapuš roj. Lukan vdove po dohod, nadpazniku jo obsuli s cvetjem ter počastili njen spomin na katerikoli način, in vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, naša prisrčna hvala. Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 6. julija 1939 ob 6 v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, Selm Vestlalija, 3. VIL 1939. Žalujoči ostali. ZAHVALO izrekamo vsem, ki so nam s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo stali ob strani ob tako nenadni in bridki izgubi našega dragega sina in brata, gospoda Ivana Mlinarica tehničnega vodje v Ormožu Posebno zahvalo smo dolžni č. g. župniku iz Ormoža, g. načelniku cestnega odbora za lepe besede ob slovesu, ostalemu cestnemu odboru in vsem, ki so se poslovili od pokojnika v Ormožu. Enako zahvalo dolgujemo tudi vsem tistim, ki so mu doma v Ljubljani poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo g. inž. Fischerju in Društvu banovinskih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani za naklonjenost in izraze sožalja. Ohranimo dragega pokojnika v blagem spominu in molimo za pokoj njegove duše! Ljubljana, dne 2. julija 1939. Žalujoči starši, brat salez. klerik, zaročenka Zalka Ban in sorodniki. I mrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa Jerica Simčič roj. Mihevc vdova po revidentu drž. troš. v pok. . .. .P,0^eb"ai„e Hr"Rc matere bo v torek, dne 4. t. m. ob pol 5 uri popoldne iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 12, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. julija 1939. Žalujoči rodbini Simčic-Žnidarič in sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CenEii