Tečaj XXXIX. gospodarske, obrtniške in naro Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 14. septembra 1881. O b s e g : Kako misli vlada odstraniti nadloge kmetijstva in še posebe malih kmetov. — Nov način ozdravljanja vrančnega prisada in druzih kužnih bolezni. (Konec.) — Prilika je tù, oklenimo se je in bodimo praktični! — Kako do-ločiti spol telet. — Gospodarske novice. — Nekaj za naše gospodinje. — Slavnostní govor pri Ciril-Metodijevi svečanosti v čitalnici vipavski 8. sept. t. 1. — „Slovanska Jeka". — Naši dopisi. — Novičar. ^gospodarske stvari. Kako misli vlada odstraniti nadloge kmetijstva in še posebe malih kmetov. SI. ministerstvo je uže nekaterim deželnim zborom predložilo nacrt postave, po kateri naj bi se osnovale okrajne zádruge kmetovalcev in ustanovil deželni svèt za o b d e 1 o v a n j e p o s e s t e v (Bezirks-genossenschaften der Landwirthe und Landeskulturrath). Iz te predloge je razvidno, kako misli vlada, da bi se utegnilo na pomoč priti dandanašnjim stiskám kmetijstva s pomočjo vladino, pa tudi s sodelovanjem kmetovalcev, kajti to sodelovanje je ministerstvo izrečno povdarjalo v zbornici poslancev meseca januarija t. 1. rekši, da kmetovalci se morajo združiti v skupno delovanje, in prav na to skupnost meri nacrt postave, katerega je c. k. ministerstvo v razpravo predložilo tirolskerau deželnemu zboru in ga bo menda predložiio tudi drugim zborom. Jedro te postave so osnove kmetijskih zádrug v posameznih okrajih (kantonih) v ta namen, da kmetovalci dotičnega okraja natanko pozvedajo potrebščine svojega okraja in se posvetujejo, kako bi se dalo na pomoč priti tem potrebščinam in povzdigniti blagostan kmetijstva ter to, kar posamezne zádruge za potrebno spoznajo, naznaniti deželnemu kmetij skemu svetu, da on dalje deluje na korist vsem zádrugam cele dežele. Stopiti v tako zádrugo pa ni noben kmetovalee primoran, vsacemu je vstop ta le na prosto voljo dan. Zato so kmetijske zádruge le družbe, opirajoče se na postavo od 15. novembra leta 1867., zraven tega pa imajo svojo še posebno stališče, katero jim je od-ločeno po propisih te nove postave, ki se ima zdaj osnovati, da delà na blagostan kmetijstva. To, da po §. 7. predložene postave morata zádruge prvomestnik in njega namestnik od ces. gospóske potrjena biti, uže kaže, da imajo zádruge področje, katero sega čez področje navadnih kmetijskih podružnic, in da so poobiaščene sodelovati pri izvrševanji deželo-kulturnih postav. Načelnik vsem okrajnim zádrugam v vsaki deželi pa je deželokulturni svèt, ki ima zastopati skupne interese posameznih zádrug. Naprava okraj nih kmetijskih zádrug bode sicer stroškov prizadela deželi, vendar misli vlada, da gledé na korist te naprave ne bi smeli ti stroški odvraćati naprave zádrug. To, kar smo tù povedali, je le splošni nacrt te postave, o kateri imajo deželni zbori svoje mnenje izreci, da jo potem še le vlada more državnemu zboru v ob-ravnavo dati. Podali smo ta nacrt našim kmetovalcem zato; da nameravano napravo poznajo. in druzih kužnih bolezni. Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu. (Konec) Čeravno s velevažnim Past eu rj e vim pojasnilom, kaj je bistvo vrančnega prisada (črma), nismo dobili gotovega zdravila o tej najsilovitejši živinski bolezni, dobili smo vendar neprecenijiv nauk, kako zabraniti razširjevanje njeno, in to je posebno imenitno za vse gospodarje, kakor tudi za one, ki imajo opravilo pri živini, ki je po tej bolezni poginila. Okuženje z vranČnim prisadom se tako-le godi : Živina, ki je po tej kugi poginila ali se za to kugo bolna pobije, se po obstojeci postavi zakoplje; g li vica, katera je vzrok bolezni in katera napolni vso kri trupla, živi potem v zemlji, okoli zakopane živali naredi se namreč nov tros. Ta tros ne bi bil škodljiv, ko bi v zemlji ostal, a crvi in druga golazen ga na dan prine-sejo. Potem se pa ta tros z dežjem, obdelovanjem zemlje itd. na daleč okrog zanese, pride v h le ve ali pa ga živina z rastlinami vred na paši v-se dobi. Naj v dokaz tega le en sam slučaj navedemo. Pred tremi leti prikazal se je vrančni prisad v neki vasi na Francoskem, kjer ga uže več let ni bilo. Tri krave, ki so poginile, julija meseca leta 1878. so se zakopalo na vec hektarjev velik travnik na razne kraje; travnik je nekoliko visel. Kraj in velikost jam se še danes more zaradi sledečih znamenj določiti : okoli in okoli jame je razpoka, ker se je zemlja posedla in trava zaradi obilne gnojilne moče veliko lepše raste ter je bolj temno zelena in sočnata. Skozi dve leti se je v raznih časih preiskavala zemlja na teh jamah in zmerom se je dokazala nazočnost trosa vrančnega prisada. Ker se je pa dvomilo o resničnosti te preiskave, dal je Pasteur okoli vsake take jame napraviti ograjo, v katero so potem po 4 ovce zaprli. Nadzorovati ta poskus, napravile so se v bliži ni tudi taki prostori, kamor se je zaprlo tudi po 4 ovác iz iste čede. Zacetek tega po- 294 > 1 4 • i 1 • ♦ » dar Opazujmo dali akdo Sadi ta okrepčevalni božj y skusa bil je 18. avgusta 1880., toraj celi 2 leti potem ko so kravo zakopali. — In gledite ! — uže 25. avgusta je prva ovca za vrančnim prisadom poginiia, katera je slab ali močen, ubog ali bogat, imeniten ali plebej živela nad jamo pokopane krave; za njo šle so tudi spoštovan ali zaničevan, učen ali neveden, plemenitaške naj bode mlad ali star, velik ali mai hen druge. Tako je tudi teorija Pasteur-jeva o raz- ali pa kmetske krvi trošenji vrančnega prisada popolnem doka Zateg gotovo rad in slastno vživa. nastop pa tudi za z ana. Da se toraj enake kužne bolezni ne širijo, treba je jeme vestna in sveta dolžnost, da tam sakeg brez iz- nudi se prilika djerejo povzdigniti in jo na pravo stopinjo na- y ki je poginiia za vrančnim prisadom, zakopati předka dovesti, ter tako ljudsko premoženje in bia gostanje zdatno zboljšati, svojo trohico premožnosti na živino , tam, kjer je slaba zemlja in kjer se živina ne pase Se e je se ve da, mrhovino z živim apnom ali pa z darilnik skupnega blag drugimi kemičnimi pripomočki popolnem sožgati in po- îem zakopati, kakor postava veleva. Podlaga za postopanje proti tej bolezni položi in žrtvuj e dana In taka prilika ponuja se sedaj osobito vsem pre bi válcem postoj nskega okraj a brez razločka na stan v y ožjem, a vsem Notranjcem in bližnim Primorcem pa v gosposka in posamesni gospodarji naj pa zato skrbijo, širjem pomenu besede z osnovo da se vse natančno zgodi, kar je neobhodno potrebno, jerejskega društ yy pavskeg katero namerava dve ^ JV uw^uyuuv J v» J O rv V^ c* Ul UOlïa , HCIU UrtLUCI Čt V či da se te hude šibe, katera je v nekaterih krajih in v sadni drevesnici: za topleje kraje v Lozicah plo a za mr vročih poletjih zeló navadna obvarujemo. Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagali y zlej podnebje pa v Razdrtem osnovati Hvala B ogu in pa vrlim, za resnični napredek vnetim možem » da ta praktič i de j Prilika f oklenifflo se in bodimo na papirji po potrjenih pravilih teoretično edaj tudi uže \ teorije do prakse je pa le en korak, namreč ta da ^ ^ % A * ! Od se od prve v drug krepk preide Tu-3em pada pa splo a Spisal M. Rant. postopanje. Država bode gotovo svoj ďelež donesla, samo na državno pomoč ne smemo se preveč zanašati in doma roke križem držati. Večkrat sem uže pisal o koristi sadjereje, stva postojnskeg o njenem premalem razširjenji po deželi in pa, kako bi se dala na boljšo stopinjo napredka in pravega raz- o k raj Dolžnost vsega prebival brez razločka stanu m Je y da se spravimo od prvega do zadnjega jih zmožnostih, na noge, ter kdor je zavednej pola vsak po i . „ j-, najbolj voja povzdigniti in dovesti. Ravno temu namenu ho- zaspané drami in k pristopu ,,sadjerejskemu društvu" čem tudi današnje vrstice posvetiti. Korist in potrebo sadjereje, kdor le na obe očesi budi Udj ~ JJVJ^V* j VjrJ. V^JOiXCÍLJaU U.I temu društvu moremo pa postati vsi hoćemo. Letnina določena popolno slep ni, lahko previdi ; a malemu trudu obilne dohodke preračunati tudi onemu na en cel , ako ubog gol- težavno ne bode, ki do , a v resnici je 20 dobro šteti zna ; zato danes o tem dosti več govoril ne dinar; nekateremu se to veliko dozdeva pa prav malo. Skoz 300 dni si vsak dan solda prihrani, pa imaš celi goldinar skupaj, a 65 dni tretj — ---------------7--------------—---- ---O --------^iiiij.t.111 , J^ri* vvil 1KA.1L1 bodem. NatanČneje si po hoćemo danes to prekoristno ti še preostaja, v katerih moreš si 3osiaja, v Katenn mores si, ako se le ko drugi goldinar namesto za letnino izdaneg stroko kmetijstva — osobito za naš postojnski okraj giblj ^^V.xj«,,« ^»w^xwv, J/v» vvjy». -----J UlUgl gUJ v njeno povzdigo od neke druge praktične strani stransko zaslužiti kol i č kaj nekoliko ogledati. Marsikdo ima za koristna podvzetja in povzdigo napredka zadosti dobre volje in moči jih tudi pospeše-vati, al potrebni gmotni pripomočki mu to na vse strani zabranjujejo, da pri najboljši volji nikamor kreniti ne (Dali prih.) po more. Gotovo je tak položaj za vsacega skrbnega go-spodarja neznosen in nestrpljiv tem bolj, ker z lastno močjo svojo in pri vsem svojem prizadevanji se osamljen do zaželjenoga vspeha in cilja nikakor pospeti ne more. Kar je pa posameznemu doseči nemogoče, to doseže se prav gotovo in lahko z zedinjenimi močmi Gospodarske Kako določiti spôl telét. čemur smo v našem listu uže večkrat govorili, to potrjuje tudi prof. Kaltenegger v „Oesterr. landw. Wochenbl.", ki priporoča gospodarjem, kako naj rav- y Z združenim pozrtvovanjem, v slogi, edinosti in pravi Iju-bezni med raznimi stanovi družbe človeške pri zavesti eden drugemu, vsak najo pri živinoreji, da jim krava stori telico ali pa junčeka. Ce hočejo dobiti telico, naj kravo k biku peljejo s po lni m vimenom, to je, pred molžo : če W V 1 Ul LU T X U-I U U V ULI y to J Q ) j7 JL U U UJLKJ X£J\J . V^c pa bi radi dobili junčeka, naj jo peljejo s praznim in prepričanji, „da moramo biti" vsi za enega y m vimenom to je y kmalu po molzi. Gospod profesor za vse to je moči po svoji remo. Gotovo je : da v vzájemnosti eden potrebnemu napredku dospeti pomo- pravi y kjer v kraji, deželi ali celó v obširni državi vsi stanovi skupno in v ljubezni vsak po svoje za povzdigo splošnega ljudskega blagostanja vzajemno delujejo, ondi béda in pomanjkanje nima domovja! , da je to izkušnjo izvedel od barona Ožegoviča dobroznanega grajščaka na Hrvatskem, ki se tega rav-nanja uže več let drži in ki je skoro zmerom gotovo bilo. Baron Ožegovič pa je to izkušnjo zvedel od oskrb-nika nekega posestva jezuitov v St. Andražu v lavan- tinski dolini. Nasprotno pa tam, kjer vsakdo za svojo lastno kožo egoistično skrbi, kjer ni med stanovi prave vza-jemne ljubezni in edinosti, — kjer ošabnost in prevzetnost ljudem glavo in srce napihuje, — kjer člověk imenitnejega novice. Goveja kuga v Bosni in Hercegovini prezira in kjer naj bi vse" le pri starem nepraktičnem razsaja po najnovejših poročilih v sledečih okrajih: v stanu svojega brata v nižjem stanu oholo zaničuje in kopitu ostalo — imajo vse nadloge in béde svoj pravi okraji Zvorniku na krajih y v okraji Blazenici na brlog. krajih in v okrajih Kladanju, Visoki, Cronici, Nevesinji, Ali se ne opazujejo tu in tam sleduji dan v družbi Ljubuških in Balciku, — tedaj skupaj na 15 krajih. človeški enake tužne prikazniV Ni ga > dosti žalostno! da bi mi mogel to zanikati y veliki nevarnosti zaradi goveje kuge so po takem Hr-gotovo za- vatska in Slavonija, posrednje pa tudi naše slovenske dežele. 295 Najveće sadno drevo na Ceskem je po poročilu časnika ,,Elbe - Zeitung". 232 let stara J^ ? — —----to * — ----- hruška na posestvu g. Stef. Fischerja v Sebusenu ob Labi, ki je letos donesla 2800 iitrov hrušek; po takem je to drevo kapital vreden 1000 gold m. m, m Al • se prejšnjih letih uže tudi přiměřilo , da se je za hruške tega dre- vesa, ce dražje bilo, skupilo na leto do 100 nabiranji mravljincjih jajc na Stajerskem ljakovina se strdi ia mesni sok ne more izteči. Iz tega je razvidno, da moramo, ako hočemo imeti prav krepko juho, in mesa ne rabimo, pristaviti jo v mrzli vodi k ognju; če pa želimo nasprotno dobro in sočnato meso in ne rabimo krepke juhe, pristaviti je moramo v vreli vodi. ščajo. To pravilo gospodinje prerade v nemar pu- Ako hočemo imeti izvrstno juho , ki je vendar vedno eden prvih obstankov dobrega kosila meso zrezati na majhne koščeke, kosti y moramo razbiti in vse v je ondašnja c. k. deželna vlada oklicala sledečo naredbo. ^o voda mrzli vodi k slabému ognju pristaviti. Pri počasni kuhi ) Tisti jaje, ljenje. kateri hoče po tujih gozdih nabirati mravljincjih mora imeti od dotične politične gosposke dovo- To dovoljenje sme se mu dati ? ako gozda posestnik temu pritrdi in tudi nobeni gozdarski pomisliki ne nasprotujejo. Tudi mora politični gosposki zbirač najaviti, za koga jih nabira. Kdor pa z mravljinčjimi j aj -čami tržuje , mora po §. 13. obrtnijskega reda ovi obrt meso tako izplužila, da ne bo imelo več toliko redilne moči kot slama ali pa žaganje. Naprava p e č e n k e je ravno taka. Da sok ostane v mesu y najaviti politični gospóski. Nekatere srenje dajejo na-biranje mravljincjih jajc v najem. To smejo storiti tedaj, če vsi gozdov posestniki privolijo. Najemnik pa potřebuje tega dovoljenja od politične gosposke. mora se kolikor mogoče hitro napraviti okolo pečenke trda skorija, da. strjena beljakovina iztok soku zabrani. Peč mora biti tedaj zeló vroča in maslo uže razbeljeno, kedar se dene mesó va-njo. deli pečenke Da ne osušé, treba se zunanji jo je s kako mastjo pridno polivati. Posebno pri pečenki je pa potrebna zeló huda vročina, kajti pečenka je toliko bolj sočnata, kolikor hitreje je spečena. Kuha so čiv ja ima tisti namen, kot kuha mesa; sočivje naj je prebavljivo in tečno in naj ne izgubi dobrega okusa. Kakor pri mesu tudi tukaj ne moremo zabraniti, da nekatere redilne dele voda popolnoma iz-pluži, ekrbeti moramo tedaj , da jih kolikor mogoče v rastlini obdržimo. Dobro je, ako se voda, v kateri se ima kuhati sočivje, uže prej osoli, da voda vse Kuhinja je kemičen laboratorij pri hiši, v kate- rastlinske soli ne izpluži, katera je pri rastlinah ime- Fodiične stvari. za naše gospodinje. rem se s pomočjo mogočnih elementov, vode in ognja različne živalske in rastlinske tvarine z nekaterimi rud- 1 ninskimi pridevki tako spremenijo da niso ljive e prebav- niten del redilnih tvarin. Vso zelenjavo pristavimo v vreli vodi. Mrzla ali mlačna voda ne more v rastlino in ne provzroči po- 5 L14 piiUO » ttl OU1ULUViU1|U J UC« UIOV J. uiuuav- ' V » i UIUVXIU temuč tudi okusne. Grospodinja mora tedaj ne- trebne premembe v rastlini sami. To se more kako poznati kemijo , ako hoče z gotovostjo delati in svoje izdelke sami sebi, ne pa slučaju pripisovati. Ker je najimenitnejši vzrok kuhanja hrana jLvui jo naj iJLuo uivuuJOJL v ULV rvunauja n i a u a ^ J0J » ^^^ ^w^w* ^ a ^ iv r x vit« * uuu wn c* v mora biti najprej znano, kaj hrana zahteva. Marsika- za prav vroč sopar lahko provzroči. Kro m pir se mora tera kuhinja, ki napravlja najokusnejša jedila, včasi zgoditi s vrelo vodo. Vse rastline imajo nekaj gumija v sebi, kateri stori, da se svetijo po površini, in ta gumi mrzla voda težko in počasi stopi. To le vrela voda ali prav pa nasprotno pristaviti v mrzli vodi zato, ker le mrzla slabo hrani, med tem, ko navadna, na videz revna prav kuha zahtevam Človekovim popolnem zadostuje. voda podere v stanice in stopi škrob t ki se njih. nahaja v Najimenitnejša oddelka našega živeža so tvarine za zabranila strjena beljakovina. dihanje in tvarine za napravi janje krvi. Ako Ko bi se přistavil krompir v gorki vodi, bi to ročnice, kakor na pr. fižol, leca, grah, bob se člověk le s prvimi hraniî, na pr. s škrobom, mastjo, kuhamo v tako imenovani mehki vodi, ali pa pride-sladkorjem, pivom itd. bi dobival dosti gorko te, y a ki se na- prav nič krvi in bi tedaj vse eno lakote umri, če bi bil tudi želodec njegov ves napolnjen s temi tvarinami. nemo studenčnici košcek sode, kateri apno bere okoli lupine in jo strdí, stopi in vodi pritok odpre. Omenimo naposled še eno za kuhinjo imenitno pri- Ce bi se pa nasprotno kdo le s tvarinami za naprav- kazen. Mi za kuho rabimo navadno vodo i*. i.i.i .... » » . « i r>A n r» tt'v < katera, ako ljanje krvi hranil, na pr. z beljakom, sirnino. mesno vláknino itd., bi se njegova kri prenovila, a bi več imel in bi tedaj popolno oslabel. jo zgrejemo do 80° R., zavre. Višo stopinjo pa nika-gorkote ne kor ne moremo doseći, če tudi še toliko drv požgemo. Kar je vročine preveč, služi potem v to y da se nare a izkušnja nas tedaj primora, si hrano jemati iz jajo soparp in voda izpuhti. Iz tega je razvidno 7 da oběh teh oddelkov, in misleča gospodinja ima dolžnost, pri kuhanji vode ali juhe potrebujemo le toliko kurila y jedila umno mešati in kombinirati. Cela armada bolezni da dospemo do gori navedene vročine. nastaja iz krvi tega, ker ljudje preveč tvarin za napravljanje vživajo, katere daje bogata kuhinja. A tudi revež boleha, ker preveč tvarin za dihanje vživa, ker so te Ravno tako je popolno krivo to, ako kuharica pomočjo veče vročine meso prej omeh-Pri hudi vročini bi voda izpuhtela, treba bi bilo misli, da bode s čala. veliko bolji ki^p. Pljuča vseh teh tvarin ne morejo pre- mrzle vode prihvati, ki bi včasih znižala gorkoto vode delati ter vsled tega oslabé. Tako je na priliko dobro, in tako bi meso še dalje časa potřebovalo, kot pri manji Da se pa voda čez 80° R. razgreje, stori ku- sočivje vpeljati v vsakdanjo hrano dobre kuhinje, ker vročini. se ne dá na več načinov upotrebiti, temuč tudi za- harica včasih slučajno s tem, da jedila uže prej vsoli dostuje za kri in gorkoto (dihanje). Krompir spada ker se slana voda težje razbeli in večo vročino za vretje med tvarine za dihanje, tedaj je posebno priporočati kot potřebuje. Ako tedaj solimo jedila, ko jih pristavimo pridevek h krepkemu mesu. Druga umetnost kuharice mora biti pa ta jedila ognju, vročina toliko bolj vpliva na-nje Najdražja tvarina za napravo jedil je kur ja va in tako kuhati, da ne izgubé nič svoje močí in da se tedaj bi morali ravno tu skrbeti, da kolikor mogoče drv trebijo po vsi svoji vrednosti. prihranimo. Drva in šota, sožgana na odprtem ognjišči, Zavoljo tega ni vse eno, ali pristavimo meso v so vrhunec zapravljanja ; pa tudi pri naj boljših ognjiščih mrzli ali vreli vodi se še sedaj ni zabranjeno, da ne bi vsaj en del vročine iz-dá raztopiti, v mesu raztopi in vso redilno moč puhtel skozi dimnik. Razen tega ima pa še većina ku- ognju Mrzla voda vse, kar iz mesa izpluži. v re vodi se pa meso skrči i be- haric to slabo navado, da peč veliko preveč razbeli « ? 296 tako, da bi se dale včasih na njih kar kovine topiti, ako-ravno vedó, da vsa vročina nad 80° R. izpuhti in mnogo redilnih in tečnih delov jedil sabo v zrak vzame. Za kuho kake malenkostne stvari včasih tako vročino na-pravijo, da bi se dala desetkrát veča reč na njej takoj, speči. Tedaj gospodinje, štedite pri peči ! Po „Landw. Žeitg. von u. fur Oberosterreich". Versko-národne stvari. Slavnostní govor. Govoril Ivan Lavrencič pri „Cirii-Metodijevi svečanosti" v čitalnici vipavski 8. septembra t. 1. Slavna gospoda! Žalosti topi se srce moje, če se spominjam preteklih časov, ko so si podajali surovi narodi železno žeslo iz roke v roko in srkali krv in mozeg národu našemu. In to trpelo je dolgo! Jedva je opešal divji Hun in Ober, vzdigne se mogočni Grman — sreča mu je prijazna in podvrže si severne Bodrice in Lutice, o katerih ni kmalu niti duha ni sluha. A ko se bliža tudi drugim Slovenom národna smrt, razjasni se nebo in prikažeti se dve svitli zvezdi, oznano-valki zmage nad mnogobrojnim! sovragi. V staroslovanském Solunu namreč rodila je soproga podpovelj-nika cesarske ćete Leva deci Metodi ja in Cirila, katera si je izvoliio nebó , da rešita naše očete. Zato obdari ju duševno bogato. Darovi nebeški razvijajo se krasno; Ciril imenovan je modrijanom in Metodij visokim svetnim dostojanstvenikom. A kmalu čuje se glas: „to ni vaju poklic; da rešita Slovena, je želja moja." Hitro zapustita svetni šum in tiha samota v samostanu Olimpskem pripravlja ju na ljuti boj. In ko sta pripravljena, vadita se dejanski: Ciril v Koz ar ih, Metod v Bolgarih; povsod pridobita si nezvenljivih lavorik. In ravno to je gojilo pogum v srcu svetih bratov in ljubezen Slovenov do rešiteljev svojih. Zato sprejmó ju prijazno in sijajno, vedé namrec, da le ona bodeta jih řešila narodne smrti in širila in utrjevala med njimi predragi svetinji: vero in svobodo. Vero so sicer uže prej oznanovali ptuji svečeniki latinski in nemški, a se slabim vspehom. Podučevali so namreč naše ocete v jeziku nerazumljivem in nakladali jim davkov in tlako, kar gotovo ni gojilo ljubezni niti do resnic božjih, še manj pa do misijonarjev. In zato ni čuda, če so zavreli duhovi in sè silo pregnali ptujce. A mogočnost Germanije znala ]e zopet pripeljati glavni s te ber nadoblasti svoje nad Sloveni v pokrajine naše. Se le ko prideta sveta brata, odkljenkalo jim je za mnogaja leta; ljudstvo jih zapusti in nehoté podati morajo slovo naši domovini. Prične se odslej novo življenje in kršćanstvo se ukorenini; in kaj bi se ne, kajti kršćanstvo in narodnost, rekel bi, bilo je jedna celota. Bodi si v šoli ali cerkvi, povsod glasili so se glasi domaći; da! jezik naš dosegel je še celó toliko časti, da sta ga postavila sveta brata na oltar, to je, vpeljala sta ga v službo božjo, s čemur se ni mogel in se ne more ponašati niti Grman niti Francoz ni Lah. In to bilo je mogoče , kajti jezik slovenski bil je iz-obražen ; imel je pisavo svojo, katero je iznašel Ciril in knjig na kupe, katere sta spisala brata z učenci svojimi. In narod kršćanski izobražen, čutil je težnjo ptu-jega jarma; zato došla sta jim tudi tu srečno brata solunska — možá, ki ništa bila le učitelja prave vere in omike, marveč tudi osvobodítelj a Slovenov v oziru svetovnem. Prijateljsko se okleneta voditeljev ljudstva knezov: Koceíja, Rastislava in Svato- pluk a in sè zedinjenimi močmi delujeta ž njimi za blagostanje njihovo. Da so ju zato črtili nemški gospodarji svetni in duhovni, je znano; kot vrane na sokola vržejo se na nju in pikaj o ju na desno in levo. Da Metodij mora še celó v ječo in poginil bi tamkaj, če bi ga ne bil rešil slavni Ivan VIII. Ali vse pretrpita rada, da je le trohnela moč ptuja in rastla moč slovanska. Rastla je pa v istini, kajti pod vrlim Svatoplukom dospěla je do leta 885., to je, do smrti Metodove do vrhunca. (Konee prihodnjic.) Glasbeno slovstvo. „Slovanska Jeka", moški in ženski četverospevi in zbori. Slavnému gospodu dr. Jan. Bleiweisu posvětil skladatelj Fran Ger bič, op. 15. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. To je naslov zbirki 19 skladeb, 13 v slovenski, 4 v hrvatski, 2 pa v češki besedi obsezajoci, s katero je zopet slovenska naša glasbena literatura lepo obogatena. Gospod Ger bič ni diletant, on je v prvi vrsti umet-nik v petji, in tudi kot izučen praški konservatorist veden skladatelj ; pustimo toraj na stran jalovo hvalisanje, kakoršno je pri nas pogosto v navadi, in poglejmo na to novo delo z umetnega stališča. Prvi pogled na četverospeve nam pové, da je gospod skladatelj srečno zadel struno národnih popevk , posebno pri čveterospe-vih „Pred slovesom", „Ljubici pod oknom", „Želja Slovenca na tujem", „Na lipici zeleni" (z lepim samospe-vom za bariton) in pri hrvatskem zboru „Kolo". Tu je povsodi fantazija prosta , faktura jasna, postop sleher-nega glasú gladek, celotni vtis toraj mil, prijeten. Iz obeh ženskih četverospevov postavljamo drugega, namreč „Bčelarja", zraven s prvim moškim četverospevom na prvo mesto; dobro izpeljan, postane ,,Bčelar" sè svojim karakterističnim ritmusom izvrstna številka vsaki „besedi" ali narodni zabavi. Krepka zbora sta obe „Zdravljiei", posebno veličasten pa je zbor „Slovanski brod" (besede skladateljeve,) z lepo apostrofo na sv. Cirila in Metoda. Poleg teh omenjenih najboljših skladeb so druge številke raznega značaja, a tudi razne vred-nosti. — Cena tej v prav lični obliki na svitlo dane zbirke je 1 gold. Naročujte si tedaj , častite čitalnice slovenske, te mične napeve in podpirajte slovensko našo glasbeno literaturo! Književno naznanilo. Gospodom naročnikom pomožne učne knjige nazna-njam, da se „Prvi poduk" uže tiska v Ljubljani pri Kleinmayerju in Bambergu, ki ga bosta tudi založila. — Pri tej priliki si usojam priporočati tudi drugo svojo šolsko blago, katero ponujam po sledecih z niža-nih cenah, in sicer: pisanke po 1 gold. 15 kr. (na debelo), risanke po 3 gld. in manj še oblike po 2 gld. 50 kr. ter knjige: „domovinoslovje" (8), „zgodovino" (10), „zemljepis" 1. natisa (10), „zemljepis" 2. natisa (26), „malo fiziko" (23), „geometrijo" (24), „gospodinj-stvo" (30), „prirodopis" (56) in „fiziko s kemijo" (60,>. V Krškem. Ivan Lapajne. Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor GoriŠki je v 17 dnevih vse opravil, kar je imel opraviti: pre-tresel proračune in račune vseh raznih deželnih zalo-gov, obravnal troje vladinih predlogov — (,,ribji lov", „domovinsko postavo ť in „okrajne zastope"), rešil vse 291 polno peticij in druzeQ vec vse brez V m —, najmanjse ne- vendar ostali po narodnosti „Rusi". Kakor je znano r-' ~ » - ~ -j —-----o — -------J----«J vcuuai uoiau uu uaiuuuuou ^auoi • u.aj\ui je tiuauu, vsečnosti. Sploh je duh edinosti, vzájemnosti in pravic- ritualni jezik katoliške cerkve je latinski, al v dopolni- nosti, ki veje v na3em zboru med oběma narodnostima y tak kakor bi moral biti povsod v mnogojezični prav nasi zalo priobciti kaj pobirkov iz letošnjih jih drugi pot Avstriji in kakoršnega grof Taaffe želi. Ce bo ka podamo ie zbor teljne dele katoliške službe Božje se dopušca narodni jezik: so molitve, kakor tudi propoved (pridiga) v na- za danes naj povemo to da rodnem jeziku. Vprašanje je bilo: je li dopustiti za katoliške Ruse raba ruskega jezika v tistih delih službe Božje, v katerih se po pravilih katoliške cerkve dopušca dokaj podpore podělil obcinam (za ceste in mostove itd.), narodni jezik? Na to vprašanje je bil dan odgovor: dijakom vseučiiiščnikom in drugim idanje kmetij Ne, ne, tega ni dopustiti (( u ske šole slovenskega oddelka je dovoljenih 22.000 gld., 8ke in 0d ruske. laškega oddelka pa 8000 gld soboto 10. dne t. m od dveh strani, od polj-Poljski patrijoti, kateri sicer nimajo bila dnj sej deželni odbor mesto nikake pravice, vmešavati se vprašanje, v katerem jeziku hoté katoliški Rusi moliti, vendar ne hoté dopustiti ruskega jezika za Ruse v katoliško službo Božjo in svetovalca Gorjupa) izvoljen dosedanji namestnik nj gov gosp. dr. Tonkli in za njegovega namestnika po- sjcer političnih ozirov; oni smatrajo katoliško cerkev slanec gosp. Faganelj; za namestnika dr. A bra m ga pa gosp. K o c i j gosp. deželni gla konecnem govoru vitez dr. P a i e r M po vdaril delavnost in zmernost deželnih zbornikov in za-klical .,eviva živio" cesarju. Potem je še dr. De per i s v Rusiji kot narodno-poljsko ustanovo ; ruski gorečneži pa ne dopuščajo ruskega jezika v katoliško službo Božjo iz strahú, da bi jim kdo katoliške cerkve ne zmešal s pravoslavno. Oj, koliko bolj modri so Poljaki!' zahvalo izrekel glavarj tako bila je in gi mu sej in sesij sklenena ob i' dgovoril i uri zvečer Deželni zbor Isterski. Tudi ta zbor v Pazinu nimajo besede y katerem menda SI uže aklj bil v dne t. m Kar tukaj Katkov piše, je res; o tem so se mnogo prepirali, in proti privolitvi katoliškim Rusom po ruski moliti, so Poljaki poslali v Rim znani protest; al kar je „Golos" trdil, da namreč Poljakom ne dovoljujejo po poljski moliti, to je grda laž. Aksakova „Rusj" v št. 39. od 8. (20.) avgusta je přinesla prekrasen članek tcot odgovor liberalnim v katero je iz Trsta přišel ces. namestnik baron de čenčam in lažem „Golosa" o spravi s Poljaki, v kate Pretis menda jako j da v zboru Lahi zvonec nosijo. rem je iasno in določno rečeno . . ■ * m m % 1 __J 5 da ) Vládne predloge o ustanovitvi okraj nih zadrug Poljaki pošteno pripoznali rusko narodnost tam, kjer kakor hitro bodo Je zbor Istrijski ni odobril, ter le zahteval, da se predru- ruska narodnost, — kakor hitro bodo prenehali terjati gači dozdaj veîj občinska postava za-se rusko „Ukrajno" in j* T v i hm začeli gré Belorusijo — kakor hitro bodo za se terjati samo tisto > kar ) kar je ^giuugiautiuu puijoau kake zapreke več za mir in spravo iz poljskega časopisja, posebno iz gališkega in poznanskega, je do take sprave sezajo še daleč čez 5,etnografične jim po pravici etnografično" poljsko, potem ne bode ni- AI, kakor je vidno Rusije 24. avg (Konec.) To leto je psev- Ul s ; y doliberalno ćasopisje mnogo pisalo o „primirenjiji Poljaki. Posebno „Golos" je priobčil nekoliko člankov v katerih je položaj poljske narodnosti opisan tako kakor da bi Poljakom celó Očenaš po poljski moliti ne bilo dovoljeno. NeresniČnega in naravnost zlaganega je v „Golosovih" člankih mnogo , in dokler si bodo Po- ti še daleč ; Poljaki samo v meje Ne ljaki take advokate v ruskem Časopisji najemali y ne bode iz vsega besedovanja o „primirenjiji" nič. Poljaki morali najprej sami biti pravični gledé ruske narodnosti in za-se terjati samo to, kar jim po pravici kot časopisih, temuč tudi v drugih plodih svojega „uma" oni kažeje tako mržnjo do ruske narodnosti, da o kaki pravi njihovi spravi niti misliti ni mogoče. Vzemite v roke poljsko šolsko L. Gaultierovo knjigo „Geogra- fia powszechna, wydanie osme". Na str. 88. te povšeČne geografije je rečeno: „Učena preiskavanja so dokazala, ne narodu gre t a potem y nemar, vstopiti v pogajanje naravnost z pustivši časopisje Hincburga v ruskim narod- da Rosijani ali Moskali niso slavjanskega plemena, kavkazke rase, ampak azijatske mongolske, in da so so si podvrgli Slavjane. Treba oruseli še potem, ko mm ca3opisjem no st katero, marljivo , ne sega na tujo Tako, na priliko varujoč svojo narod- , Katkov v „Mosk. Vědom." štev. 208. od 29. julija (10. avgusta) piše tako-le: „Katoliška cerkev, kakor vse druge pri nas přiznané vere, ima polno svobodo v svoji sferi. Res je sicer, da v Rusiji je država v tesni zvezi s pravoslavno cerkvijo ; al „zveza (( ni >> jedinakovost a Rusija ni cerkev, in pravoslavna cerkev ni Rusija. Vsacemu je dozvoljeno želeti, da bi vsi državljani ene in iste države bili tudi ene in iste vere, al s tem še ni rečeno da je treba to terjati ; terjati tega ni mogoče y želja ) ni neobhodnost, in država, ki ne želi sama sebi in svojim interesom in tadaj tudi nobeni cerkvi, katero je vzela pod svojo ohrano, škoditi, se ne more s silo mešati v verske stvari. Dolžnost države je varovati, ne pa za- tirati svobodě vesti, in pri tem gledati na to, da bi se z vero ne zvezavalo kaj tacega, kar na em strani nima nič obščega z vero , na drugi strani pa je protivno in 6ovražno državi in njenim zakonom. Ne morem si kaj, je tedaj razločevati R o sijane od Rusinov in ne imeti jih za isto pleme." Na strani 89. pa je rečeno: „Pravoslavna cerkev ali shizma je cerkveno občestvo, kateremu načelnik je konstantinopoljski patrijarh, tej cerkvi se prištevajo Grki, Srbi, Moldovalahi in nekateri turski Slavjani. Načelnik ruske cerkve pa ni konstantinopoljski patrijarh, ampak car, in tedaj ruska cerkev je cesaropapizem ali shizma v shizmi". Take bedarije vtepajo Poljaki v šolah po vsi Galiciji ne samo svojim, ampak tudi ruskim otrokom v glave, dasiravno dobro vedo, da ruski car je tako malo papež ruske cerkve, kakor malo je rimski papež kr a lj poljskega kraljestva! *) Maribora 10. sept. (Naša vinska letina; nadloge vinorejcev in njihove nade na rudarsko družbo za austrijsko-planinske dežele; ozir na deželni zbor kranjski.) Po naših goricah klopočejo klopotci in prepevajo čirički v veselo znamenje, da se grozdje po vinogradih sem ter tje uže izdatno meca. Le nekako preveč nejednako se Topla zahvala našemu velecenjenemu gosp. dopisniku, da bi pri tej priliki ne omenil davnega spora o tem, da nam tako temeljito kaže resnico, od kod žalibog oni ne-da bi se dopustil v zahodnem kraji v službo božjo ruski prestani razpor med Poljaki in Rusi in ono vedno natolcevanje jezik za Ruse, kateri so bili ob času poljskega gospod- Rusov, da preganjajo katoliško vero na Ruskem. stva odtrgani od pravoslavne vere, pa kot y j hlopci u so Vred. 398 to godi; med tem, ko so nekatere sorte uže do dobra mehke, so druge še nekako demonstrativno trde. Kjer toča ni zadela ali nevihta, posebno ona 28. avgusta, ni škode delala, ondi kaže trs Še precej grozdja. Tudi smod in pikec sta pomladanske, precej visoko napete nade izdatno skrčila, tako, da se bode vsaj v naših le-vobrežnih Dravskih goricah trgatev težko kje nad srednje dobro vzpela. Tudi dobrota vina bode prej ko ne daleč za nadami ostala. — Zadnji teden nas je hrup iz frav-hajmske fare prestrašil, da so tam v župnikovem vinogradu trtno uš zasledili, a bil je k sreči le pražen strah, kolikor se je pozneje pokazalo. Poprek pa se sme reči, da bode vinorejec zopet dobil vsaj nekoliko kaplje v klet, da jo bode mogel kupcu ponuditi, če ga bode kaj v naše zeló potrebne kraje. Odkar namreč na Koroškem in gorenjem Štajarskem*) razne železa-rije ali celó stojé ali vsaj le na pol delajo, tudi naši vinorejci to nadlogo zeló Čutijo. Malo prihaja kupčev iz imenovanih krajev in še ti se polové večidel po li-manicah velikih vinskih trgovcev. Nekoliko se v tem nade naših vinorejcev na boljše obračajo, odkar so iz-vedeli, da hoče rudarska družba za avstrijsko-planinske dežele (ôsterreichisch alpine Montange-sellschaft) železno obrtnijo na gornjem Štajarskem zopet oživiti in tako tudi našemu vinu zopet pot v gornje Štajersko odpreti. Dne 19. tega meseca je namreč glavni zbor imenovane, na novo ustanovljene rudarske družbe sklican in na dnevnem redu stoji na prvem mestu vprašanje : kako bi se dal delniški kapital pomnožiti? Prvi korak k temu cilju in koncu, kakor mislijo, je ta, da se upravništveni svèt pooblasti, da izdá na novo nadaljšnih 150.000 dělnic, k čemur je po družbinih pravilih opravičen, ker je v njih uže tudi za ta primer- 1 jej preskrbljeno. Vseh dělnic vkup bode 300.000 izdanih v nominalnem znesku od 30 milijonov gld. Vrhu tega pa se ima še taka sprememba pravil skleniti, da se sme kapital pomnožiti. V pravilih do zdaj ve-ljavnih je družbin kapital tako omejen, da je družba upravičena, dělnic do zneska od 30 milijonov gold, izdati in pa prioritet do visočine vsaki čas izdanega del-niškega kapitala, tako, da skupni kapital ne presega 60 milijonov gold., in sicer do 30 milijonov dělnic, ostalih 30 pa prioritet. Ta razmera družbinega kapitala se ima zdaj po pravilni določbi tako spremeniti , da bode družba imela pravico, v mejah imenovanih 60 milijonov gold, tudi več ko za 30 milijonov gold, dělnic izdati in sicer tako, da za en del po pravilih dopuščenih prioritet ali primeroma tudi za eeli prioritetni kapital del-nice izdá. In zeló je verjetno, da se bode družba te pravice, ki ima še le v pravila vzeta biti, tudi poslužila. V poslednjih dneh je avstrijsko-planinska rudarska družba tudi pri komori dunajské b o r z e za kotiranje svojih dělnic prosila. Iz vseh teh prikazni mi Spodnje-štajerski vinorejci toraj tudi za-se nekaj boljših časov pričakujemo. Bog daj ! — Naj tem imenitnim spre-membam, katere se zdaj v gornjem Štajarskem godé z raznimi fužinskimi družbami, dodam še radovedno vprašanje mnozih naših rodoljubov, ki zmerom vso svojo pozornost obračajo na ,,belo Ljubljano" : ali narodni poslanci kranjski ostanejo konsekventni na dveletnih ob-javah, da ne gredó več v Vesteneckov deželni zbor ali pa, če se vkljub temu udajo oportunitetnim pomislikom grofa Taaffe a, ne zapustijo deželnega zbora hipoma, ko jim nasprotna nepoboljšljiva većina zopet rogé pokaže? V Gorici 12. sept. — Volitev državnega poslanca (na mesto grofa Coronini-a) bo 3. in 5. dne oktobra t. 1. Gotovo je, da bode zopet izvoljen grof Coronini. — Goriška Čitalnica se preseli 1. dne r — I ■ — ■ - 1 ———■ II I m —^ *) Pa tudi na Kranjskem. Vred. novembra t. 1. v tisto poslopje na Travniku, v katerem je stanovala koj od začetka, ko je bil nje predsednik sedanji c. kr. deželni predsednik kranjski gosp. Andr. Winkler. — Telegrafski urad , ki je zdaj v imenovani (Stabile-novi) hiši, združi se s pošto v njenih prostorih. — Kdo in kaj je Pietro Cossa? Brezbožnik, frama-son, pogan, kot pesnik pa zagovornik — Nerona in Ju-lijana apostata! Ta člověk je v Livornu umri in v Rimu so mu napravili 3. dne t. m. velikansk demonstrativen pogreb, s katerim so poveličevali poganstvo nasproti kršćanstvu. Kaj pa ima to opraviti z goriško kroniko? Pač! Letel je namreč tudi — iz Gorice telegram v Rim izrazujoč dotienikom sočutje. Poslal je ta telegram tukajšnji „Gabinetto di let tur a", v katerem je ni davno policija neke prepovedane knjige iskala. Novomesto 10. sept. {ObČni zbor kmetijske podružnice novomeške.) K občnemu zboru novomeške kmetijske podružnice došlo je nad 30 udov in nekoliko gostov. Zbor pričel se je z nagovorom predsednika g. dr. Poznik a. Gosp. predsednik je pozdravil došlo gospodo in opominjal jo v govoru na važnost dotičnega dneva, na visoko rojstvo Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Josipa I., ter omenil, da ravno kmetijska društva imajo posebni vzrok veseliti se tega dneva. V govoru spomi-njal se je dalje žalostné preteklosti, boljše sedanjosti in vesele prihodnosti kmetijskega stanu , ako bode visoka vlada kmetu tako prijazna, kakor sedaj, tudi v prihodnje. Konec govora zagrmeli so iz ust vseh navzočih navdu-šeni živio- in slava-klici presvitlemu cesarju. — Gosp. Ogulin sporočal je potem o delovanji odseka za obrambo trtnih bolezni in z ozirom na to, da se je trtna uš jela razširjati uže poleg kranjske meje na Hrvat-skern in Štajarskem, in da ni upanja, da bi se ubránili tega zeló škodljivega gosta. — Tajnik gosp. Der gane je obširno razkladal vzroke , vsled katerih kmetovalee na svoja posestva denarja dobiti ne more , isto tako o vzrokih med kmeti tako hitro množečega 3e uboštva, ter kazal na sredstva, s katerimi bi se dalo ubozemu kmetu na noge pomagati, in ga rešiti glađu in pogina. Predlog, da bi se osnovale kmetijske založnice z neomenjenim poroštvom, sicer ni obveljal, a konečno se je vendar po živahni debati sklenilo, da izvoli se odsek 9 udov , ki naj natančno preišcejo , je li mogoče osnovati na Dolenjskem hranilnico, in če to ni mogoče, kje in kako bi se dale kmečke založnice na Dolenjskem vdomačiti? — Po sporocilu gosp. J. M o hor a, da se more letošnja letina šteti za dobro srednjo letino , sledila je razprava o dole nj ski železnici. Gospod predsednik govoril je o vzrokih , zakaj niso dobili Do-lenjci pred desetimi leti železnice, in je nasvetoval, kaj naj bi bilo jim storiti, da jo sedaj dobijo. Predlog njegov , da naj se obrnemo s peticijo na visoki državni zbor, in da naj osebno poprosijo se gospodje državni poslanci, da bodo govorili za železnico, in poslednje, da naj se vpliva na avstrijsko deželno banko, da se ona loti tega podvzetja, je bil enoglasno sprejet. — Po poročilu tajnika o osnovanji kmetijskih vaščan-skih družeb nasvetoval je sam poročevalec, da bi kmetijska podružnica novomeška pismeno naprosila pre-častito duhovščino in gosp. učitelje , da bi sami pristo-pili k podružnici naši in blagovolili potruditi se tudi novih udov nabirati; predlog ta bil je tudi sprejet. — Naposled je g. Ogulin govoril o razstavi grozdja in vinskih posod — v to razstavo se bodo jemali vsi kmetijski pridelki in kmetijska orodja — in o tomboli. Za razstavo odloČili so se dnevi od 2. do 4. oktobra, za tombolo pa 3. oktober, zacetek tombole bode ob eni uri popoludne. V razstavni odbor voljeni so bili štirje udje kmetijske podružnice in trije zunanji. — Poročilo gospoda predsednika o ustanovitvi kmetijske šole na Doleajskem se je za ta čas izpu-stilo. Mesto tega predlagal je tajnik, da bi kmetijska podružnica poprosila kmetijsko društvo v Ljubljani, da bi ono vložilo peticijo na si. deželni zbor, da bi on na to délai, da osnovale bi se na Kranjskem nadalje-valne kmetijske šole, in da bi bil kmetijski nauk na ljudski šoli obligaten predmet. Nas vet je bil enoglasno sprejet. Iz ŽirOV 1. sept. — Cele litanije o teku naših ob-činskih volitev bi „Novicam" mogel napisati, pa naj za-dostuje kratek posnetek, da ne peremo umazanega našega perila pred svetom in na sramoto ne stavimo naših nasprotnikov, ki so celó do si. ministerstva zoper nas tožbo napeli. Vsled vseh teh homatij bila je volitev za 3. volilni razred razpisana na 6. dan t. m., pri kateri so naši pošteni možaki zmago dosegli, nasprotniki propadli. Tomaž Nag lič je za odbornika izvoljen z 81 glasovi, Jože Mlaka z 79 in Valentin Ušeničnik z 74 glasovi. Nasprotniki naši so pa dobili: Anton Sedej 39 in Valentin Oblak 38 glasov, 17 glasov pa se je razcepilo. Pregovor pravi: „kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade", in to se je tudi nasprotnikom našim zgodilo; s pritožbo so dva svojih pokopali. Ne vemo, kdaj bodo za njima osmino obhajali, to pa dobro vemo, da zadnja volitev ni njim po volji, kajti propadli „Lavdon" je ongavil po volitvi, da ni bilo postavno voljeno. Mo-rebiti se mož pritoži še ceió zoper ministerstvo! Kako in kdaj da bo novi župan voljen, bodem uže še ob svojem času porocal. Iz Ljubljane. — Nanašaje se na dopis iz Maribora v današnjem listu, ne moremo si kaj, da ne bi radostni pozdravljali ustanovitve „avstrijskoplaninske rudarske družbe" (osterreichisch-alpine Montangesellschaft), katero je ustvarila Avstriji jako dobrodelna „Lander-bank" (deželna banka) na Dunaji. Ustanovitev te družbe ne bode le na korist prejšnjim lastnikom onih rudarskih delnic (akcij), ki so skoro vso vrednost izgubile, ampak — in to ravno je glavna stvar — vsem prebival-cem naših planinskih dežei (Stajerskega, Koroškega, Kranjskega itd.), kajti zopet se bode povrnilo delo fu-žinam , ž njim pa zaslužek in blagostan tje, kjer je dandanes uže beda in nadloga. „Deželna banka" je [>revzela uže napravo srbskih , ogerskih in čeških že-eznic, in kmalu pridejo na vrsto tudi bolgarske želez nice, moravska, transversalna železnica in pa druge, — Bog daj, da tudi toliko potrebna naša dole nj ska! Tolika podvzetja potřebovala bodo veliko materijala in in tudi našim revnim Zeleznikarjem, Kropovčanom in Kamnogoričanom utegnejo priti boljši časi. — Gosp. dr. Jan. Bleiweis je po slavném c. kr. predsedstvu vložil prošnjo za odpust od častnega posla deželnega glavarja namestnika, katero mu je Nj. veličanstvo leta 1879. podeiiti blagovoliio. — Dunajski Časniki pripovedujejo , da je naučni minister baron Conrad potrdil nas v et kranjskega šol-skega sveta in določil, da se imajo navedeni učni predmeti v preparandiji samo v prvém letu in samo za poskušnjo predavati v slovenskem jeziku. Ako je to res, vprašamo le : ali se povrne mir in zado-voljnost v našo deželo, Če sedan j i deželni šolski svèt še dve leti ovira ravnopravnost našemu narodu? — Ces. kr. namestništvo v Zadru je naši družbi kmetijski poslalo semena one rastline, ki se pri nas imenuje smrděla ali volovsko oko, Dalmatinci pa jo zovejo buhač (pyrethrum cinerariae folium). Za to seme je dalmatinsko vlado prosil odbor vsled želje podružnice kmetijske metliške, kibi rada zvedela, ali ne bi se ta rastlina, katera po časniških poročilih Dalmatincem donaša na tisoče goidinarjev dohodka, tudi pri nas dala v obilni množini pridelovati. Po prijaznosti g. barona Rod iča, ces. namestnika, dobili smo nekoliko semena, po šolskem nadzorniku, prečastitem našem rojaku gospodu Ivanu Solarji cvetečo rastlino in po gosp. prof. Cipčiču knjižico, ki jo je spisal učitelj P. Bianchini, in katera v kratki pa jasni besedi uči vse , kar je o pridelovanji te rastline vedeti treba. Iz nje zvemo, da ima cvetni prah buhača veliko moč, vsak mrčes (boihe, stenice, šurke itd.) pomoriti in da posebno zato je zeló dišeci prah buhača velike kupčijske vrednosti. Buhač potřebuje gorko podnebje, kakor koruza in trta; on je večletna rastlina in strpi kakih 6 ali 7 let; na dobro pognojene njive ga sejejo koncem meseca oktobra in novembra, — če je pa spomlad vlažna, tudi meseca aprila in maja. Spomladi — nam je rekel gosp. Solar — se v Dalmaciji vidi polje bu-hačevo zaradi lepega belega cvetja kakor pri nas v jeseni polje ajde, kedar je v cvetji. Dišava buhača je tako silna, da omami za malo ur najmocnejšega člověka, — od tod njega moč na raznovrstni mrćes. Podružnici metliški je centralni odbor poslal nekoliko semena za poskušnjo. — (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje mocvirja. Konec.) Na vprašanje, zakaj se še ni začelo sè iz-trebljenjem Išce, za katero je bilo v zadnji seji dovo-ljeno 1000 gold, iz zaklada za osušenje močvirja, odgovori predsednik da , kakor je razvideti iz pišem odbo-rovega arhiva, je bilo uže v prejšnjih letih večkrat od občinskih predstojnikov in pose3tnikov ob Išci zahte-vano iztrebljenje Išce, al obravnave razpisane za pro račun dotičnih stroškov so vselej brez vspeha ostale. Leta 1877. je c. k. vlada ukazala narediti proračun za iztrebljenje in reguliranje Išce in so bili stroški z ozirom tudi na nekatere překope potočnih ovinkov ali za- vojev preračunani na 21.294 gold.; samo iztrebljenje pa na 3780 gold. Mestno županstvo pa je dalo samo za svoj del iztrebiti Išco in posekati grmovje , stroški so znesli 140 gold. Pri taki različnosti stroškov tudi bi ne bilo prave podlage stroške imenovanih del uže naprej določiti. Išca pa po postavi spada med glavne vodotoke, za katere veljá zgoraj navedena postava, to je, da se ne sme za njih iztrebljenje in reguliranje po-rabiti denar iz zaklada*) za osušenje močvirja. — Odbor vzame to poročilo na znanje in sklene po predlogu g. dr. Poklukarja, naj se kak uradnik najame, kateri bo izdana posojila izterjal, v prihodnje pa naj se ne dovoli nobeno posojilo, dokler ni popolnem konkurenca gotova. Prepričati se, ali je treba zahtevano iztrebljenje B o-rovnišce, se je izvoíil poseben odsek 3 udov. O pred logu, naj si odbor napravi stroj za iztrebo Ljubijanice, opomni predsednik, da je bilo uže 1. 1879. več razprav zavoljo take mašine. Mestno županstvo samo je sprožilo tó reč ter se ponudilo plaćati primeren del stroškov Pisaio se je potem v Trst in na Dunaj , kajti mislilo se je dobiti po ceni kako starejso mašino v Tržaški luki ali pa na Dunaji iz materijala bivše komisije za reguliranje Donave ; al odgovora ugodnega ni bilo ; iz-vedelo se je le , da nova mašina z ladijo , katera bi imela biti tesana v Ljubljani, bi stala kakih. 20.000 gld. Dostaviti je temu še to, da lani, ko so bili tu izvedenci za napravo nacrta zboljšanja močvirja, je dobil poroče-valec odgovor, po katerem bi se s tem vprašanjem moralo čakati do dovršenega projekta, ki se zdaj izdeluje. *) Za skupne na 206.358 gold. 38 kr. preračunane stroške so plaćali: dve tretjini deželni zaklad s 76.009 gld. 542/4 kr. mesto z 9436 gold. 302/s kr., posestniki močvirja s 52.126 gold., skupaj 137.572 gold. 25í/3 kr.; eno tretjino pa davkarski in cestui zaklad s 68.786 gold. 12<2/3 kr., tedaj skupaj 206.358 gold. 38 kr. st. v. — S tem se popravi tiskovni pogrešek v zadnjem listu ,,Novic'Vred. 300 Zastran požiganja mahu določi odbor, da se sme lz Trsta. — Tukajšnja razstava ima tudi svoje te od 15. avgusta naprej samo na tistih kosovih močvirja žave in zapreke. Denarja je premalo, ker je druga po-vršiti, katere so dotična županstva uže leta 1878. do- skušnja popolno izpodletela, podpisalo se je namreč ločila tem je bila seja sklenjena. (Veliki sejm v ponedeljek) je bil zeló maj h e bil malo kupca in malo kupčije živinski sejm se ubozih 800 gold.! Cas je tudi kratek, delà pa veliko. Vendar se ima odpreti 18. avgusta leta 1882. in zapreti konec oktobra. Krajni načrti se lahko pregledajo do 15. decembra 1881., prijave se bodo sprejemale do 15. precej živahen; večino od kakih 500 na trg prignanih februarija, 15. aprila se razglasi, kako so se razdelili goved so pokupili kupci iz Trsta, Gorice, Pulja in Reke; prostori. par pitanih volov je šio po 400 do 500 gld. Cebelarj se je po starodavni navadi ,,pred mostom" sešlo veliko, ki so medu določili ceno po 18 krajc. za stari funt Nakupil ga je skoro vsega g. Hudovernik ki ima ve liko kupčijo z medom v ptuje dežele (N korist pogorelemu ceskemu) bo Ivan Hribar predaval v nedeljo dopoludne ob 11 uri. V Stajarsko. — V Središči delajo priprave za veliko narodno svečanost dne 29. septembra v spomin pokojnému narodnemu pesniku Stefanu Modrinjaku, ro-jenemu SredisČanu. ^Načelnik odbora je župan g. Culek namestnik čast. u, vodi Cagran. ; Vstop plača 50 kr., za dijake 30 kr. ; kdor hoče sedeti y gold (No solsko leto) se prične 16. t. m. in vpisujejo telju kritj da lz Vrage Cehi so svojemu Prokop v Husitskih vojskah , pozidali spominek mu se uže učenci različnih šol. Us voj am s e tit d s t s e prasat v e s tn « ; pri odgovoril mladočeski vodja dr. Greger tako ostro, a stav- Cehi nabrali uže nad policija dalje govoriti zabranila drž ljubljanske: a ne jeml je v tukaj šnjo gim ljenje 800.000 gold. Vse se čudi toliki požrtvovalnosti narodnega gledališca so pravila, jo gimnazijskih novincev, gimnazijo kranjsko vp biti? maj v lz Zadra. — Dalmatinski deželni zbor prosi ce-, naj bi se dalmatinska železnica do Novija po-daljšaia in zvezala z avstrijsko-ogerskimi železnicami. sarja (Skup okolici ljubljanski) za ustanovitev kmetiske zaloznice v Hrvatsko. v deljo dopolud ob Nov potres uri pri gosp K y županu spodnje Sišk potres volitev v de-istoka in zapada z kih i tere zbor'27 Prošnja, (lz odbora Matice slovenske.) Po veli- grebški fijakerji; želni sabor imamo zdaj tukaj. juga in severa so vrela v Zagreb elegantna kola in za- vsi gubah in mnogih neprijetnostih pri knjigah y ka konji in vse 1 v • • kočije y ki jih ima kardinal-biskup, vozile so 13. dne t. m. glasove za yy Matica" dala na upanje, sklenil je letos veliki vlad ne kandidate. Ni tedaj po takem čuda, da v vseh prila „da, kdor ne plača letnine y ne dobi Matičinih knjig." Tako je pri družbi veleva tudi sv. Mohora, tako Matičinih pravil : „Kdor ne bi v redu razredih zagrebskih bili so izvoljeni v lad ni kandi- 1. razredu bil je izvoljen Nikola Krestič s plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsacega leta y kolikor je podpisal Matici podp dati. 276 glasovi, kandidat neodvisne národně stranke dobil je le 21 glasov; — v 2. razredu je izvoljen dr. An- 7 vem sklepu sme izbrisati izmed družbenikov." Vse če- glasov ; tak se po odboro- drijevič s 160 glasovi, nasprotni kandidat dobil je 56 v štite stare in nove družbenike razredu izvoljen je ban Pejačevic naj nikar ne bij y atorej nujno prosimo, sam s 191 glasovi proti Mrazoviču • Vi' izrociti pristopiti in letnino poverjenikom 27 glasov. y ki Je dobi y da bode mogoče „Imenik Matičinih udov" po druzih mestih je bila neodvisna narodna misli gori omenjenega sklep in še o pravem času diti in knjige poslati stranka sreČnejša, vendar je izmed 32 volitev 21 pri Prevzvišeni gospod wm ^ - • ^ ^ ^ ▼ ET UVI MU mm U& VVU VjUM! J f V UL VI MI4 J V Matičinih pravil padlo 21 vladnim kandidatom. biskup Strossmajer je prejel od sv. Očeta Leona XIII. Zadnja „Razne delà pesniške in igrokazne Jovana posebno pismo, upravljeno na-nj kot vodju hrvatskih po-Vesela-Koseskiga" prodaje Matica slovenska po potnikov v Rim. — Trapisti, najstarejši katoliški du-gold. hovni red, kupili so posestvo Rečico blizo Karlovca. Bog jim daj srečo , da nj?h gospodarstvo dobro napreduje tudi na poúk kmetovalcev okolicanov o unemu go- Novičar iz domaćih tu jih dežel. spodarstvu. - J^i v^uju Jja ^ maij^ v iuc» & u Dunaja. — Presvitli cesar je še na Ogerskem meni, burgundec se crni, muškat pa se žuti —■ biti če Grozdje razvija se lepo, kraljevina ru- pri velicih manevrih. dobre kapljice, ako ju poštedi zrak i tati, kojih je Ustavoverci čedalje bolj razodevajo svoje namere. zagrebačka okolica polna vkljub vsem patrolom poljskih yy D. Zeit." naravnost pravi y da jednoto, oni hoté jim ni mar za državno varhov" yy Avstrija mora biti nemška, ali pa je skrbeti za se po svojem načelu: pise yy Gosp. List u ni treba." Po „W. Iz Aleksandrije.. Adenu ob rudečem mori i allg. Zeitung" pa hočeta dr. Herbst in dr. Ru s s vladi razsaja kolera. Od 37 zbolelih umrlo jih je do sedaj da se celó pogoje diktirati, po katerih bosta dovolila, nova palača na Dunaji zida cesarju! Quousque tandem?! trideset. Tukajšnji ,,Wr. Tagbl.' i hoče vediti, da ie gosp Listnica vredništva S tolikim dop nas na veliko Mihael Herman, narodni štajarski poslanec, pozvan veselje naše podpirajo rodoljubi, da ne moremo z vsemi tako v službo pri ministerstvu notranjih oprav. Naj bi bilo hitro na dan, kakor bi oni, pa tudi mi radi. Prosimo tedaj resnično ? prijaznega potrplenja Gosp. J- F. v K: Z ono skupšcmo j a r s k i Danes se pričneta deželni zbor ga li š k i in š t a- ne bode menda nic; sicer ne obupajte yy gutta cavat la y ostali drugi čez 10 dni. pidem non vi, sed sope cadendo vsaj Gosp. J. K. v P Oni Vsi politični časniki so uže več banja: kaj pomeni skod nemškega inruskega ce- meri nu obsodbo dni polni Ugi- članek , zoper katerega ste nam poslali ugovor, nikakor ne 1 šole y sarja v Dancingu? Po različnih strankah so misli različne. Da ne bi ta shod imel politiškega po- njo ] kajti tudi prakt vaja, y> grau ist aile Theor ampak le na to, da združena ž kmetijstvu neobhodno potrebna, grlin ist nur des Leben3 gol- zadja, ni verj etno v očigled tega, kako razburjen jedan- dener Baumlť. Iz same teoretične vede izvira le prerad ,,uce- danes ves svét. —~ " — u " o««* nostni puh." Exempla sunt odiosa' Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledltiki v Ljubljani.