s. r\
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 7. marca 1912.
dofloljubova priloga 2a naše gospodarje
gospodinje id dekleta
Leto IV.
Drooanlo no Mili.
Marsikdo jc opazil, kako naglo so množi poraba tujih živil in drago obleke na kmetih. Že davno so minuli časi, ko je kmet skoro vse, kar je potreboval, doma pridelal. Zdaj gredo milijoni in milijoni iz dežele za kavo, sladkor, žganje, pivo, milo, obleko, čaj in razne druge reči, na katere so se naši ljudje navadili. Vsaka družina da za take kupljene reči po več sto kron na leto, pogosto veliko več, kakor dobijo za vse svoje pridelke. Kjer se pa stalno več izda kakor pridobi, propade prav gotovo gospodarstvo. V zadnjem času •so so napravili mogočni karteli, mogočne zveze, ki imajo namen, vse te reči •še prav znatno podražiti. To kupovanje tujega blaga ima za gospodarstvo zelo slabe posledice. - - Čim bolj se bomo navadili na tuje blago, tem slabša bo naša bilanca, ker bomo več kupili, kakor prodali. Poglejmo bolj natančno le nekaj teh predmetov, da se prepričamo o gospodarski dolžnosti omejiti nakup tujih reči lo na najpotrebnejše.
1. Kava jc postala skoro povsod vsakdanja hrana. Popred so jedli zjutraj žgance in zelje. Dopoldne je dobil vsak domačih velik kos kruha, pa je bilo opravljeno. Zdaj so začeli povsod s kavo. Gospodinji je bilo všeč, ker ni tiilo treba žgancev kuhati, drugim tudi, ker jo bila to sladka in prijetna jed. Da ni dala dosti moči, je bilo seveda tudi res. Zahtevali so potem krepkejšo malco. Navadno so pa zavoljo slabše hrane tudi manj delali.
Zdaj je kava vsako leto dražja. Sama Brazilija pridela do IG milijonov vreč kave. Da bi se cena povzdignila, je braziljska vlada nakupila večino pridelkov. Leta 1906 je pridržala osem milijonov vreč kave, da bi cena prehitro ne padla. 1. jul. 1910 je bila cena kave na debelo v Trstu 100 kg 40 K, 1. okt. 1911 79 K, zdaj je čez 90 K. Torej se je Povzdignila cena za več, kakor za 100
odstotkov. — Da bi ne bilo preveč blaga, so se bogatini, ki imajo te plantaže v roki, sami domenili, da bodo manj pridelovali. Rajše so sami uničili drevesa, kakor da bi kavo poceni dali. Danes stane kava v Trstu 93 h, carina 88 h, skupno 1 K 81 h. Predno pa pride do kmeta, stane ista kava 3 K in čez. Vsake roko se prav veliko prime in vsaka boljše živi, kakor kmet ali delavec, ki jo uživata. Če bodo te razmero naprej šle, se prav gotovo kavine cene ne bodo znižale. Na Avstrijskem porabimo kave za G0 milijonov kron. Ker se je cena podvojila, moramo plačati zdaj 120 milijonov. Denar gre na tuje, doma nam ga pa manjka.
2.	Bombaž se rabi za kotenino, navadno obleko, rute in vse drugo bombaževo blago. Na celem svetu se ga pridela do 3000 milijonov kg. Od te velike množine da le Severna Amerika 8G odstotkov. Tamošnji milijonarji so sc zdaj domenili, da ne bodo bombaža več poceni dajali. Dali so na 2 milijona bal po 125 K predplačila, torej skupno 250 milijonov kron. Vsak pridelovalec se je moral zavezati, da bo v prihodnje za četrtino zmanjšal pridelovanje bombaža. Najprej pokupijo blago, da velika množina ne bi cene doti pritisnila, potem pa hočejo pridelovanje omejiti, da bi bogatini vedno dobro želi. Tako so počeli že od nekdaj Nizozemci. Če so se bali, da bo ob dobrih letinah prišlo preveč blaga na trg, so potopili cele ladje najboljšega čaja ali dišav, da so ostalo tem dražje prodajali.
3.	Prav isto prizadevanje je pri čaju, kakao, gumi indigo, bakru in drugih rečeh, katere moramo na tujem kupiti. Kapitalisti so se polastili kupčije ter brez usmiljenja cene določujejo.
i. Posebno pozornost zasluži tudi sladkor. Tovarnarji določujeje cene in spravijo milijone čistega dobička iz ljudstva. Kmetje, ki pridelujejo sladkorno peso, so letos tudi sklenili zvezo, da no dajo več pese poceni. Sicer so ravno kmetje, ki pridelujejo sladkorno
peso, prav na dobrem, brez dvoma najboljši v celi državi, vendar je upravičeno, če zahtevajo od večjega dobička tovarnarjev tudi zase malo korist. Zdaj so tako-le uredili: Tovarna plača peso 100 kg najmanj po 2 K 10 h. Če se proda izdelani sladkor (Rolizucker) po 20 K 1 q, se plača za 1 q pese 2 K 15 h. Če gre cena sladkorja naprej, se dvigne tudi cena pese, in sicer za vsako krono zvišane ceno sladkorja se plača 5 h za 1 q pes-e več do najvišje cene 3 K za peso, ako se dobi za sladkor 35 do 37 K. To je sicer za kmete, ki pridelujejo peso, zelo dobro, za nas pa, ki rabimo sladkor, bo prav slabo.
5. Po istem načinu se draži tudi žganje, pivo, cikorija in petrolej. Bogatini hočejo vedno večji dobiček. En sam vinar pri kilogramu prinese milijone oderuhom. Zraven pridejo še indirekt-ni davki. Že zdaj obdavči vsaka vlada najrajše predmete, ki se od drugod vpeljejo, in nalaga davek na domače užitnine. Zemljiški davek znaša v celi državi 53 milijonov kron, carina je pa za tekoče leto proračunjena na 175 milijonov G20.000 Iv, davek od žganja 965 milijonov, od piva 73 milijonov, od sladkorja na 150 milijonov, od vina 13'8 milijonov, ocl mesa 17-25 milijonov, mineralna olja 23'6 milijonov. Skupno dobi naša država od užitnine 391-947 milijonov.
Kadar bo finančni minister zopet v zadregi, kar se vsako leto ponavlja, bodo gotovo zopet indirektno davke navili. Čim bolj se bomo navadili na tuje pridelke, več bomo plačevali davkov, slabše bo naše gospodarstvo.
To ravnanje ima za naše ljudstvo prav slabe posledice. Brez potrebe gre veliko našega denarja iz dežele. Pri nas je pomanjkanje, drugi bogatijo z našimi žulji. Prav v zvezi s tem žalostnim pojavom opazujemo, da v krajih, kjer se' ljudje precej izseljujejo, zelo hitro pada cena zemljišč, ker nikjer ni gotovine. Nič ne pomaga, da ljudje drago prodajo svojo živino, da dobijo pre-
91
Strnil	_
ccj za žito in mleko. Shajati ne morejo, ker se preveč zapravi. Kam bomo prišli na ta način?
Vidimo pa še druge žalostne pojave. Večji gospodarji komaj dobijo dekle za prašiče in krave. Vse pa sili v lahke službe in v mesta. Mlado dekle, ki se je navadilo lahke hrano in modne obleke, nima ne veselja ne moči za težka dela. Gospodarji, ki se tem novo-tarijam udajo, si sami končujejo prihodnji rod. Kdor uživa krepko hrano, ga kar samo žene na delo, kdor nima moči, se mu delo kmalu pristudi.
Zadnji čas je, da se odvrnemo od krive poti, na katero smo zašli. Kako pa more boljše postati? Opustiti moramo slabe navade in se oprijeti razumnega napredka. Tu le nekaj misli. Sko-ro povsod se zdaj tudi na kmetih kava zjutraj kuha. Gospodinja meni, da s kavo prav veliko prihrani. Skuha veliko črnega in pridene malo mleka, tudi za kruh se boji, ker so spomladi vsako leto na pičlem. Kaj se s tem doseže? Kava ni prav nič redilna, delavni človek pa mora imeti zadosti hrane, da ostane pri moči. Gospodinja ne bo mogla domače tako na jed odvaditi, kakor je Ribničan svojega konja. Če se otroci ros navadijo na kavo in ne dobe čez dan zadosti hrane, bodo ostali slabotni in nerazviti. Mali prihranek zelo škoduje otrokovemu zdravju. Navadno se pa odškodujejo domači z obilnejšo mal-co, pri čemur je gospodar po nepotrebnem na škodi. Gospodinja ima res s kavo najmanj opraviti.
Boljše bo torej, da se vrnemo nazaj k žgancem, k stebru naše dežele. Kako dobro smo nekdaj zjutraj kosili! Najprej je pririe^la gospodinja kislo zelje z ocvirki, ki je'želodec uredilo začel dan. Potem so prišli dobro zabeljeni žganci na mizo. Po hiši je kar zadišalo in vsak je žlico stisnil, kakor bi se na vojsko pripravljal. Ko so bolj zabelje-m z vrha pobrali, je prišla gori še cela litvica posnetega mleka. Če so hoteli bolj imenitni bili, so se tudi s sirovim postavili. Najedli so se tako, da so s kosom kruha prav lahko do opoldne tudi pri košnji ali mlatvi obstali. To kosilo je bilo poceni. Žito jc doma zrastlo, prašiča so zaklali, krave pomolzli, le sol je bilo treba kupiti. Tudi zdaj bi bili domači žganci boljši, kakor kava. Za žgance je posneto mleko prav dobro. Če pa daš tudi neposnetega, imaš vendar še vedno poceni kosilo. Ker je mleko drago, prašiči pa poceni, bo najboljše, da malo bolj zabeliš in potem posneto mleko za žgance porabiš.
Boljši kakor kavo bi bilo ljudem dajati neposneto mleko in dosti kruha.
O čaju še govoriti rti treba. To je za družine pravi strup. Kjer se je vdoma-čil, sc bo na zdravju gotovo poznalo. Ženske poznejša leta po glavi trga, otroci so slabotni. Gre pa za čaj, sladkor, rum in špirit na tisoče denarja iz dežele. Lipov ali bezgov Čaj je veliko bolj zdrav in zraven ne stane nič, ker se doma dobi.
O sladkorju raje molčimo. Kot hrana ni 1 kg niti 20 h vreden. Če se ljudi 10*
Domoljub - Naš kmečki (lom 1912_
tako odira, kakor srno v zadnjem času brali, bi bilo najboljše porabo sladkorja kolikor mogoče omejiti. Le v nasi deželi damo na leto 7 milijonov kron za sladkor. Dobra polovica bi se prav lahko prihranila. Bazne kavine primesi, ki so se ljudem zelo priljubile, stanejo zdaj na stotisoče v enem letu. ko niso nič drugega, kakor navadni ječmen, katerega bi gospodinja prav lahko doma pripravila.
Koliko se izmeče po nepotrebnem za modno obleko, ne bom omenjal. Vsaka pomlad prinese novo nošo, bolj na-šopirjeno od prejšnje. Na tisoče gre po nepotrebnem denarja iz dežele in vsaka taka neumnost nam vzame nekaj domačega zdravega kmečkega duha, na katerem sloni naš narod.
Trikrat, desetkrat toliko, kakor ženske na obleki zapravijo moški na pijači in tobaku. Kaj nam pomaga povzdigniti gospodarstvo, ko gre skoro ves denar na tuje za reči, od katerih nimamo dobička. Vsi narodi od starih Babilonov, Grkov in Rimljanov do sedanjih prebivalcev velikih mest, ki so se vdali mehkužnemu življenju, so propadli. Mi moramo narodove moči zbirati in jih množiti, ne pa sami uničevati. Kar je torej mogoče doma napraviti ali prihraniti, naj se povsod zgodi. Gotovo je, da ne bodo začeli več na kmetih nositi platnenih hlač in peči ov-senjak, vendar naj se kaže povsod krepka in zdrava priprostost. Čim ma-nje smo odvisni od tujcev, boljši bo za našo prihodnjost.
Prav velikega pomena za obstoj dobrega kmečkega stanu je tudi sadjarstvo. Kjer bo dosti sadja, bo imel kmet domačo hrano s sadjem, ki je vedno zdrava, domačo pijačo in vedno vir prav lepih dohodkov. Kdor hoče imeti dobro gospodarstvo, naj zasadi kolikor mogoče veliko sadja. Čc sam ne zna, naj povabi sadjarskega inštruktorja, ki bo vedno rad prišel. Pri nas bi lahko imeli desetkrat toliko sadja, kakor ga imamo. Dober sadni vrt je vedno dokaz skrbnega gospodarja. Tudi za letos je še čas, kar hitro se loti, da ne bo zamujeno.
Nekaj nasvetov k pomladni selvi.
Kakor vsak stan, mora tudi kmet gledati, da ho kar največ dobil od svojega dela. Sejati in saditi mora torej take rastline, ki mu največ donašajo. Dokazano je, da izmed vseh rastlin najboljše pesa zemljo izrabi, torej tudi kmetu največ donese. Vemo tudi, da je pesa prav dobra krma za prašiče in molzne krave. Kolikor sem mogel na svojih njivah opazovati, sem sc prepričal, da dš, dobra pesa več kakor še enkrat toliko dohodkov kakor žito.
Sej te torej veliko, veliko pese! Za-vozi na pesno njivo nekaj voz gnojnice in potresi po brazdah na 1 mernik po-sejanja do 30 kg superfostfata. Pesa potrebuje veliko kalija. Če imaš kajnit ali kalijevo sol, potrosi ga precej, še
Štev. H
pred oranjem en mesec do U dni, aa so bolj raztopi. Nobena domačih rasi lin ni za kalij tako hvaležna kakor pesa. Kep bo pesno seme letos malo dražjo, hi ]<„,' zalo kar v vrste sejati s strojem. Na vsak način bomo pa morali vpeljati za vsako setev valjarje, ki so drugod že v navadi. Če pade seme na tak prostor, da se ga prst ne tišči, nc more pognati' Valjar pa zemljo zravna in pritisne prst k semenu, ki bo skoro gotovo o/.<>. lenelo, čc je kaljivo. Naj se ti nc zdi škoda nekaj kron dati za umetno gnojilo, ker se stroški obilno povrnejo. Co ni kalijeve soli jo prav dober tudi pepel.
Za peso pride precej krompir. 0 tem je nepotrebno kaj več pisau, jo krompirjev pomen za ljudi in živino dosti znan. Če bomo hoteli imeii < bele prašiče, bo treba veliko krompirja. — Žita le za potrebo, pese pa krompirja pa kolikor največ mogoče.
V zadnjem ea.-u se vedno bolj >po-znava važnost turšice. Še iiikilar ni imela take cene, kakor letos. - Kakor znano, je bilo na Ogrskem in v ba kan. skih deželah zelo malo turšice. ! livarne za špirit v severnih deželah so morale letos špirit iz turšice delaii, lu-r je bilo krompirji premalo. Zato sc jo torej tur.šica tako nenavadno podražila. Skoro gotovo bodo tovarnarji tudi j>o-zneje šc turšico za špirit rabili, ker so jim je letos prav dobro izkazala Cena turšice bodo gotovo padle, pa ne toliko, da bi se pridelovanje dobro ne izplačalo. Izmed vseh žit, prinese dobro obdelana turšica gotovo največ pridelka. Kjer raste rdeča detelja, se sadi ali se-jc turšica šele na rdečo deteljo. Na Dolenjskem ncjejo po rdeči detelji splošno ono drobno turšico — činkvanti", ker menijo, da bi debelozrna več ne dozorela. Scjal sem že več let debclozrno na rdečo deteljo, pa mi je. vselej dobro dozorela. Pridelka da na istem pro to-ru najmanj še enkrat toliko. Turšica. mora imeti veliko hlevskega gnoja ia precej superfosfata. Oni zadelani kiji. ki imajo do vrha zrnje in ona ternno-zelena stebla so gotov dokaz, da sc jo gnojilo s superfosfatom, da je torej na njivi zadosti fosforne kisline. Kako so po turšici prašiči debelijo, je tudi zna-« no. Torej veliko debelozrne turšice!
Pri natančnem opazovanju so tudi spoznali, da je prav dobro zgodaj iz-orati in pozneje saditi ali sejati, da so njiva popred pripravi in gnoj bolj zagnije. Boljši posestnik na Češkem je za lansko peso nekaj izoral že oktobra 1910, nekaj lani januarja, nekaj februarja, nekaj pa šele marca, ker mu jo vreme precej nagajalo. Peso je sejal vso na en dan meseca aprila. Njiva, ki je bila najpred izorana, je veliko prej ozelenela in bila vedno najlepša. Drugo so se tudi ravnale natančno po vrsti izoranja. Čim prod je bila njiva izorana, lepšo peso je imela in manj je trpc" la vsled hude suše.
Skusil sem deloma to tudi sani. Pognojil sem njivo še jeseni in jo spomladi izoral. Ravno na tej je bila najlepša pesa. Ker je letos za zgodnje ora«
nje zelo ugodno vreme, bi kazalo, da zgodaj gnoja napelješ in izorješ, pozneje pa obseješ ali posadiš. Čim pred se njiva za rastlino pripravi, boljše je. Za važnejše rastline tako priporočajo jeseni globoko preorati, spomladi pa le lahko zgornjo brazdo orati. To je najboljše, da je Jrst prav nežno rahla, kakor je ugodna za rastlino.
Izkazalo se je tudi, da se pri nas še na močni zemlji preplitvo orje, da rastline zadosti hrane ne dobe. Preveč ljubimo lahko delo in malo truda. Seveda je potem tudi malo jela. Do 20 cm sc bi moralo najmanj globoko orati in potem dobro prebranati. Žito ne bi to-likrat padlo, ko bi bila rodovitna plast večja, da bi moglo močne korenine napraviti; krompir ros nc sme biti globo-ko podoran, ker drugače ven ne pride, ljubi pa vendar globoko izrabljano zemljo. Če je zemlja dobro pripravljena, se bi mogel krompir tudi v jamice saditi.
Prebranaj vsak svoje travnike. Hrana zaleže za dober gnoj. Tudi žitu boš zelo ustregel, če njivo dobro pre-Lranaš.
S kmeti sem se pogovarjal o novi metodi Rusa Demžinskija, ki uči, da naj se žito v vrsto seje in potem okop-1 je s strojem ali vsaj dobro prebrana. Vsako zrno rodi potem veliko več klasov, ki so prav dobro razviti. Domači ljudje so mi povedali, da že davno vedo, da sc mora žito redko sejati in nelo enkrat, ampak večkrat prebranati. Napravi se prav lepo klasje. To lahko povsod poskusite. Dvakrat se lahko vsako žito prebrana.
Lani je pri krompirju zelo veliko š! i bel j rja končala. Neki posestnik jc spomladi po njivi v brazde zasejal zveplovega cveta. Povsod okoli se je rja poznala, pri njem se jc krompir posebno lepo razvijal. Brez skrbi tudi to lahko poskusite. Skopani krompir sem žc drugo leto žveplal. Prav nobeden ni scgnil. Isto jc bilo pri pesi.

Gnojne jame.
Zadnji članek o kapnicah so ljudje prav z zanimanjem brali. Kakor slišimo, so mnogi precej sklenili, da jih bodo pomladi napravili. Tako jo prav, gospodarji! Kar mora biti pri gospodarstvu, naj se precej in brez obotavljanja izvrši.
Za vsakega gospodarja je pa vsaj ravno tako, kakor naprava kapnice, potrebna napravS. dobre gnojne jame. Če krava pri gobcu molze, daje polje, ako vreme no vpoštevamo, sad po gnojenju. Daj polju dosti dobrega gnoja, Pa boš imel obilo pridelkov. Spomladi Pa gnoja le prehitro zmanjka, ko ga začne gospodar na njivo voziti. — Da bog imel vedno zadositi gnoja, napravi ge letos gnojno jamo. — Kakor veš, se
gnoj v zemlji razkroji in daje s tem hrano rastlinam. Razen prsti ima hlevski gnoj vse glavne redivne snovi: kali, dušik, fosforno kislino in apno. Če je bila krma dobra, ima gnoj več re-divnih snovi v sebi, če je bila slaba pa manj. Računa se, da ima 100 kg dobrega hlevskega gnoja pol kilograma dušika v sebi, ki pa kaj rad izpuhti še predno v zemljo pride. Fosforne kisline jc v gnoju enčetrt kilograma. Za dobro ra&t je to premalo. Pametni gospodar bo prav vsem poljskim rastlinam, posebno pa pesi, krompirju, turšici, fižolu in detelji, privoščil malo superfos-fata. Kalija je v 100 kilogramih hlevskega gnoja pol kg.
V gnojnici je pa v 100 kg 1 kg dušika in 16 kalija. Sam torej vidiš, da je sod gnojnice več vreden kakor voz dobrega gnoja. — če hočeš torej več pridelati, moraš boljše gnojiti. Najboljši in najcenejši gnoj imaš v svoji gnojnici. Videl sem, da so gospodarji, ki so napravili gnojno jamo z malo porabo superfosfat a še enkrat toliko pridelali, kakor popred na istem polju in z istim delom. Marsikdo je že skusil, kako sc pozna gnojnica na travniku, pri pesi, krompirju ali turšici. Na travnikih se pri rabi gnojnice še enkrat toliko mrve pridela, kakor brez nje. »Bi jo napravil, pa manjka drobiža.« Koliko stane gnojna jama?
Betonski tlak z malimi jarki v hlevu napraviš za 80 do 100 K, če svoje delo poceni računaš. Jamo samo napraviš prav lahko za 80 K. Kako naj pa ho velika? Ko sem jo sani delal, so svetovali strokovnjaki, da naj se vzame za vsako odraščeno živino 1 kubični m to je za 1000 1 prostora, za mlado pa lo 500 1, kar zadostuje. Naredi vendar večjo. Če boš rabil gnojnico, boš vsega več pridelal, boš imel več živali in gnojna jama bo premajhna. Za prašiče, od katerih naj se gnojnica vselej odtaka v gnojno jamo, naj se računa 6 do 800 1 na glavo. Boljši je malo večja kakor premajhna. Toda kako naj to izraču-nim, koliko meri gnojna jama. Račun je prav priprost. Množi dolžino s širino in to število z višino. Če je jama 2 m visoka, široka in dolga, imaš 2X2X2== 8 mn 8000 1, :če je jama 3 m dolga 15 široka in 2 m dolga imaš 9 nf 9000 1 vsebine.
Brez gnojnih jam je vsak hlev slab vsako gospodarstvo slabo in pomanjkljivo. Ker so gnojne jame za pravi razvoj gospodarstva tako silno važne, bo deželni odbor revnim gospodarjem ki so hlev prav uredili, napravili gnojno jamo in sod za polivanje gnojnice, rad malo podporo podelil.
Kje naj pa dobimo sod za jamo. Naroči ga kar pri domačem škafarju ali bližnjem pintarju. Veljal te bo z raz-pršilno pipo vred okoli 12 do 20 K.
Navod pa, kako se delajo gnojne jame in betonski tlak, najdeš v Km. domu prejšnjih let.
iDdireklfll davki.
i.
V primeri z indirektnimi davki so direktni neznatni. Da bole vedeli, koliko država od teh vijakov dobi, vara bom danes indirektne davke v števil-kah povedal.
1.	Užitnina je proračunjena pri nas za letos na 391,947.000 K. lani la 380,237.400 K. Od posameznih vrst pride 96 5 miljonov davkov od žganja, 73 miljonov od piva. Vinski davek od vi-notoča znaša 138 milj. Od same pijače torej dobi država na leto 183 3 mil. davka. Če pa računamo zraven še 5 6 milj. posebnih doklad na pivo v Trstu in na Dunaju, donaša pijača 188 9 milj. Sladkorni davek, ki ga pobere država pri tovarnah od izdelanega sladkorja, znaša 150 miljonov. Mesni davek znaša 17 25 mil. Mineralno olje, to je petrolej, donaša 236 milj. Ljudje najbolj čutijo davek na meso, ko se povsod kregajo nad veliko draginjo. Kakor številko povedo, se pa največ na sladkorju, žganju in pivu zapravi. Še vino jc v primeri z drugimi potratami in potrebnimi jedrni nedolžno s 13 miljoni donosa za finančnega ministra.
2.	Carina je proračun jena na 175,620.000 K. To so davki, kateri se morajo plačati od tujih pridelkov, ki se k nam uvažajo. Največ tega davka pride na kavo, veliko prineso tudi stroji, tuje tkanine in dr. Carina se zelo hitro množi. Leta 1908. je znašala carina 156,473.814, leta 1909 žc 177,918.977 in 1910. leta 178,834.035 K. S tem davkom je pa še posebna težava. Carina so porabi za skupne stroške cele države, torej tudi za Ogre, po natančno določenih delili. Ti so: skupni stroški za vse vojne potrebščine, potem Bosna in Hercegovina ter naši zastopniki po drugih državah. Mažari imajo čisto malo carino. 1908. leta 21,650.368 K, 1909. leta 37,186.418 K. Sama Bosna je imela 1910. 1,360.563 K carine. Seveda so Ogri drage volje pripravljeni te naše davke za vojaške namene porabiti.
3.	Sol bo vrgla državi letos 47,673.000 K. Prideluje se v Primorju iz morske vode v salinali, v severnih deželah se pa koplje v zemlji kakor ruda. Pri nas se rabi večinoma morska sol, ki se prideluje na Primorskem v vrednosti treh milijonov kron in v Dalmaciji za 903.060 K. Največ pridela soli Galicija, za 17,187.000 K. Gor. Avstrija za 16 4 milj., Štajerska za 35 milj, Sol-nograška za 317 milj., torej nima po vsej pravici svojega imena kakor slana dežela. — Poraba živinske soli se je zelo razširila. Šele nekaj let se rabi ta sol, pa bodo prodali letos za 315 milj. tega blaga. Vsi stroški za uradništvo, delavce, stroje in hiše, znašajo 15,560 tisoč K. Državi prinese monopol soli čistega dobička čez 32 miljonov. Še čudno, da ne pride kakemu ministru na misel tudi sol podražiti. Kadar bo vse drugo izrabljeno, pride prav lahko tudi o soli vsled večje državne potrebščine tak predlog na vrsto.
lii
Nižja Avstrija z Dunajem Gornja Avstrija ....
Solnograška.....
štajerska......
4. Tobak bo založil državo z 312 miljoni kron, torej bo dal štirikrat (oliko, kakor ves zemljiški davek v Avstriji. Človek bi kmalu ne verjel lastnim očem, da se l>o ob sedanji draginji, ko denarja manjka in se vsi stanovi pritožujejo, da imajo premalo dohodkov, čez 300 miljonov brez vsake koristi pognalo v zrak! Pogledal sem bolj natančno, koliko sc pokadi tobaka po posameznih deželah, bodisi v fajfali, cigarah ali cigaretah. Videl sem, da niso povsod kadivci enako hudi. Pokadijo pa po avstrijskih deželah takole:
80,690.650 K 9,394.080 „ 2,818.050 „ 15,559.120 „
Koroška.......4,321.040 „
Kranj.-ka....... 4,299.690 „
Primorska...... 13,720.280 „
Tirolska in Vorarlberška 11,501.320 „
Češka........ 82,807.500 „
Moravska...... 24.289.300 „
Šleška....... 11,579.630 „
Galicija....... 43,827.150 „
iiukovfna...... 4,471.700 „
Dalmacija...... 3,202.590 „
.Mod najhujšimi tobakarji torej nismo, med zadnjimi pa tudi ne. Toda 4 milijone v naši revni deželi za tobak na leto, je vendar malo preveč. Na vsakega človeka p uide povprečno čez 8 K tega zakajenega davka.
Dohodki tobaka se pomnožijo še za 58 milj. upravnih dohodkov, da z.iašajo skupno 318,288.100 K.
Stroški tobaka so tudi precej znatni: vsi tobačni uradniki dobo 5,515.700 kron. Tujega tobaka se kupi za 40 miljonov kron, doma se ga pridela za 21,503 000 K, delavci vzamejo 44 125.000 kron, vse opalte pa 3 934 800 K. Skupni stroški bi znašali 114 315.800 K, tako da ima država čez 200 milijonov čistega dobička pri tobaku. Ko jc lani finančni minister tobak podražil, so tobakarji močno zagodli, da tako dragih cigar ne bodo kupovali. Zdaj sc zopot povsod hvalijo, kako dobro gredo cigare izpod rok. Menda se tobakar ravno tako pogosto spreobrne, kakor pijanec.
5. Loterija je donesla skupno u6 002.150 K. Ljudem se je pa izplačalo za dobitke 19 150 000 K, torej le dobra polovica. Navadno nosijo v loterijo lc največji reveži svoje groše, ki včasih kako ambo zadenejo, da jih loterija še bolj nase priklene, dobička pa splošno nobeoen n.raa od tega. Minister je pa le zadovoljen, ker mu donaša čez 14 milijonov čistega.
Dojie nam Čevlje!
V zadnjem času smo brali, da so se ljubljanski obrtniki pritožili, ker izdelujejo v prisilni delavnici tudi čevlje. Notri v delavnici so delomožni ljudje, veliko tudi zanemarjenih otrok, ki se niso naučili od starišev koristmi •
nega dela. Ako sc posreči, jih v mladosti navaditi na pošteno delo, bodo morebiti enkrat pošteni ljudje, če ne, se bodo potepali okoli in živeli na stroške ljudi, pogosto z beračenjem in krajo, na starost pa pridejo na občino, ki mora za take lenuhe vedno plačevati. Gotovo gre splošna korist pred malo zasebno škodo.
Naučiti se pa morajo notri onih rokodelstev, katere bodo zunaj najbolj rabili. Na deželi jc veliko pomanjkanje mizarjev, toda neprimerno večje jc pomanjkanje čevljarjev. Otroci po cele tedne in mesece ne morejo v šolo, ker gospodar ne more delavca dobiti. V delavnikih hodijo mnogi odraščeni skoro bosi. Usnje imajo, denar imajo, toda nikogar ni, ki bi naredil obutev. Nad vaškimi čevljarji je tak pritisek, da sc mora vsem obljubiti: »1'rccej. precej! V ponedeljek gotovo pridem.« Toda mine drugi, tretji, tudi deseti ponedeljek, toda čevljarja še vedno ni. Pomanjkanje obutve je tudi eden izmed vzrokov, da ljudje na kmetih pozimi tako bolehajo.
Glavarstva pa kaznujejo brez usmiljenja vsakega, kdor hoče in zna delati, če nima obrtnega dovoljenja. Kazen jc navadno žc precej občutna. Nekateri sc kaznujejo že prvič za 5 kron, ker so hoteli bosim revežem pomagati do obuvala. Seveda je paragraf mrtev za izseljevanje, pomanjkanje delavcev in potrebe ljudstva.
Po pameti se ne more zameriti mestnim obrtnikom, ako varujejo svoje koristi in branijo, da bi jim kdo v škodo hodil. Pozimi, ko jc na deželi največja sila za čevlje, primanjkuje v mestih čevljarjem dela.
Da se bodo oni varovanci ali gojenci naučili poštenega rokodelstva, naj lc delajo čevlje, pa ne za Ljubljano, ampak za deželo. Povsod sc bo dobil trgovec, ki bo rad proti zmernemu dobičku prodajal na kmetih dobro narejene čevlje. S.cer se prodaja povsod tudi tovarniško blago. Znano jc pa tudi, kako je tako tovarniško blago navadno narejeno, kakšno usnje in kakšne podplate ima. Na kmetih rabimo veliko dobro narejenih čevljev po nizki ceni. Ako jih more prisilna delavnica proizvajati, bo to za kmete velika dobrota. Vsak kdor bi take čevlje kupil, bi bil prepričan, da dobi res zanesljivo blago. Morebiti bi bilo dobro, ko bi napravila županstva take prošnje na deželni odbor.
Avstrijsko lilo leia is«.
C. kr. ministrstvo za poljedelstvo je izdalo statistiko o pridelku žita v letu 1911. Iz tega posnemamo, da je bilo v letu 1911, posejanih s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo 6,511.762 ha, to je 61'3 "/o vsega polja. Na tem prostoru se je pridelalo 134,081.002 hI. ali 84.405.891 meter-skih stotov žita.
PovpreCno 1 na ha	'ti H	rt 00 rt « cb cb ci o
		rt -f tO Ci r- o> ci o os rt rt (N »1
Pridelanih	o m v g	SO OJ CJ Cl — S S S , S Si -t rr> e> qj -r P 5> '~> o ■» fl C <o" <o o" <?r c-r rt si —i c-i
	2	Q rt CO O OI fl O 3 C r-_ o in o 25 es © io — •4 5 i.o ci o t- O ^ «C rt p" t-" r- si m ct t
Posejanih ha		10 rn oj 0 cS S tO —< m co p — U ž -> ci © co :-) rt" cf rt" rt"
Vrsta žita |		S 0 4 •i! 0 n c p 1 3 g H 6 u 0, K £ O W
		
Leta 1910. jc bilo posejanih 6,f>"0 375 hektarov, kar jc prineslo 831 milijon,-i nie< terskih stotov žita.
Glede Kranjske nam statistika l.sžc sledeči rezultat:
		
0 »o c3 O jz U c. a > c 0 rt	t/i	1-5 » <p n n cJ t- C— 0» č»
	hI	O P5 rt M Ca CJ rt 61 Q rc
Pridelanih	0 en O 3	252.808 98.849 74.195 116.636 116.000
		334.980 143.722 118.240 254.759 174.526
Posejanih ha		26.507 12.719 9.808 12.569 12.546
Vrsta žita		Pšenica Rž Jefmen Oves Koruza
		
Leta 1910. je bilo posejanih 74.159 ha, ki so rodili 900.585 hI žita.
Glede kolikosti je najbolje obrodila pšenica. Medtem ko je leta 1910. prišlo na 1 ha 8 meterskih stotov, je prišlo 1. 1911« na 1 ha 9'5 meter, stotov. Najslabše je obrodila koruza. Leta 191,0. je prišlo na 1 ha 13'6 meter, stotov koruze, lani pa le 9'3 meter, stotov.
Glede kakovosti je najboljša pšenica. Leta 1910. je tehtal 1 hI pšenice' 72'5 kg, letos pa tehta 75'5 kg, 1 hI rži je tehtal leta
1910.	67 6 kg, leta 1911. pa 68 7 kg. 1 hi ječmena je tehtal leta 1910. 61'9 kg, leta
1911.	pa 62 9 kg.
Slabši kakor predlansko leto je lanski oves. 1 hI tehta 1. 1911. 45 8 kg, 1. 1910. pa 46'5 kg. Najslabša je koruza, Leta 1910. je tahtal 1 hI koruze 68'6 kg, lani pa 67 kilogramov, torej 1'6 kg manj.
Pšenica je najboljše obrodila na Češkem, kjer pride na 1 ha 16'1 met. stot. pšenice, najslabše na Predarlskem, kjer je prinesel 1 ha 81 met. stot. Najbolj težka je Gornje Avstrijska, kjer tehta 1 hI pšenice 79'7 kg, najlažja na Predarlskem, kjer tehta 1 hI 66'9 kg.
R ž je najbolje obrodila na Južnem Tirolskem, kjer je dal 1 ha 17'1 met. stot,, najslabše na Predarlskem, kjer je 1 ha obrodil 5'5 kg. Najtežja je južnolirolska in goriška, kjer 1 hI tehta 73'6 kg, najlažja predarlska, kjer 1 hI tehta 63'5 kg.
Ječmen je najbolj obrodil na Češkem, 1 ha 18'2 met. stot.; najslabše na Predarlskem 1 ha 5'8 met. stot. Najtežji je iroravski, 1 hI 70'7 kg; najlažji gorenje-avstrijski, 1 lil 56'6 kg.
Oves se je najbolj obnesel v Buko-vini, 1 ha 16'1 met. stot., najslabše v Dalmaciji, 1 ha 3'8 met. stot. Najtejži je do-lenjeavstrijski, 1 hI 49'5 kg; najlažji na Sol-nograškem, 1 hI ?8'8 kg.
K o r uz a je najbolje obrodila na Češkem, 1 ha 34'3 met. stot., najslabše v Istri, 1 ha 3'8 met. stot. Najtežja je na Češkem, 1 hI 77'9 kg, najlažja na Kranjskem, 1 lil tehta 67 kg.
Povprečno je obrodil v Avstriji 1 ha 13"2 met. stot. pšenice in tehta 1 hI 77'2 kg. Rži je obrodil 1 ha 131 met. stot., 1 hI tehta 71*3 kg. Ječmena 1 ha 14'8 met. stot., 1 hI telita 66 3 kg. Ovsa 1 ha 211 met. slot., 1 hI tehta 47'7 kg. Koruze 1 ha 101 met. stot., 1 hI tehta 728 kg.
Živinorejo, i MqM\.
Zadnje štetje na Francoskem je zopet pokazalo, kako tam napreduje tudi mcv.Io živine. Našteli so: 3 197.720 konj, 192.740 mul, 360.710 oslov, 14 milijonov 532.050 goved, med temi je bikov 269.270, volov 1,889.660, krav 7 milijonov 596.250, mlade živine 2 milijona 804.180, telet 1,972.670. Ovac so naši eli 17.100.760, prašičev 6 900.230, koz 1,417.710. Francoska ima veliko živine. Cisto jasno pa vidimo, da sc pred vsem redijo krave. Kmetje so prišli do spoznanja, da sc izplača pred vsem le mlekarstvo. Volov imajo toliko, kolikor jih ravno za vprego potrebujejo. Samo pitanje se ne izvršuje več v takem obsegu kakor prej.
Tudi lam so bili mnogi nasprotni mlekarnam, ker so mislili, da se bo kmečko ljudstvo samo picslabo hranilo. Pokazalo se jc ravno nasprotno. Kjer so mlekarne razvite, kmetje naj-bol še shajajo, bolje je polje obdelano, živina lepa in hrana ljudstva zadosti dobra. Nam je to prav lep opomin, da Jih v li smeri posnemamo.
. Tržni pregled.
Ker so so tuje banko branile avstrijsko državno posojilo sprejeti, jo poskusil finančni minister srečo doma. Avstrijski kapitalisti so bili pripravljeni prevzeti do štirikrat toliko državnega dolga, kakor je minister denarja potreboval. To je gotovo dobro znamenje, ki nam priča, da jc tudi v Avstriji precej denarja. Ravno to opažamo tucli še v druzih pojavih. Še leta 1903 je bilo 6808 milijonov našega državnega dolga, torej velika večina, na tujem, posebno na Nemškem, Francoskem, v Belgiji, v Holandiji. Zdaj imamo 12 miljard to je 12.000 miljonov dolga, toda od tega denarja jo komaj peti del v tujini. Večino obligacij imajo naši bogatini. Nasprotno je pa veliko našega denarja na tujem. Letos so posodili Kitajcem 7 milijonov po 73 otl-slotka. Ti seveda niso dobili denarja, ampak le škodove kanone iz Plzna. Banke so osnovale velike tovarne s svojim denarjem. Da sc denar visoko obrestuje, sc morajo izdelki tovarn dobro prodati. Kamor denar posodijo zahtevajo, da morajo vzeli tudi izdelke od tislili tovarn, kjer so banko vdeleže-nc s svojim kapitalom. Za kmeta to ni slabo. Če imajo tovarnarji .in delavci dober zaslužek, bo tudi kmet svoje pridelki; dobro prodal.
Državni dolgovi, katerim pravimo obligacije, imajo pa pri nas zelo nizko vrednost. Če vzamemo 100 K gotovine, sedaj vplačane, obrestuje Francoska la dolg po 314 odstotka, Angleška 3 22 odstotka, Nemčija 364 do 382 odstotka, Laška 3 55 odstotka, Ruska 419 odstotka, Avstrija 4 42 odstotka, Portugalska 4 35 odstotka, Argentinija 4 6 odstotka, Turška 45 odstotka.
V zadnjem času so se zopet zelo povzdignile razne akcije bank in tova-ren.
Cene goveje živine sc niso dosti izpremenile. Vedno bolj sc kaže, da imamo za domači trg zadosti blaga na Avstrijskem in ni v resnici potreba tujega uvoza. Dne 19. februarja so prignali na dunajski trg 2321 volov, 769 bikov, 821 krav, 18 bivolov, skupno 3929 glav.
Prodajali so: vole (nemške) la. 99—108. Ila. 89—98, lila. 80—86, izjemno do 122; ogrske sive (z velikimi rog-mi) la. 94—100, Ila. 84—92, lila. 78 do 83; ogrske pisane Ia.101—116, Ila. 90 do 100. lila. 80—88, izjemno do 124; gališke la. 102-112, Ila. 90-100, lila. 84—88, izjemno do 126; bike la. 92—98, Ila. in lila. 82-90; krave 82-94.
Cene so padle za 1—2 K, kar je malo čudno za pust.
P r a š i č e m je zelo pomagal sneg, ki je padel po Svcčnici. V onih viharnih dneh niso mogli od daleč pripeljati prašičev, ker so imeli tovorni vlaki velike zamude. Komaj polovica navadnega šle /ila je prišla na trg. Cene «o poskočile do 16 vin. pri kg ž*ve teže. Zdaj so šle sicer na mah nazaj, pa ne veliko, ker povsod manjka lepega bla-
ga. Dne 20. februarja so plačevali na Dunaju debele ogrske 126—130, srednje 116—124, stare in lahke 108—115, nioravske lahke 106—116, gališke 102 do 112. V Ljubljani so se prodali 126 do 128. Ker povsod manjka krme, ni ve*: veliko prašičev na prodaj. Mladiči so precej dragi, vendar jih je več, ka« kor smo pričakovali.
Mlečni izdelki imajo še vodno prav dobre cene, kar ni čudno, ker je v nekaterih krajih živinska kuga krave ta^ ko oslabila, da niti polovico navadno množine mleka niso od njih dobili. Pravi emendolski sir se plačuje po po 245 (brez carine), naš polemendolec 195-200, grojer 178—182. To so cene, pri katerih sc mora sirarstvo dobro izplačati.
Dobro maslo se prodaja po 330 do 420, domačega blaga manjka. Dansko maslo se prodaja na Dunaju po 365. Primorska mesta imajo v zadnjem času zadosti mleka. Vedno bolj se kaže, da se bodo morali vsi razumni gospodarji še bolj mlekarstva poprijeti.
Žitne ceno odnehujejo. Zdaj prihaja osobito žita iz Kanade in Argen-tiiiije, ki je pa bolj slabo. Naši pšenici se amerikanska ne da primerjati. Januarja so v Argentiniji štrajkali železničarji, da ni bilo mogoče pšenice naprej spraviti. Evropske dežele nimajo posebnega pomanjkanja. Dosedaj sc je letos 250.000 vagonov pšenice manj pripeljalo v Evropo, kakor do istega časa lanskega leta. Sama Ruska je pri tem zaradi slabe žetve najbolj prizadeta. Prodala je 220.000 vagonov manj. Če računamo 1 q le po 16 K, so dobili ru-SKi kmetje 352 milijonov kron za žito manj kakor lani. Žilne cene bodo šle golovo nazaj, če nc bo posebno slaba letina.
Dne 20. januarja so prodajali na Dunaju najboljšo ogrsko pšenico 25:40—26:10 banaško 25—25:60. slovaško 24:20—25, moravsko 23:60 do 24:10. Našim gospodarjem ni znano, da je pšenične cene zelo povzdignil prod leti amerikanski večkratni milijonar Paten, ki je na tisoče vagonov žita pokupil in ga ni pustil prodati. Ker ni bilo blaga, so šle cene naprej. Takrat je tudi Paten prodal. Zdaj je menda nekaj milijonov izgubil, pa se je pri bombažu odškodoval, da mu ni sile. Kmetom, ki pšenico prodajajo, je pa vendar pomagal.
Rž so prodajali po 21:70—22:30. Moravski ječmen 23—24, navadni 20:50-21:20. Ogrska turšica 19:80 do 20.30, oves 21:80—22:30. V Njujorku so prodajali pšenico po 19, v Čikagi 18:50, v Odesi 18:20. Zdaj kažejo setve po celem svetu dobro, snega ni, žito je dobro prezimilo, da prav z zaupanjem čakajo nove letino.
Nenavadno so letos jajca draga. V mestih so jih plačevali 10—14 v.
Železni kartel je zopet podražil železo za 1 K 50 vin. pri stotu. Izplačevali so akcijam po 40 odstotkov za eno leto, pa jim še ni zadosti. V Ameriki je železo na debelo 1 kg 5—6 vin., pri nas blizu 20 vin. In vendar mora-
jo v Ameriki delavcem veliko višje piače plačevati. To je pravo odiranje najprej države, ki rabi največ železa za železnice in vojsko, pa tudi kmetov, ki morajo imeti železno orodje in stroje. Tovarnarji pravijo, da so" morali to storiti, ker so sc cene tudi drugod podi ažile. Splošno se zahteva, da naj država zmanjša carino in reši sebe in reveže pred temi oderuhi.
Kako se s sladkorjem dela, smo že poprej pojasnili. Najboljši odgovor bi bil, ko bi polovico sladkorja manj porabili. Bi videli, kako bi sc karteli-sti hitro udali.
Iz petrolejnega kartela jc izstopila ona tovarna, ki pravi, da ima premalo zaslužka. Država ima samo vrelec petroleja v Drohobicu. Obljubila je, da bo ovirala tuj uvoz, toda tovarnarji no minejo petroleja na debelo čez 35 K 1 stot prodajati. Ker vse cene povišuje, so mislili ti reveži, da imajo premalo zaslužka. Prosili so državo, da bi smeli vsaj po 38 prodajati, toda mi-mV.er je bil trd in ni dovolil. Zdaj se ruši kartel. Pravi poznavalci razmer pa pravijo, da hočejo zvite buče na ta način državo prisiliti, da jim dovoli dražje petrolej prodajati.
Ker so krmila letos tako draga, se godi tudi vedno več sleparij. V zadnji m času ^o dobili notri stare žeblje, zdrobljeno železo in luskine hroščev. V nekaterih krmilih je bilo 8—10 odstotkov ničvrednih snovi. Treba bo doma pridelovati dosti prstnine in pa koruzo, da ne bomo več od tujih špekulantov odvisni.
Jliastov les je letos zelo drag. Nekateri prekupci hočejo kmete pri tej kuj čiji dobro opehariti. Bodite previdni!
Med žlindro 111 fosfatom jc nastala vojska za obstanek. Žlindra hoče fosfat kot nepotreben izpodriniti, tovarne jo na vso moč priporočajo tudi za pomladno setev. Dosedaj se je fosfat po-sel no dobro izkazal.
Giav.ii DG^ilfeh tarsfiifi srech uri zrenju fe i
s \	mrli« mora bit: i/žrebaii«, najmanjši dobitek I
I *>»»•» '»o K- Turško srečko 111 meaečno obroke po 4 K 7J vin.. »* tri drage dobro Hrerko /.raven r. glavnimi dobitki Bl;ii|..ij i'fz milijona kron vsako loto nn mesečno obroka po r,K JJvin. Pljunila dajo, naročila sprojomn g. \ Valentin 1 rbcr.čiž, L|iibl|anu, Kongresni trfj 19.
ŽDomač gorski tkalec sem,
in pošiljam razno blago
40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22
po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib
IiANAFASA TKAN. BARHENTA PLATNA	OKSFORDA
KRISETA	BRISAČ
PELENA	FLANELE
za Urila CEFIRA za bluze
1 uicat težkih, cisto volnenih brisač, 110cmdo!g., «0 cm šir. k 7- , sedaj K 6-50.
Vse zc o močno izcelano, zelo krasno, trpežno, pošilja
Fr.MorsiK, Scči Ces. Cerma
\p
Najcenejša in najhitrejša vožnja

ter
===== je s cesarskimi brzoparniki	■
, Kronprln essin CScilia" „Kaiser Wilhetm II." - ..Kronprlnz Wlihelm" 19 ..Kalser Wilhelm der Grosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari Tlšlerjevl gostilni.
Najcenejše ln najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
krogflfice
I «81®.
ŽEfifi

(Neustelnove Elizabclne krogijice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki ima;o prednost te krogijice, prosts vsaklli škodljiv h primes', vporalitjajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem dem tcic a, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredalvo ni ugodnej • in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo i/.vor premnogih bolezni. Radi po-slajene oblike jih radi uživajo otroci ■Lituijj'* mjj^. skatljica s IS krogljicami stane 80 vin. ovoj H škatliic, t.uej 12!) kn gljic, stane le 2 K. Če sc pošlje raprej K 2'45, sc poilje franko t ovoj.	3250
--—«, ^v/faw>51iTit Nujno se svari pred poji aVdlllOl narejanji. Zahtev.ine Filipa Neu;lolna „odvajalne krogijice". Pristne le, le -1 nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,,Sv. Leopold' iu podpis „Fillp N .usteln, Apothcke" Naše trgovsko sodnijsko z.ivarovnne embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neosieina lekarna
„pri sv. Leopoldu"
Dunaj, Plankengasse 6.
/Vloge v Ljubljani: Rihard SuSnlk, lekarnar,
in v več drugih lekarnah..
J
! O/erravallo
železnato J{ina-Yino
I ligienična razstava na Dunaju 19CG:
Državno odlikovanje in častni diplom It zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalcscentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Szisortifl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
CLIMAX motori na pelrolei S
Najcenejši obrat. H3

S ' 'J*
Btc^ricb & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX (i.
""	HeiHccnsUdlersIrst. 8; Je,
Na]stare|ia ipecialna tovarra monarhije za dvolaklne 1..1 t o r J e na surovo olje.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje.
1 ltq sivega, dobrega skubijc-ne'ja i K : boliS^j;] 1 u prima pohelega 'J. K Hi; be-loja 4 K; celega ouha K lf, i l<q Izredno finena, snežno-belotjn, skubljenega ' K lo, 8 K ; i kq puha u K, 7 K, beleqa puha i') K ; najfinejši nI puh 1J It — Pri 5 kg s»i pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo qostena rdečerui, modreca. bHena ali rutti« :eqa nankinq-blaqn, l pernica 1E0 cm dolga, II.'" c i;i Široka z 2 blazinama, vsako hO črn (!o!qa, 0 trn Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puli istim posteljnim rerjer.i K ; s polpuhom '.'. K : '< puhom ."i K . 'Ocameznc pernice i K. »2 K, 11 K, 16 K: blazne 5 K, .5 K , 'i K; pcrnice • (t dolqt', 11' cm Široke. K <\ il K 7 \ 17 K H , 21 K : blazine yocm <iolqe, 7ocm Široko, 4 K 50, f, K 20, .'> K 7o; spodnje pernice iz mofncqa, pasastnja qra:Ila iFo cm <!o > e, ii' trn Široke, \2 K K">, i'i K mi. PoSilia oroti povzerju d K 1-viSje franko. Zamena dovoijena, za uepovoljno denar nazai.
Cenik zastonj in franko.	'
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko.
■ aaian|iaaesjiii:BgaDi]iiBiDDiiDacf
? Kateri
cm II.
kuvin pridatek naj kupim?
Izbira je res težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega V
Kaj rabite Vi, gospa soseda?
— Jaz? — Jaz sein in bom ostala pri presknšenem
pravem ! FfSn l-KOVOIII! pridatku za Kavo
s kavinim mlinčkom;
od tega zadostuje : manjša : množina, on povzroči nn j lepši, zlatorujavi, čisti zvretek, torej močno, slastno kavo!
■ BEaaaBBaaana^aaamnBBmaaaaEBaar,

ŽSLji
Vam j s li slano ?
Imate bolečine v želodcu? Glavobole ? Omotico ? Zaprtje ?
Poskusite
Orkeny-jeve ..rastlinske Kroglice**, katere so iz elane edino iz rastlinskih izvlečkov, ne vsebujejo nikakih škodljivih sestavin in so torej najzanesljivejše
odvajalno ln krlčfstiluo
domače sredstvo. — Urejujejo prebavo, napravijo red v želodcu in črevih, vzbujajo slast do jedi m j h zavoljotega tudi zdravniki radi predpisujejo, ludi pri zdravljenju debelosti izborne!
Izvirna ška ljica 00 vinarjev. 8271 Tri Skatljice franko K a 00 Naroča se po povzetju prj Izdelovatelju Bmo4 Orkeny-jevi J tli urni v Budapeill, Th8koly-Stral)c 28. Zatpga: 45.
Krasno posestvo
m m m
m li
m d n
m
se proda v Savljah nad Ljubljano, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopoja, steklenega salona, 16 oralov travnikov in njiv, z živim in mrtvim inventarjem. Posestvo je za gostilniško obrt ali za letoviščarje jako ugodno. Cena je 30.000 K. Naslov pove uprava Domoljuba.
m
Le pri vporabi od leta 1886 sija;no polivaljenccja, /. znamko
Hi
zakonito zajamčene
2633
postanejo
11 pri močni, zelo Iroežni. mehki In sposobni za ^eščenje. I/..orna tudi za preproge za vozove, konjsiio opravo, go-i na jermena itd. - Uobi se povsod v škulljah po jo vin in ', i-Cjili posnd:ih kjer m, nri samoz: stopstvu J. Lorenz S Co., Hen na CcS' em In Bohme S Loredz, Clicmiiit? Seši;o - Sodba s» glasi: Pošljite mi zopet po po.it i 1 Skotijo gumitran mesti, ter ista je piav dobro za konisko opravo in z u čevlje, tlrasso Ftildvar I. septembra 19t,5.	Fr Tiehy, pivovarnar.
i li)! u\mw
8725
|/-j | dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, "I' ' kakava, slad. kave, puro-a, sornato.se, sana-togen-a, redilnih soli, mesnih izvlečkov,zabelo za »ijnpl juho, moko za otroke itd., pijo: r|„j;n'« lllUU 1 to jo dr. pl. Trnk6zyja, sladlll tl\ ,,i)lf!IJill Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse rodilne poniočko. Prihrani 50% pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi-
M npihran^a I smn- ~ Zavitki p0 1/4 kil°"
l)U |0 [II 1III ulliiO 1 grama stanejo 50 vinarjev.
Zahteva noj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj
Najboljši zajutrk 1
vredno sladno kavo I
JLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-k6czy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrafle 30: III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrun-nerstraiie 109; v Gradcu: Sackstrado 3.
3333
. <oUelfno __ tPerje __
i kg sivega skubllenega K r-, bolJSega K 2 to. pol belega prima K i-80 belega K f-, finega mehkega puha K c. prvovrstnega K 8'— In »-<10. Slvotfa ptilia K «•-, ?•-. belega finega K to -, prsnega puha X12 - od pet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
Iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega Inlet nanking) blaga. t pernica 180 cm dolga, 120 cm S oka, ^ 2 vzglavnlcama, vsaka ca. so cm dolga, 00 cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim It trpežnim posteljnim perjem K 16 —. s pol puhom K 20 - ,s puh Porjem K 24- Posamezne pernice k to-, 12 -, h . •«-. Posamezne vzglavnice K3 -, S-60, 4 -. Pern ce » krat i« cm velike K 13--. iS-, W H0X7o cm velike K 4-SO, 6'-, 5-00. Spod. pernico Iz n»|Boii iradla za postelje l80X<tocm velike K ta-- In 15-, razpošilja proti povzet)u ali naprej vplačilu
Maks Berger Dešenlca 8t. 412 a Češki les.
Nikak rlzlko, ker se zamenjava dovoli ali denar Bogati llustr. nlkl v««ga onutelnega blaga zastonj.
ILgr Le naravnost
od tovarniške razpo-šiljalnice
(tSUDETIR<(
Krncv šiv. 42 iavstr.S!e<ija)
kupite 2.i32
blago za moslie in ženske obleke kakor tudi hleska
plalllino na:boli$8 kakovosti pit nainižiih lovarni&k h cmab.
Ostanki zelo poceni. asa Zahtevajte vzorce.
Krasnesezijske novosti
Mužek!
J—l K na dan jn stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma Ldino moj stroj za hitro pletenje „Pateutliebel" ima izkušene jeklene dele, plete za- , nesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddalienost ne škoduje Troški mali. Pism. garanc. t ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj Pod Oje za pospeševanje domačega oel •, trgov, sodn protoko Kari Wolf, Dunaj, MariahUf. \»l-kenjra«pe < <> _Q
m

znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu In stane po 5!< na leto. Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani.
GROZNO
neprijetno je, ako neprijetno diši iz ust inteligentnega, omikanega človeka. Naglo in zanesljivo morete temu odjjomoči, ako vsako jutro vporabile nekaj kapljic
LYS0F0RM S POPROVO METO
kot dcsinfekcijskosredstvo v kozarcu mlačne vode. Ohranja tudi zobovje. Izvirna steklenica K 1-60 v vsaki lekarni in drožeriji. Poskusite! Zadošča za tri mesece. Za nego rok in obraza se priporoča lysoform milo, ker je antiseptigko in milo. Kos K !•— se dobi povsod.

•o
<b
I
®J
®o
«b ®>
|
OD suši in pomanjkanju voiie so za lastnike vodnih sil
hitro v obrat spravljivi cenejši,izredno varčno delujoči, za vse vrste kuriva pripravni,
rezerua maci.
(strijska croiia';alna pisarna: £MA HOftSgNiiiin, Dunai 1X 4, Liibl cbpsse 4.
Int. telefon 15.594. Obisk inženirja brezplačno:
i
i I
I
I

oreiie^o seme donaače,
priznano dobro in zanesljivo - ima na prodaj FRANC OBLAK, Sv. Gregor, p. Ortnek;
I liter velja 70 v; pri odjemu čez 10/ pa po 60 v liter. — Izvrstno peso eckendoriske vrste —
domač pridelek — po 80 vin. liter, čez 10 l pa 10 v cencje. Lepo solato <h l za 80 vin. — Pošilja se le proti povzetju ali če se denar naprej vpošlje. 520
SUHO.
loden in modno blago
za gospodo, in damo tovarna sukna
KAREL KOCIAN
v Humpoicu, Češko.
Vzorci Iranko. Tovarn, cone.
Klnfnrll Motorji na surovo olje iVIOlUi JI* lu z močnim pritiskom
Obratni stroški 1 konisko silo.
od 10 do 20 H P. 111 vinarja na uro za
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od 1—.10 HP, kakor tudi tokomobll od '1—20 HP. Obratni stroški 5-6 v narjev na uro za konjsko silo.
I. WARCHALOWSKI
Dunal, HI., Pau usgasse 3. — Budapcšla,
VI., VSci-korut 37. Ugodni plačilni poqoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
Samo 6 dnll
Samo 6 dni I
Edino pri ED. ŠMARDA, potovalno pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte)
■ »rt mu« m Havre v Mrk
in iz Amerike nazaj v domovino.

SE
U
3UL
Daje po
m
£Z
Vi	1 • II* •
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od m^v H,^/	brez odbitka, (ako, da dobi vlagatelj od
S. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leta Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadoli-nice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat A. Halan !. r.	Kanonik 1. SuSnik L r.
, r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
predsednik.
podpredsednik
i^J^^JlJ-n^ UL. v. J_I ...... J. »-/.i-*.«.. J_i-»->. M - >jrrr?r. JI»JU	U U .JU JI, ..irrrfl
Priznano najboljše vrsti belega platna za perilo sta:
Planinsko platno po 40 h
in
Gorenjsko platno po 52 h
Pri vefjem naročilu popust. Glavna zaloga v Ljubljani:
jri gorenju" Portriev iroai
Zahtevajte povsod!
Varstvena znamka „Gorenjka'i
'■- •' ''	tt1- 1a1m j
ftadleiM
.lin
otfs ranjevalec kocin
n|. ndkodttir. gotov uspeh. Skatlj.T 7a k 4- zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kos. Or. A. Rix. Laborat.. Guna( ix., Berooassg 17/C. m
Naročajte .Slovenca'
Grand Prlx svetovna razstava Parls 1900.	1303
Kwizdov r*estitucijski fluid
Voda za pranje konj. Cena; 1 steklenica K 2'80.
Nad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in jahaliSčih za ojačenjo in zopetno krepitev po velikem, trudapoinem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko od glavno zaloga
Franc Jan. Kwizda
c. In kr. avstr.-ogr., kralj. rum. In kral| zal., okro^. lekarnar, Komeuburg pri
b li sg. dvorni Dunaju.
3E

3&E

EfcsgT IfcST N a j b o I j ž a In najsigurnejža prilika za š teden je l
lenariti promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron.
Lastna glavnica K 608.996 84
Stanje vlog dne 31. decembra i91G čez 21 milijonov kron.
OJILNIC
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, miklošfčeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „UnloH" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne
vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih
obrestuje po	■■■
*%%
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po poŠti so poštno -hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi 'vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proli poroštvu) in zastavi vredii. papirjev. Menjice se iiajktilnnl. cskoniptirajo.