strvilk;t L7 GLASILO OBC ANO V GLASILO ffBCroW^"ffn!5Tn5T&CIALISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUđST^TOTnA* DELEGATSKI OBVESCEVALEC SEPTEMBER 1987 Vsebina: stran: — 10. seja družbenopolitičnega zbora SO Litija 1 — 11. seja zbora združenega dela SO Litija 22 — 11. seja Zbora krajevnih skupnosti SO Litija 25 10. seja Družbenopolitičnega zbora Skupščine obcine Litija 25. septembra 1987 ob 11. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 9. seje zbora 2. Informacija o gospodarjenju organizacij združenega dela in uresničevanju resolucijskih usmeritev v obdobju januar — junij 1987 3. Informacija o uresničevanju resolucije občine Litija za I. polletje 1987 na področju osebnih dohodkov 4. Informacija o investicijah v občini Litija 5. Poročilo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija 6. Poročilo o stipendiranju v občini Litija v šolskem letu 1986—87 7. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 8. Pobuda za spremembo statuta občine Litija z osnutkom sprememb 9. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Litija v neposredni vojni nevarnosti in med vojno 10. Kadrovske zadeve 11. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA Janez Lukač, l.r. točka 1 c PREDLOG SKLEPOV 9. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija, ki je bila dne 26. junija 1987. DNEVNI RED: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti b) Sprejem dnevnega reda c) Pregled zapisnika in potrditev sklepov 8. seje zbora, 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987, 3. Predlog razdelitve preostanka sredstev razveljavljenega IV. občinskega samoprispevka v letu 1985, 4. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoči v občini Litija, 5. Informacija o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija za obdobje 1985 — 1986, 6. Kadrovske zadeve, 7. Predlog sklepa za najetje dolgoročnega kredita za nabavo opreme za enote teritorialne obrambe in enote za zveze, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Na seji je bilo navzočih 18 delegatov. K 1/b Dnevni red je bil soglasno sprejet. K l/c Zbor sprejema zapisnik 8. seje zbora z dne 15. maja 1987. LITIJA 24. 12. 19411 Zbor sprejema tuđi pobudo delegacije Občinskega sveta zveze sindikatov Litija, naj bodo uvodna poročila predlagateljev gradiv kratka. K2 Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 2 predloga sklepov zbora združenega dela. K3 Zbor je sprejel sklepa, ki sta objavljena pod točko K 15 predloga sklepov zbora združenega dela. K4 1. Zbor sprejema Informacijo o izvajanju pravne pomoči v občini Litija. 2. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v občini naj se organizirajo tako, da bodo zagotavljale vsaj minimalno pravno pomoč. 3. Upravni organi občinske skupščine naj svoje delo organizirajo tako, da bodo lahko občanom nudili vsaj minimalno pravno pomoč. 4. Vse aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji naj se nadaljujejo in predlagajo čimprejšnje konkretne rešitve za ustanovitev te enote, s cimer se bodo tuđi izvajanje pravne pomoči v občini izboljšalo. K5. 1. Zbor sprejema Informacijo o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija za obdobje 1985—1986. 2. Zbor sprejema predloge ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela, ki so objavljeni v Delegatskem obveščevalcu št. 6/87 na strani 7. 3. Zbor sprejema predloge Predsedstva OK ZKS Litija, ki so bili podani v razpravi: 1. Predsedstvo OK ZKS ugotavlja, daje informacija kvalitetno pripravljena in ponuja dovolj celovit vpogled v trenutno stanje samostojnega osebnega dela v občini Litija 2. Predsedstvo OK ZKS meni, da je razprava, ki smo jo organizirali pred 9. sejo CK ZKS o drobnem gospodarstvu pokazala, da je pomanjkanje lokacij oz. Še vedno neopredeljena obrtna cona ena glavnih zavor za hitrejši razvoj obrti v občini. Predsedstvo OK ZKS zato predlaga, da se prvi sklep pri predlogih ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela razširi tuđi na proizvodno obrt oziroma ureditev obrtne cone. Kot nosilec naloge pa naj se opredeli sklad stavbnih zemljišč. 3. Predsedstvo OK ZKS tuđi predlaga, da se ob sprejemanju ustreznih prostorskih aktov v obrtni coni, dovolj natančno opredeli tuđi kakšne dejavnosti želimo razvijati oz. kakšne kriterije bodo te dejavnosti morale izpolnjevati. 4. Glede na sklep OK ZKS predsedstvo OK ZKS predlaga da družbenopolitični zbor zaveže izvršni svet, da prouči koope-racijske odnose med organizacijami združenega dela in obr-tniki, zlasti glede možnosti za njihov nadaljnji razvoj in večje vključevanje obrtnikov iz občine. 5. Predsedstvo OK ZKS predlaga, da zbori občinske skupščine sprejmejo pobudo Občinske konference ZKS glede tega, da se izenačijo pogoji poslovanja med organizacijami združenega dela in obrtniki glede uvedbe zakonitega roka plačevanja iz dolžniško upniškega razmerja tuđi za obrtnike. 6. Predsedstvo OK ZKS predlaga, da zbori občinske skupščine podprejo na seji Komiteja ZKS sprejeto stališče, da se v Skupščini Skupnosti invalidskoga zavarovanja sproži vprašanje izenačevanja pogojev za upokojitev obrtnikov in delavcev v združenem delu, saj ni utemeljenih vzrokov, da bi bili ti pogoji za obrtnike manj ugodni. 7. Predsedstvo Občinske konference ZKS predlaga, da se pri pripravi poročila o uresničevanju poslovne politike banke v občini Litija upošteva tuđi stališče Občinske konference ZKS o tem, da je pri tem posebno pozornost potrebno nameniti vprašanju sodelovanja bank pri razvoju drobnega gospodarstva (krediti, svetovanja). 8. Predsedstvo Občinske konference ZKS predlaga, da se informaciji priloženi predlog ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela v točki 4. dopolni tako, da se med nosilci navede tuđi Občinska konferenca SZDL. ' Predsedstvo pri tem opozarja na sklep občinskega komiteja, da naj si Občinska konferenca SZDL prizadeva za oživitev dejavnosti potrošniških svetov, tako da bi se ti vključili tuđi v ugotavljanje potreb po storitvenih dejavnostih. Nasploh bi krajevne skupnosti morale postati bolj aktivne pri opredelje-vanju do tega področja svojega razvoja. 4. Zbor sprejema pripombe in vprašanja Komisije za varstvo okolja in jih posreduje pristojnim upravnim organom. 5. Izvršni svet občinske skupščine naj čez eno leto poroča o izvajanju ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela v občini Litija. K6. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pri predlogu sklepov zbora združenega dela, K točki 5. K 7. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pri predlogu sklepov zbora združenega dela, k točki 3. K8. Predstavnica Komisije za varstvo okolja Olga Sinreih je obrazložila dodatna stališča in predloge, ki so bili delegatom razdeljeni na miže pred pričetkom seje in sicer stališča v zvezi s poročilom o stanju vodooskrbe v Litiji ter stališče Komisije v zvezi s predviđeno gradnjo stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu v Litiji. Delegat Janez Kres je postavil vprašanje o postavitvi tržnice na Valvazorjevem trgu v Litiji. Vprašanje se posreduje pristojnim službam občinske skupščine. Predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov Litija Janez Kres je povabil vse delegate na proslavo ob Dnevu samoupravljalcev, ki bo 26. 6. 1987 ob 18. uri v avli občinske skupščine. točka 2 INFORMACIJA o gospodarjenju OZD in uresničevanju resolucij-skih usmeritev v obdobju januar — junij 1987 1. UVOD Informacija je kratek pregled rezultatov gospodarjenja organiza-cij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva ter poslovnih enot z območja občine Litija in uresničevanja temeljnih ciljev razvoja, opredeljenih v resoluciji o 1986—1990 v letu 1987. Sestavljena je na podlagi periodičnih obračunov za obdobje januar-junij 1987, ki jih je izdelalo 16 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in 11 organizacij združenega dela s področja negospodarstva, kumulativnih mesečnih poročil OZD, podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko, Službe družbenega knjigovodstva, Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja in poročil samih nosilcev planiranja. Finančni obračun poslovanja za prvo polletje 1987 so organizacije združenega dela naredile v skladu z novim zakonom o celotnem prihodku in dohodku, s katerim so nastale velike spremembe v obračunskom sistemu, ki omogočajo realno ugotavljanje celotnega prihodka, porabljcnih sredstev, dohodka in drugih osnovnih ekonomskih kategorij. Prvi del zakona, ki ureja ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka, je v veljavi že od začetka leta, 2 določbe tistega dela zakona, ki urcjajo razporeditev dohodka in čistega dohodka pa bodo začele veljati s 1. julijem 1987. 2. FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA 2.1. Spremembe zakona o celotnem prihodku in dohodku' V nadaljevanju so na kratko prikazane bistvene spremembe Zakona o celotnem prihodku in dohodku in sicer tistega dela, ki se nanaša na ugotavljanje celotnega prihodka, porabljcnih sredstev in dohodka. Zakon prinaSa širšo podlago za ugotavljanje celotnega prihodka, kar vpliva na njegovo povećanje. Tako se v celotni prihodek vštevajo tuđi prihodki, doseženi z dajanjem gotovih proizvodov ali osnovnih sredstev v zakup, z uporabo proizvodov, blaga in storitev za lastne potrebe in z uporabo lastnih proizvodov za potrebe skupne porabe. Odpravljena je obveznost zmanjšanja celotnega prihodka za dobiček, ki ni bil vnesen iz tujine in za prodajo proizvodov, blaga in storitev na kredit, če ta ni imcl kritja. Zakon tuđi prilagaja ugotavljanje celotnega prihodka novim deviznim predpisom iz preteklega leta. Zaradi nekaterih sprememb se celotni prihodek lahko tuđi zmanjša. Tako ta zakon izključuje revalorizacijski del obresti od danih kreditov in drugih terjatev — revalorizacijske prihodke iz celtonega prihodka. V celotni prihodek so vključcne le realne obresti nad stopnjo inflacije. Celotni prihodek je lahko manjši tuđi zaradi popolnejšega sistema revalorizacije sredstev, saj ne dopušča več povećanja celotnega prihodka za učinek revalorizacije zalog v zne-sku obresti in tečajnih razlik. Spremembe v zakonu o celotnem prihodku in dohodku precej vplivajo tuđi na dinamiko in strukturo porabljenih sredstev. Zaradi popolnejšega sistema revalorizacije in drugih sprememb bodo porabljena sredstva povećana. Med materialnimi stroški je na novo vključena revalorizacija porabljenih surovin, materiala, nadomes-tnih delov, drobnega inventarja in embalaže. Na novo so vključena tuđi vplaćila za bančne storitve in storitve plačilnega prometa, ki so bila doslej med drugimi poslovnimi stroški. Med drugimi poslov-nimi stroški so na novo všteti: učinek revalorizacije realiziranih proizvodov in storitev, zneski revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev in zneski revalorizacijskih odhodkov, ki nišo nadomeščeni z revalorizacijskimi prihodki, obvezni popravki dvomljivih in spor-tnih terjatev, ki jim je potekel rok zapadlosti, kritje izgube banke v breme TOZD in stroški delovnih skupnosti do visine, določene po standardih TOZD in DS. Stroški amortizacije so povećani zaradi učinkov revalorizacije amortizacije, ki se uporabljajo za nadomestitcv revalorizacijskih odhodkov in se nadomeščajo iz celotnega prihodka kot redna amortizacija. Zaradi naslednjih sprememb v zakonu so se porabljena sredstva znižala: izključcne so obresti od kreditov, ki se do stopnje inflacije štejejo med revalorizacijske odhodkc, nad to stopnjo pa se nadomeščajo iz dohodka. V porabljcnih sredstvih ni več negativnih tečajnih razlik, ker se le te nadomeščajo v breme revalorizacijskih odhodkov. Da bi omogočili primerljivost podatkov iz periodičnih obračunov za prvo pollctjc letos s podatki enakega obdobja preteklega leta, smo osnovne finančne kategorije — celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek prvega polletja leta 19X6 priredili na nov obračunski sistem, in sicer: — celotni prihodek prvega polletja 1986 smo zmanjšali za prihodke od obresti v tem obdobju; — porabljena sredstva prvega polletja 1986 smo korigirali tako, da smo znesek porabljenih sredstev iz letošnjega obrazea perio-dičnega obračuna v koloni 4 zmanjšali za obresti (ražen za OS), negativne tečajne razlike, popravek f'inančnegn rezultata poslovanja za dobiček ustvarjen v tujini.ki ni bil vnesen v državo ter za učinek revalorizacije surovin in materiala, vsebovanih v zalogah v prvem polletju 1986. "Tako zmanjšani znesek v letu 1986 porabljenih sredstev smo povećali za zneske revalorizacije po posameznih postavkah za prvo polletje lani, ki smo ga izračunali po metodologiji SDK; — primerljivi dohodek je znesek razlike med primerljivim celotnim prihodkom in primerljivimi porabljenimi sredstvi. Zaradi izredno obsežne metodologije za izračun primerljivih podatkov, smo te izračunali samo na nivoju celotnega gospodarstva, ne pa tuđi po posameznih organizacijah združenega dela. 2.2. GOSPODARSTVO 2.2.1. Osnovni finančni rezultati V obdobju januar—junij 1987 so organizacije združenega dela s področja gospodarstva izvozile blago v vrednosti 4.304.089 tisoč din, kar pomeni 29% več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je bil skoraj v celoti usmerjen na konvertibilni trg. Uvoz v tem obdobju je znašal 3.383.580 tisoč din in je bil manjši od lanskoletnega za 35%. Stopnja pokritja uvoza z izvozom se je povećala od 64,1 v prvem polletju leta 1986 na 127,2 v letošnjem letu. Litijsko gospodarstvo je v prvem polletju letos ustvarilo 40.255.256 tisoč din celotnega prihodka oziroma 86% več kot v primerjalnem obdobju. Pri izračunu primerljivega celotnega prihodka ugotavljamo, da je bil le-ta dejansko za 93,1% višji od lanskoletnega v prvih šestih mesecih. Porabljena sredstva so bila višja za 82% (ob upoštevanju primerljivosti 91,4%;), razporejeni dohodek pa za 98,1 % (primerljivi za 95,6%). V obdobju januar—marec 1987 sta izkazali izgubodve organizaciji združenega dela: SGD Beton TOZD Gradmetal Litija v visini 95.684 tisoč din in HP Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole v znesku 26.174 tisoč din. Na polletju pa so vse organizacije združenega dela poslovale brez izgube. Za akumulacijo so organizacije združenega dela namenile 1.294.379 tisoč din ali 39% več kot v enakem obdobju lani, kar se odraza v nadaljnjem padanju deleža sredstev za akumulacijo v dohodku in s tem zmanjševanju akumulativne sposobnosti našega gospodarstva. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev je bila za 2 indeksni točki hitrejša od rasti dohodka. Zaposlenost v gospodarstvu, izračunamo na podlagi delovnih ur, je bila glede na lani za 0,8%) manjša. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 181.073 din in je bil višji od primerjalnega obdobja za 115%. Ekonomičnost poslovanja, izražena z razmerjem med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, se je v primerjavi z obdobjem januar—junij 1986 povećala za 2,4%. Prav tako seje povećala tuđi reproduktivna sposobnost gospodarstva (za 7,8%), akumulativna sposobnost pa seje zmanjšala za 21,6%. Obseg in gibanje osnovnih finanćnih kMegorij 'Povzeto po informaciji Službe družbenega knjigovodstva o poslovnem uspehu OZD za obdobje januar — marec 1987 Element - esek v 000 din IND I-VI/U I-V1/H7 Celotni prihodek 21.5-3.? .337 40.P55.P56 ino Porobljenn sredstva, ki nišo nado- meSčena iz celotnega prihodka ,?] .714 _ Porabljena sredstva 15.535 .336 30.034.77U 18? DoReženi dohodek 5.119 .316 10.220.47H P0O Razporejeni dohodek 5.160 .52? 10.P20.47B 1 98,1 .1 ZRUbn 6? .9?0 - - Razporejeni čisti dohodek 3. 78" . 30? 7.05H.139 187 Del čistega dohodka za osebne dohookr in skupno porabo delavcev 2. R',? .lfi? 5.763.761 202 DeJ čistep.a dohodka zr akumulacijo C/25) .140 1.294.379 139 Ustvarjena sredstva za reprodukcijo 1.6iM.6?l 3.165.295 195 Povprečno uporabijena poslovna sredstva lB.O-ar .687 'i?. . 534 .1 P1 1H0 Povprecno Stevilo zaposlenih nn pndlnpi delnvnih ur {nbsnlutni podGtki) .510 3. ["-fJ3 90,2 Pnvprečno izplnčani čisti oHcbni t'ohodek na delavcn na mesec (v din) . ]?5 ra.nvi Plr> Ekonomičnost poslovanja fv '#.) ] K , n i 'iđ, n 10?,/! ..kumulativna sposobnost (v %) , ] /-,,(■> ?>'., .1 Reproduktivna sposobnost (v A') ,(! 1, ' 107, ; 'Ivoz '■• 1 ')-" . ]: H Izvoz i . ! «.. '. 1 bii 4. /i,. .0 ° Stopnjn pokrMjn uvrizn z izvozom 0, 2.2.2. Celotni prihodek V obdobju januar — junij 1987 je litijsko gospodarstvo ustvarilo 40.255.256 tisoč din celotnega prihodka ali 86% več kot v enakem obdobju leta 1986. Zaradi novega obračunskega sistema rast v primerjavi z lani ni realna. Primerljivi celotni prihodek dobimo tako, da od celotnega prihodka v prvem polletju 1986 odštejemo obresti. Po teh preračunih je bila rast celotnega prihodka glede na lani višja za 7 indeksnih točk. Kako so se v tem obdobju gibale cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in cene življenjskih potrebščin, je razvidno iz naslednje tabele: Gibanje cen » obdobju Januar - junij 1907 VI 1987 I-VI 1987 » I-VI 1987 * 1985 I-VI 1986 0 1986 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 100,2 182,0 158,5 - predelava kovin 170,5 167,6 152,9 - predelava kemicnih izdelkov . 179,9 165,2 152,7 - proizvodnja žaganega lesa 186,8 195,6 159,0 - proizvodnja končnlh lesenih izdelkov 199,4 240,0 176,7 - proizvodnja preje In tkanin 216,4 213,1 187,0 - proizvodnja končnih tekstilnih . izdelkov 150,7 205,2 174,9 - proizvodnja usnja in krsna 139,8 152,5 134,7 ■ - proizvodnja živilskih proisvodov 170,5 181,9 150,2 Cene na debelo 191,1 180,5 156,5 Cene na drobno 204,4 204,5 170,0 Cene itvljensklh potrebšcln 201,5 203,2 169,7 VIR: Statlstlin« informacije Zavoda SRS l« »tatiatiico Nominalno rast celotnega prihodka beležijo vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva. Najvišjo rast celotnega prihodka je dosegla KOP Komunala Litija (IND 311), sledita pa Mizarstvo gabrovka (IND 270) in Gostinsko podjetje Litija (IND 231). Najnižjo rast celotnega prihodka beležijo organizacije združenega dela s področja industrije: Kovina Šmartno (IND 173, HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole (IND 169), SCT TOZD Industrija apna Kresnice (IND 155) in Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole (IND 108). Za slednjo velja posebej poudariti, daje precejšen del izgube, ki jo je izkazala ob zaključnem računu za leto 1986, pokrila z lastnimi sredstvi, kar se odraza tuđi na nižji stopnji rasti celotnega prihodka v prvem polletju letos. Organizacije združenega dela so 82,3% celotnega prihodka ustva-rile s prodajo nadomačem trgu, 14, l%s prodajo na tujem trgu, 1,8% s prihodki od dotacij in subvencij, 0,9 s prihodki od obresti in 0,9% z drugimi prihodki. V strukturi oblikovanja celotnega prihodka je najbolj porasel delež prihodkov od dotacij in subvencij (IND 393), sledijo pa mu prihodki, ustvarjeni s prodajo na domačem trgu (IND 198). Vsi ostali elementi oblikovanja celotnega prihodka so se zmanjšali glede na lani, še najbolj pa prihodki ob obresti (IND 45). Oblikovanje celotnega prihodka Zn.:si ;k v 000 din Stru ktura v % _. omen I-VI 19ar ■> i-vi : L987 I-VI 86 I-VI 87 CELOTNI PRIHODEK 21 . 937 40.255.256 1BG 100,0 100,0 1. Prihocjki, ustvarjoni s prodajo na domaSem tr^u 16 .708 .960 33.125 .274 19G 77,2 82,3 2. Prihodki, uatvarjeni s prodajo na tujem trgu 3 . 535 .145 5.594. .540 1(31 15,4 14,1 3. Prihodki od dotacij in subvencij 181 .121 712 .555 393 0,8 1,8 4. Prihodki od obresti 783 .128 353.689 45 3,6 0,9 5. Drugi prihodki 424 .574 369 .098 87 2,0 0,9 2.2.3. Porabljena sredstva V obdobju januar—junij-1987 so organizacije združenega dela obračunale 30.034.778 tisoč din porabljenihsredstevali 82% več kot v enakem obdobju lani. Preračun po že omenjeni metodologiji kaže, da je bila ta rast nekoliko višja, saj znaša 91,4%. V strukturi porabljenih sredstev so v tem času najbolj porasli stroški obraču-nane amortizacije (IND 269), nabavne vrednosti prodanega blaga (IND 197) in materialni stroški (IND 187), sorazmerno nizek pa je bil porast drugih poslovnih stroškov. K 87% povećanju materialnih stroškov je prispevala predvsem revalorizacija porabljenih surovin in materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže. (2.259.850 tisoč din ali 9,5% vseh materialnih stroškov), precejšen porast pa beležijo še stroški porabljene energije (IND 204) ter stroški za sprotne potrebe strokovnega izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela (IND 383). Največji porast materialnih stroškov beležijo v KOP Komunala Litija (IND 303) in Mizarstvu Gabrovka (IND 264), najnižja rast pa je bila v Tekstilu TOZD Pletilja Litija (IND 30) in v Kovinarski Krško TOZD Transportne narave Dole (IND 53) v glavnem zaradi zmanjšanja stroškov za porabljene surovine in material ter neproizvodne storitve. Stroški amortizacije so se glede na lani povećali za 169%. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah je znašala 1.294.307 tisoč din ali 88% več kot lani. Amortizacija nad predpisanimi stop-njamije znašala 221.873 tisoč din inje bila skoraj 32-krat večja kot v enakem obdobju lani. Kar 56% vse pospešenc amortizacije so obračunali v Lesni industriji Litija. Poleg te organizacije združenega dela so se zanjo odločili še v Predilnici Litija, SCT TOZD Industrija apna Kresnice in GG TOZD Gozdni obrat Litija. Revalorizacija obračunane amortizacije je znašala 354.736 tisoč din in je bila za 272% višja kot v prvih treh mesecih leta 1987. Porabljena sredstva v obdobju januar - junij 1987 Znesek v 000 din TN_ _______________ ~V; 1906 I-VI 1987______ Zaloge proizv.in gotovih proizvodov,.-, ■ na začetku leta 2.306.125 3.940.225 171 MATERIALNI STROSKI 12.704.250 23.005.801 187 Porabljene surovine in material 10..636.299 17.305.513 167 Porabljena energija 444.106 905.341 204 Proizvodne storitve 1.236.425 ?.366.686 lđ3 Neproizvodne storitve 196.574 214.639 109 Orlpis drobnega invent. in embalaže 55.369 105.894 191 Hat.str.uvajanja nove proizv. ter ' razisk. in odkrivanja rudnin in drugega rudninskega bogastva 58 Stroaki za sprotne potrebe varstva pri delu in varstva del. okolja 54.177 99.908 104 Drugi materialni strnSki 9,866 16.730 170 Revalor.pornblj. zalog surovin in materiala, nadomest. delov, drob. invent. , avtomobil. gurn in embaUSe - 2.259.850 Stroski za sprotne potrebe strok. izobr. In znanstv. raz. dela 4.584 17.539 383 Avtorski honorarjl 2.120 6.612 312 Stroški za začasna in občasna dela 10.109 13.59') 134 F'laKila za banć'ne storitve in storitve plačilnegn prometa 41.150 53.971 155 ostal" 13.323 29.523 222 STRoSK! AMORTIZACIJE 695.481 1,070.913 269 Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah 680.506 1,294.307 nj« Amortizacija nad predpis.stopnjami 6.975 221.£73 3181 Revalorizacija obrnč.amortiz. - 354.73S DRUGI POSLOVNI STROŠKI 2,758.570 3,011.637 109 Dnevnice za služb. potovanja in povrač.za provoz.stroške na sluzh.pot. 36.963 f>1.0r>9 173 Povračila stroS.za prevoz na delo in z dela 74.916 149.113 199 Stroški za reklamo In propag. 25.679 ' '31.390 122 StroSki za reprezentanco 8.899 17.553 197 Stro;iki za prehrano delavcev 141.799 :i92.nil ?77 Povrač.poslov. str.del.skup. 33.712 101.000 300 Drugi stroški 2,339.164 224.43? 10 Rovalorizac.realiz.proiz.in opr.storitev 97.438 1,607.002 1649 Revalorizacija trajnih virov poslov, sredRtev - 4?/?. 107 - NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAG/, 1,070.353 2,103.767 197 Nabavna vrednost prod. mat.in odpadkov 168.966 490.600 290 Revalorizacija prod. zalog mat. in odpedkov - * -■ ...... - "" """ .....81.396' Zaloge proizviin gotovihproizv." "na koncu obdo'oja - ' • "3,168.809" '5,269.954 I6B PORABLJENA SREDSTVA * 16.535.336 30.034.778 182 Nabavna vrednost prodanega blaga je bila za 97% višja glede na lani. Izkazujcjo pa jo v HP Kmctijski zadrugi Gabrovka Dole (IND 4 193), v M Kmetijski zadrugi Litija (IND 198) in v Gostinskem podjctju Litija (IND 173). Drugi poslovni stroški so porasli za 9%. Med njimi zaznamo visok porast povračil poslovnih stroškov dclovnih skupnosti (IND 300, šc zlasti v SCT TOZD Industrija apna Krcsnice — IND 688), stroškov za prehrano delavcev (IND 277) in stroškov revalorizacije realiziranih proizvodov in opravljenih storitev (IND 1649). Revalorizacija trajnih virov poslovnih stroškov je znašala 424.107 tisoč din. 2.2.4. Dohodek Po obračunu vseh porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo 10.220.478 tisoč din ali 100% vcč kot lani v enakem obdobju. Porast dohodka beležijo vse OZD v občini, ćelo Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole, ki je izkazala 89.150 tisoč din. Najvišji porast dohodka so dosegli v KOP Komunala Litija (IND 333), Tekstil TOZD Pletilja Litija (IND 328), SCTTOZD Industrija apna Krcsnice (IND 288) in Mizarstvu Gabrovka (IND 275). Naj-nižja nominalna rast dohodka je bila dosežena vgG TOZD Gozdni obrat Litija (IND 159), SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (IND 160) in Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (IND 168). Poleg nastetih OZD so imeli nižjo rast dohodka od občinskega povprečja šc v Predilnici Litija (IND 192), Lesni industriji Litija (181), Kovini Šmatno (IND 187) in HP Kmetijski zadrugi Gabrovka-Dole (IND 182). Povprečni dohodek na zaposlenega jeznašal 2.852.495 din injebil višji od primcrjalnega obdobja za 101%. Najvišji povprečni dohodek na zaposlenega je dosežen v Mizarstvu Gabrovka (7.955.827 din, IND 232), sledila mu Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (4,805.397 din, IND 157) in GG TOZD Gozdni obrat Litija (3.329.231 din, IND 168). Najhitrejša rast dohodka na zaposlenega je bila dosežena v Tekstilu TOZD Pletilja Litija (2.526.623 din, IND 347), najnižja pa v Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (IND 157). Obračunsko obdobje januar—junij 1987 so vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva zaključile brez izgube. 2.2.5. Razporeditev dohodka V obdobju januar — junij 1987 so organizacije združenega dela razporedile 10.220.478 tisoč din ali 98% več kot v enakem obdobju lani. Rast razporcjcnega dohodka je bila za 2 indeksni točki nižja od rasti doseženega dohodka, ker je v prvem polletju lani Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole izkazala izgubo na dohodku v visini 41.206 tisoč din, letošnje prvo polletje pa so vse OZD pozitivno zaključile. Po preračunu primerljivega razporeje-nega dohodka znaša povečanjc 95,6%. Za čiste osebne dohodke je litijsko gospodarstvo namenilo 3.879 milijonov din ali 114% več kot v enakem obdobju lani. V strukturi ra/.porejcncga dohodka se je delež teh sredstev povečal za 2,8 indeksnih točk in znaša že 38.0%. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 181.073 din je bil višji od lanskoletnega na prvih šestih mesecih za 115%. Najvišje povprečne mesečne čiste osebne dohodke na delavca so izplačali v Mizarstvu Gabrovka (251.410 din, IND 210) in Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (246.468 din. IND 246), najnižje pa'v Kovinarski Krško TOZD Transportne naprave Dole (I31.492din, IND 164 — kar je posledica tega, da so morali nekaj časa držati osebne dohodke na nivoju zajamčenih, ker ni bila pokrita i/gubu i/, leta 1986) in HP Kmctijska zadruga Gabrovka—Dole (133.625 din, IND 187, ker so šli v znižanje osebnih dohodkov zaradi slabših rezultatov gospodarjenja v prvem kvartalu letos). UpoštevHJoč rast življenjskih stroškov v obdobju januar—junij 1987 (IND 203.2) ugotavljamo. da so realni osebni dohodki v porastu v vseh OZD. razen v Kovini Šmartno. Kovinarski Krško TOZD Transportne naprave Dole in HP Kmetijski zadrugi Gabrovka—Dole. Zaradi neuresničevanja resolucijskih usmeritev glede rasti osebnih dohodkov v letošnjem letu sta bila konce f'cbruarja sprejeta dva zvezna interventna zakona. Po prvem zakonu organizacije združenega dela nišo smele izplačati osebnih dohodkov nad produk-tivnostjo dela. Z drugim pa je bila rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev začasno omejena do 30. junija 1987 pri bančnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, orga-nizacijah premoženjskega in osebnega zavarovanja ter združenjih organizacij združenega dela. Za skupno porabo delavcev so organizacije združenega dela namenila 360 milinonov din ali 9% več kot v letu 1986, kar se je odrazilo v zmanjšanju njihovega deleža v strukturi razporeditve dohodka za 2,8 indeksnih točk. Globnlno rnzporejanje dohodka: Ha; Element. I-VI 1986 tporejeno I-VI 1987 V min IND din Str I-VI 1986 uktura V % I-VI 1987 J . riEL DOHODKA ZA SPLOŠNO IN ■ SKUPNO PORABO 1,489 3,232 220 28,5 31,6 a) zb skupno porabo 1,356 3,073 227 26,3 30,1 b) za sploSno porabo 113 159 Ml 2,2 1,5 2. DEL DOHODKA ZA DRUGE DOLOČENE KAMENE ■; 619 1.455 235 12,0 14,2 - del dohođka za delovn© skupnost 191 234 123 3,7 2,3 - obrosti 118 476 403 2,3 4,7 - zavnrovalne premije 59 116 197 1,1 1,1 - izdatki la SLO U. DSZ 10 24 24p 0.2 0,2 - članarine in prispevki GZ in drugim združenjem d 11 226 0,1 0,1 - druga izločanja iz dohodka 237 594 251 4,6 5,8 3. Cisti od ih skupna porapa DELAVCEV 2,1.35 4,239 198 41,5 41,5 - čisti OD 1,816 3,879 214 35,2 38,0 - skupna poraba delavcev 329 360 109 6,3 3,5 A. AKUMULACIJA 928 1,294 139 18,0 12,7 - del ČD zs poBlovni sklad in izboljfianje mat.osnove 681 849 124 13,3 8,4 dela - del ČD za rezervni sklad 200 392 196 3,9 3,8 - del ČD za druge potrebe RAZPOBEJENI DOIIODKK 44 5,161 53 10,220 120 198 0,8 100 0,5 100 Za zadovolje vanje skupnih potreb je gospodarstvo obračunalo 3073 milionov din ali 127% več kot lani, kar je posledica višjih prispevnih stopenj kot v letu 1986 in porasta obračunskih osebnih dohodkov. V strukturi razporejcnega dohodka je njihov delež porasel za 3,1 indeksne točke. Za splošne družbene potrebe je gospodarstvo razporedilo 159 milijonov din ali 41% več kot v enakem obdobju lani, kar se je odrazilo v zmanjšanju njihovega deleža v strukturi razporeditve dohodka za 0,7 indeksnih točk. Za druge določene namene so organizacije združenega dela name-nilc 1.455 milijonov din dohodka ali 135%) več kot v primerjalnem obdobju. Znotraj njih beležijo največ povečanje obresti (IND 403) in druga izločanja iz dohodka (IND 251), najmanj pa je porasel del dohodka za delovno skupnost (za 23%)). Povečanje deležev skupne in splošne porabe v dohodku in dela dohodka za druga izločanja je vplivalo na nadaljnje zmanjševanje deleža sredstev za akumulacijo v dohodku za 5,3 indeksne točke, ki so v globalu porasla le za 39%. Nominalno zmanjšanjc akumulacije glede na prvo polletje lani beležijo v IUV TOZD Usnjarna Šmartno (IND 68), Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (IND 97), HP Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole (IND 84), GG TOZD Gozdni obrat Litija (IND 39) in SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (IND 21). Najvišjo rast akumulacije pa beležijo v Tekstilu TOZD Pletilja Litija (IND 1260) in Mizarstvu Gabrovka (IND 273). 2.2.6. Sredstva za reprodukcijo Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so v obdobju januar —junij 1987 oblikovale 3.165.295 tisoč din sredstev za reprodukcijo ali 95%> vcč kot v enakem obdobju lani. V strukturi oblikovanja sredstev za reprodukcijo se je delež akumulacije zma-njšal od 57% v prvem polletju lani na 40%) v enakem obdobju letos. Ravno obratno je pri amortizaciji, saj seje delež le-te povečal od 43% na 60%) v letošnjem letu. Sredstva za reprodukcijo so bila namenjena ohranitvi in izboljša-nju dclovnih pogojev, za poravnavo obveznosti, ki jih organizacije 5 združenega dela poravnavajo na podlagi sprejetih zakonov in spo-razumov (za posojilo oz. združevanje sredstev v manj razvitih pokra-jinah in pokrajini Kosovo, za infrastrukturo v republiki, za sklade skupnih rezerv in za kritje izgub drugih organizacij združenega dela) in za odplačila letos zapadlih dolgoročnih kreditov. Stopnja reproduktivne sposobnosti, ki se izraza z razmerjem med sredstvi za reprodukcijo in povprečno vloženimi poslovnimi sreds-tvi, se je v gospodarstvu občine v obdobju januar—junij 1987 povećala za 7,8% glede na leto 1986 in znaša 9,7. Glede na prvi kvartal leta 1987 seje reproduktivna sposobnost v vseh organizacijah združenega dela povećala, še najbolj pa v SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (za 665%, a je še vedno med najnižji-mi). Najvišjo reproduktivno sposobnost beležijo v Mizarstvu Gabrovka (49,0) in GGTOZD Gozdni obrat Litija (24,9), najnižjo pa v HP Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole (2,6) in SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (3,1). Akumulativna sposobnost litijskega gospodarstva, izražena z razmerjem med sredstvi za akumulacijo in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, je bila ob polletju pri većini organizacij združenega dela nižja od ocenjene za podskupino za obdobje januar — junij 1987, višja je bila le v SCT TOZD Industrija apna Kresnice, Kovini Šmartno, Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajeval-nica Litija, Mizarstvu Gabrovka, Mizarstvu Litija in KOP Komu-nali Litija. V strukturi oblikovanja sredstev akumulacije se je delež dela ćistega dohodka za poslovni sklad in izboljšanje materialne osnove dela zmanjšal za 8 indeksnih točk, povećala pa so se izločanja za rezervni sklad. 2.2.7. Obrtna sredstva Na dan 30. 6. 1987 je imelo litijsko gospodarstvo 24.055.133 tisoč din obratnih sredstev ali 82% već kot konecjunija 1986. V strukturi obratnih sredstev predstavljajo največji delež zaloge (55,7%), sledijo pa jim terjatve iz poslovnih razmerij (40,2%). Denarna sredstva na žiro računih so v povprečju porasla za 13%, zmanjšala pa so se v IUV TOZD Usnjarna Šmartno (za 76%), Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (za 8%), SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (za 47%) in v Mizarstvu Gabrovka (za 62%). Stanje na deviznem računu na dan 30. 6. 1987 izkazuje le IUV TOZD Usnjarna Šmartno v visini 298.499 tisoč din. Terjatve iz poslovnih razmerij so se v povprečju povećale za 124%, njihov delež v strukturi obratnih sredstev pa je porasel za 7,6 indeksnih točk. Terjatve do kupčev so se povećale za 135%, terjatve za predujme pa le za 18%. Krite terjatve so se povećale v vseh organizacijah združeneta dela, ražen v SCT TOZD Industrija apna Kresnice (IND 10) in v Gos-tinskem podjetju Litija (IND 76). Nekrite terjatve so se v povprečju povećale za 114%, najbolj pa v sCT TOZD Industrija apna Kresnice (IND 7738) in GG TOZD Gozdni obrat Litija (IND 539). Kar 55% vseh nekritih terjatev v občini beleži ob koncu prvega polletja IUV TOZD Usnjarna Šmartno (905.250 tisoč din, IND 300). Na dan 30. 6. 1987 ne izkazujeta nekritih terjatev Tekstil TOZD Pletilja Litija in Mizarstvo Litija, zmanjšanje le-teh pa so dosegli v Kovini Šmartno (za 24%), v Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (za 38%) in KOP Komunala Litija (za 1%). Terjatve na kontokorentnem računu z domačimi in tujimi ose-bami izkazuje IUV TOZD Usnjarna Šmartno v visini 641.364 tisoč din (IND 394). 30. 6. 1987 je imelo gospodarstvo občine 13.396.710 tisoč din zalog ali 65% več kot lani ob polletju. V strukturi zalog imajo največji delež zalog materiala, drobnega inventarja in embalaže (55%), naj-manjši pa zaloge blaga (2%). Osnovne oblike obratnih sredstev: Zncrski v tisoč din Stri iktura v % Element 30 .6.£986 30 i 6.1987 j;ND 30.6. 1986 30.6. 1907 1. Denarna sredstva in vred- nostni padrji sio. 374 990.930 122 6, 1 4, 1 - žiro račun 489. 415 530.637 113 3, 5 2, 2 - devizni račun 256. 521 298.499 145 1, 9 1, 2 - druga denarna sred* irt vrednostni paplrji 84 ■. 438 161'. 794 193 0, 7 0, 7 - interni račun - - - - 2. Terjotve iz poslovnih raz- merij 4, 320. 234 9. 657.493 224* 32, 6 40, 2 a) terjatve do kupčev 3, 919. 110 9, 194.089 235 29, 6 30, 2 - krite terjatve 2, 57?. 545 5, 451.938 212 19, 5 22, 7 ; . - terjatve. na. kontokorent,--'■ ---- --------------------....... ■ rač.z domač. in tujimi osebami 162. 785 641.364 294 1, 2 2, 7 - nekrite terjatve 770. 002 1, 646,1,03 214 5, 8 6, 8 - terjatve iz cekov in menic : 110. 773 1, 464.684 354 3, 1 c, b b) terjatve za predujme 401. 124 473.404 11R 3, 0 2, 0 3. Skupaj zaioge s, 10'j. S43 12, 396.710 165 61, 5 • 56, 7 - zalome mater., drob.invent. in embslaže 4, 00'!. 857 7, 363.893 ■ 153 'K>, 3 30, 6 - zalome nedokončane proiz. 1, 7S0. 033 3, 225.320 160. 13, 5 13, 4 - zalome gotov.protzvodov 1, 377. 584 2, ,559.540 IBS 10, /i ■ 10, 7 - zalogo blaga 127. 369 247.957 195 1, 0 1, 0 4. Skupaj obratna sredstva 13, 23S. 251 24, 055.133 1(12 100, 0 100, 0 5.' Povprećno uporabij. posl. sredstva 1«, 046. 687 ,534.121 180 _ Zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja in embalaže so se najbolj povećale v Kovinarski TOZD Transportne naprave Dole (za 647%), zmanjšanje pa beležijo le v Tekstilu TOZD Pletilja Litija (za 82%). V Lesni industriji Litija so se zaloge nedokončanih proizvodov povećale za 360%, v SGD Beton TOZD Gradmetal pa za 234%. Kar 54% vseh zalog nedokončanih proizvodov izkazujejo v IUV TOZD Usnjarna šmartno. Zaloge gotovih izdelkov so se v povprečju povećale za 86%. V Mizarstvu Litija so se povećale skoraj 10-krat (17.490tisočdin,IND 1088), kar je posledica težav, ki jih ima ta delovna organizacija pri prodaji panjcv. 2.2.8. Osnovni viri poslovnih sredstev Skoraj polovica poslovnih sredstev so bili trajni viri poslovnih sredstev, ki so se v primerjavi s stanjem konecjunija 1987 povećali za 92%. Krediti so v povprečju porasli za 78% in to prcdvsem na račun povećanja kreditov za osnovna sredstva (IND 193) in kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (IND 194). Skoraj 77% vseh kreditov za osnovna sredstva so uporabili v Predilnici Litija. Sanacijski krediti sose najbolj povećali. Prejclasta jih Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole v visini 97.055 tisoč din za pokrivanje izgube in Gostinsko podjetje Litija v visini 995 tisoč din (IND 87) za odpravo motenj v poslovanju. Osnovni viri poslovnih sređstev Zneskl v 000 din Struktura v * EJement 3O.6.198S, 30.6.1987 IND 30.6.86 30-6.87 1. Trajni viri poslovnih sredstev 6,221.564 15.808.029 192 43,9 45,2 2. Združena in vlozena sred. 333.917 378.335 114 1,8 1,1 3. Skupaj krediti: - 7,092.495 12,629.945 178 37,8 36,1 - krediti za osnovna sredstva 2,338.708 4,505.053 193 12,5 12,9 - ćjlgoroc.kredi ti za obratna sredstva 1,333.821 1,478.101 111 7,1 4,2 - kratkoroč.kredi ti za ' " obratna sredstva 3,370^255 6,518.741 194 18.0 18,7 - obvez* za porablj.okvir, kredit na Širo računu 48.57o - - 0,2 -- sanacijski krediti 1.141 98.050 8593 - 0,3 4. 0bvezh0«tl do dobaviteljev 1,823.047 3,046.865 168 9,7 8,7 5. Obvez. na kontokorent.računu z domač.in tujimi osebami - ' - - - ■ -6. Obvez.iz čekov in menic 977.599 1,519.392 181 5,2 1,3 7. ObVez. za predujme 297.038 1,594.955 537 1,6 4,6 SKUPAJ VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 18,715.690 31,977.521 187 100,0 100,0 Obveznosti do dobaviteljev so znagale 3.046.865 tisoč din (IND 168), od tega Jih Je Imela IUV TOZD Usnjarna Šmartno kar 31 %. 6 2.2.9. Zaposlenost v gospodarstvu občine Zaposlenost, izračunana na podlagi delovnih ur, se je v gospodarstvu občine v povprečju zmanjšala za 0,8%. Po stanju konec meseca pa ugotavljamo, da je za 0,4% manj zaposlenih kot v enakem obdobju lani oz. za 11 delavcev. Zaposlenost se je povećala v Predilnici Litija (za 1 delavca), IUV TOZD Usnjarna Smartno (za 7 delavcev), Kovini Šmartno (za 11 delavcev), v SCT TOZD Industrija apna Kresnice (za 4 delavce), Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija (za 3 delavce), v M Kmetijski zadrugi Litija (za 8 delavcev), v Gostinskem podjetju Litija (za 4 delavce) in v Mizarstvu Gabrovka (za 5 delavcev). Zmanjšanje zaposlenosti beležijo v Lesni industriji Litija (za 21 delavcev), v Tekstilu TOZD Pletilja Litija (za 1 delavca), v Kovinar-ski Krško TOZD Transprotno naprave Dole (za 6 delavcev), v HP Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole (za 10 delavcev), v GG TOZD Gozdni obrat Litija (za 10 delavcev), v SGD Beton TOZD Gradme-tal Litija (za 20 delavcev) in v Mizarstvu Litija (za 5 delavcev). V KOP Komunala Litija pa je ostalo število zaposlenih glede na prime-rjalno obdobje nespremenjeno. 2.3. POSLOVNE ENOTE Na območju občine Litija deluje 41 poslovnih enot, od tega je 13 proizvodnih enot in 28 storitvenih. Podatke o poslovanju poslovnih enot v obdobju januar—junij 1987 je poslalo 29 organizacij združenega dela. 2.3.1. Skupni prihodek Skupni prihodek obravnavanih poslovnih enot je znašal v obdobju januar—junij 1987 5.519.469 tisoč din in je bil za 115% višji od primerjalnega obdobja. Najvišji skupni prihodek je bil obračunan v poslovalnicah Mercator Rožnik TOZD Golovec in sicer v visini 2.020.422 tisoč din, kar pomeni za 118% več kot lani. Najvišji porast skupnega prihodka beleži KOMPAS Hertz rent a car Litija (IND 1017),najnižjegapaTobak Litija(IND 125). Nižjega skupnega prihodka od primerjalnega obdobja ne beleži nobena poslovna enota. 2.3.2. Skupne zaloge V obdobju januar —junij 1987 so znašale skupne zaloge poslovnih enot 1.236.326 tisoč din in so bile višje kot v enakem obdobju lani za 134%. Skupne zaloge je izkazalo 17 poslovnih enot. Najvišjc skupne zaloge so imele poslovalnice Mercator Rožnik TOZD Golovec (527.762 tisoč din, IND 231) in Emona Merkur TOZD Centromerkur (286.541 tisoč din, IND 230), najnižji pa Tiskarna Slovenije Knjigovežnica Vače (134 tisoč din, IND 116). 2.3.3. Osebni dohodki in zaposlenost Izplačana sredstva zaosebnedohodkesoznašala 586.642 tisoč din in so bila za 130% višja kot v enakem obdobju lani. Najvišjo rast so dosegli v KOMPAS Hertz rent a car Litija (IND 268), najnižjo pa v Loteriji Slovenije (IND 148). Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v poslovnih enotah je znašal 183.924 din in je bil za 121% višji kot lani. Najvišji povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil dosežen v poslovalnici KOMPAS Hertz rent a car Litija (263.720 din, IND 264), najnižji pa v Tiskarni Slovenije Knjigovežnica Vače (122.082 din, IND 217). Povprečno število zaposlenih v poslovnih enotah je znašalo po stanju konec meseca 382 delavcev in se je glede na prvi kvartal leta 1986 povećalo za 17 delavcev. Število zaposlenih se je povećalo v Beogradski banki PE Litija (za 1 delavca), poslovalnicah Mercator Rožnik TOZD Golovec (za 3 delavce), ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo (za 6 delavcev), Tovarni kovinske galanterije PE Litija (za 8 delavcev) in v Ben-cinskem servisu na Brodarski ulici (za 1 delavca). Število zaposlenih se je zmanjšalo na Pošti v Kresnicah (za 1 delavca), v vseh ostalih poslovnih enotah pa je ostalo nespremenjeno glede na lani. 2.4. NEGOSPODARSTVO 2.4.1. Osnovni finančni rezultati V prvem polletju 1987 so imele organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja negospodarstva v povprečju višjo rast osnovnih finančnih kazalcev kot organizacije združenega dela s področja gospodarstva. Celotni prihodek negospodarstva občine je znašal v prvem polletju 2.162.845 tisoč din inje bil višji od prvega polletja 1986 za 129%, porabljena sredstva so porastla za 151%, dohodek za 122% in amortizacija za 152%. Zaposlenost, izračunana na podlagi delovnih ur, seje povećala glede na prvo polletje 1986 za 3% oziroma za 8 delavcev. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 230.465 din in je bil za 120% višji kot v prvem polletju leta 1986. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v negospodarstvu je za 27,3% višji kot v gospodarstvu. Sredstva za akumulacijo so se povećala v prvem polletju 1987 v povprečju za 25%, v gospodarstvu pa za 39% v primerjavi s prvim polletjem 1986. Finančni rezultati negospodarstvn v prvem polletju 1987 v tiBoč din I-VI I-VI gospodarstvo Elamont 1966 1987 IND I-VI 1987 IND Celotni prihodok 943.861 2.1U2.345 229 40.265.250 186 Dohodek 723.235 1.509.006 222 10.220.478 200 Amortizacija 40.419 10S.033 252 1.070.916 269 Sredstva zo.čisto OD 335.231 753.300 225 3.392.704 214 Sredstva se. nltumulaci Jo 47.371 59.714 125 1.204.379 139 Povprečno Mtev. zaposl. (na osnovi del.ur) SflO 522 102 3.583 99 Povpr. čisti OD na znposlenegn (v din) 104.701 230.465 220 181.073 215 2.4.2. Celotni prihodek Organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja negospodarstva sov prvem polletju 1987 ustvarile celotni prihodek v visini 2.162.845 tisoč din, kar pomeni 129% več kot v prvem polletju 1986. Največji delež v celotnem prihodku negospodarstva predstavlja zdravstveni dom Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija (28,9%, ki beleži obenem najnižjo rast v prvem polletju (IND 202). 2.4.3. Porabljena sredstva Celotno negospodarstvo občine je imelo v prvem polletju 1987 553.839 tisoč din porabljenih sredstev oziroma za 151% več kot v prvem polletju 1986. Najvišjo porast beležijo v Osnovni soli Dušan Kveder-Tomaž Litija (IND 277), TOZD, Zdravstveno varstvo Litija (IND 272) in Center za socialno delo Litija (IND 267), najnižjega pa Vzgojnovarstvena organizacija Litija (IND 203). Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku negospodarstva se je zvišal v letošnjem prvem polletju na 25,6% z 22,3% v lanskem prvem polletju. Najvišje deleže porabljenih sredstev v celotnem prihodku izkazujejo v Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija (40,9%), Domu Tisje (39,2%) in Osnovni soli Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka (35,4%). 2.4.5. Dohodek Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim s področja negospodarstva ostalo 1.609.006 tisoč din dohodka oziroma za 122% več kot v lanskem prvem polletju. Višjo stopnjo rasti dohodka od povprečne v negospodarstvu občine so imele naslednje organizacije in skupnosti: Zavod za izobraževanje in kulturo (IND 260), Delovna skupnost upravnih organov SO Litija (IND 259), Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija (IND 250), Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka (IND 237), Vzgojno varstvena organizacija Litija (IND 235) in Strokovna služba samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti Litija (IND 225). Najnižjo stopnjo rasti dohodka v obravnavanem obdobju beleži TOZD Zdravstveno varstvo Litija (IND 184). 7 Povprečni dohodek na zaposlenega je znašal 2.914.855 din inje bil za 118% višji kot v prvem polletju leta 1986. Najvišji povprečni dohodek na zaposlenega je bil dosežen v TOZD Zdravstveno varstvo Litija (3.766.491 din, IND 184), najnižji pa v Vzgojno-varstveni organizaciji Litija (2.248.565 din, IND 220). 2.4.6. Izguba Na področju družbenih dejavnosti je bila v prvem polletju 1987 lzkazana izguba v Občinski zdravstveni skupnosti Litija v znesku 128.731.589 din, v Občinski skupnosti socialnega skrbstva v znesku 4.677.027 din in v Občinski skupnosti za zaposlovanje v znesku 485.352 din. Izguba v Občinski zdravstveni skupnosti naj bi se predvidoma pokrila iz sredstev, ki so bila združena po prispevni stopnji iz dohodka v letu 1986 nad dovoljeno porabo in pa iz sredstev, ki se združujejo v letu 1987 po posebni prispevni stopnji 0,87%. Zaradi izgube v Občinski skupnosti socialnega skrbstva je bila pnspevna stopnja za združevanje sredstev v ta namen 1 6 1987 povečana od 0,73% na 1,21%, učinki tega povećanja pa bodo vidni v drugi polovici leta. 2.4.7. Osebni dohodki in zaposlenost Masa sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu je znašala v prvem polletju 1987 1.079.302 tisoč din inje bila za 120% višja kot v prvem polletju preteklega leta. Zaposlenost po stanju konec meseca seje povećala za 3% oziroma za 15 delavcev v primerjavi s prvim polletjem 1986. Največje abs-olutno povećanje zaposlenosti beležijo v Osnovni soli Dušan Kveder-Tomaž Litija (za 5 delavcev) in Vzgojnovarstvena organizacija Litija (za 4 delavce). Zaposlenost, izračunana na podlagi delovnih ur, seje povećala za Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v oiga-nizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja negospodarstva je znašal v prvem polletju 1987 230.465 din inje bil za 120% višji kot v prvem polletju 1986. Najnižji povprečni čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega je bil lzplačan v Vzgojnovarstveni organizaciji Litija (180.301 din IND 204). Najvišji povprečni čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega je bil izplačan v TOZD Zdravstveno varstvo Litija (288.623 din, IND Za spremljanje usklajenosti osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel sklep o izhodiščih za osebne dohodke za leto 1987. Kot izhodišče morajo organizacije upoštevati izplačane povprečne čiste osebne dohodke na delavca za mesec december 1986 in pa število delavcev, izračunanih na podlagi delovnih ur v mesecu decembru 1986. Priraerljivn maaa DOD za decembar 1386 Ja Uračunana na podlaci prispovnili stopenj, ki so veijnle v oboini Li Lija v mesecu docombru 198S Stopnja rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu je znašala v prvem polletju 1987 v primerjavi s primerljivo maso sredstev za osebne dohodke za mesec december 1986 12,1%, v družbenih dejavnostih pa 4,3%. Po posameznih organizacijah s področja družbenih dejavnosti je bila stopnja rasti različna, kar je razvidno iz podatkov v tabeli. V nobeni organizaciji stopnja rasti 12,1% ni bila dosežena. Delovna skupnost 1/2 mase BOD 1986 Masa BOD I-VI 1987 IND gospodarstvo 3.292.957. 500 5.464. 294 .000 164 ,1 1. Delovna skupnoBZ rus 17.118. 176 25. 868 .602 151 ,1 2. Delovna skupnost SKS 15.906. 081 24. 242 .271 152 ,4 ^, 30 Lil tl.1a 76.291. 815 120. r«4 .725 1S7 .7 Organizacije in delovne skupnosti, ki se po dejavnosti uvrščajo v skupino 14, usklajujejo rast sredstev za osebne dohodke v primerjavi s povprečjem leta 1986. Stopnja rasti sredstev za osebne dohodke v prvem polletju 1987 v primerjavi s povprečnim polletjem 1986 je znašala v gospodarstvu 64,1%. Delovna skupnost SO Litija je dosegla v prvem polletju stopnjo rasti sredstev za OD v visini 57,7%. Delovna skupnost OSIS družbenih dejavnosti Litija in Delovna skupnost samoupravne komunalne, cestne in stanovanjske skupnosti Litija tuđi ništa dosegli stopnje rasti v gospodarstvu, vendar pa je za obe delovni skupnosti v prvem polletju veljal »strožji interventni zakon« glede razporejanja sredstev za osebne dohodke, zato se lahko usklajujeta z rastjo v gospodarstvu le od 1. 7. 1987 dalje. 3. URESNIČEVANJE TEMELJNIH RESOLU-CIJSKIH USMERITEV 3.1. Materialni okviri razvoja Osnovni materialni okviri razvoja za leto 1987 so bili načrtovani na osnovi doseženih rezultatov gospodarjenja v prvih devetih mese-cih leta 1986 in ocene gospodarjenja do konca leta 1986. V tabeli na strani 21 so prikazani načrtovani in doseženi rezultati gospodarjenja v obdobju januar — junij 1987. 3.2. Družbeni proizvod V obdobju januar — junij 1987 je znašal nominalni družbeni proizvod, ki so ga ustvarile organizacije združenega dela s področja gospodarstva, 12.091.394 tisoč din ali 108% več kot venakem obdobju lani. Nominalno rast družbenega proizvoda beležijo vse organizacije združenega dela. Najvišja rast družbenega proizvoda je bila dosežena v TOZD Transportne naprave Dole (IND 2194), najnižja pa v SGD Beton TOZD Gradmetal Litija (IND 165). Na osnovi podatkovo rasti fizičnega obsega proizvodnje, produktivnosti in zaposlovanja ocenjujemo, daje realni družbeni proizvod v porastu glede na leto 1986. 3.3. Fizični obseg proizvodnje Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko se je fizični obseg proizvodnje v občini Litija glede na enako obdobje iani povečal za 4,7%. prtmorlJiva nrlmerlliva 0 z D |1"3n r'0D '■•-"■'3a 30D ncc. 1986 I-VI 1987 deljsno s 6 rpes. gospodarstvo S03.212.000 900.715.067 112,1 čručbanc clcjnvnosti 145.297.635 151.474.1/11 10^ ,3 1. Osnovna f.ola Lltljn 37.723.527 39.539.590 104,9 2. Osnovna ;.ola Smartno 15.560,550 16.743.259 100,9 3, Osnovna 5ola Gflbrovka 9.726.033 9.303.684 96,r, A' Z1K 5.774.014 6.376.089 110,4 5. TOZD "ZV'' Litija 30.974.231 43.521.012 111,7 6, VVO Litija^ 17.153,709 15.GG2.915 91,3 7. Dom Tisje Smartno 18,147.757 18.075.468 99,6 8. Ontor za socialno c'clo 2.127,774 2.142.116 100,7 8 Uresničevanje temeljnih materialnih okvirov razvoja v obdooju januar - junij 1987 DOGOVOR . RESOLUCTJA UR2SNICEVANJE URESNICEVAf.'JE emen 1983-1990 1987 I-III 1937 J-VI 1987 Realni druzbeni proizvod 5,0 4,0 ' narasča naraSča Nominalni družbani proizvod - - IND 181 IND 208 Fizični obseg proizvodnje 5,0 3,5 IND 101,2 IMD 104,7 Izvoz blaga 14,0 7,0 padel za 12 % porasel za 29 % Uvo/j blaga rast bo počasnejSa rast bo počasnejša' počasnejša rast počasnejša rast od rasti izvoza: od rasti izvoza od rasti izvoza od rasti izvoza Zaposlovanje 1,7 1,5 0,34 1,0 Zaloge ..... _ IND 99,7 IND 96,9 Skupna poraba 5% zaostajanje za skladno z rastjo hitrejša rast od hitrejša od rasti rastjo dohodks dohođka rasti 'imerl jivega primerljiv.dohodka dohoćka za 63 za 31 indeksnih točk indeks, točk Splošna poraba -l:" -"- ' počasnejša rast od počasnejša rast od primer.doh. za 36 rasti primerlj,dohodka indeksnih točk za 54,6 indeks.točk Osebna poraba -"- -"- * hitrejša od prim. hitrejša od rasti prim. dohodka za 27 dohođ.za 2,4 indeks, ind.točk točke Realni osebni dohodki ohranitev ravni in postopno povećanje padli padli , postopno povečanje Produktivnost 2,5 2,5 narasča narašča Akumulacija hitrejša od rasti . zmanjsanje razko- zaostajanje za zaostaje za rastjo dohodka .raka in postopno rastjo don. za primerlj. dohodka povećanje 91 indeks-, točk za 56,6 indeksnih točk Na osnovi kumulativnih mesečnih poročil organizacij združenega dela za mesec junij 1987 ugotavljamo, da se je fizični obseg proizvodnje povečal glede na primerjalno obdobje v Predilnici Litija za 3, v IUV TOZD Usnjarna Smartno pri proizvodnji govejega usnja za 5%, pri proizvodnji krzna za 10% in pri porabi krzna za 14%, v Lesni industriji Litija za 8%, v Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija za 23%, v Tekstilu TOZD Pletilja Litija za 6%, v HP Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole za 1%, v Kmetijski zadrugi Litija za 3%, v SGD Beton TOZD Gradmetal Litija za 75% in v Mizarstvu Litija za 118%. Zmanjsanje fizičnega obsega proizvodnje beležijo v IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri predelavi divjačine za 11%), pri porabi usnja za 40%, v SCT TOZD Industrija apna Kresnice za 2% in v GG TOZD Gozdni obrat Litija za 4%. V letu 1986 smo bcležili največje povećanje zalog med občinami ljubljanske regije, konec junija pa ugotavljamo, da so za 3,1% nižje kot v mesecu juni ju 1986. področja gospodarstva izvozile za 4.304.089 tisoč din blaga, kar pomeni 29% več kot v enakem obdobju lani. Uvoz je znašal 3.383.580 tisoč din in jebil manjši odprimerjalnegaobdobjaza 35%. Stopnja pokritja uvoza z izvozom se je povećala od 0,65 na 1,27 oziroma za 97% Večji del izvoza je bil usmerjen na konvertibilni trg (95%) in se je glede na prvo polletje 1986 povečal za 29%. Delež klirinškega izvoza se je povečal za 0,4 indeksne točke in znaša 5%. Zunnnjetrr^ovinska menjava v obtlobju junuar - junij 1980 - po poc'rocjih - v tisoč cin J-VI I-VI 1,'Đ Struktura v % ■ e e '■ lSB'j 1987 j-VI OC i I-VI 87 IZVOZ skupoj 3. 330. 15«. 6. 30i,089 129 100,0 100, 0 - no klirinški trE 15?. 543 213.301 lđO 5, 0 - na konvertit). . trg 3. 177. 511 4. 090.788 129 95, A 95, 0 UVOZ skupaj 5. 19<1. 159 3. 3P.3. 580 66 100,0 100, 0 -■ r kliririitken.a pocro-ijn 1. 559. 07 b ^53.060 2C 30,0 13, 4 - r konvertib. področja 3. 634. 2. S?9.7?0 BI 70,0 86, o VIR: Kumulativna mesecna poi-oFtlrs OZI) si' mes uc junij 19B7 3.4. Zunanjetrgovinska menjava V obdobju januar —junij 1987 so organizacije združenega dela s Organizacije združenega dela so uvozile s konvertibilnega področja za 19% manj blaga kot lani, s klirinškega področja pa kar 71% manj kot v primerjalnem obdobju. Zunanjetr.oovinska menjava v obdobju januar - junij 1987 - po OZD Zap ' OZD 1 Z V 0 Z , U V 0 Z f'j i . I-VI 1986 T. -VI 1987 IND I-VI 1986 I-VI 1987 IND 1. Prcc'ilnica Litija 5G0.708 522.188 93 3 .299.379 838.464 25 IUV TOZD Unnjarna šmartno 2.133.948 2 . 3o8.03G 10C 1, .540.010 1.900.738 123 3. Lesna industrija Litija 549.807 1 .322.528 241 116.513 153.649 174 4. SCT TOZD IAK Kresnice 17.560 39.928 227 7.026 23.826 339 Kovina Smartno 23.383 40.278 172 35.595 14.613 41 >■ Agroteh.Gruda TOZD ilesarija in prekajsvalnica Litija _ 217.o46 452.290 208 7. Tekstil TOZD Pletilja 17.455 5.013 34 _ _ 8. HP ":■', Gfbrovkt. Dole 13.747 - - _ _ 9. G0 TOZD Gozdni obrat 8.3S9 5«.060 39-- _ - _ 10. i-iizarstvo Litija 2.097 7.053 33b - - - S K U P A J 3. 3301.154 4. .304.009 129 5. 194.169 3.383.5B0 65 VIR: Kumulativna mesecna poročila OZD za mesec junij 1S87 Največji izvoznik v občini Litija je še vedno IUV TOZD Usnjarna Šmartno z 2.308.036 tisoč din izvoza, kar pomeni 8% več kot v letu 1986. Povećanje izvoza beležijo še v Lesni industriji Litija (za 141%), ki je postala drugi največji izvoznik v občini, v SCT TOZD Industrija apna Kresnice (za 127%), v Kovini Šmartno (za 72%), v GG TOZD Gozdni obrat Litija (za 594%) in v Mizarstvu Litija (za 236%). V Tekstilu TOZD Pletilja se je izvoz zmanjšal za 66% in v Predilnici Litija za 7%. Povećanje stopnje porkitja uvoza z izvozom za 97% glede na leto 1986 pomeni, da nišo bila izvršena vsa plačila za repromaterial iz uvoza, kar bo imelo neugodne posledice v proizvodnji, še zlasti pa v proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega pa vplivajo negativno na povećanje izvoza še zakasnitve pri izplačilu izvoznih stimulacij, stalno spreminjanje zunanjetrgovisnke zakonodaje, doseganje nižjih cen kot na domaćem trgu, zastarela tehnologija, itd. 3.5. Zaposlovanje Število zaposlenih v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva ter v poslovnih enotah v občini Litija se je povećalo po stanju konec meseca za 1% oziroma za 21 delavcev v primerjavi s prvim polletjem lani. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v delovni organizaciji Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana, ki naj bi v letošnjem letu zgradila svoj obrat v Ješčah, verjetno ne bo možno doseći planirane 1,5% stopnje rasti zaposlenosti. Poleg pomanjkanja strokovnih kadrov pestijo naše organizacije združenega dela s področja gospodarstva še problemi, ki so vezani na večje izostanke delavcev zaradi bolniškega staleža in na pomanjkanje delavcev v neposredni proizvodni (npr. Predilnica Litija). 3.6. Delitev dohodka Pri uresničevanju resolucijskih usmeritev za leto 1987 na področju delitve dohodka smo vzeli kot osnovo rast primerljivega razporejenega dohodka, ki je v prvem polletju letos znašala 95,6%. Razkorak med rastjo dohodka in vseh oblik porabe, ki je bil izrazito velik konec leta 1986, se je v prvem polletju letos precej zmanjšal, kar je v glavnem posledica delovanja Zveznega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987 in Zveznega zakona o omejevanju rasti osebnih dohodkov nad produktivnostjo dela. Rast sredstev za skupno porabo je bila v prvem polletju letos za 31 indeksnih točk hitrejša od rasti primerljivega dohodka, v prvem kvartalu letos pa še za 63 indeksnih točk. Splošna poraba je zaostajala za rastjo primerljivega dohodka za 54,6 indeksnih točk, osebna poraba pa je bila za 2,4 indeksne točke hitrejša od rasti primerljivega dohodka. Na osnovi rasti cen življenjskih potrebščin in podatkov o sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo delavcev (IND 198) ugota-vljamo, da prihaja na področju osebnih dohodkov do umirjanja in ćelo realnega padanja. RAZVOJ PO PODROČJIH 4.1. Investicijska dejavnost na področju industrije Predilnica Litija je pripravila dokumentacijo za izgradnjo dvoe-tažnega skladišča surovin in dokumentacijo za rekonstrukcijo industrijskega tira, z deli pa bodo predvidoma začeli v drugi polovici leta, će si bodo zagotovili v ta namen dovolj sredstev. V IUV TOZD Usnjarna Šmartno so nadaljevali z gradnjo čistilne naprave za čišćenje industrijskih odplak ter nabavili novo opremo (strugalni stroj, procesor, brusilni stroj, stroje za suho in mokro obdelavo in dodelavo ovčjega krzna). Pričeli so z izvajanjem del pri posodobitvi naprav v energetskem obratu in z montažo novih razvodnih cevovodov med objekti za tehnološko vodo, paro in zrak. Posodobili so tuđi oddelek centralne barvarne. V Lesni industriji Litija so nadaljevali z modernizacijo žagalnice in ureditvijo prostora za mehanično delavnico. Izvedli so ureditev skladiščnih prostorov in montažo lepilnega stroja »Meles«. Nabavili so tuđi nov stroj za lepljenje robov, ostalo opremo za stroj Meles, ročni paletni voziček ter stiskalnico. Delovna organizacija posluje od 1. 1. 1987 dalje kot enovita delovna organizacija. V SCT TOZD Industrija apna Kresnice so izvršili manjši nakup nujno potrebne opreme ter nadaljevali z gradnjo odplakovalnih bazenov. Končujejo pa se tuđi dela na montaži primarnega drobilca v Ušenišču. V Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija so zgradili nadstrešek za shranjevanje kaminov, opremili prodajalno na Viču ter pričeli z napeljavo klima naprav. Nabavili so nov kamion za prevoz živine ter vršili tekoče investicijsko vzdrževanje. TOZD Transportne naprave Dole se je izločila iz sestava Kovi-narske Krško. V povezavi z delovno organizacijo IMKO kot sanatorjem in ob sodelovanju organizacij združenega dela v občini so skupaj z lastnimi sredstvi pokrili izgubo izprejšnjih obdobij in iz tekočega poslovanja že dosegajo dobre rezultate. Izpeljane so bile tuđi kadrovske spremembe. Novo vodstvo pripravlja in vpeljuje nove dohodkovno dobre programe, istočasno pa išče ustrezne strokovne kadre za izboljšanje strukture zaposlenih. Delovna organizacija Avtomontaia TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana si je za gradnjo obrata v Ješčah pridobila zemljišče in tuđi že lokacijsko dovoljenje. Ker pa seje znašla v težavah, ni izgledov, da bi v letošnjem letu začela z gradnjo poslovnih prostorov oz. nadalje-vala z aktivnostmi za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Mizarstvu Gabrovka so nadaljevali z izgradnjo prizidka proizvodne hale ter pričeli z izgradnjo objekta tehnološke priprave proizvodnje, s cimer si bodo bistveno izboljšali pogoje za povećanje obsega proizvodnje kakor tuđi izboljšanje kvalitete svojih izdelkov. 4.2. Kmetijstvo Glavne aktivnosti na področju kmetijstva so bile v prvem polletju ,letos usmerjene v analizo kmetijske proizvodnje v preteklem letu, izdelavo programov spomladanske setve in pripravo ureditvenih načrtov kmetijskih zemljišč ter realizacijo le-teh. Obe Kmetijski zadrugi sta sklicali zbore kooperantov in jih seznanili z rezultati gospodarjenja v preteklem letu ter z nacrti za letos. V pripravah na spomladansko setev sta Kmetijski zadrugi zagotovili dovolj kvalitetnih semen, mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Dovolj je bilo tuđi rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Kljub dokaj neugodnim vremenskim razmeram je bila setev vceloti realizirana. V primerjavi z lanskim letom ni bistvenih sprememb glede površin in setvene strukture kultur. Skladno z živinorejsko usmeritvijo kmetijske proizvodnje in povećanjem števila novozgrajenih silosov se iz leta v leto povečujejo površine pod silazno koruzo in intenzificira pridelovanje krme na travnikih. Kljub velikim naporom, ki so bili vloženi s strani pospeše-valne službe v povećanje tržne pridelave pšenice in krompirja, v letošnjem letu ni pričakovati bistvenega povećanja glede na naravne danosti in proizvodne usmeritve. Žetev pšenice je že končana, odkup pa je dokaj slab, vzrok temu je poleg nizke odkupne cene pšenice tuđi dejstvo, da ni zagotavljena koruza za zamenjavo. Že na začetku leta so se pokazale težave pri odkupu mesa, saj so kmetje zaradi nizke odkupne cene živino zadrževali v hlevih. Odkup je porasel sele v mesecu marcu, ko so se cene mesa povišale. Rcjcem, ki so oddali živino v obdobju od 1. 1. do 7. 3. 1987 je bil iz sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane izplačan poseben regres v visini 100 din za kg mesa prodanega v naši občini, z namenom, da bi izgubo vsaj delno omilili. Tako je bilo v prvem polletju letos odkupljeno 4501 goveđi, kar je za približno 4% več kot v letu 1986. Odkup mleka še vedno narašča, saj ga je bilo do sedaj odkupljenega že 2.131.600 1, kar pomeni 10% porast v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Dobro napreduje tuđi urejanje kmetijskih zemljišč. Agromeliora-cije se izvajajo po naslednjih programih: — Crni potok (30 ha), izdelan program, 50% izvedbe — Velika Štanga (58 ha), izdelan program, 70% izvedbe — Velika Goba (60 ha), izdelan program, 20% izvedbe — Pašnik Golišče (10 ha), izdelan program, 100% izvedbe v izdelavi pa so še naslednji programi: Klenik (55 ha), Leše (47 ha), Golišče — Kresniški vrh — Zgornja Jevnica (250 ha), Podšentjur (50 ha), Polšnik (10 ha), Ravne nad Šentrupertom (30 ha), Široka set — Podbukovje — Laže — Potok (150 ha), Ržišče — Boltija (150 ha)in KZ Gabrovka—Dole (60 ha) — 5 kmetij. 10 Zaključeno je bilo opredeljevanje nižinskega, hribovskega in goratega območja v občini po merilih Zadružne zveze Slovenije. V mesecu aprilu je bila opravljena strokovna recenzija, sedaj pa tečcjo priprave za ureditev in pregled dokumentacije. Ta opredelitev bo stopila v veljavo s 1. 1. 1988. Končana je tuđi prva faza izdelave agrokarte zaobčino,kijo jepo pogodbi izdelal Geodetski zavod SRS, Ljubljana. Opravljenesobile instruktaže s posameznimi strokovnimi delavci, ki bodo sodelovali pri izdelavi druge faze agrokarte. Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je v letu 1986 dobro poslovah Zaradi hitre rasti osebnih dohodkov v zadnjem trimesečju preteklega leta, seje zbralo znatno več sredstev, kot je bilo načrtovanih. Zaradi tega je bilo možno povišati premije za meso in mlcko za približno 45% in tako vsaj delno omiliti krizo v živinorejski proizvodnji. Sklad nadaljuje z delom tuđi v letošnjem letu ob isti prispevni stopnji, to je 0,8% iz BOD. Skladno z novo zakonodajo, ki naj bi enotno reševala probleme kmetijstva, se v tem letu pripravlja ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanjc proizvodnje hrane in zagota-vljanje osnovne preskrbe. Imenovan je bil iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti, ki je pripravil ustanovne akte skupnosti injih posredoval v javno razpravo. Sklic ustanovne skupščine skupnosti bo predvidoma v mesecu septembru, skupnost pa naj bi začela z delom 1. 1. 1988. 4.3. Gozdarstvo Na področju gozdarstva so glede na vremenske razmere izvajali sečnjo in skušali doseči s planom zastavljeni letni etat. Zaradi dokaj hude zime zaostaja spravilo lesa, še zlasti iglavcev. Gozdnogospo-darski delavci in kooperanti nadaljujejo s sanacijo škode po snegolomu v jeseni leta 1985. Razprava o samoupravni organiziranosti gozdnogospodarskih organizacij je še vedno v teku. 4.4. Gradbeništvo SGD Beton TOZD Gradmetal Litija seje ob polletju izkopala iz težav, ki so nastale zaradi njenega sezonskega značaja proizvodnje. V prvem trimesečju letos so zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer v zimskem času izkazali izgubo v visini 95.684.000 din. Na nivoju delovne organizacije so pripravili posebno studijo o nadaljnji organiziranosti DO kot celote z variantnimi predlogi. V javni raz-pravi, ki že teče, naj bi se izoblikovala stališča o takšni obliki organiziranosti, ki naj bi omogočila izboljšati ekonomičnost in kvaliteto poslovanja. Temeljna organizacija je zaključila investiranje v tekoče trakove na separaciji v Hotiču in tako tehnološko izboljšala pridobivanje peščenih agregatov s posebnim poudarskom na zmanjšanju stroškov. Vzpostavili so tuđi sodelovanje s SCT TOZD Industrija apna Kresnice, tako da pri predelavi peska že uporabljajodel suro-vine iz kamnoloma v Ušenišču in nišo več vezani izključno na surovino iz Save. 4.5. Drobno gospodarstvo V letošnjem letu opažamo precej hitro rast števila samostojnih obrtnikov. Občani se odločajo za opravljanje predvsem tište dejavnosti, za katero ni potreben ustrezen poslovni prostor, saj vemo, da le-teh še vedno primanjkuje. Prav tako tuđi ni ustreznnih lokacij za gradnjo poslovnih objektov. Kljub več mesecev trajajoči razpravi v Ccntralncm komiteju Zvczc komunistov Slovenije in ugodni družbeni klimi so pogoji za nadaljnji razvoj samostojnega osebnega dela še vedno slabi. Kreditni pogoji so postali izredno neugodni, carinski predpisi pa nestimulativni, kar se odraza v vsc bolj zastareli tehnologiji v obratovalnicah. Splošna gospodarska kriza in visoka inflacija predstavljajooviro pri razvoju tega vsc bolj pomembnega dela našega gospodarstva. Izdncva vdan narašča tuđi zanimanje za popoldansko obrt. Zaposlovanje v zasebnem sektorju narašča počasi kljub davčnim olajšavam za novo zaposlene delavce. O pomenu in možnostih razvoja samostojnega osebnega dela v občini Litija je tekel razgovor tuđi na okrogli mizi, ki je bila organizirana ob 15-lctnici ustanovitve Obrtnega združen ja v Litiji. Največ je bilo govora o pridobivanju poslovnih prostorov ter določitvi lokacij za gradnjo Ic-tch, kakor tuđi o nadaljnji kooperacijski povezanosti z združenim delom v občini Litija. V ta namen je bil v okviru /druže- nja organiziran razgovor z direktorji delovnih organizacij in vsi upamo, da bodo rezultati vidni že v bližnji prihodnosti, saj vemo, da večina naših obrtnikov sodeluje z OZD izven občine. Konec meseca junija je redno obrtno dejavnost opravljalo 252 občanbv, obrt kot dopolnilno dejavnost 82 občanov, domača obrt 5 občanov in kmečki turizem 3 občani. V obratovalnicah je bilo zaposlenih 220 delavcev, kar pomeni 0,8 delavcev na obratovalnico. Poleg avtoprevoznikov, za katere je največ zanimanja, smo dobili še obratovalnico za popravilo kmetijske mehanizacije, za servis in montažo hladilnih naprav, boutiqe ter mizarsko delavnico. 4.6. Urejanje prostora in varstvo okolja V prvi polovici leta so bili speljani postopki za formiranje komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Z rešitvijo prostor-skih in kadrovskih problemov bo komite začel uresničevati svojo glavno nalogo, to je stalno skrb za varnost in celovitost naravnegain preoblikovanega človekovega okolja ter za pripravo, sprejem, spre-mljanje in nadzor nad izvajanjem prostorskih izvedbenih aktov. Uspešno je bil zaključen natečaj za pridobitev najboljše prostorske ureditve starega mestnega jedra Litija-desni breg s funk-cionalpo vključitvijo novega večnamenskega objekta v urbano okolje. Pripravljen je tuđi že terminski plan z nosilci nalog za pridobitev izvedbenega prostorskega akta, kar bo omogočilo postopno izvedbo posegov v prostor na tem območju. Zaključena je tuđi izdelava ocene onesnaženosti okolja na območju občine Litija. Na osnovi analize bo izdelan program ukrepov za izboljšanje stanja. Sprejet je terminski plan aktivnosti za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov in izvedbenih dokumentov, s katerimi naj bi zagotovili izgradnjo centralne čistilne naprave že v tem srednjeročnem obdobju. 4.7. Komunalna dejavnost V prvem polletju letos je bila individualna oskrba občanov na planiranem nivoju. Večje motnje pri oskrbi s pitno vodo v Litiji in Smartnem so odpravljene. Ukrep prekuhavanja vode je s pričetkom kloriranja prav tako odpravljen, ni pa še končana sanacija varstve-nih pasov. Cene komunalnih storitev, ražen ogrevanja, so bile povećane v marcu, a še vedno ne pokrivajo stroškov enostavne reprodukcije. Zaradi tega KOP Komunala Litija ne more realizirati planiranih nalog na področju investicijskega vzdrževanja vodovoda in kanalizacije. Na področju komunalne investicijske dejavnosti je v teku gradnja kanalizacije v Kresnicah, gradnja pokopališča v Smartnem in priprave na sanacijska dela v varstvenih pasovih zajetij v Reka Gozdu. Zaradi večje investicijske vrednosti pokopališča od načrtovane, ki znaša 432.071.742 din, je ureditev pokopališča razdeljena v dve fazi. Prva faza zajema izgradnjo enega oziroma dveh objektov in zunanjo ureditev, njena investicijska vrednost pa /naša 160.888.673 din. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija in KOP Komunala Litija sta morali za pokrit je investicije najeti kredite pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana v visini 64.355.469 din in pri izvajalcu del 75.900.000 din. Najetje kreditov v teh višinah je pogojevala nižja realizacija združenih sredstev iz čistega dohodka in nujna zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo sanacijskih del v varstvenih pasovih vodnega zajetja v Reka Gozdu, ki bodo opravljena v drugi polovici leta. Zaradi povečane investicijske vrednosti načrtovanih nalog in manjše realizacije združenih sredstev za investicije bo potrebno v naslednjih let ih tega srednjcročnega obdobja krčiti programe gradnje komunalnih objektov in naprav, kar lahko privede do tega, da komunalna skupnost zaradi finančnih problemov ne bo sposobna pričeti z gradnjo odlagališča komunalnih odpadkov. Poleg planiranih nalog seje v tem obdobju pojavila še zahteva po gradnji centralne čistilne naprave, za njeno izgradnjo pa finančna konstrukcija šc ni dorečena. Zaradi tega bo potrebno pristopiti k spremembam družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 in srednjcročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. Priprave za izdelavo programskih osnov za pridobitev ponudb za izdelavo glavnih projektov centralne čistilne naprave že potekajo. U Zagotavljanje finančnih sredstev in realizacija nalog na področju skupnih komunalnih naprav poteka nemoteno. V teku je obnova javne razsvetljave ob Graški cesti. 4.8. Cestno gospodarstvo Redno vzdrževanje kategoriziranih čest na območju naše občine poteka v skladu z normativi in standardi za vzdrževanje le-teh. Novost v letošnjem letu je v tem, da je pristojnost planiranja in financiranja za regionalne ceste prešla iz občinskih cestnih skupnosti na Skupnost za ceste Slovenije. V prvi polovici leta so bila končana dela na ureditvi ceste Gradiške Laže — Jablanica — priključek na regionalno cesto R 330 in asfaltiranje lokalne ceste skozi naselje zgornji Hotič z grobim asfaltom. V teku so priprave za dokončanje odseka lokalne ceste Kleviše — Polšnik in asfaltiranje ceste skozi vas Polšnik. Realizacija teh nalog je predviđena v drugi polovici leta. 4.9. Vodno gospodarstvo Redno vzdrževanje nizinskih vodotokov in hudournikov poteka po planu. Z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava je dogovorjen obseg sofinanciranja gradnje vodovodov po krajevnih skupnostih in sofinanciranje raziskav možnih vodnih virov v Kostrevnici in Jablaniški dolini. Oba vira bi pokrila lokalne potrebe po vodi in hkrati pomenila nove vodne količine za Litijo in Smartno. Raziskave bo opravil Geološki zavod Ljubljana v drugi polovici leta. 4.10. Energetika Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija je v skladu s programom izvedla dodatno toplotno zaščito na objektu Trg na stavbah 14 in 15. Pri izvedbi rekonstrukcij stanovanjskih objektov upošteva v celoti predpise o toplotni zaščiti objektov in predvideva vgradnjo ustreznih toplotno izolativnih materialov. Obnovitvena dela na nizko napetostnih omrežjih potekajo na naslednjih področjih: Cerovica — Jablaniške Laže, Bukovica — Pustov mlin, Preska — Ljubež, Velika Goba — Gadnje, Mala noga — Kresniški vrh — Jevnica, Velika Kostr;vnica, Graška cesta v Litiji, Sava in Vernek. Pričela se je tuđi gradnja novih transformatorskih postaj: Spodnji Mamolj, Preska, Jablaniške Laže in Čeplje. 4.11. PTT promet PTT podjetje Ljubljana se je aktivno vključilo v pripravo programa za gradnjo pisemske pošte v Litiji — desni breg. Posredovani program je vključen v natečajne rešitve za ureditev mestnega jedra — Litija — desni breg z vključitvijo večnamenske dvorane v urbano okolje. Gradnje krajevnega telefonskega omrežja potekajo v KS Primskovo (110 novih priključkov), v KS Dole — soseska Gradišće (40 novih priključkov), v Bukovici (10 novih priključkov) in vaški telefon v Jablaniških Lazih ter v Podšentjurju (15 novih priključkov). 4.12. Cestni promet Integral DO SAP TOZD Turbus Litija je pripravil predloge za vpeljavo novih avtobusnih delavskih proginjih preko Govpodarske zbornice posredoval zainteresiranim delovnim organizacijam. Na osnovi pridobljenih prometnih rešitev, ki izhajajo iz prejetih elaboratov ureditve starega mestnega jedra Litija — desni breg, se bo lahko pristopilo k ureditvi smotrnega prometnega režima na območju centra mesta. 4.13. ŽG ŽTO Ljubljana pripravlja lokacijsko in tehnično dokumentacijo za ureditev podhoda zdostopi na perone na železniški postaji v Litiji in dostopnimi potmi do podhodov. 4.14. Preskrba Mercator Rožnik TOZD Golovec je pripravil dokumentacijo za izdelavo dvokapne stresne konstrukcije na trgovini v soseski Roz-manov trg, da bi tako saniral ravno streho na tem objektu. Kmetijska zadruga Litija se vključuje v gradnjo večnamenskega objekta na Vačah, v Litiji pa pripravlja preselitev prodajalne gradbenega materiala na lokacijo zgrajenega objekta na Sejmišču in ureditev diskontne prodajalne v spodnjih prostorih objekta na Val-vazorjevem trgu. V sklopu rekonstrukcije se bodo zagotovili tuđi prostori za občinske blagovne rezerve. 4.15. Stanovanjsko gospodarstvo V prvi polovici leta je bil zgrajen stanovanjski objekt na Maistrovi ulici 6 v Litiji z 29 stanovanjskimi enotami. V kletni etaži tega objekta je bilo zgrajeno in urejeno dvonamensko zaklonišče in v mesecu j uniju predano v uporabo OK ZSMS Litija za dejavnost mladine. Z nadzidavo in zgraditvijo strehe dvokapnice na stanovanjskih objektih Trg na Stavbah 14 in 15 je bilo odpravljeno zamakanje ravne strehe. Z nadzidavo pa smo pridobili še štiri nove staeo-vanjske enote. Izvedena je bila tuđi dodatna toplotna zaščita zuna-njih fasadnih zidov in obnovljena zunanja zapira. Pričelo seje tuđi s preurejanjem neizkoriščenihprostorov vprvem nadstropju in podstrešju objekta Jevnica 29 (zadružni dom) s cimer bo pridobljenih 5 stanovanjskih enot. Začeli so z nadzidavo stanovanjskega objekta Ponoviška cesta 11 in s prenovo stanovanj v tem objektu. Z nadzidavo bodo pridobili 3 stanovanjske enote, zamenjali 60 let staro streho ter obnovili dim-nike in zunanjo zapiro. Pridobljeno je lokacijsko dovoljenje za izgradnjo stanovanjskega objekta z oznako I med Grbinsko cesto in Maistrovo ulico (nasproti samopostrežne trgovine) in projektna dokumentacija za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Vačah. V treh starejših stanovanjskih objektih v Kresnicah, Litiji in Gabrovki so zamenjali dotra-jano elektroinstalacijo. Na stanovanjskem objektu Cesta komandanta Staneta 11 so dodatno toplotno zaščitili zadnjo a. b. ploščo. Stanarine za družbeno najemna stanovanja so se s 1. 2. 1987 povećale za 57%, s 1. 7. 1987 pa še za 52%. Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini so se povećale s 1. 1. 1987 za 56%, s 1.4. 1987 pa še dodatno za 10%. 4.16. Družbene dejavnosti Izvajanje nalog s področja družbenih dejavnosti je v prvem polletju letospotekaloposprejetih planihzaleto 1987. Sredstva sose oblikovala v skladu z razpoložljivim dohodkom občinskega gospodarstva. Poraba sredstev za družbene dejavnosti je bila omejena na podlagi zveznega interventnega Zakona o začasni prepovedi razp-olaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987. V prvem trimesečju je zakon dovoljeval porabo v visini zadnjega trimesečja leta 1986, v drugem trimesečju pa v visini istega obdobja iz leta 1986, povečanega z rastjo 117%. Zaradi zmanjševanja sredstev skupne porabe za prvo polletje 1987 je bilo potrebno na podlagi ugotovljcnih presežkov pri vseh skupnostih, ražen pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva, znižati prispevne stopnje. Zato je bilo potrebno krčiti programe, kar je povzročilo največ problemov v Občinski izobraževalni skupnosti Litija, kjer so bile ukinjene nekatere dejavnosti v dodatnem programu za novo šolsko leto 1987/88 od I. 9. 1987 dalje, (podaljšano bivanje, varstvo vozačev, 1 oddelek glasbene sole). Glede na zmanjšanje sredstev skupne porabe lahko ugotovimo, da tuđi v drugem polletju ne bo mogoče izvesti vseh nalog, ki so opredeljene v resoluciji za letošnje leto. 4.17. Splošna poraba V posameznih mesecih obdobja januar—junij 1987 so bila sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb realizirana v znatno nižjem obsegu, kot je to dovoljeval obseg splošne porabe izračunan na podlagi določil dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1987. Neenakomeren priliv prihodkov proračuna občine je oteževal realizacijo na podlagi zakonov, odlokov oziroma dogovorov sprejetih obveznosti proračuna občine. Zaradi neenakomernega pritoka prihodkov proračuna republike in občin so bili na pobudo republiškega izvršnega sveta sprejeti na izvršnem svetu skupščine občine ukrepi za racio- 12 nalnejšo porabo proračunskih sredstev, vsem porabnikom pa so se dodeljevala sredstva v tišti visini, ki je še omogočala normalno delovanje. Glede na to, daje priliv prihodkov nižji od planiranega tuđi še v mesecu Juliju, je potrebno še nadalje upoštevati vse ukrepe za racionalnejšo porabo proračunskih sredstev. V obdobju januar—junij 1987 sta bila z aktom ustanovljena komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter občinska kadrovska služba, kar pomeni, da bo mogoče v najkrajšem času pristopiti k izboljšanju dela občinske uprave na področju urbanističnega načrto-vanja ter posegov v prostor. Vobčinski upravi za družbene prihodke je bil uveden računalniški sistem obdelave podatkov, postopoma pa se bodo računalniško obdelala tuđi vsa računovodskadela in naloge in izračun osebnih dohodkov. Kljub reorganizaciji dela občinske uprave, zaenkrat nišo predviđene nove namestitve, ampak se organizacija in kvaliteta dela ob istem številu zaposlenih izboljšuje zaradi večjega števila tistih delavcev, ki si pridobivajo zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe s studijem ob delu. 4.18. Krajevne skupnosti V večini krajevnih skupnosti se srednjeročni in letni programi uresničujejo kljub težavam, ki jih imajo le-te z zbiranjem sredstev za njihovo financiranje. Naloge se financirajo predvsem s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti, prispevki občanov in deloma tuđi krajevnih samoprispevkov. Sistemski ukrepi za dodatno združe-vanje sredstev namenjenih financiranju programov KS tako, kot je to opredeljeno v resoluci ji za leto 1987. V praksi pa bodo zaživeli sele v drugi polovici leta. Na uresničevanje programov v precejšnji meri vplivajo spremembe v kreditni politiki bank, saj te onemogočajo hitrejšo uporabo sredstev krajevnih samoprispevkov. V krajevnih skupnos-tih si pri premagovanju teh težav pomagajo z dodatnimi prispevki ter prostovoljnim delom, za katerega pa med občani v nekaterih KS interes upada. Trenutno se v krajevnih skupnostih gradi okoli 40 večjih in zahtevnejših objektov, kot so vcčnamenske zgradbe, vodovodi, pokopališča, modernizacija krajevnih poti in telefonskega omrežja. 4.19. Ljudska obramba in družbena samozaščita V letu 1987 so se nadaljevala prizadevanja za večjo obrambno samozaščitno sposobnost in pripravljenost delovnih ljudi in občanov ter vseh subjektov na področju obrambnih priprav v občini. Kljub temu, da so doseženi določeni kvalitetni premiki pri dog-rajevanju obrambnih priprav, je še vedno prisotna neusklajenost nalog med posameznimi izvajalci na področju ljudske obrambe. Nadaljujejo se prizadevanja za razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščitc, narodne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ter upravnih zvez. V zaključni fazi je izgradnja sistema javnega alarmiranja za območje mesta Litija in Šmartna. Izvedene so vse priprave za potek pouka »obrambe in zaščite« za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja v letu 1987 iz območja občine Litija, ki bo od 25. 6. do 11. 7. 1987 v prostorih osnovne sole v Gabrovki. V januarju in februarju je bilo izvedeno usposabljanje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na temo »Priprave KS in OZD na splošno ljudsko obrambno vzgojo«. Izvajal seje tuđi program usposabljanja za pripadnike teritorialne obrambe in druge strukture SLO in DS. 4.20. Varstvo pred požari Na področju varstva pred požari so posebno skrb namenili preventivnomu usposabljanju in oprcmljanju gasilskih enot za učinkovite posege v primeru nesreč. Nabavili so novo lestev za reševanje ljudi v primeru nesreč iz višjih nadstropij. TJB&A li OeJotnl p-itarMt, ponbljrm aradptv* In dphodfk v *d*Ju J^K-JlkIJ 1967 - v 000 din mvij oi«oeioatD5ti0fk» Ctlatnl prihod* O.2SS.256 34.4«!.S27 IND UB 1B3 ■PoMbmtr XiXat.7M~ DO 18f-176 fchad* 1D.ZĐ.47B 8.410.703 oe ax ax> 1. mUILMIO Lm JA 9.741.8*1 189 6.747.717 187 2.9M.124 192 2. tced uavpim Smmn 11.9QB.495 183 9.661.017 11$ 2.249.478 208 3. um MUBiraJA utij; 4.038.282 180 2.m.6tf 181 1.156.971 181 4. 3CT IA KHEBOCI 2.0X1.111 155 1.5C.4S3 136 457.647 2BB 5. KOVJUA ŠMIOTMD 1.797.420 173 1.15S.C6E 105 S33.32B 1B7 6. KESARO* m PREKAJEl/ALNICA 2.337.853 215 2.O36.113 224 332.740 im 7. rozDaenuA 181.229 194 47.31B 90 133.911 3Ž3 8. TOZD THAN5CKINE NAPRAVE 217.196 108 12B.O48 56 86.150 - 9. KZ OBflDVKA-OOU: 2.242.190 im 1.853.544 167 366.6» lKf 02 KMCTIJSIVO 2.3Z3.647 219 1.98B.910 221 254.737 2ođ 10. KZ LITIJA . 2.223.647 219 1.96B.910 221 264.737 XX 03 aempemo 478.074 189 261.674 223 216.400 159 11. tOZtM, 0WAT LITIJA 478.074 189 261.674 223 216.400 159 05 owronSruo 1.845.325 181 1.241.141 193 604.184 160 1?. TO2Đ CKABETAL LITIJA 1.845.326 iei 1.241.141 193 834.184 160 ce cEbTUfnro 194.0HS ?31 108.790 213 85.296 2» 13. aosnnro podjetje litija 191.086 2.31 106.790 213 85.296 299 as aro in obrtne siaurv: 745.023.3P9 2b3 10.493 231 10.289 - 9. ¥2, (iVKlUKA-COLE 251.029 165 49.f« 141 15.586 m (xi Kranjsko 185.954 228 31.657 181 29.422 im .10. K7. UTLJA 1B5.954 31.657 181 ».422 151 03 (OTVtfBTVO 143.178 141 96.511 203 17.439 39 11. OtHNI OBRAT LITIJA 143.178 1/U 96.511 203 17.4» 39 05 GRAOTiUIŠTOl 3«.67J 136 50.062 265 6.93B 21 12. TOTl (HAMTAL 1JTIJA 3O.672. .1* 50.062 SS- S.938 21 (fi G0t>TUdW 50.310 247 5.062 23:? 4.571 197 13. 0DCTIN3.394 201 10. KZ UTIJA 96 109 146.333 254 175.188 221 03 goemBTvo 3.329.231 168 B.656 159 312.911 190 03 OCEDAflSTK) 61 61 36 85 . 116.902 116.902 232 232 215.351 215.361 244 244 U. (SCENI OBRAT UTIJA 3.329.231 168 8.556 159 312.911 170 11. GOZIKL OBRAT UTIJA 05 gradsniSivo 291 94 342.734 168 160. :©4 205 05 GRADBENlSlW 2.069.123 173 6.938 46 655.246 165 L2. TOZD OMOCTAL UTIJA 291 94 342.734 168 160.3M 2o5 12. TOZO ORADJETAL LITIJA 2.069.123 173 6.938 46 654.246 166 os Gosruenc 16 110 54.478 260 142.322 235 08 OSbTJJCj'H*) 1.895.467 235 3.412 259 90.368 258 13. 005TINSHO PODJETJE UTIJA 4fi 110 54.479 260 I.42.322 235 13. OOSTINSO POMFTJE UTUA 1.895.467 ^36 3.412 259 90.353 258 09 OBRT IN OBRTNE STORnVE 14. MIZARSTVO GABROVKA 15. KIZARSIVj UTIJA 75 46 29 100 112 35 , 171.607 124.875 46.732 269 - 283 236 224.667 251.410 178.253 233 216 253 09 OBRT IN OEBTNE STORITVE 6.O72.805 7.955.827 2.8CC.90O 252 232 255 19.919 16.548 3.371 265 275 225 516.659 421.787 94.872 263 14. mzAHsrvo gabhdvk;. 15. mZARSTVO UTIJA 275 223 10 STANOV. m KCMitttL.DEJ. 46 100 66.063 203 168.599 210 io smm.m kchuial.cet. 3.216.766 341 6.048 - 189.803 318 16. KOP KOHUALA 48 100 66.063 " 203 168.599 21o 16. KP KOHNALA 3.216.76C 341 6.048 - 139.803 3iB TABELA 5: Pregled akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Litija Zap.. . „ AKUHULATIVMA SPOSOBNOST REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST St. 0 Z J i_iii 1987 I- VI 1987 I-III 1987 I-VI 1987 podskupina OZD podskupina OZD ,1..Predilnica Litija . . 3,6 1,2 8,80 5,0 6,2 17,4 2. IUV TOZD Usnjarna Smartno ' 2,8 0,2 7,30 1,4 1,5 , 3,8 ć1. Lesna inc.ustrija Litija 2,4 5,2 5,50 4,0 13,3 13,1 4. SCT TOZD IAK Kresnice 0,3 0,03 0,55 1,0 2,5 6,0/ . 5. Kovina Šmartno \ 2,1 4,7 4,90 9,5 6,1 12,3 6..Agroteh. Gruda TOZD .'IIP 1,8 3,8 2,90 6,3 5,3 9,3 7..Tekstil TOZD Pletilja 2,6. 4,4 6,70 6,7 5,9 10,2 S. Kovin. TOZD Transportne naprave • ' 1,5 3,2 3,50 2,2 4,1 4,4 9. HP KZ Gabrovkg - Dole • ' 1,3.. - 4,30 0,G 0,9 • 2,6 10. M KZ Litija 0,9 1,1 2,07 1,8 2,0 .. 3,7 11. GG TOZD' Gozdni obrat ' 1,7. 3,5 . 4,30 3,C 13,7 '■ '24,9 12. SGD Beton TOZD Gradmetal 0,8' - 1,62" 0,4 0,4 , 3,1 13. Gostinko podjetje ' 1,0. 0,4 . 2,67 1,7 1,3 3,7 14. Mizarstvo Gabrovka • • 3,2 ' 27,9 8,20 47,2 28,7 49,0 15. Mizarstvo Htija- \ 3.2,. 6,7 8,20 5 1Q g 17 7 15. KOP Komunala Litija ' 1,0 1,0 2,62 3,0 2,1 ■ 6,5 14 TABELA 6: Podatki o delovni - poslovni enoti za dobo od 1. januarja do 30. julija 1987 - -V tisoč din V^' Poslovna enota st. skup.cen.sred. po nab.vred. skipne zaloge skipen prihodek izplaSsni OD izplačani čisti OD pcvp.st.žapce.po stanju kon.mas. 0 mes.cisti OD na zaposle.v din I-VI 07 I-VI 87 I-VI 87 UJD I-VI 87 IND I-VI 87 IND I-VI 87 IM) I-VI 87 DO o 1 2 3 6 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 •15 1. Ljubljana! ;r. benka-GOGp. banka - Bespozit.Litija - - - - - - 32.GIB 184 23.845 180 19 100 209.1S3 130 2. Lekama Liti ja 48.471 200 18.920 149 142.990 235 15.741 172 11.116 1^2 10 100 185.259 172 3. TOBA!C - Prcđajabia Litija 1.953 335 2.189 124 6.204 125 967 213 769 240 1 100 128.220 240 4. IUV TOZD tbloprod.mreža Ljublj.-trgovina Litija 13.111 199 83.392 639 133.254 305 4.181 245 2.947 244 2 100 245.585 244 5. ABC Pomurte. DO Galeb 2.903 202 26.199 162 22.179 207 3.321 223 2.341 220 2 100 195.054 220 .'5. BeORradakf banka PE Litija 54.412 183 871 120 _ _ 33.140 205 23.561 204 20 105 199.839 200 7. Tiskana Slov.Knjigovez. Vače 35.030 141 134 116 9S.545 194 20.938 21S 14.650 217 20 100 122.062 217 8. Mercator Rožnik TOZD Golovec 505.472 197 527.762 231 2.020.422 218 135.943 254 96.189 261 83 104 193.151 251. 9. Peko Litija 1.319 213 38.202 350 40.371 232 3.104 212 2.1 ,/ 211 1,85 93 lge.620 230 10. TO?;!) Pekarst.in testenin. 39.063 221 13.32S 521 207.107 237 37.196 257 25.880 254 23 135 187.537 198- U. TOG - RI Litija 368 170 - - 392.097 200 48.529 217 3S.127 220 45 122 133.8o5 181 12.KD PAS HETCTZ rent a car Lit . 218.862 1311 1.024 142 71.571 1017 2.218 268 1.582 264 1 100 253.720 264 13.Integral DO 3AP-PE Litija S13 160 _ _ 14.081 243 2.871 204 2.043 202 2 100 170.245 202 14. Pošta Gabrovka 40.596 180 - _ 6.002 214 2.888 230 2.020 227 2 100 158.342 227 15. PcSta Sava pri Litiji 20.769 185 - - 4.153 261 2.892 230 2.040 227 2 100 170.055 227 15. Poeta 3nartno 21.042 347 - - 8.350 343 13.446 230 9.433 227 9 100 174.687 227- 17. Petita Dole 57.861 184 _ 4.875 199 2.861 230 2.002 227 2 loO 156.806 227 13. Poste. PolSnik 51.340 184 _ 3.820 223 2.793 230 1.954 227 2 100 162.836 227" 19. Pošta Kresnice 386.338 192 - - 14.200 210 6.591 230 4.633 227 3 75 257.370 303 20. Poeta Litija 605.252 184 - - 70.790 213 , 22.618 230 15.011 227 14 100 190.506 227 21. Pošta Važe 38.561 186 - - 4.3B3 223 2.890 230 2.039 227 2 100 169.948 227 22. Elma Čatcš; - PE Polenik 202.792 256 64.326 891 183.050 155 34.939 206 23.303 197 27 100 143.846 197 : 3. Bnona Merkur TOZD Centro. 378.221 195 296.541 2,30 1.069.698 216 7(5.445 246 59.978 287 43 100 232.473 287 '-'. Elncna Merkur TOZD tirloproć. 33.045 197 17.791 152 177.593 223 12.947 254 8.G12 250 8 100 179.427 250 . ''■>. Loterija Slovenije 12.812 2cO - _ 23.857 149 1.254 148 1.057 175 1 100 176.135 175 25. TOZD Elektro-Ljubljana okolica-T'laiizofništvo Lit. ! 27. Boncinski servds-Ljubljanslca cestr 13.3 28. Boncinski servis -Brodarska ulica 134.3! 29. Slivna Liti je 106.1( SKUPAJ 8,092.9 3.066.362 55 190 30 215 59 198 57 1SS 193 12.7 35.7 43.5 1,235.3 55.643 35 223 o3 196 3G 223 25 234 E 106 124.' 259.; 99.! .,519.' 307.764 513 135 524 169 553 206 '£9 215 327 S.2E 11.» 9.91 583.5* 35.355 0 213 17 233 .9 197 12- 230 228 4.5 8.3 7.0 421.9 25.301 L4 214 59 231 41 197 54 232 222 ■3 7 8 382 20 100 U7 100 Io5 100 250. Tt 199.0J 145. of 183.22 210.244 2 214 £ 198 K 196 >A 221 222 TABELA 7: Celotni orihod.ek, porabljena sredstva in dohodek nepospodarstva v obdobju januar-junij 1987 Za?" 0 Z D Celltrl\ i™ P°rf !JSna IND Dohodek IND st. prihodek sredstva 12+13+1/1 . . 2.1S2.845 229 553.839 251 1.509.006 222 12 IZOBRAŽSVANJE 901.240 248 251.710 256 649.538 245 1. OS DuSan Kveder Tomaš " 495.058 257 125.703 ^.77 369.349 250 2. OŠ Franc Rozman Stane 190.790 231 44.627 221 146.163 234 3. OŠ Lojze Kostnik Jovo 121.947 242 43.156 253 78.791 237 A. Zavor", za izobrnževanje 93.453 252 38.224 241 55.229 250 13 ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 997.750 211 209.773 249 " 707.992 198 5. Zdravstveni dom Litija 542.615 202 150.367 :.'72 399.248 184 6. Vz/vojnovarstveni zavod Litija 178.448 228 3P.037 203 139.411 235 7. Dom Tisje 246.731 220 97.430 233 151.301 210 8. Center za socialno đelo 20.974 217 2.942 267 18.032 211 14 DPS, SIS 263.829 245 12.353 212 251.476 247 9. Strokovna služba SIS n2>4?3 21Q 6>&44 21fi 35-929 218 10. Strokovna služba SKIS 42.200 222 5.809 207 36.391 225 11. Delovna skupnost SO Litija 179.155 259 - - 179.156 259 15 TABELA 8: Zaposleni po stanju kcnec meseca, sredstva za bruto osebne dohodke in povprečno izplačani čisti OD na ćelavca v negospodarstvh v obdobju januar -junij 1987 Zap. o Z D Zaposl.po stanju IND Sredstva IND 0 čisti OD na im Št. konec meseca za BOD dajLavca 12+13+14 569 103 1.079.302 220 230.465 220 12 IZOBRAŽEVANJE 224 104 432,437 228 229.565 224 1. 03 Dušan Kveder T»maž 121 104 237.418 225 234.171 224 2. OŠ Franc Rozman Stane 56 102 100.460 222 228.625 228 3. 03 Lojze Hostnik Jovo 29 97 56.302 230 228.339 228 4. Zavod za izobraževanje 18 120 38.257 266 204.921 204 13. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARS1V0 249 102 476.409 209 231.603 213 5. Zdravstveni dom Litija . 111 100 261.126 202 288.623 219 6. Vzg»jnovarstveni zavod Litija 69 106 93.977 218 180.301 204 7. Dom Tisje 62 102 108.453 220 190.470 208 8. Center za socialno delc 7 100 12.853 232 216.262 230 14 DPS, SIS 96 102 170,456 230 229.604 233 9. Strukovna služba SIS 15 107 25.869 219 217.595 216 10. Strokovna služba SKIS 14 100 24.242 216 203.595 214 11. Delovna skupncat SO Litija 67 102 120.345 235 238.188 241 Poročilo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija Na podlagi Dogovora o temeljih plana SRS in na osnovi samou-pravnega sporazuma o uresničevanju politike zaposlovanja skupnosti za zaposlovanje vsako leto sprejemajo nacrte zaposlovanja kadrov, ki predstavljajo v tej skupnosti tuđi edini dokument o evidenci kadrov. Nacrt zaposlovanja vsebuje obstoječo in planirano kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v občini in profile poklicev za tekoče oz. planirano leto. Glede na to, da obrazce »Nacrt zaposlovanja« (MK-LP) izpolnjujejo organizacije združenega dela, je točnost teh podatkov oz. odstopanje od realnega stanja v odvisnosti od ljudi, ki te obrazce izpolnjujejo. Podatki, ki so zajeti v spodnji tabeli, prikazujejo stanje decembra 1986. TABELA/; Struktura z^pcsisnih po kvalifikacijfllrih atopnjah in Tabela zajema 93% vseh zaposlenih v občini Litija. V podatkih nišo zajeti zaposleni delavci pri nosilcih samostojne dejavnosti, ker obrazcev nišo izpolnili in nekaj manjših OZD (Elma Polšnik, Tiskarna Vače), ki nam obrazcev kljub urgencam nišo vrnili. Kljub temu nam podatki iz zgornje tabele o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija dovolj nazorno predstavijo dejstvo, da vsekakor zavzemajo največji delež zaposleni brez kakršnihkoli kva-lifikacij, pridobljenih v nadaljnjem izobraževanju. Prav tako opažamo ob spremljanju realizacije načrtov zaposlovanja že nekaj let nazaj, da se deleži med posameznimi stopnjami izobrazbe bistveno ne spreminjajo. Zaskrbljujoče je tuđi dejstvo, da je delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo le 5,6% glede na skupno število zaposlenih. Dejstva, ki izhajajo iz posnetka obstoječega stanja dovolj nazorno tuđi prikazujejo, da je bilo do sedaj na področju kadrov storjenega bolj malo ali nič, kar je imelo za posledico, da je problem na področju kadrov postal kompleksen. Kompleksni problemi pa se ne rešujejo z manjšimi posegi ali ukrepi, pač pa terjajo strokoven, kompleksen in sistemski pristop pri reševanju. Čeprav naj bi ob tem poročilu podali tuđi model izboljšanja kadrovske strukture v občini, tega na tak način ni mogoče. Glede na to, da so osnovna načela kadrovske politike opredeljena že v vrsti dokumentov, tako v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike, kot tuđi v določilih dogovorov o temeljih planov in resolucijah na vseh družbenopolitičnih nivojih, jih v tem poročilu tuđine kaže ponavljati. Potrebno pa je vendarle najti in sprejeti fundamentalna izhodišča za postopno izboljševanje kadrovske strukture tako po stopnjah izobrazbe kot tuđi po poklicih. Po našem mnenju bi bile bistvene naloge na tem področju in v prvi fazi naslednje: — revalorizacija obstoječih opisov del in nalog v vseh OZD z dvigom stopenj zahtevnosti za opravljanje posameznih del — dvig dosedanjega nivoja kadrovskega stipendiranja za zahtev-nejše pokliče — zagotavljanje sredšteV in pogojev za studij ob delu in iz dela — planski pristop pri pridobivanju kadrov na podlagi planiranega tehnološkega in tehničnega razvoja — doseči povezanost OZD z vzgojnoizobraževalnimi organizaci-jami preko delegatov in delegacij občinskih in posebnih izob-raževalnih skupnosti — kadrovsko kot tuđi strokovno okrepiti kadrovske službe v OZD 16 točka 3 Gradivo bodo člani zbora prejeli naknadno točka 4 Gradivo bodo člani zbora prejeli naknadno točka 5 I II is, III IV V 71 '/II akupaj gospodarstvo 11-55 6*5 295 1131 51* 73 16 »129 negospodaratvo 2o 7o 66 59 2o9 12fi *9 579 »kupaj 1*75 715 361 117o 723 199 65 »7o8 daleži 31 15 7 25 16 * 2 Našteti predlogi so le tišti, ki jih vidimo v naši službi, kjer se dnevno srečujemo s problemi za poslovanja. Tepredlogepa je seveda potrebno še dopolniti tuđi z drugimi in jih nato operativizirati. Litija, 5. 8. 1987 Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija TABELA 2: Kvalifikacijska struktura zaposlenih po stopnjah strokovne izobrazbe in OZD st. str. iz. OZD Elektro LJ.- okolica I 1 II 2 III 3 IV 12 V 3 VI VII Skupaj 21 TKG - obrat Sava - 54 - 4 1 - - 39 TOZD Kovinarska Dole 2o - - 17 6 - - 43 LeBna ind. Litija 117 166 26 115 65 9 8 5o6 Predilnica Litija 673 112 15 138 78 19 8 1943 TOZD Pletilja Litija 6 24 - 2o 8 - - 58 Tekstil-maloprodaja - - - 7 1 - - 8 Pletenina Jevnica 35 - 2 13 3 - - 53 IUV-TOZD Usnjarna Sm. 263 162 lo 23o 78 11 4 758 Peko Tržič Lit. 1 - - 1 - - - 2 KP KZ Gabrovka 94 11 32 5o 19 3 3 212 Kmetijska zadruga Lit. 6 3o 2 35 15 6 1 95 KZ Vinska klet Metlika - - 2 1 - - - 3 TOZD Gozdni obrat Litij a - 5 47 4 6 - 3 65 SGD TOZD Gradmetal 81 11 18 146 39 3 - 298 SCT IA Kresnice 1 - 7 51 69 9 13 145 ŽG 6 18 23 13 22 2 - 86 Integrnl - - 12 2 1 - - 15 PTT Promet- telekom. - - - 1 2 - - 3 ABO Galeb Lit. - - - 2 - - - 2 Merkur Emona — 1 ' - 7 - - 8 Centromerkur 1 2 - 41 6 - - 43 Mercator 1 1 71 2 - - 79 Merkur Kranj-trp;. Lit. - 1 1 6 3 - - 11 Agrotehnika Mesarija 8 lo - 24 lo 1 - 53 Petrol - i - 3 4 - - lo Gostinsko pod. Lit. - 14 7 16 3 1 - 41 Kompas - - - - 1 - - 1 Mizarstvo Litija 6 3 1 17 2 - - 29 Komunala iitija - 14 2o 6 6 2 1 49 Ljubljanska banka 2 - - - 14 2 - 18 Beogradska banka - - - 3 21 - — 24 Loterija - - - 1 - - - 1 Oshovna šola Litija - 23 4 2 31 51 li 122 Osn. šola Žmaptno 11 - 4 12 24 5 56 Drž. založba - - - 4 - - - 4 ZIK - 2 2 ? 7 2 18 Zrdavstveni dom - 13 lo 47 14 24 112 Lekarna -'-'iti,ja 2 - - 3 — 3 8 VVZ Litija 6 9 16 7 32 _ 2 72 17 OZD. Dom Tisje I II 11 III 25 IV 2 ' V 21 VI 3 VII 1 . Skupai., -63 Genter za soc. đelo - - - 1 1 5 7 Skupščina obo.ine - 6 a lo 34 21 79 SDK Litija 1 1 - 1 7 2 - 12 Stanovanjska in kom.sk. 1 - - 6 5 2 - 14 Skupne si. SIS 1 3 - 8 • - 14 Bis za zaposlov. - - - - 1 - 1 2 Kovina Šmartno Io5 3 39 32 lo 1 192 Mizarstvo gabrovka 15 - 2 26 3 — - 46 točka 6 Poročilo o stipendiranju v občini Litija v š. 1. 1986/87 I. UVOD V sklepu kadrovske politike je bila štipendijski politiki v letih 1985 in 1986 posvećena posebna pozornost ter tako tuđi v okviru programskih nalog samoupravnih organov in strokovne službe za stipendiranje. S spremembami družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o stipendiranju smo na področju štipendijske politikestorili precejšnje napore predvsem v smislu animiranja prvenstvene vloge kadrovskega Stipendiranja in dviga kvalifikacijske strukture. S pripombami na veljavni sporazum o Stipendiranju in družbeni dogovor o izvajanju štipendijske politike (dopolnjeni kriteriji za podelitev stipendije, sprotna valorizacija, stipendiranje nadarjenih učencev in studentov, stipendiranje postdiplomskoga studija, ustreznejša samoupravna organiziranost) smo doprincsli k izboljša-nju osnov za izvajanje štipendijske politike. II. ZNAČILNOSTI STIPENDIRANJA V OBČINI LITIJA A) Kadrovsko stipendiranje Na podlagi zadnjega poročila o stipendiranju v naši občini sta bili izoblikovani v zvezi z razpisom štipendij in sprejeti naslednji usmeritvi: 1. da se poveća obseg razpisanih kadrovskih štipendij 2. da se izboljša kvalifikacijska struktura zlasti za V., VI. in VII. stopnjo zahtevnosti predvsem v prioritetnih dejavnostih. Tako so DO v naši obćini za š. 1. 1986/87 razpisale v skupnem razpisu 112 kadrovskih štipendij in sicer za naslednje zahtevnostne kategorije poklicev: II., III. in IV. — 78 V. — 16 VI. in VII. — 18 Dodatno so razpisale še štiri stipendije. Obseg razpisanih kadrovskih štipendij je za polovico večji od lanskoletnega oz. na ravni števila štipendij v letih 1981—85. Pozitivne trende glede obsega in strukture je zaslediti predvsem zaradi obsežnega razpisa štipendij v TOZD Usnjarna Šmartno, ki v prete-klih letih ni skupno objavljala štipendij. Vsi ostali štipenditorji v tem letu bistveno nišo spremenili obsega razpisa. Podatki o podeljenih kadrovksih štipendijah kažejo, da so DO podelile to šolsko leto 74 novih kadrovskih štipendij. Kar 70% ali 79 štipendij je ostalo nepodeljenih, 37 štipendij pa so DO podelile dodatno ob pregledovanju prispelih vlog. Opaziti je izrazito pomanjkanje kandidatov za kovinarske, lesarske, tekstilne in usnjarske pokliče na IV. stopnji zahtevnosti pokliča, prav tako ni kandidatov za dipl. inž. kemije, kemijske tehnologije, usnjarstvo, elektrotehniko. Natančnejši pregled nad razpisanimi kadrovskimi štipendijami, podeljenimi (novimi), starimi še aktivnimi štipendijami, nepodclje-nimi štipendijami in strukturo glede kategorije zahtevnosti prikazuje priložena TABELA-1. Iz tabele je razvidno, da se skupno število kadrovskih štipendistov že nekaj let ne povečuje, ker delovne organizacije kljub obsežnejšemu razpisu ne dobijo ustreznih kandidatov. Tako je razmerje med številom štipendistov in vsemi zaposlenimi 2,4%, kar je republiško povprečje. Dodatek za deficitarnost so podelile stipendistom le tri delovne organizacije. Stipendiranje pri zasebnih obrtnikih ni razvito. Stipendiranje preko Združenja obrtnikov Slovenije še zaenkrat ni zaživelo, čeprav je to ena od ugodnih oblik za pridobitev novih kadrov v obrtno dejavnost. V tem šolskem letu so bile opravljene štiri uskladi tve (valorizacije) višin kadrovskih štipendij in sicer od 1.9. 1986 za 35%, od 1. 12. 1986 za 10%, od 1. 3. 1987 za 25% in od 1. 6. 1987 za 30%. Izvajanje teh novih določil se večkrat pravočasno ne izvede, zato nanje še posebej opozarjamo. B) Stipendiranje iz združenih sredstev Na razpis štipendij iz združenih sredstev je strokovna služba prejela in pripravila za odločanje o podelitvi skupno 235 vlog in sicer 156 vlog za stipendije in 79 vlog za razlike. Stipendije in razlike je skupaj prejemalo 185 studentov in dijakov, kar je v zadnjih petih letih najnižje število. Na takšno stanje števila štipendij je gotovo vplival prenizko postavljen pridobitveni cenzus in skromno število vključenih v izobraževanje nasploh. Glede na zahtevnost programov oz. poklicev, za katere se izobražujejo stipendisti, je struktura naslednja: stopnja zaht vrsto Stic. II.III.IV. V. VI. VII. Skupaj % Stipendije iz ZS razliko iz ZS 24 26 8ft 26 8 4 4 5 124 61 67 33 SKUPAJ: % 5o 27 114 62 12 6 9 5 185 loo loo Iz navedene tabele izhaja, da so bile stipendije iz združenih sredstev tišti stimulator, ki vzpodbuja v procesu poklienega odloća-nja motivacijo za zahtevnejši studij in za pokliče, za katere v naši občini ni razpisanih kadrovskih štipendij. Pregled štipendistov po usmeritvah, stopnjah zahtevnosti, letni-kih šolanja in vrsti stipendije ter podatek o številu diplomantov prikazuje TABELA-2. 18 TABSLa - 2i Pregled Stipondiativ iz Sklada združenih aredstev za Stipendiranje občine Litija v i.1.1936/87 Štinendile iz ZS Sazlike iz ZS Dlplomanti 1. 2. 3- *. St. 1. 2. 7. 4. St. T"h IljIIl.IVj.katajorijj^zahtevnostl kmetijaka 2tt» 2 ,._--- 1 Sivilska 1--- 1 -----rudarska -_-- - 1---1 *• kovinarstvo 1--- 1 * 4 1 - 9 1 elektronika -1-- 1 1---1 energetika _--- - -1--1 -gradbeništvo- --- - --1-1 1 iesarotvo ---- - 121-4 1 grafična -1-- 1 ----- -tekstilna 32}i 8 2-1-3 5 promet - - 1 - 1 11--2 1 trgovinska 3-1- 4 1---1 1 ekonomska _-_- - -1--1 gostinBka ---- - -11-2 1 admtniatrat.2 --- 2 ____-osab.atorit.l 11- 3 -.___ 1 IIl!in ivi 15" 5 6-2* 11 lo 5 - 26 U ?. kategorija zahtevno3ti kmetijska -1-2 5 ~ ~ ~ Z Z ? kovinoraka -1-- 1 1 - 1 3 5 5 elektroteh. 21-- 3 1-1-2 gradbena - - - 1 1 --1-1 1 kemijska --1- 1 ---11 1 farmacevt 12-2 5 --.___ 2 ročunalciSt.- 111 3 ----- 1 lesarstvo -1-- 1 -2--2 -papirništvo ---1 1 ----- 1 usnjar3tvo 0-1- 1 2---2 -tekstilna ---- - 11-13 1 promet _ - - - - -5-25 2 trgovina 1-2 2 5 i - - - 1 2 posl.finan. 6 5 5 - 16 1 - - - 1 1 gostinaka 31-1 5 -1--1 1 zdravstvena 4 - 1 5 lo --1-1 5 spi.kultura -1-- 1 -----pedagoška 5235 1? - 1 - - 1 5 družbosl. 2121 6 ----- 1 naravo3lovnal -2-3 ----- -upravna 52-2 9 ____- 2 Skupaj V. :?8 19 18 23 88 7 8 i 7 26 31 kmetiatvo -2-- 2 __-_- 1 strojnižtvo ---- - - 1 - - 1 gradbeništvo- - - - ----2 2 -tekstilna 2--- 2 -----kemija 1--- 1 -----■edicina -21- 5 » ~ " " T a pedagogka 2.321« ? 7 ~ 7 ft ? ejćpppmska... J.. ...".. r. ........ J......&.. J...."... .1. ... 7........>..... SkupaJvi,VIlE 7 5 1 1?.....?..?...."...'....?........?••- Iz tabele je razvidno, da se največ štipendistov izobražuje v splo-Snih, administrativnih, pedagoških in zdravstvenih usmeritvah na V. stopnji zahtevnosti ter sorodnih usmeritvah in nekaterih tehniških usmeritvah na VI. in VII. stopnji zahtevnosti. Skupaj bo šolanje letos zaključilo 49 štipendistov iz združenih sredstevin sicer 13 na IV. stopnji, 31 na V. stopnji in 5 na VI. oz. VII. stopnji zahtevnosti. Celotna obremenitev sklada za stipendiranje je ob podelitvi štipendij v mesecu septembru znašala skupaj 4.233.000 din in sicer za stipendije 3.494.000 din in za razlike 739.000 din mesečno. Stipendije in razlike so se v tem š.l. valorizirale štirikrat in sicer od 1. 9. 1986 za 35%, 1. 12. 1986 za 25%, od 1. 3. 1987 za 35% in od 1.6. 1987 dalje za 30%. C) Kadrovsko stipendiranje posebej nadarjenih učencev in studentov Spremembe sporazuma o stipendiranju in razpis za š. 1. 1986/87 so omogočile podelitev kadrovskih štipendij iz sklada za stipendiranje v občini tištim učencem in studentom (citirano iz SaS o stipendiranju) »ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspe-šnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate«. To je nova oblika stipendiranja, ki naj bi bila le materialna stimulacija v celovitem sistemu odkrivanja, razvijanja, zaposlovanja in spremljanja izrazito nadarjenih, ki ga izvajajo tuđi ostali nosilci kadrovske politike. Za to šolsko leto je bilo na podlagi podatkovne baze skupnosti za zaposlovanje in predlogov svetov vzgojnoizobraževalnih organizacij evidentiranih 15 kandidatov za te stipendije. Odbor za stipendiranje je na podlagi teama strokovnjakov službe za poklieno usmerjanje podelil 11 štipendij in sicer 8 učencem in 3 studentom, dve vlogi je odstopil v dopolnitev oz. dodatno obravnavo v smislu animiranja in vzpodbujanja posameznega učenca k dejavnosti, dva kandidata sta prejela kadrovski stipendiji v Predilnici oz. Usnjarni. D) Stipendije iz Titovega sklada Iz Titovega sklada za stipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije so iz naše občine v tem letu prejemali stipendije štirje studenti in sicer dva za studij ob delu in dva studenta za redni studij. Na razpis je prispel samo en predlog za stipendiranje mlađega delavca, ki gaje odbor potrdil. V zadnjih dveh letih je opaziti majhno zanimanje za tovrstne stipendije, čeprav razpis objavimo tuđi v občinskem glasilu. Tuđi za naslednje šolsko leto kljub preteku roka ni zanimanja. V tem šolskem letu je zaključila šolanje Titova štipendistka Liljana Tomažič-Primožič kot dipl. inž. računalništva in informatike. III. DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZA STIPENDIRANJE Odbor za stipendiranje izvoljen v letu 1986 je v prvem letu mandata opravil vse zadolžitve iz programa dela. Na štirih sejah so bile obravnavane vloge za stipendije, pripravljen razpis štipendij, obrav-navani zahtevki za vračilo štipendij, obravnavana gradiva za repu-bliške organe stipendiranja in tekoče spremljana združevanje in poraba sredstev. Na dveh sejah skupščine SIS za zaposlovanje je področje stipendiranja informiralo delegate o izvajanju dogovorjene politike. IV. FINANČNO POSLOVANJE Iz priloženega finančnega poročila za leto 1986 je razvidno, da je dinamika združevanja sredstev podobna dinamiki iz prejšnih let. Cea 2/3 sredstev se zbere v občini, preostala potrebna sredstva se dodatno prilijejo iz republiškega zbirnega računa. Poraba sredstev je strogo namenska in zaenkrat se pokriva z dotokom sredstev. Ostanek sredstev predstavlja enomesečno rezervo in sredstva po stanju konec leta pred prelitjem na ustrezne račune. Finančno poročilo je priloga tega poročila. V. ZAKLJUCKI IN PREDLOGI S spremembami normativnih aktov na področju stipendiranja lahko ugotovimo tuđi v naši občini oživljeno zanimanje delovnih organizacij za ta način zagotavljanja kadrov. Za doseganje temeljnega cilja stipendiranja — pridobivanje ustreznih kadrov, bo potrebno v naslednjem obdobju: 1. izboljšati kvalifikacijsko strukturo razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij 2. pridobiti kandidate za razpisane kadrovske stipendije za zahtevnejši studij s stipendiranjem naravoslovno-matematičnih in družboslovno-jezikovno usmerjenih učencev že v srednjih šolah 3. pridobiti kandidate za razpisane kadrovske stipendije za prioritetne in tradicionalne panoge vseh stopenj zahtevnosti 4. razpisati in podeliti kadrovske stipendije za prioritetne in tradicionalne panoge vseh stopenj zahtevnosti 5. s štipendijami iz združenih sredstev zapolniti razkorak med strukturo kadrovskih štipendij, ki zaenkrat ne reproducira niti trenutnega stanja in kadrovsko strukturo, ki je predviđena v planih tehnološkega razvoja. 19 FIKAKČMO P03OĆIL0 __aui.Hiu sR_osr_v za stipehdirahji v obćihi LITIJA _A OUOO0J- 1.1. I?« CO 31 . 1?. IPftfi_________ 1. ?r»nts*s« sradatva I« l«tn 1C&5' - nm sbirna* raiunu sdmianih aradatav za itlpand. (ri. 0*2) f-, co2f________ - na akl.Uu sdruienlh ondtti« za itlpcndiranja (račun 655) H.5*0.27*4 - afcusaj pranoatn« artdatva Is l«ta 1933 ' • '°1 . ^00 £. Prihodki: 37.669.520 - pria;evek si AttptndLranJ« (0.5 i od SOO) __________^__—_ - prallv tx aolidarnoati 9.773- 393 - prih. od priap. 1: CD d«l.i«p. pri obi. ln elv.prav.oaabah 93". ^19 - drucl prihodki (vr.iilo .tlp-dlj) b5. 1 30__________48.UM2.U6? - . r . d « t » « « :: u p a j : . ' ■ • J?.l$Žhl^..-. 1. ?.-«noa »rtiaLtv v nolldarnoat S3S 37 nUfl ll?7 3.0j*».5gO_____ 2. - Ii?L«dilo ."itlpendij iz =dru£anih ortdatav * _______ . ->—./-. 1 ^, Q nOg pnfi 37.1^.^3^4 - Iipl.illo sa dopolnilne Atlp.ndlJ« (raaltk* h k-dr.atip.) 7.wu.cw ___________--------- >. =rU„i odho.tki nadarjeni 1.029-799 --------^6'9*^-------- '•. :;truAkl pl a/.t ln«KA pru—»L«: - n. zbirna- raiunu zdruianlh nradata* (ra2un B«i2) ______1_:2. 102 - na afciadu združenih aradatav sa atip. (raiun 655J ________~ 122. IO2 - a k u p, a J o d h o 4 k i : __*.1_.2ZSi9Ji. —... :::. csr^KSK srsd-tcv (i-ii) - na sbirn.a računu zdruianih aradater xa itip. (raZun 0"»2) f?" !| * ,3 - na akladu zdruitnih aredatav sa atlpandiranja (račun 655) 9.053-063 akupaj oatantkaredatoT ,,' . 31.12. 1986 - .-JA_S_55-ttt8. PREGLED NAD KADROVSKIM STIPENDIRANJEM V OBČINI LITIJA V SOLSKEM LETU 1986/87 OZD. TOZD. DS RA2PISANE STIPENDIJE PODELJENE STIPENDIJE stari Stipendisti NEPODELJENE STIPENDIJE smer - poklič število 3mer - poklič števllo aroer - poklič šte/ilo smer - poklič števllo 1 2 3 5 b 7 8 9 Predllnica Litija tekstilni mehanik IV. računalniški teh. V. tekstilno meh.tehnik V. ekonomski tehnik V. 3 1 1 1 tekstilni mehanik V. komercialni tehnik V. ekonomski tehnik V, računalniški tehnik V. dlpl.lnž. stro.LVII. dlpl.lnž.tekst.to;. VII. 3 i 3 l i 2 tekstilno meh.tehnik kovinar atrojnik n i tekstilni mehanik 3 20 1 I 2 3 14 5 6 7 6 9 1 TOZĐ Usn.larna Snartno oblikovalec kovina IV. 2 elektrlkar-ener.IV. 1 elektrikar energ.IV. 1 finomehanlk IV. 1 flnomehanlk IV. 1 tek3til.-obrtni konf.IV 14 tekst.obrt.kon.IV. 1 mehanik-elekton. IV. 1 elektrikar IV. 2 izdel.usnj.krz.konr.lv. U .izdel.usni.kcn.IV. 1 izdel.krzna IV. 3 mehanlk elektr.IV. 1 elektrikar IV. 2 elektrikar IV. 1 usnjar IV. 8 izdelovalec knna IV. oblikovalec kovin IV. 2 oblikovalec kovin IV. 2 elektrikar IV. 1 usnjar IV. 8 kenijski teh. V. 2 usnj.krznar.teh. V. .2 obllkov.kovin IV. . 2 lzd.usnj.in krz.kon.IV. 3 usn1.krzn.konf.teh.V. 2 lnž.strojništvs VI. 1 usnJ.krznar.teh.V. 5 strojni teh. V. 1 usnj.-krznar.teh.V. 2 Inž.usnJ.pred.teh.VI. 1 elektroteh. elektr. V. 1 elektroteh.elekt.V. II lnž.usniarstva VI. 1 usnJarsko-krznar. teh. V. 5 strojni tehnlk V. 3 inž.elektroteh. VI. 1 usn Jarsko-krznar. teh. V. 1 inž. strojništva VI. 1 dlpl.inž.elektr.VII. 1 kemijski inž. VI. 1 inž. kemijske tehnol. V, 3 dipl.inž.kam.tehnol.VII 1" elektrolnženir VI. 1 inž. onomlz.dela VI. 1 inž.orranlz.dela VI. 1 dlpl.Inž.strojništ.VII. 1 inž.usnjar.ln krz.VI. 1 inž.uanj.predel.teh.VI. 1 điDl.inž.kem.teh.VII. 1 dlpl.inž.stroj. VII. 1 dlpl.inž.elektroteh.VII 1 Lesna industrija LItijl obdel.lesa II. 9 lesar široki profil IV. i lesar šir.orofil IV. 7 obdelovalec lesa II. 9 leaar široki prof. IV. 8 lesarski tehnik V. 2 lesarski tehnlk 2 lesar široki prof. IV. 7 lesarski tehnlk V. 3 avtomehanik 1 lesarski tehnlk V. 1 Inž. lesarstva VI. 1 ini.lesarstva VI. 1 ekonomist VI. 1 ekonomist VI. 1 dlDl.inž.iesarstva VII. 1 dlpi.in: ,. -mr. VTI. ^ TO7.D Gradmetal Lltija obllkov.kovin IV. 3 kovinarstvo in stroj. IV 2 obllkov.kovin IV. 1 kovlnar.in stroj. IV. 13 creoblik.in soa1.kov.IV 8 strojni teh. V. li dipl.inž. ra-adb.VII. 1 inž.stroj. VI. 1 monter instal.elem.IV. 3 elektrikar energet.lv. 2 monter in uorav.energ.n IV. 3 strojni tehnik V. 2 lnž.strojništva VI. 1 Kovina Smartno strugar IV. 2 struaar IV. 1 strugar IV. 1 strugar IV. i rezkalec IV. 1 orodjar IV. 1 strojni tehnik V. 2 rezkalec IV. 1 orodjar IV. 1 inž.stroiniš.VI. 1 Inž.stroj.VI. 1 ekonomist VI. 1 ekonomist VI. 1 dipl. ekonomist VII. 1 dlpl.ekonomist VII. 1 strojni tehnik V. 14 strojni tehnlk V. U ■tercator - Kmetljska živinorejec IV. 2 živinorelec IV. 2 zadruga Litija mehanik lonet.mehan.IV. 1 meh.krcet.strojeviv. 1 Transportne naprave Dole strugar IV. 1 strugar IV. 1 strojni tehnik V. 2 ključavničar IV. 14 ključavnlčar IV. 14 ključavničar IV. 1 Mizar3tvo Gabrovka leaar široki prof.IV. 1 lesar široki prof. IV. 14 ™ " komercialnl tehnlk V. 1 inž.lesarstva VI. 1 lizarstvo Lltija lesarski tehnik V. 1 ekonom.-flnanč.VI. 1 Kmetijska zadruga živinorejec IV. 1 kemijski tehnik V. 2 živinorejec IV. 1 poljedelec IV. 1 kmetljski tehnlk V. 1 poljedelec IV. 1 kenijski teh. V. 1 paplrnlški tehnlk V. 1 kemijski tehnlk V. 1 lnž.strojnlitva VI. 1 Gostinske podjetje Litija kuhar IV. 3 kuhar IV. U kuhar Iv. 2 natakar IV. 3 natakar IV. 3 Industrija apna Kresniee admin.tehnik V. 1 Uprava SO Utlja dipl.obrambosl.VII. 1 dlpl. obramboslov. VII. 1 Občinska skup.otroškega varstva Lltija vzgojltelj pr.otrok VI. 1 i vzgojltelj predš.otr.V] 1 vzgoj.pr.otr.VI. 3 Obćinska izobr. skupnost Lltija pr.učitelj MA-FI VI. 1 glasbenik V. 2 PU MA-FI VI. 1 štioendlsti pri obrtnikih strojni tehnik V. 1 elektroteh. elektron.V. 1 kovinarstvo in stroj.I 1 strojni teh.V. 1 avtoelektričar IV. 1 SKUTAJ 100 * 116 100 % 71 100 % 51 100 * 79 II.-IV. 66 % 77 38 % 28 >>5 % 23 78 * 62 V. 18 % 21 142 % 31 441 % 21 9 % 7 VI. in VII. 16 % 18 20 % 15 114 % 7 13 % 10 VIR: Vprašalnik kadrovskim štipenditorjem RKŠ — obraz.ee 86/87; kopije pogodb o stipendiranju Skupaj aktivnih 125 kadrovskih štipendistovali 2,5% zaposlenih v občini Samoupravna interesna skupnost Litija, avgusta 1987 m zaposlovanje Litija točka 7 Gradivo je objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št 3/87 in št 6/87 SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve PREDLOGI komisije za 10. sejo Družbenopolitičnega zbora (25. 9.1987) 11. sejo Zbora združenega dela (28. 9.1987) in 11. sejo Zbora krajevnih skupnosti (28. 9. 1987) Skupščine občine Litija 1. Za nepoklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvolijo: — iz občine Grosuplje: Alojz Bučar, Ivanka Potokar, Karol Hočevar, — iz občine Domžale: Peter Korošec, Janez Pustotnik — iz občine Hrastnik: Nada Bračun, Karlo Čulik, Metka ;.. Hribšek, Hermina Lipar — iz občine Kamnik: Olga Adamič, Rajko Rems, Marta Sitar, Silvo Učakar — iz občine Litija: Ljubomir Crnkovič, Jože Čož, Franc Kralj, Ani Povše — iz ljubljanskih občin: Janez Anderluk, Alenka Bajželj, Jože Blažič, Maca Božič, Jože Belak, Avgust Golob, Igor Jošt, Lev Jager, Breda Jama-Cvetko, Anton Kesič, Blagoj Kulev-ski, Albina Knop, Vesna Kovač, Marjan Lavrič, Alenka Lipičar, Vukašin Lutovac, Stane Marn, Mitja Nik, Borut Nussdorfer, Branko Pišek, Iztok Purič, Zdenka Petelin, Alojz Rogač, Jože Sojer, Franc Stenko, Vili Sušnik, Peter Špiler, Katarina Šušteršič, Ruža Tesovnik, Marjana Ternovšek, Lidiia Trampuš, Vojka Vidovič, Darja Vrhunc, Jolanda Veršič-Zabjek, Anton Vereš, Jasna Zelnik, Milena Žerjav. — iz občine Ribnica: Marica Čampa, Zvone Janež, Metka Trampe — iz občine Kočevje: Marija Jerebič, Ivan Klun, Cveto Lipovec, Brane Merhar — iz občine Logatec: Mihael Kleč, Zdravko Klemen, Marko Vogrič — iz občine Trbovlje: Franc Amon, Alis Brečko, Jurij Kovač, Slavko Orsag, Jože Ogrizek — iz občine Vrhnika: Boris Hadalin, Nada Jelovšek — iz občine Zagorje: Borut Bantan, Marjeta Dernovšek, Irena Ostrožnik 2. Za sodnike Temeljncga sodišča v Ljubljani se izvolijo: — enota Ljubljana: Majda Poljšak-Derganc, Jelka Rozman, Marina Ružič-Robelj, Vesna Žalik, Bojan Drobež, Vladimir Horvat, Tadeja Primožič, Irena Veter — enota Rakek: Milan Mesojedec — enota Trbovlje: Marjana Kolenc-Rus — enota Kočevje: Ladislav Lunder 3. Za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Boris Stadler, roj. 3. 5. 1950 v Ljubljani, dipl. pravnik. PREDSEDNIK KOMISIJE Franci Končar. l.r. 11. seja Zbora združenega dela Skupščine občine Litija 28. septembra 1987 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 10. seje zbora 2. Informacija o gospodarjenju OZD in uresničevanju res-olucijskih usmeritev v obdobju januar — junij 1987 3. Informacija o uresničevanju rcsolucije občine Litija za I. pol let je 1987 na področju osebnih dohodkov 4. Informacija o investicijah v občini 5. Poročilo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija 6. Poročilo o stipendiranju v občini Litija v šolskem letu 1986—87 7. Pobuda za spremembo statuta občine Litija z osnutkom sprememb 8. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih sluib SO Litija v neposredni vojni nevarnosti im med vojno 9. Kadrovske zadeve 10. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA Vida Vuković, 1. r. točka 1 c PREDLOG SKLEPOV 10. seje Zbora združenega dela Skupščine občine Litija, ki je bila dne 29. junija 1987. DNEVNI RED: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora, b) Predlog dnevnega reda, c) Potrditev sklepov 9. seje zbora zdruienega dela in sklepov 1. skupne seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987, 3. Predlog sklepa za najetje dolgoročnega kredita za nabavo opreme za enote TO in enote za zveze, 4. Osnutek Odloka o spremembi Odloka o proračunu občine Litija za leto 1987, s predlogom odloka, 5. Kadrovske zadeve, 22 točka 8 Gradivo bodo člani zbora prejeli na seji točka 9 Gradivo bodo člani zbora prejeli na seji točka 10 6. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega druibenega interesa na zemljišču k.o. Hotič, 7. Predlog sklepa o določitvi kriterijev za razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun, 8. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija, 9. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija, 10. Predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija, 11. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povpre-čnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987, 12. Informacija o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija, 13. Informacija o sanacijskcm programu Občinske zdravstvene skupnosti občine litija, 14. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoči v občini Litija, 15. Predlog za razdelitev preostanka sredstev razveljavljenega IV. občinskega samoprispevka v letu 1985, 16. Vprašanja in pobude delegatov. K l/a Na seji je bilo navzočih 18 delegatov. K 1/b Z dnevnega reda je bila crtana točka 3.: Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja, vključile pa so se naslednje točke: k točki l/c Potrditev sklepov 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, nova 3. točka: Predlog sklepa za najetje dolgoročnega kredita za nabavo opreme za enote TO in enote za zveze, in nova 4. točka: Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 s predlogom odloka. K l/c 1. Zbor združenega dela sprejema zapisnik 9. seje zbora z dne 18. 5. 1987. 2. Zbor sprejema zapisnik 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 18. 5. 1987. 3. Zbor sprejema gradiva, ki so bila delegatom posredovana naknadno in sicer: Analizo cen v družbenih dejavnostih. Rast akumulacije v družbenih dejavnostih in Informacijo o najvišjih in najnižjih povprcčno izplačanih osebnih dohodkih in meni, da v njih manjka ustrezna analiza; ta gradiva naj se vključijo v analizo o izvajanju resolucije o razvoju občine Litija v letu 1987 ter služijo kot podlaga za sprejem ustreznih ukrepov na posa-meznih področjih, v kolikor bo to sledilo iz analiz. 4. Zbor sprejema staliSče Komisije za družbenoekonomske odnose, ki se posreduje predlagateljem gradiva. 5. Zbor sprejema vprašanja Komisije za varstvo okolja v zvezi s poročilom o stanju vodooskrbe v Litiji in jih posreduje pristojnim službam, da pripravijo odgovor. 6. Zbor ugotavlja, da je v zvezi z gradnjo stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu razpravljal in sprcjcl sklepe na 6. seji dne 26. 12. 1986, zato meni, da je treba sprejete sklepe uresničiti. K 2 1. Zbor sprejema Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987. 2. Zbor podpira vse oblike neposrednega povezovanja delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru s temeljnimi sredinami in ugotavlja, da so delegati iz SR Slovenije v preteklem obdobju kljub zahtevnosti obravnavane problematike in velikokrat tuđi krat-kimi roki za obravnavo gradiv iskali vse možne povezave z delegatskimi osnovami s ciljem, da si za delo v zboru pridobijo mnenja in stališča svojih delegatskih sredin. 3. Povezovanje delegatov v Zveznem zboru s temeljnimi delegatskimi sredinami bi moralo v bodoče potekati bolj sistemsko, s cimer bi se še nadalje dvignila kvaliteta dela, obenem pa delegati ne bi te povezave iskali pretežno na lastno iniciativo. 4. Zbor meni, da bi se moralo sprejemanje interventnih zakonov v Zveznem zboru občutno zmanjšati v prid dolgoročnih sistemskih rešitev, ki bodo izhajale iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. S tem bo dana večja možnost za sodelo-vanje neposredno zainteresiranih organizacij in skupnosti pri sprejemanju zakonov. Še posebno pomembno je, da se bistveno skrči število postopkov sprejemanja zakonov po hitrem posto-pku in skrajšanem postopku, saj zaradi velikega števila na tan način sprejetih zelo pomembnih zakonov ni možno predhodno obravnavati v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 5. Zunanja politika SFRJ naj bo še bolj vpeta v izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji. Zunanjcpolitične aktivnosti Jugoslavije naj potekajo vzporedno z našimi notranjimi prizadevanji pri urejanju celotne gospodarske situacije države. 6. Zbor izreka zahvalo delegatu Zveznega zbora Janezu Lukaču za dosedanje aktivno delo in sodelovanje v občini Litija. K3 1. Pri Vojncm servisu Beograd v sestavi Narodne banke Jugoslavije se najame dolgoročni kredit v visini 40.000.000.— din za dobo 5 let po 7%-ni obrestni meri. 2. Sredstva iz naslova kredita bodo namenjena za nabavo obor-ožitve, streliva, inženirijskih sredstev, sredstev za radiološko in kemično zaščito in sredstev /.vez. 3. Skupščina občine Litija jamči za redno odplačevanje anuitet in obresti od najetega kredita. Sredstva se zagotavljajo iz združenih sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe, ki so skupnega pomena v občini Litija. 4. Upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine Litija je dolžan seznaniti zbore občinske skupščine o porabi najetega kredita. K4 1. Zbor je na osnovi 149. člena Poslovnika SO Litija odlok obrav-naval po hitrem postopku, neposredno kot predlog. 2. Zbor sprejema Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1987, skupaj s predlagano spremembo v namenu 6. 3. Pripombo Komisije za družbenoekonomske odnose se posreduje predlagatelju gradiva. K5 1. Za namestnike Javnega tožilca Terheljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujcjo: Janez Šinkovec, Stane Sočan, Silvester Tihole in Borivoj Rozman. 2. Za namestnico Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se imenuje Tatjana Rupel. 3. Za pomočnico Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se imenuje Ruža Tekavec. 4. V delavski svet Veterinarskoga zavoda Ljubljana se izvolijo: Martin Stare, Jože Marolt in Alojz Šuštar. 5. V Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Litija se imenuje podpolkovnik Jovan Ivić. 6. Za sodnici Sodišča združenoga dela v Ljubljani se izvolita: Vesna Šafar in Irena Kosmač. 7. Tinc Brilej se na lastno željo razreši funkcije sekretarja občinske skupščine Litija s 30. 6. 1987. 8. Tinc Brilej se razreši funkcije tajnika občinske volilne komisije Litija. 9. Božena Manfreda se imenuje za vršilko dolžnosti sekretarske občinske skupščine Litija. 23 10. a) Viktor Šešok se razreši dolžnosti predsednika Občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija. b) Viktor Šešok se imenuje za predsednika Komiteja za ure-janje prostora in varstvo okolja SO Litija c) Franc Hrovat se izvoli za člana izvršnega sveta SO Litija d) Franc Hrovat se imenuje za predsednika Komiteja za planiranje in gospodarstvo SO Litija. K6. Zbor ugotavlja, da je razširitev proizvodne dejavnosti SGD Beton TOZD Gradmetal Litija na zemljišču — pare. št. 528 pašnik 450 m2, — pare. št. 53 njiva 1891 m2, — pare. št. 713/2 njiva 4954 m\ vse vi. št. 63 k. o. Hotič, ki so last Zupančič Ivana, Zg. Hotič 25 in Zupančič Valentine, Zg. Hotič 16, za vsakega do 1/2, v splošnem družbenem interesu. K 7. Zbor sprejema sklep o določitvi kriterijev za razdelitev proračunskih sredstev namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun. Zbor sprejema predlog Komisije za družbenoekonomske odnose, da se v besedilu sklepa v III. točki pri drugem odstavku III. kategorije črtata besedi »enkrat letno« in navede, da se vrednost delovne ure določi pri sestavi predloga oziroma rebalansa proračuna občine Litija. K 14. 1. Zbor sprejema Informacijo o izvajanju zakona o pravni pomoči v občini Litija. 2. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v občini naj se organizirajo tako, da bodo zagotavljale vsaj minimalno pravno pomoč. 3. Vse aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji naj se nadaljujejo in predlagajo čimprejšnje konkretne rešitve za ustanovitev enote, s cimer se bo tuđi izva-janje pravne pomoči v občini izboljšalo. K 15. 1. Zbor sprejema predlog Predsedstva OK SZDL Litija, da se preostala sredstva razveljavljenega občinskega samoprispevka v visini 7.767.284.— din razdelijo: a) Osnovni soli Dušan Kveder Tomaž Litija v visini 2.767.184.— din za nadaljnja obnovitvena dela osnovne sole na Rozmanovem trgu v Litiji, b) Krajevni skupnosti Dole pri Litiji v visini 5.000.000.— din za nadaljnja dela pri gradnji osnovne sole na Dolah pri Litiji, 2. Obveznost vračil preostanka redstev IV. občinskega samoprispevka, na morebitne zahtevke občanov, prevzame izvršni svet skupščine občine Litija v breme tekoče proračunske rezerve. K 16. Delegacija VIII. konference delegacij je predložila pisno vprašanje v zvezi s financiranjem ODdelavca za družbenopolitično izobraževanje pri ZIK. Vprašanje se posreduje pristojni službi, da pripravi pisni odgovor. / K8. Zbor sprejema Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija. K9. Zbor sprejema Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija. K 10. Zbor sprejema Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija. K 11. Zbor sprejema Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalncga urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987. točka 2 Gradivo je objavljeno na strani 2 točki 3 in 4 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točki 5 in 6 Gradivo je objavljeno na strani 16 in 18 K 12. 1. Zbor sprejema Informacijo o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija za obdobje 1985—1986 skupaj s predlogi ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela, ki so objavljeni v Delegatskem obveščevalcu št. 6/87, stran 7, točke 1 do 9. 2. Zbor sprejema predlog Komisije za družbenoekonomske odnose in ga posreduje predlagatelju gradiva. 3. Zboru naj se po preteku enega leta predloži poročilo o uresniče-vanju ukrepov za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela. 4. Stališča Komisije za varstvo okolja zbor sprejema kot delegatska vprašanja in jih posreduje pristojnemu upravnemu organu, da pripravi pisni odgovor. K 13. 1. Zbor sprejema Informacijo o sanacijskem programu Občinske Zdravstvene skupnosti občine Litija, obenem s popravljcnimi sklepi izvršnega sveta tako, da se v 2. točki v predzadnji vrsti crta besedi »in republiške« ter doda besedilo: Potrebno je iskati možnost pokrivanja stroškov kliničnega zdravljenja v regijskem ali republiškem prostoru. 2. Zbor sprejema razpravo in stališče Komisije za družbenoekonomske odnose in jo posreduje pristojnim organom. točki 7 in 8 Gradivo bodo delegati prejeli na seji točka 9 Gradivo je objavljeno na strani 22 24 11. seja Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija 28. septembra 1987 ob 12. uri v mali sejni dvorani SO Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 10. seje zbora 2. Informacija o gospodarjenju OZD in uresničevanju resolu-cijskih usmeritev v obdobju januar — junij 1987 3. Poročilo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija 4. Poročilo o stipendiranju v občini Litija v šolskem letu 1986—87 5. Pobuda za spremembo statuta občine Litija z osnutkom sprememb 6. Osnutek odloka o organizaciji in delovncm področju upravnih organov in strokovnih služb SO Litija v neposredni vojni nevarnosti in med vojno 7. Kadrovske zadevc 8. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA Ivan Godec, I. r. točka 1 c PREDLOG SKLEPOV 10. seje Zbora krajevnih skuposti Skupščine občine Litija, ki je bila dne 29. junija 1987. DNEVNI RED: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Pcdlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 9. seje zbora in sklepov 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFR.I za obdobje 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987 3. Predlog sklepa za najetje dolgoročnega kredita za nabavo opreme za enote teritorialne obrambe in enote za zveze 4. Predlog razdelitve preostanka sredstev razveljavljenega IV. občinskega samoprispevka v letu 1985 5. Kadrovske zadeve 6. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoči v občini Litija 7. Osnutek odloka o spremcmhi odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 8. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povpre-čnih stroških komunalnoga urejanja stavbnega zemljiSča v občini Litija v letu 1987 9. Predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 10. Informacija o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija 11. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 12. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega družbenega interesa na zcmljišču k.o. Ilotič 13. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija 14. Predlog sklepa o določitvi krilerijev za razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun. 15. Vprašanja in predlogi delegatov. K la. Na seji je bilonavzočih 10 delegatov. K lb. Dnevni red je bil soglasno sprejet. K lc. 1. Potrdijo se sklepi 9. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 18. 5. 1987 2. Potrdijo se sklepi 1. seje zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela z dne 18. 5. 1987. K2. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K2 predloga sklepov zbora združenega dela. K3. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 3 predloga sklepov zbora združenega dela. K 4. Zbor je sprejel sklepa, ki sta objavljena pod točko K 15 predloga sklepov zbora združenega dela. K5. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 5 predloga sklepov zbora združenega dela in sicer od točke 1 do vključno 9. K6. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 14 predloga sklepov zbora združenega dela. K 7. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 4 predloga sklepov zbora združenega dela. K 8. Zbor je sprejel Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987. K 9. Zbor je sprejel Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija. K 10. Zbor je sprejel sklepe, ki so objavljeni pod točko K 12 predloga sklepov zbora združenega dela. K 11. Zbor je sprejel Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija. K 12. Zbor je sprejel sklep, ki je objavljen pod točko K 6 predloga sklepov zbora združenega dela. K 13. Zbor je sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija. K 14. Zbor je sprejel sklep, ki je objavljen pod točko K 7 predloga sklepov zbora združenega dela. K 15. Delegacija Krajevne skupnosti Litija-desni breg je zboru predložila pisni predlog v zvezi z gradnjo stanovanjskih objektov na Rozmanovcm trgu. 25 točka 2 Gradivo je objavljeno na strani 2 točki 3 in 4 Gradivo je objavljeno na strani 16 in strani 18 točki 5 in 6 Gradivo bodo delegati prejeli na seji točka 7 Gradivo je objavljeno na strani 22 2<>